0*16 9. Vil, 1932
^ . ________Prll0<a
Poštnina plačana v gotovini	Leto LX	V Ljubi j ani, v sobote 9. julija 1952	Štev. 154	Cena 1 Din
Naročnina m^no	^^^^	^^ &	^^^^^	Ček. račun:
SLOVENEC
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
10.340 zn inserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
je v	JKMm—^J	^	Uprava: Kopitar-
Kop.tarjev.ul.6/ni	^	- jeva 6. telefon 2998
Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 - nočna 2996. 2994 tn 2«0	--Irhaja VMk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Na razpotju
Ako se bo danes v Lozani v resnici sklenil sporazum med Francijo in Nemčijo v vprašanju reparacij, potem bo zgodovina resnični mir, ki zaključuje minulo vojno, datirala z 8. julijem leta 1932. Zakaj brez dvoma bo po zaslugi Herriota in von Papena z lozanskim sporazumom padla objektivno največja ovira, ki je stala na poti resničnemu po-mirjenju med Francijo in Nemčijo, tema dvema vekovnima osiščema Evrope in zapadne kulture. Nemci bodo po Lozani lahko porekli: reparacij ni več, naša domovina se je osvobodila vojnega tributa — in če bodo pametni, bo to dejstvo lahko izhodišče zs upostavitev normalnih odnošajev in prijateljskega sodelovanja med dvema najpomembnejšima narodoma naše celine. Francija pa se bo prpd zgodovino mogla ponašati s tem, da je doprinesla na ' oltar miru in kulture največjo žrtev, ki si jo je i mogoče misliti, ko se je odrekla pravični odškodnini sa strašno gorje in škodo, ki jo je prizadel brez njene krivde njej in velikemu delu sveta napad Viljemovih polčišč na miroljubno narode Evrope.
Kdor gleda svetovno dogajanje s krščanskega stališča, se bo veselil, da so se likvidirali tragični računi vojne — saj je narodi kot taki niso bili krivi, in če bi moral kdo plačati krivdo za ta brezumni požar, bi bili to tisti vladarji in diplomati, ki danes uživajo v miru »odškodnino«, katero jim plačujejo narodi za to, da so jim naprtili vojno z vsemi njenimi pogubnimi posledicami. Na drugi strani pa je vojna prinesla mnogim narodom svobodo in državno samostojnost, ki je več vredna od denarja, tako da bodo izpad reparacij, ki je na sebi krivičen, lažje prenesli. Sicer pa bo ta škoda zmanjšana po aranž-manih, ki bodo nujna posledica lozanskega sporazuma, in če se svet resnično iztrezni, poučen po božji šibi gospodarske mizerije, bo s črtanjem vseh meddržavnih dolgov, ki so bili sklenjeni po sili vojne, lahko postavil sebi temelj novega gospodarskega dviga in moralne restavracije.
Da svet ne išče sporazuma samo zaradi gospodarske stiske, ampak tudi iz čustva pokore in kesa-nja (čemur se more smejati samo kak materialističen puhlež), to nam izpričuje mnogo pojavov na polju povojne duhovne kulture in stremljenj. Res •e je Grandi v Lozani tako duhovito skliceval na peto proSnjo Očenaša v prvi vrsti zato, da upravičeno Angleže spomni na to, da morajo tudi oni odpustiti dolgove onim svojim zaveznikom-dolžni-kom, ki bodo zaradi odpovedi reparacij oškodovani. Toda ta motiv ni edini. Kakor ob tej priliki dobro pripominja glasilo svete stolice »Osservatore Romano«, se je v vseh državnikih sveta pod pritiskom absurdnih razmer, povzročenih po vojni, podzavestno izoblikovalo prepričanje, da iz najglobljih kriz človeške zgodovine nikoli ni bilo drugega izhoda kakor v aplikaciji kakšne formule iz evangelija, ki ga ljudje prezirajo, kadar se jim godi dobro, h kateremu pa se morajo zateči vsikdar, kadar ne najdejo več nobene poti iz kaosa. Dokler je bila gospodarska konjunktura sveta sijajna, se je zdelo državnikom, da reparacijskega vprašanja ni mogoče rešiti zaradi neskončno zapletenih praktičnih težav; zdaj, ko se pod nogami narodov odpira čedalje globlje brezdno, pa so se vsi spomnili, da ni nobenega bolj realnega sredstva rešitve iz sedanjega položaja kakor v primeni Očenašove molitve: »In odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom.« V tem duhu je bila tudi že koncipirana formula, ki jo je v svoji znani noti predlagal pokojni papež Benedikt XV. velesilam kot podlago miru, dočim so velesile sprejele formulo protestante vskega ractonalista Wilsona, ki je osnoval mirovno pogodbo na čisto drugi formuli, katera je v direktnem nasprotju s preprosto moralo ljubezni in odpuščanja, vprvič oznanjeno od nazareškega Učitelja v pridigi na gori v najrezkejšem nasprotju s formulo židovskega mednarodnega prava: Oko za oko, zob za zob!
Kulturni narodi stoje na važnem razpotju. Lo-zanski sporazum (ako se uresniči), more pomeniti začetek nove dobe, ko se bo lahko svet iznova uredil na osnovi, koje predpogoj je resnično odpušče-nje vseh dolgov in krivde, vseh zmot in blodenj, i^/irajočih iz pohlepa. Lahko pa tudi pomeni povod in priliko za vse zlohoteče elemente, da se egoistični in maščevalni nagoni še bolj razvežejo in da se pospeši propad dosedanje evropske kulture, ki ga je napovedal prvi ideolog nemškega narodnega socializma, Oswald Spengler. Mi smo pa slejkoprej prepričani, da se začenja preporod, čeprav bo na tej poti padlo še mnogo žrtev po krivdi nacionalnega fanatizma, nestrpnosti in predsodkov.
Dunajska vremenska napoved. Severne in jn ine Alpe: Nobene bistvene izpremembe. Vzhodni rob Alp: Izpremenljivo oblačno, verjetne so hude nevihte, morda padec temperature.
Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo, oblačno, »onlo. možne so lokalne nevihta.
Odločilen trenutek v Lozani
Sporazum dosežen
Lausanne, 8. jul. »Gaudium magnum annun-tio vobis!« — tako se glase poročila iz Lausanne od 7. t. m. Ker je namreč nemška delegacija odstopila od svoje zahteve, da naj se v reparacijsketn sporazumu proglasi neveljavnost paragrafa 231 versaillske mirovne pogodbe, zato je nastopila največja verjetnost, da se bo jutri med Francijo in Nemčijo, oziroma med državami upnirami in državami dolinicami, v kolikor se tiče to velesil, podpisala pogodba, ki enkrat za vsetej črta nemško vojno odškodnino.
Največja ovira
Potem, ko je francoska delegacija izjavila svojo popolno pripravljenost, da se odreče reparacijam, in potem, ko so Nemci izjavili, da so pripravljeni, čeprav ne pod naslovom odkupa, prispevali v času, ko bodo to mogli, gotovo vsoto za gospodarsko restavracijo Evrope, se je zdelo, da se bodo pogajanja vršila v glavnem samo še okoli višine te vsote. Ko pa je bila višina vsote več ali manj sporazumno že določena, je nastala nova težkoča.
Nemška delegacija je namreč zahtevala, da naj se črta čl. 231 versaillske mirovne pogodbe, ki pravi, da je svetovne vojnp moralno kriva Nemčija. Če se namreč črtajo reparacije, tako so argumentirali Nemci, potem je edina logična posledica, da se črta tudi ta člen mirovne pogodbe, ker so zavezniki na tem členu bazirali svojo zahtevo po vojni odškodnini. Seveda nemški delegaciji ni bilo toliko na tej logični posledici, kakor na tem, da odnesejo domov največji uspeh, ki si ga je mogoče misliti, namreč formalno razveljavljenje one določbe, na kateri počiva vsa stavba versaillskega miru. Francozi tega seveda niso mogli sprejeti, daso so Nemci skušali ta predlog maskirati z argumentacijo, da bo le s tem popolnim razčišče-njem lahko nastopila solidna era miru v Evropi.
t,Ne, ne, ne, ne!"
Herriot, ki je vzel nase ogromno odgovornost pred svojo domovino že s tem, da se je defini-tivno odpovedal reparacijam in s tem sam napravil močan sunek v stavbo versaillske mirovne pogodbe, kar bo mogel zagovarjati le zato, ker «e naslanja v tem oziru na močno večino celokupne levice v Franciji — Herriot te nemške politične zahteve na noben način ni mogel sprejeti. Zakaj v tem pogledu bi ga bila podpirala samo primeroma majhna skupina skrajnega levega krila njegove stranke in celo med socialnimi demokrati v tem vprašanju ne bi bil dobil soglasja. Herriot je na vsak način moral varovati načelo nedotakljivosti versaillske mirovne pogodbe vsaj v prin-cipielnem pogledu. Zato je Herriot francoskim časnikarjem 6. t. m. odločno izjavil: »Kar se tiče nemških zahtev, tičočih se versaillske pogodbe, ne morem odgovoriti drugače, kakor: ne, ne, ne, ne!« Na drugi strani so seveda tudi Nemci ostali skoro do zadnjega neodjenljivi, zakaj von Papen je na vsak način hotel prinesti domov g. Hitlerju, kateremu se von Papen itak zdi preveč popustljiv, mastno ribo: anulacijo »sramotne suženjske pogodbe v Versaillesu!«
„Nebo se je zjasnilo"
Po zaslugi neumornega delovanja MacDonalda pa se pogajanja kljub nepopustljivosti na obeh straneh niso prekinila. Seja se je vrstila za sejo, delegati so morali sejati podnevi in ponoči, in končno so žurnalisti po polnoči od 7. na 8. t. m. videli Herriota, kako je po sestanku z MaoDonal-dom in Chamberlamom prišel iz sobe vedrega obraza, rekoč žurnalistom samo sledeče besede: »Nebo se jasni! Sem truden in grem spat. Lahko noč.« To lakonično izjavo so takoj tolmačili kot indirektno potrditev vesti, ki so se bile uro prej razširile v krogih konference, češ da so Nemci spričo kategoričnega ne! Francozov opustili svoje politične zahteve, zato pa od svoje strani postavili neke druge pogoje.
Nove nemške politične zahteve
Nemci sedaj zahtevajo; i. da se še reducira številka one vsote, ki jo ima odplačati Reich za gospodarsko obnovo Rvrope, 2. da Francija ne sme zahtevati, da bi so v Nemčiji postopalo proti narodnemu socializmu ali pa proti Hitlerjevim mla (finski m organizacijam, 3. da se od Nemčije ne smejo zahtevati garancije glede vzhodnih meja (poljski koridor). Kar se tiče vprašanja odgovornosti za vojno kakor tudi uemške zahteve, da se ima v pogledu armade izenačiti z ostalimi velesilami, naj se ta vprašanja prinesejo pred Društvo narodov oziroma pred razorožitveno konferenco v Ženevi. Kar se tiče višine odplačilne vsote, Nemci nočejo plačati več kot 2 milijardi mark.
Veliko upanje na uspeh
Splošno mislijo, da je zadnji veliki korak bil storjen in da je največja ovira za sporazum premagana, tako da pogajanja sedaj ne bodo trajala več dolgo. Z eno besedo, definitivni m popolni sporazum je pred vrati. Odločilen razgovor se je začel po polnoči, in sicer med von Papenom in Chamberlaiuom. Ameriški žurnalisti pravijo, da bodo le vesti, ki so jih lakoj radio lelegrafirali v Newyork, povzročile tam ogromen dvig papirjev.
Bukareita, 8. julija, ž. Snoči ob 7 je prispel semkaj princ Sikst od Parm.^, ki je bil danes sprejet v avdijenco pri kralju Karolu.
Budimpeifa, 8. julija, ž. Italijansko-madjarsk.i pogodba o zračnem prometu je bila danes podpisana v Rimu..
Lausanne, 8. julija, tg. Odločilno posvetovanje med nemško, francosko in angleško delegacijo je bilo končano nb 2 popoldne. Herriot je izjavil: »Stvar je gotova, o podrobnostih bomo se govorili, v glavnih linijah pa je sporazum dosežen. V znak sporazuma dovolite, da poljubim eno Nemko in eno Francoiinjo!« Nato je poljubil nemško plavo-lasko, ki je sedela poleg njega, potem pa francosko časnikarko. V svojem hotelu je potem Herriot ponovil časnikarjem, ki so ga tam čakati, še enkrat svoje veliko veselje in rekel, da bo iveeer sprejel zastopnike svetovnega tiska, da jim ho povedal prijateljske besede. Urediti jp treba samo še tehnične podrobnosti.
MacDonald je po končani odločilni seji vzkliknil zastopnikom listov: »Zelo dobre vesti! Gotovi smo!«
Na seji šestih vabečih driav se je popoldne oh 16.15 sklenilo v Ouchjju. da ho oficielna plenarna seja konference, na kateri naj se sprejme sklenjeni dogovor, danes zvečer ob 9 v veliki dvorani hotela Beanrivage. K tej seji bodo imeli pristop samo časnikarji. Jutri dopoldne pa bo slovesna javna zaključna seja konference.
Vsebina finančnega sporarnma.
Finančna klavzula reparacijskega dogovora ima naslednje pogoje, kolikor se je moglo dn sedaj ngotoviti: Nemčiji se prizna triletni moratorij do 1. julija 1935. Nemško plačilo bo znašalo v no-minalu 3 milijarde mark, ki se bodo dale na trg v obveznicah od 1. julija 1935 dalje, in sicer po enotnem knrzu 90%. Ta kurz se naj po 12 letih zniža po sklepu dvotretjinske večine mednarodne reparacijske banke v Basln, pri kateri se bodo ti boni založili. Obresti bodo znašale 5%, amortizacija pa 1%, dočim bodo boni tekli 37 let.
Porratek Herriota.
Pariz, 8. julija, tg. Herriot se bo vrnil v Pariz v soboto ali nedelja. V ponedeljek se začne v poslanski zbornici debata o sanacijskem programn, v torek bo Herriot poročal parlamentarnim odborom o lausannskih dogodkih, v četrtek pa bo v plenumu zunanjepolitična debata. Kakor poročajo listi, jc Herriot v Lausanneu odklonil tudi predlog konzultativnega pakta med velesilami, ker bi tak pakt izoliral Francijo od njenih matih zavez-
nic. Tako se kot razlaga navaja, da bi velesile med seboj vendar ne mogle govoriti o nemških politi* nih zahtevali, ne da hi cule tudi glas Poljske.
Kaj pa male države
Lausanne, 8. jul. A A. Odbor za takojmenovan« vzhodne reparacijo je izdelal besedilo protokola, v katerenizainteresirane države priporočajo lau-zanski konferenci, naj se takoj ustanovi poseben odbor za ureditev vprašanja omenjenih reparacij. V ta posebni odbor bi morali vsekako vstopiti za-s-topnjki Jugoslavije, Grčije, Madjarske, Romunija, Bolgarije in Češkoslovaške. Razen o vprašanju omenjenih reparacij bi se ta poseben odbor ukvarjal tudi z nekaterimi drugimi političnimi vprašanji, ki so v zvezi z reparacijami.
Odbor bi se moral sestati prod svetovno gospodarsko konferenco, da bi na njej mogel žo predložili svoje resolucije.
Navedeni protokol zahteva v imenu prizadet Bi držav, da se plačila meddržavnih dolgov odgode do 15. septembra.
Tudi Bolgarija bo zahte• vala črtanje reparacij
Belgrad, 8. julija. I. Iz Sofije poročajo, da se je zcml jornolniški stranki posrečilo, izvršiti pritisk nn vlado, da se bolgrnski parlamemt sestane k redni seji okrog 20. avgusta, kot je želel Anastasov oli priliki svojega sestanka / bolgarskim predsednikom vlade na belgrajskem kolodvoru. Narodno sobranje bo na tej izredni seji, za katero vlndn že sedaj veliko zanimanje tako v domačih političnih krogih ka.kor med bolgarskimi emigranti, predložilo široko amnestijo vseh bolgarskih emigrantov ter rešilo tudi nekatera druga vprašanja o novi upravni razdelitvi d rzavc ter o reformi srednjega in višjega šolstva. Dozdeva se, dn bo soSiranjc še pred počitnicami iziglnsovalo soglasno resolucijo, da ima bolgarska vladu pravico zastopati v že nevi oezir. v T>ausunneu samo takšno stališče glede vojnih dolgov in reparacij, ki bo imelo za cilj, da se vsi mednarodni dolgovi kratkomnlo črtajo, če se bodo države obvezale, da se razorožijo vsaj za 25%, kakor jc to predvidela Severna Amerika.
Nemški fašisti razbili pruski deželni zbor
Nečuveno ponašanje hitlerjevcev
Berlin, 8. julija, tg. Narodni socialisti so dar nes v viharni seji razbili pruski deželni zbor. Kot povod so porabili svoj nečuveni predlog zakona za amnestijo, ki nikakor ni združljiv s temeljnimi načeli pravnega reda in ima samo ta namen, da bi ta zakon zagotovil pristašem narodnih socialistov nekaznjivost za vse politične postopke in zločine. Praski državni svet je zalo ugovarjal proti taki amnestiji in sestavil nov predlog za amnestijo, ki izloča iz nekaznjivosti najhujše zločine. Na današnji soji pruskega deželnega zbora so še enkrat glasovali o narodno-socialističnem predlogu za amnestijo, ki ga je državni svet zavrnil, ter je bil rezultat glasovanja ta, da je glasovalo za tako amnestijo samo ,244 poslancev, proti pa 157. Ker se torej ni dosegla dvetrefjinska večina, ki jo potrebna, da se ovrže ugovor državnega sveta, so je začel pri na-
rodnih socialistih strahovit hrup. Voditelj narodnih socialistov Kube je izjavil, da nima za načrt državnega sveta prav nobenega interesa, da tak načrt državnega sveta pomeni zasmehovanje milijonov nemških ljudi, da je zasmehovanje, da predloži državni svet tak »šmaren«, katerega imenuje »amnestija«! Zato je treba sedaj reči: »Napraviti konec vsej gnili domišljiji! Narodni socialisti so viharno odobravali ta nastop in s tem onemogočili vsakršno posvetovanje v pruskem deželnem zboru do novih državnozborskih volitev, katere bodo omogočile novo politične odločitve. Narodni socialisti so trikrat zaklicali: »Heit Hitlerju«, komunisti pa so jim odgovorili s tem, da so zapeli svojo pesem. Nato so zapeli tudi narodni socialisti, potom pa sta obe stranki zapustili dvorano.
razorožitve
„Fašizem sovraži mir"
Pariz. 8. julija. AA. »Journal« komentira včerajšnje delo v Ženevi, kjer se je vršila javna seja glavne komisije za razorožitev in pravi, da povzroža vprašanje vojaških efektiv mmogo težkoč, in sicer najbolj zaradi nerednih formacij.
V	nekaterih državah, pravi list, ne obstoje take formacije, spet v drugih državah pa tc formacije predstavljajo veliko silo. Nedavno jc neki italijanski list objavil, da je v Italiji 000 tisoč: balilp, to jc otrok, ki se poučujejo v vojaških stvareh. Tudi v Nemčiji jc okoli 100.000 raznih napadalnih čet itd.
Vse to kaže, pravi »Journal«, s kako velikimi težkočami sc je treba boriti na ženevski razorožitveni konfcrcnci v svrho znižanja vojaških efektiv.
Pariz. 8. julija. AA. Medtem ko Italija zahteva, v Ženevi čim večje znižanje obroževa-nja, bo zanimivo navesti članek Mussolinija, ki gn jc včeraj objavil »Giornale di Genova« in ki naj pride v novo italijansko enciklopedijo.
V	tem članku pojasnjuje ducc fašistično pojmovanje miru in vojne in pravi, da fašizem ne veruje ne v možnost ne v koristnost svetovnega miru. Zato fašizem odklanja pacifizem. Vojna razvije napore vseli ljudskih sil in daje pečat plemenitosti tistim narodom, ki imajo toliko pogTuna, da gredo v vojno,
Amerika vztraja pri svojem
Newyork, 8. julija. Ig. Glede Baldwinovega prolipredloga, da bi se tonaža ladij in jakost topov znižala za eno tretjino, je izjavil Stimson, dn misli odkrilo nn bodočnost, ker bi bile izpremembe mornarice sedaj preveč drago. Amerika pozdravlja ta predlog kol izraz istega duha s Hooverjevim predlogom in ga bo skrbno proučila. Amerika pa ne bo dovolila nobenih mornariških redukcij, če kontinentalne države ne bodo istočasno izvfllle tudi redukcije na suhem.
VVashinglon, 8. julija, ž. Senator države Mtn-nesota, Shipstead, je izročil senatu predlog, v katerem poziva ameriško vlado, da črta vso med zavezniške vojne dolgove in sicer pod pogojem, da vse države, dolžnice znižajo svoje oboroževanje za Z5 odstotkov.
Politični pogoji za avstrijsko posojilo
Dunaj, 8. julija. AA. Kakor so 7, gotovostjo do znava, bo Avstrija morala, če naj dobi dolgoletno posojilo, podpirati politični protokol, po katerem se bo morala za nadnljnih 20 let odreči sleherni politični in gospodarski prostosti gibanja. Podobni pogoji ženevskega protokola iz leta 1922. veljajo do leta 1913. Novo posojilo bi to avstrijsko obvezo I>odaljšalo do leta 1953.
Ottawa in Evropa
Neštevilno načrtov o spojitvi Anglije z evropsko celino po podmorskem predoru skozi Canal la Manehe je že bilo zgrajenih do potankosti, zanje se je ognjevito zavzemal francoski tisk in tudi del
angleške javnosti, toda pred angleškim narodnim predstavništvom so ti načrti vselej klavrno propadli. Anglija hoče ostati na svojih otokih, nikakor noče moderne prelagodne zveze z Evropo, da bi -e njeni sinovi ne pomehkužili, temveč bi se v večni borbi z najnevarnejšim in najskrivnostnej-šim vseh elementov, z morjem, utrjevali svoje moči za nadvlado nad angleškim imperijem z britanskih otokov, ki leže nekako na sredi morske poti proti Daljnemu Vzhodu in Zapadu. Ne samo nobenega vojaka, temveč niti en pennv za morebitne zapletljaje v Evropjl lo je bilo povojno geslo vse angleške javnosti. Misel o Panevropi je Anglija m vrnila ne samo zato, ker ne bi rada imela opravila z enotnim blokom evropskih držav, pač pa tudi rad: teg:., ker hoče ohraniti v mednarodnem pogledu dosedanjo svobodo. Prav iz teh razlogov niso Angleži navdušeni za Zvezo narodov in bi jo prav goMvr pričel' minirati, in tudi zrušili bi jo, kakor hitro bi se oln sla njihovega vpliva in bi postila v kaleromkoV pogledu nevarna njihovim interesom. Angleži hočejo ostali s svojim imperijem svet zase. Nepričakovana reakcija na dogodke v Indiji in na razvrednotenje funta sterlinga, ki je zadalo hud udarce angleškemu prestižu v vsem svetu, se je pokazala pri lanskih volitvah, ko je zmagala »narodna fronta , ki so jo vodili konservativci. Takrat smo rekli, da je angleški narod stisnil zobe in od takrat bije po žilah mračne City in Foreign-Offiee-a trdna volja, ohraniti imperij za vsako ceno. To mrzlejšo sapo so že britko ohču-,ili v Indiji, na Cipru in na Malti in v zadnjem času tudi na Irskem.
Angleži imajo preveč politične skušnje za ;eboj, da bi so vdajali nadain, da je mogoče imperij obdržati in ga tudi utrditi s politiko železne roke, ako se zanj ne ustvarijo realnejši temelji, ako se narodom, 1 i hočejo narazen, ne pokaže resnična korist, ki jo imajo od svoje pripadnosti imperiju lamemu. Kolonije in dominijoni morajo priti do prepričanja, da jim je edino v okviru ogromnega angleškega imperija zagotovljen kulturni in predvsem gospodarski napredek, t. j. rešitev iz današnje gospodarske krize. Zato je treba utrditi gospodarske stike in vezi med dominijoni in metropolo; kajti globoke brazde, ki jih režejo v morje ozko natovorjene ladje, so najboljše politične vezi angleškega imperija.
Utrditev gospodarskih vezi bi prinesla velike koristi tudi angleškemu gospodarstvu samemu, posebno angleški industriji, ki je zašla v hudo krizo kakor vse druge. Pospešiti izmenjavo blaga med dominijoni iu Anglijo je mogoče edino s tem, da se znižajo, ako že ne odpravijo carine, ki ločijo tržišča dominijonov od metropole, in da se tako ustvari ogromna gospodarska enota, ki bi jo tvorili Anglija in dominijoni.
To nalogo naj reši gospodarska konferenca v Ottavvi, ki se prične prihodnji leden. Vzrok, da je bilo za sedež konference določeno prav glavno mesto Kanade leži v tem, da tvori prav Kanada najbolj ranljivo točko zasnovanega gospodarskega imperija, ker leži v gospodarskem območju Združenih držav. Brezdvonmo obupen je poskus, izločiti Kanado iz ameriškega območja in jo vključiti v bodoči veleangleški gospodarski blok. To se je posebno pokazalo pred dobrini letom, ko je bolela Kanada na vsak način povečati izvoz pšenice v Anglijo in so Angleži za proiiuslugo zahtevali, naj kanadska vlada dovoli posebne ugodnoslne carine

za izdelke angleške induslrije. Najboljši kupec kanadskega blaga ni Anglija, ki je v letu 1031 kupila j v Kanadi za 171.4 milijona dolarjev blaga, temveč Združene države, ki so izvozile iz Kanade v tem
času za 257.1 milijona dolarjev blaga. Prav tako kupi Kanada skoro štirikrat toliko blaga v Združenih državah (398.8) kakor na Angleškem (109.5). Kako naj Kanada dovoli prednostne carine angleškim industrijskim izdelkom, ko je gotovo, du bi Amerika takoj odgovorila s povišanjem carin na kanadsko blago? Katera angleška vlada bi bila v stanu, jamčiti Kanadi, da bo Anglija s povišanjem uvoza kanadskega blaga nadomestila zgubo, ki bi jo Kanada imela radi trgoviiisko-pollti&iih repre-salij od strani Združenih držav?
Na nič manjše težave ne bodo v Oltavvi hale-j teli, ko bo treba trgovinske odnose med Anglijo in ' i -talimi dominijoni postaviti na zaželjeno podlago. ! \ tem pogledu bi bilo najlažje najti ugodno re-i šitev med Anglijo in Irsko; saj n. pr. Irska izvaža | na Angleško »3.89« vsega svojega izvoza iu uvaža i 80.8% svojega skupnega uvoza. Toda radi politič-■ nega boja za popolno neodvisnost Irske in radi carin, ki jih je Anglija uvedla v zameno na irsko ' blago, bo vprašanje obnovitve in poglobitve tr-I govskih odnosov med Anglijo in Irsko ena izmed najkočljivejših točk ottavvske konference.
Kadi istih trgovinsko-političnih razlogov, ka-I kor za doniinijone, je problem silno težak tudi za I Anglijo. Kako naj Anglija dovoli posebne ugodnosti j i n. pr. uvozu kanadske pšenice, a istočasno obdrži ' tržišča svojo industrije v drugih državah, ki ne pripadajo angleškemu imperiju? Ali bi le države na posebno ocarinjenje njihovih kmetijskih pri- j delkov ne odgovorile s povišanjem carine na angleške industrijske izdelke? V Oltavvi bodo iiale-j teli na iste ovire na velikem, kakor so naleteli na-I nje na majhnem v Londonu, ko je šlo za osnovanje ; podonavskega gospodarskega bloka. Nekatere dr-' zave ob Donavi, kakor n. pr. naša, se ne morejo priključiti bloku, dokler nimajo zagotovila, da ne bodo druge države, kakor Italija in Nemčija, na ! uvedbo prednostnih carin med državami podonav-| skega bloka odgovorile s povišanjem carin na naše i 1 pridelke.
Konfercnca v Ottavvi se bo vendar vršila in ! pri vseli teh težavah je verjetno, da bo rodila vsaj I nekaj uspeha, z angleškega vidika namreč. Angleži | se dobro zavedajo, da na oni sami konferenci, če-| prav se nanjo pripravljajo skoro leto dni, ni ino-j goče ustvariti tako ogromne zaključene gospodar-| ske enote, ki naj bi jo tvorile cdinice s tako različ-i nlmi gospodarskimi interesi, kakor so angleški | dominijoni. Toda jirav tako vedo Angleži, da vsak i kamen, ki gn bodo odkrušili z visokih carinskih 1 zidov med dominijoni in metropolo, pomeni za I njihovo gospodarstvo korak naprej. Samo vztraj-| nesli je treba in te je angleški narod tudi v boju ' z. gospodarsko krizo dovolj pOkaZal. Geslo Bye . biitish! ni ostalo samo na papirju angleškega I tiska, temveč Angleži ga tudi izvajajo, ko njihove dame nosijo s ponosom samo angleško blago, ko se njihovi klubi ponnšajo s kosili iz izključno angleških pridelkov in angleškega sadja, ko že vsak pri-prost delavec daje prednost angleški slanini ]>red dansko! Ni zadosti, da mi samo obžalujemo snovanje zaprtih gospodarskih enot, ki carinske zidove med posameznimi državami še povišujejo, kakor sino obžalovali odpravo svobodne trgovine v Angliji, temveč čas bi bil da preide Evropa v obrambo. Ameriška vlada je že črtala kredit (40.000 dolarjev) za ameriško delegacijo na svetovni gospodarski konferenci! Evropa bo torej morala sama misliti na rešitev.	—ski.
Francoskii podmornica na dna morja
Potopljenih vsega vkispaj 63 oseb — Vzrok skrajna neprevidnost
personala ?
Pariz, 8. jul. Šele v poznih urah včerajšnjega popoldneva so začeli krožiti v Parizu prvi glasovi o slrašni katastrofi, ki je na liiislcriozen način zadela francosko mornarico. Velika podmornica Proine-theec se je potopila v vodah Cherbourga blizu rta llague, ne dn bi bili znani vzroki.
Nenadna katastrofa
Podmornica, ki ima 1379 Ion in je bila spuščena v morje 28. maja 1930 v cherbourškem arze-nalu, še ni bila izročena upravi mornarice, čeprav je bila že popolnoma opremljena in oborožena. Spadala je k skupini petih velikih podmornic, ki vsebuje ladje Phoenix , Persee,, Pegase , Pro-thee iu Promethče , ki jo danes izgubljena.
Vsaka izmed teh podmornic jo oborožena z enim topom 100 mm, z. onim protiletalskim topom 85 nun iu v. enajstimi cevmi za izpuščanje torpedov. Na vsaki ladji je posadka 10 častnikov iu 18 podčastnikov in malrozov.
Podmornica Promethče je že dva meseca delal'. poskusne vožnje hitrosti, potapljanja motorjev, učinkovitosti lopov itd. Pri vsaki vožnji so bili vkrcani tehniki, inženjerji iu delavci ladjedelnic iu podjetij, ki so sodelovala pri gradbi.
7. I. m. zjutraj se je vožnja začela čisto normalno. Kaj se je zgodilo, da podmornica ni prišla več na površje, se do sedaj še ni moglo pojasniti.
Ob hipu nesreče
Ko sc je podmornica nahajala blizu rta Ilagac, je drugi častnik, ki se je nahajal na mostu, poklical na krov kapitana, ker sc jc ladja na čuden način stresala, da tega nikakor ui bilo mogočo pojasniti. Komaj je kapitan bil na uiostu, že se jc podmornica, ki jc vozila na površini, začela s strašno naglico potapljati.
Ljudje, ki so bili na krovu, so hitro poskakali v morje, dočim tega posadki, ki se jo nahajala v notranjosti, ni bilo mogoče. Dno jc na mestu nesreče globoko nad 50 metrov. Možem, ki so sc nahajali na krovu, se je še posrečilo, da se spustili dva majhna rešilna čolna, v katerih so našli prostora kapitan Dumesnil, drugi častnik, podčastniki liieiivcuue, Prigenl, Guusgeuen in nekateri matrozi.
Itliz.u kraja nesreče je bila ribiška ladja »Jettec, ki je takoj pobrala plavajoče iu se potem z njimi podala v Cherbourg. Alarmirala je pristanišče in takoj so odplull na odprto morje kauonirka Ailotte« s pristaniškim admiralom na krovu, štiri rešilno ladje in tri podmornice Ariudne , »Eurydice< in »Danae , opremljene z rešilnimi aprati za silo.
Obenem so odleteli iz aeronavtičnega centra v Cherbourgu poizvedovalni ueroplani in hidrovolani, upajoč, da bi mogli iz višine ugledali podmornico. Iskanje je trajalo do solnčnega zahoda, je pa do sedaj ostalo brezuspešno.
Malo upanja
Mornariško ministrstvo si ne more pojasniti vzrokov le nenadne katastrofe. Podmornica sicer še ni bila izročena mornariški upravi, je pa bila že popolnoma opremljena in je prestala veliko preizkušenj, med njimi tudi poizkušnje podmorske jilovbc v srednjih globočinah. Dozdaj so se stvorile hipoteze kakšnega napačnega manevra ali kakšne nepazljivosti moštva, ki je mogoče odprlo podvodne ventile, ko je podmornica imela še odprte krovne in obkrovne odprtine. Toda ta hipoteza jc zelo neverjetna, ker prvič predpostavlja vprav horendno nemarnost moštva, drugič pa je podmornica imela topot povelje, da dela poizkuse samo v nadpovršinski plovbi. Najbolj verjetno jc, da je podmornica imela konstruktivni defekt, ki se je šele sedaj odkril.
Komunike mornariškega ministra pravi, da vodi
Teden velikopoteznih prireditev. - »Prodana nevesta na trgu svobode
Maribor, 8. julija Zamisel mariborskega ledna, o čemer smo že poročali, je dobila sedaj konkretne oblike. V kratkem času je pripravljalni odbor, ki ie bil izvoljen komaj pred nekaj dnevi, sestavil ves ogromni program prireditev, ki belo v Mariboru v času od 0. do 15. avgusta v takem obsegu, kakor jih je doslej videlo le malokatero mesto v naši državi. Nocoj je povabil k sebi v mestno posvetovalnico podžupan Rudolf Golouli zastopnike časopisja. Poslovodja pripravljalnega odbora Ivan Roglič, ki se je svojo pisarno namestil na mestnem magistratu, je pedal načrt za mariborski teden, ki bo prekosil vse dosedanje tovrstne prireditve. Tekom leh slavnostnih dni se bo lahko videlo vse kulturne, sporlne in narodne pridobitve obdravske prestolice ter bo na nazoren način prikazano življenje in gospodarstvo slovenskega Štajerja. Vsak dan v omenjenem tednu bodo jiosebne prireditve. Pričetek bo v soboto dne 0. avgusta zvečer z za-žiganjem kresov na gričih okrog Maribora, streljanjem iz možnarjev in nalo z. velikim koncertom v mestnem parku. Mesto bo zavito v zastave In i ve i je. da čim dostojne,jse sprejme gosle in proslavi pričetek svečanosti. Naslednjo nedeljo bodo zopet koncerti, pohod vseh mariborskih godb, ob-hcd športnikov, ild. Med lednom do sobote bodo vsak večer koncerti na javnih prostorih, razen tega pa bo vse polno športnih prireditev, kakor veslaške, sabljaške, težko atletske in druge tekme. Nadalje bodo koncerti mariborskih pevskih društev. tekme godb na pihala, teniški turnirji, razstava ljutomerskih konj, gozdna razstava, otroški iraler v parku, razstava športnih trofej, zgodovinska razstava itd.
Glavni slavnostni dnevi pa bodo v soboto, nedeljo in na praznik dne 1.5, avgusta. Takrat bo višek vseli prireditev. Predvajali bodo »Prodano nevesto* na prostem na Trgu svobode, pri kateri bo naslopil orkester 100 godbenikov in gledališki ansemble 250 oseb. V naravni velikosti bo postavljena na trgu pristna vas in bo predstava zvečer. Mesto bo skrbno okrašeno ler si bodo na vseh najvišjih mestnih točkah, kakor na raznih slolpih, odgovarjale fanfare, ki bodo zaključile s skupnim komadom. 14. avgusta yoijj-.> zvezdna dirka kolesarjev iz vse Slovenije iu severne Hrvatske v Mariboru. Razen tega bo avto-korzo. Popoldne pa bo posvečen prireditvam na Mariborskem otoku, kjer bodo mednarodne plavalne
in skakalne tekme, zvečer pa bo velika beneška noč. V ponedeljek bodo zaključile celotedenske svečanosti tekme godb na pihala ter javen nastop vseh godb. Popoldne bodo velike nogometne tekme. V okviru leh svečanosti bo tudi oddolžitev našega mesta padlim sinovom Maribora. Na starodavnem svetilnem stebru stolnice bo odkrita spominska plošča padlim Mariborčanom In v trajni spomin padlim bo razsvetljena notranjost stebra z večno gorečo svetilko.
Naveden je samo kratek opis vseh dogodkov, ki bodo izpolnjevali mariborski teden in ki predstavljajo nekaj, česar Maribor še ni videl. Že prihodnje dni se bo pričelo mesto pripravljati na te slavnostne dogodke." V bodoče pa namerava Maribor prirejati vsako lelo svoj teden, ki naj postane za obdravsko, .prestolico trajna prireditev. Nedvomno bo mariborski teden prinesel veliko za Maribor kakor tudi za one, ki bodo prispeli ta teden v naše mesto. Prepričani smo, da se bodo združili vsi lokalni činitelji in celokupno meščanstvo ter delali na lem, da bodo slavnosti čim lepše Izpadle. Maribor naj v teli dneh pokaže, koliko Je v njeni življenju in kaj more pokazali drugim mestom naše države.
V kinu spoznala svojo sesSro
Belgrad, 8. jul. 1. Snoči se je na Terazijah dogodila majhna senzacija. Pred nekim kinematografom se je naenkrat pričela jokati neka dama, ki je gledala folografije, katere so bile razstavljene pred vhodom. Ko so jo vprašali, zakaj joka, je izjavila, da je spoznala na slikah svojo sestro, katero ni videla že štirinajst let. Nalo je. odšla v kino, kjer se je ista scena ponovila večkrat. Igralka, za katero trdi, da jo njena sestra, je Marry Bryal. Oblasti so se za zadevo takoj zanimale. Gospa je morala izpovedati svojo zgodovino pred zastopniki policijskih oblasti in dozdeva se, da gre za slučaj naše državljanke Marije Brendian iz Bosne, ki je bila pred štirinajstimi leti odpeljana v Budimpešto, od tod pa v Kalifornijo, kjer je najbrže popolnoma pozabila na svoj starše in svojo družino, ki je izgu-
rešilna dela general mornariškega tehničnega urada Mnluvov, kojega dela so pa otežkočena po močnem valovanju morja v coni nesreče.
Rešilna dela Pozno zvečer je dospela na mesto nesreče kri-žarka, ki ima na krovu privezan balon. Vendar je malo upanja, da bi se podmornica mogla dvigniti, da bi se mogla posadka rešiti. Kapitan podmornice, ki se je z drugim častnikom, trenil podčastniki in štirimi pomorščaki rešil na podinorničnem rešilnem čolnu, je bil obširno zaslišan. Izjavil je, da se je katastrofa zgodila v tričetrt minute brez vsakega vidnega vzroka. Ladja je plula normalno z majhno brzino in se je nekolikokrat stresla, zaradi česar jo drugi častnik kapitana poklical na krov. Izjavil je, da se je po njegovem mnenju nesreča zgodila vsled vdora vode, ker je slišal krike iz odprtih odprtin podmornice.
Vtis nesreče Če stvari stoje tako, kakor domneva kapitan -iu njegova hipoteza se zdi zdnj vedno bolj verjetna — potem je pač bila vsa posadka takoj mrtva. Minister mornarice Leugyes je izjavil, da se bo storilo vse, kar je mogoče, da se ladja čim preje dvigne. Novica se je seveda v Cherbourgu bliskoma razve-dela in svojci posadke so takoj prihiteli pred adnii-raliteto, kjer še vedno čakajo s strahom v srcu. Posadka »Promethčea« je štela 10 častnikov in 48 podčastnikov in pomorščakov. Od teh sta se rešila dva častnika, trije podčastniki in dva pomorščaka, torej vsega sedem oseb. Na dnu morja pa se nahaja 41 mornarjev, med njimi 8 častnikov. Razen posadke pa so bili vkrcani eu ladijski inženjer, en inženjer tvrdke Sehneider, trije tehnični vodje mornariškega tehničnega urada, 12 delavcev cherbourškega arze-nala, dva nadnionterja in trije delavci tvrdke Sehneider. Vsega skupaj se torej nahaja na dnu morja (lil oseb.
Podmornica leži 75 metrov globoko
Pariz, 8. julija, tg. Vsi vlačilci v pristanišču Cherborg ter več križnik in torpedovk je takoj odplulo, do poiščejo potopljeno podmornico : Prometeje. V kratkem času je križarka Ailette« našla mesto, kjer je podmornica potopljena. Obenem pa se je na žalost ugotovilo, da leži podmornica 7 milj od brega v globočini 75 ni. Reševalne priprave pristanišča pa niso zadostne, da bi mogle rešiti podmornico i/, tolike globine. Razen tega oba največja vlačilca pristanišču ne moreta dvigniti več kot 400 ton, dočim je podmornica »Prometej« težka 1500 ton. Monariški minister Leygues je zato takoj telefoniral kapitanu italijanskega paritika »Ar-tiglia«, ki dviga zlato iz potopljenega pomika »Egipt«. Parnik »Artiglio« se je s: tovarniško ladjo Hostro« takoj stavil na razpolago.
Vzrok potopitve še vedno ni dognun. Domneva se, da je kak mornar napačno manevriral in iz nevednosti ali raztresenostj odprl oddelke za vodo in s tem povzročil potapljanje, če-tudi jc bil stolp zaprt. Reševalni čolni so našli na kraju nesreče telefonsko bojo podmornica, iz česar se sklepa, da so mornarji l'ri potapljanju šc lahko spustili bojo. Žalibog pa s pomočjo te boje ni mogoče dobiti telefonske zveze s podmornico. Podmornica ima zalogo zraka za 36 ur. Poveljnik podmornice, ki je bil v stolpu, je še mogel dati povelje, da se takoj zupro odprtine, lako da so mornarji zaprli štiri odprtine, pete odprtine pa niso več mogli zapreti.
hit
•i vualrn
inio h no r L n fVmAo ca Lili
• W ju «»VV > »» V»» VUIIVO »'V* K/l I I
pravljeni že potrebni koraki pri ameriškem poslaništvu, da se »identificira igralko Merry Bryal ler da se ugotovi, če je res naša državljanka.
Osebne vesti
Belgrad, 8. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so postavljeni v Pošlni hranilnici v Belgradu.
za člane in namestnike nadzornega sveta Do-brosav Ratajač, pomočnik jirometnega ministra, njegov namestnik Dragutin Vojinovič, višji svetnik generalne direkcije državnih železnic, Ljubima- Vidakovič, upokojenec, njegov namestnik dr. Ivan Kavčič, višji svetnik prometnega ministrstva, Stanoje Nedeljkovič, pomočnik finančnega ministra, njegov namestnik Vlastimir Glišič, načelnik carinskega oddelka, Svetislav Djordjevič, višji mo-nopolski svetnik, njegov namestnik dr. Ljubiša 'Kičič. svetnik finančnega ministrstva, Milivaje Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, njegov namestnik dr. Avgust Pavletič, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo in dr. Vilko Baltič, državni svetnik v pokoju, njegov namestnik pn Miloš štibler, inšpektor Privilegirane agrarne banke.
Belgrad, 8. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sla odlikovana s Knrudjordjevo zvezdo dr. Uroš Krni, ban zetske banovine v ]>., in z redom Jugoslovanske krone I. reda dr. Ivo Tartaglia, upokojeni ban primorske banovine.
Belgrad, 8. jul. 1. Današnje »Službene novine javljajo, du sta vpokojena s pravico do pokojnine po številu službenih let Anibrožič Franc, profesor realne gimnazije v Kranju in Cok Josip, strokovni učitelj na klasični gimnaziji v Ljubljani. — V re-sorii prometnega minstrstvn so prestavljeni: k po-šti in brzojavu v Skoplje Tomec Irena, k pošti iu brzojavu v Ormož Cingel Franc, na pošto v Ljubljano I. Stupar Nežkn, k radio postaji v Sarajevo Logar Štefanija.
Zafaljtfčeh zborovtmia dalmatinske duhovščine
Split, 8. jul. ž. Danes so je nadaljevala konferenca dalmatinskega duhovništva. Dr. Stošič je govoril o veronauku v šoli, za njim pa je govoril še dr. Crisoniaha o isli temi. Nato je bila sprejeta resolucija, nakar je imel dubrovniški škof dr. Carevič lep nagovor na zbrane duhovnike. Sestanek dalmatinskih duhovnikov je nad vse lepo uspel, ter je najboljši dokaz za lo mnogoštevilna udeležbo.
Bukarešta, 8. julija, ž. Kraljev sin vojvoda Mi-liajlo bo postal letalec. Njegov učitelj bo pilot Obris, ki je pred 2 leti pripeljal kralja Karola iz Francije v Bukaršto.
Amerika vpostavi zvezo z Rusijo
Washington, 8. julija, ž. Vse kaže, da bo ameriška vlada v najkrajšem času vzpostavila normalne zveze z Rusijo in čeprav le poluradno, ker misli poslati v Moskvo samo svojega posebnega opazovalca, Razlog te nenadne spremembe je iskati v tem, da Japonska vedno bolj zapleta mreže okrog Mandžurije,
Nezgoda ameriških letalcev
Moskva, 8. julija, tg. Prckooceanska letalca Mattern in Griffin sta morala pristati pri Boriso-vu na poljsko-ruski meji. Zlomilo se je krmilo, letalo pa se je razbilo. Letalca sta k sreči ostala nepoškodovana in s(u po želczuici odpotovtilu. v Moskvo.
sprejem v
Sofija, 8. julija. AA. Po programu je imela včeraj zjutraj priti v Varno šesta italijanska pomorska divizija, ki jo tvorijo štiri torpedui vušilei in križarka «Quurto«. Toda zaradi hudega viharja na Črnem morju, jc včeraj okoli pol 9 zjutraj priplula v Varno samo križarka Quu.rto«. prihod štirih lorpednih rušilccv pa se pričakuje za danes.
Pri vstopu v pristanišče je križarka Quarto ustrelila v znak pozdrava 21 topovskih strelov. Z obale ji je takisto odgovorilo 21 topovskih strelov.
\ Inki si i križurko sprejeli zastopniki, bolgarskih oblasti, italijanskega poslaništvu v .Soli ji. italijanski pomorski ataše iu italijanski vojaški ntttiše.
Poveljnik šesto italijansko pomorske divizijo, admiral Italo Moreno, ki je priplul na križarki Quurto, jo včeraj dopoldne i/vršil uradne obiske bolgarskim oblastnim v Varni, /večer je odpotovalo jio železnici iz Varno 15 oficirjev in 50 mornarjev z italijanske križurko v Sofijo, kjer so jim pripravili svečan .sprejem, lo programu ostanejo italijanski pomorski oficirji in mornarji v Sofiji do sobote zvečer, nato |>a so vrnejo v Varno, kjer bodo njim nu čast prirojeno od ponedeljku do srede posebne svečanosti.
\ sredo 13. (. m. bo italijanska pomorska divizija odplulu iz Varne.
Oh 60 letnici viških gasilcev
V dneh 9. in 10. julija proslavi gasilno društvo na Viču svoj 60ietni jubilej. Leta 1872 so zavedni viški možje in fantje ustanovili gasilno društvo, ki je tretje najstarejše na bivšem Kranjskem. Pred-njačita samo društvi v Ljubljani in Krškem. Ustanovitelji društva so bili Andrej Knez, takratni žu-
arja 1919 na Viču ob navzočnosti 24 članov. Za načelnika je bil ponovno izvoljen tovariš Janez Ga-šperin, ki načeluje društvu že od leta 1912 neprenehoma. V letu 1932 pa je bil dograjen novi Gasilski dom, ki je eden največjih in najmodernejših v dravski banovini. Dom je zgradilo v popolno za-
Gasilski dom Vič-Glince.
pan, Tomaž Ločniker, Gašper Šušteršič in Ernest Lang, vsi posestniki na Viču. Prvo leto je pristopilo k novemu društvu 20 članov, za načelnika pa je bil izvoljen Andrej Knez. Slednjega je zaradi prezaposlenosti kmalu zamenjal tovariš Lang. Prvo, kar so izvršili viški gasilci, je bila zgradba Gasilnega doma, ki je veljala 200 goldinarjev. Opeko za zidavo in kritje je daroval opekarnar Ločniker, vse ostalo pa so prispevali viški posestniki. Kmalu so si nabavili tudi brizgalno in razne potrebščine za 1000 goldinarjev. Ves ta znesek so nabrali s prostovoljnimi prispevki. Prvi ognjeni krst so prestali viški gasilci 1. 1877, ko je velik požar uniči! na Viču 23 gospodarskih poslopij, 12 kozolcev in mnogo drugega. Ni še minulo leto, ko so morali viški gasilci zopet na plan, zgorel je Šrajev mlin. Le požrtvovalnosti gasilcev se je bilo zahvaliti, da ni nastala katastrofa kakor 1. 1877. V vseh letih je društvo vršilo v polni meri človekoljubno delo za blagor bližnjega in splošnosti. Med svetovno vojno je društveno delovanje počivalo, s podvojeno silo pa so šli gasilci na delo takoj po končani svetovni voini. Prvi občni zbor se je vršil 16. febru-
dovoljstvo domače stavbeno podjetje Franc Marin-čič iz Gline pri Ljubljani. Vse pohvale je vreden trud in delo, ki so ga opravili prostovoljno občani z dovažanjem potrebnega gradiva. Člani gasilnega društva pa so z veseljem in požrtvovalnostjo pomagali pri graditvi lastnega doma. Veliko razumevanje za napredek gasilnega društva pa je pokazal tudi viški občinski odbor, ko je vstavil precejšnjo vsoto v proračun za zgradbo novega doma.
Proslava se bo vršila po sledečem sporedu:
1.	Sobota 9. julija ob 20.30 bakljada in pod-oknica častnim članom.
2.	Nedelja 10. julija ob 5 budnica po občini, ob 10 zbor pred občinsko hišo, ob 10.30 sv. maša v župni cerkvi in po maši pohod k Gasilnemu domu, kjer bo slavnostni občni zbor. Ob 15 zbor gasilcev pred osnovno šolo na Glincah in sprejem
i gostov, pohod pred novi Gasilni dom, kjer bo slovesna blagoslovitev doma in razdelitev častnih diplom, nato mimohod in ob 16 vrtna veselica na Zavašnikovem vrtu nasproti novega doma.
K temu pomembnemu prazniku gasilskega društva na Viču ste vsi najvljudneje vabljeni.
Plamen uničuje domačije
Slov. krajina, 7. julija.
Ljujji se polašča zadnje tedne groza. Vsestranska kriza je že itak neznosna, poleg tega pa skoraj ni večera, ko na tem ali onem koncu krajine nebo ne bi bilo ožarjeno in v noč ne bi odmevali glasovi zvonov, gasilskih trobelj in obupni klici na pomoč. Toliko požarov, kakor jih je 6edaj, zaporedoma v Slov. krajini najbrž še sploh ni bilo.
Zadnji čas je plamen uničil: eno domačijo v Bogojini ,dve hiši v Turnišču, v kobiljanskem go-idu veliko množino lesa, na Gornji Bistrici domačijo Hozjan Ivana in v Pertoči dve domačiji.
Silen je bil zlasti zadnji požar. Izbruhnil je pri Čontalovih, kmalu potem, ko se je družina vlegla k počitku. Požar so opazili šele takrat, ko
Krst Ribniške koče na Pohorja
Mariborska podružnica SPD je po svoji stavbeni zadrugi »Ribniška koča« v teh suhih nerodnih letih z deleži in podporami zgradila na zapadnem Pohorju svoj novi planinski dom, ki mu je ime šc pogansko, a ki prejme svoj krst v nedeljo 10. t. m.
Po otvoritvi planinskih domov na Lisci (19. 6.), v Logarski dolini (20. 6.), na Menini planini (3. 7.), je zopet na vrsti Pohorje. Pohorje! Žilice Mariborčanom vztrepečejo, njih srca silijo kvišku visoko
nad Dravo in misli jim gredo skozi temnozelene šume. čez frate in trate, kjer bridke arnike dišijo, mimo Bolfenka, Pohorskega doma, Mariborske koče, Ru£ke koče, koče na Klopnem vrhu, koče na Pesku dalje do šeste pohorske nove postojanke do Ribniške koče. Ni Maribora brez Pohorja in narobe še manj.
Potem, ko so vzhodni pohorski obronki že tako obljudeni in naseljeni in razkričani po trumah nedeljskih izletnikov, so mariborski planinci usmerili nove pohorske poti proti zapadu v one predele, kjer še kraljuje nemotena deviška narava, kjer še poje divji petelin himno ljubezni, tja, kjer se razprostirajo smuške snežne poljane. Na prelazu med Dravsko in Mislinjsko dolino, na Sedlu pri cerkvici med Jezerskim in Črnim vrhom, nedaleč od Ribniških jezer je zasedla svoj vzvišeni prestol veličasna Ribniška koča.
Impozantna dvonadstropna stavba z vsemi modernimi napravami, z dvojno streho, krito z eter-nitom. V pritličju: kuhinja, obednica, gostilniška soba, točilnica in tri spalnice. V prvem nadstropju spalne sobe, dve skupni ležišči, kopeli, prhe. Dalje driuje nritikliner temnica za fotoamaterje, shramb* za smuči, spodaj trije oddelki kleti. Kras koče pa je pred pročeljem razgledna veranda z divno panoramo. Vseh sob je 25 in 120 postelj. Koča ima evoi lasten vodovod. Kuhinja je izborna z vsem
Oprostilna razsodba dež. sodišča
je bilo že vse v plamenih. Rešiti se ni dalo nič. Zgorela je vsa živina, ves živež, pohištvo, obleka in več stotakov denarja v gotovini. Domači so rešili golo življenje in tudi to le z velikimi mukami. Otroke so morali vlačiti iz goreče hiše skozi okna. Plamen je preskočil tudi na streho sosedove domačije. Tudi tu je vse zgorelo. Rešili so le živino in nekaj drugih premičnin. Povzročena škoda znaša okrog 3000.000 Din. Udarec je tem večji, ker škoda ni krita z zavarovalnino. Le sosed je imel hišo zavarovano, a samo za 10.000 ?)in.
Požar je bil najbrž podtaknjen. Nepojasnjenih i je še tudi mnogo drugih požarov. Pač tudi v Slov. ! krajini deluje zločinska roka. Ljudstvo si le lega | želi. da bi storilca že enkrat dobili v roke, ker i upa, da bo potem konec požarov.
komfortom. Ribniška koča (dolga 24 in pol metra, široka 13 m, visoka 11 in pol metra) je največja pohorska postojanka na najvišjem pofiorskem vrhu (1536 m). Notranja oprema se nadaljuje po vseh razpoložljivih močeh. Koča je namenjena predvsem zimskemu športu: smučanju in smučarskim tečajem. V nedeljo 10. t. m. bo njen slavnostni krst po najsvečanejšem obredu: ob 10 sv. maša, pozdrav, nagovor, krst, blagoslovitev koče, za tem rajanje, godba, petje in marsikaj drugega.
Čez Ribnico pridite in čez Mislinje na pohorsko slavo planinske botrinjc. Ribniška koča — pogansko ime, drugo nadene ji naš SPD. V Ribniških jezerih pohorski vernik v zdravju krstil jo bo slavni Jezeraik.
Odmevi h volivne borbe
Pred malim kazenskim senatom deželnega sodišča sta se včeraj zagovarjala kaplan g. Andrej K r iž m a n z Jesenic in delavec Fran B e r t o n -c e 1 j, ki je bil svoječasno občinski odbornik, prvi zaradi sestavljanja, razmnoževanja in razširjanja protivolilnih abstinenčnih letakov, drugi pa zaradi razširjanja teh letakov. Državni tožilec ju je obtožil zločinstva po členu 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta člen določa kot najvišjo kazen 5 let robije. Doues se je vršila že druga razprava. O prvi razpravi smo pred dobrim mesecem obširneje poročali. Tudi na današnji razpravi sta obtoženca vztrajala pri svojem zagovoru. Obtoženi kaplan g. Andrej Križman je vse priznal. Oba obtoženca je branil odvetnik dr. Aleš Sta-novnik, odvetnik na Jesenicah, ki je po kratkem govoru državnega tožilca g. dr. Vilka La-vr en čaka utemeljeval v daljšem govoru njiju oprostitev. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata s. o. s. g. Ivan Kralj razglasil sodbo, s katero sta bila spoznana za kriva samo prestopka po členu 4. omenjenega zakona in obsojena: g. Andrej Križman na 1800 Din denarne kazni in nadaljnih 300 Din odnosno na 36 dni zapora, drugi obtoženec Fran Bertoncelj pa na 600 Din denarne kazni in nadaljnih 180 Din odnosno na 13 dni zapora. Oba sta bila obsojena pogojno za tri leta. Obtoženca sta se odrekla nadaljnim pravnim le-kom. V senatu sta kot sosodnika fungirala s. o. s. g. dr. Ernest K o b e in s. o. s. g. Ferdinand Me-rala.
— Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti 7, visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznanc »Franz-Josel« vode. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih treovinah.
Ljubljana, 8. jul.
Pred malim senatom deželnega sodišča v Ljubljani se je vršila danes dopoldne glavna razprava proti akademiku Antonu Pukšiču.
Senatu je predsedoval s. sv. Kralj, prisednika pa sta mu bila sodnika dr. Kobe in Merala; ob-iožbo je zastopal državni tožilec Lavrenčak, obtoženega Pukšiča pa je branil odvetnik dr. Marko Natlačen.
Iz obtožnice, ki jo je državni tožilec prebral, posnemamo:
Pukšič Anton, roj. S. jan. 1010 v Gajevcih pri Ptuju in tja pristojen, slušatelj prava v Ljubljani, nekaznovan, se obtožuje, da je dne 8. maja 1032. v Ljubljani na Miklošičevi cesti službujočega stražnika Pasarja Ivana udaril s sesalko od kolesa po glavi, se uprl aretaciji po stražnikih Pasarju in Steklasi in brcal okoli sebe ter pri tem prizadejal Pasarju na levi goleni dve odrgnini v velikosti 1 Din in 2 cm dolgi, da je torej hotel državnega uslužbenca s silo ovreti pri izvrševanju službenega posla, s tem pa začel izvršitev naklepnega kaznivega dejanja, a ga ni dovršil iu je pri dejanju iz § 127. k. z. prizadejal državnemu uslužbencu poškodbo telesa iz § 181. 1. odstavka k. z. S tem je zakrivil zločinstvo zoper državno oblastvo po § 128. k. z. in naj se kaznuje po istem zakonitem določilu.
V razlogih navaja obtožnica, da se je obtoženec udeležil proslave šestdesetletnice dr. Korošca oči-vidno v namenu, da se bo pretepal; zato je vzel s seboj sesalko od kolesa, kolo pa shranil na univerzi. Po proslavi so službujoči stražniki pozivali udeležence pred hotelom Unionom na razhod. Obtoženec, ki je stal v drugi vrsti v množici, pa je brez povoda čez nekega civilista, ki jo stal v prvi vrsti, udaril po glavi stražnika Pasarja Ivana. Zato ga je Pasar aretiral. Obtoženec pa se je aretaciji upri, brcal okoli sebe in dvakrat z nogo brcnil Pasarja v levo goleno in mu tam prizadejal dve lahki telesni poškodbi.
Po prečitanju obtožnice se je začelo
zasliševanje obtoženega Pukšiča,
ki pripoveduje z lahkim prleškim naglasom: Dne 8. maja se sploh nisem nameraval udeležiti proslave, še tnanj pa, da bi se pretepal. Dotični dan sem imel predpoldne instrukcijo in sem se zato J pripeljal od svojega stanovanja s kolesom, ki sem ga shranil na univerzi, odtam pa šel k instrukciji na Mestni trg. Sesalko od kolesa sem vzel s seboj in jo dal v površnik. Malo prej, 4. maja, mi je bila namreč sesalka ukradena in sem zato sesalko, ki sem si jo novo kupil, nosil s seboj, da bi je kdo ne vzel. Ko sem se vračal o<l instrukcijo proti Marijinem trgu, sem začni glasno vzklikanje pred Unionom. Radovednost me je gnala tja. Prišel sem pred Union, ko so akademiki ravno prinesli dr. Korošca iz dvorane. Videl sem, da je policija pred Unionom potiskala množico, prihajajočo iz Uniona, deloma proti sodišču, deloma proti frančiškanski cerkvi. Stal sem mirno na cesti in opazoval dogodke. Stal sem tik pred stražnikom Pasarjem Ivanom v prvi vrsti, ker sem imel mirno vest. Stražniki so ljudi pozivali na umik in mahali z gumijevkami proti ljudem. Ker sem bil v ospredju in se nisem mogel dovolj hitro umakniti, me je stražnik Pasar udaril močno po levi roki. To sem občutil kot krivico, ker nisem dal stražniku nikakega povoda za udarec; razburil sem se in udaril s sesalko, ki sem jo potegnil iz žepa, stražnika po glavi. Komaj pa sem zamahnil, me je že zgrabil stražnik Steklasa za ovratnik in sicer s tako silo, da mi je srajco strgal; z zamahom mo je vrgel pred avto, ki je stal v bližini, da sem padel po tleh. Na tleh ležečega so me stražniki pretepali in suvali; proti temu sem se branil, kakor sem pač mogel, s tem, da sem udarce odbijal z brcanjem.
Kot priča je bil zaslišan stražnik Pasar Ivan, ki v glavnem potrjuje obtožbo, zatrjujoč, da obtoženca ni udaril in da ga je obtoženec udaril s sesalko od kolesa po glavi, ne da bi imel za to kak povod. Pravi tudi, da je pri tej aretaciji obtoženca tudi sam padel pred avto in da so tedaj ljudje njega pretepali.
Druga priča policijski stražnik Steklasa AdoH potrjuje v bistvu isto kakor Pasar ter izrecno trdi, da stražniki obtoženca niso pretepali.
Naslednja priča Vrhovoc Alojzij, slušatelj prava, pa izpoveduje:
»Udeležil sem se proslave in sem bil med prvimi zunaj na cesti. Hotel sem prekoračiti cesto, a policija me je potisnila nazaj na hodnik pred Union. Poldrug meter od sebe sem tedaj zagledal obtoženca, ki so je tudi umikal pred policijo. Stražniki so mahali z gumijevkami po ljudeh v prvih vrstah in tako je dobil Pukšič udarec po roki. To sem natančno videl. Pukšič se je radi tega razburil odskočil za korak nazaj in še zaklel. Medtem pa je potegnil iz žepa svojega površnika sesalko od kolesa in zamahnil po stražniku. Takoj tisti trenotek je priskočil drug stražnik, zagrabil Pukšiča za vrat iu ga potegnil na sredo ceste. Tam so ga vrgli pod avto in ga pretepali, pri čemer se je Pukšič branil .s tem, da je brcal okrog sebe.
Dr. Natlačen: »Ali so stražniki pretepali tudi druge ljudi?«
Priča Vrhovec: Tolkli so vsevprek po ljudeh in sicer tudi že poprej, preden je Pukšič stražnika udaril.«
Naslednji priči akademiku Dermastjn Marjan in Testen Tone potrjujeta predvsem, da so stražniki Pukšiča, ko je ležal na tleh ob avtomobilu, pretepali in ga tako vlekli, da še do sape ni mogel.
Dr. Natlačen je predlagal zaslišanje še več novih prič. Državni tožilec pa si' je temu protivil, češ, da je itak po zaslišanih pričah položaj dovolj pojasnjen. Državni tožilec je vztrajal pri obtožbi in predlagal obsodbo.
Dr. Natlačen je \ svojem končnem govoru izvajal zlasti: Obtoženec sicer dejanje priznava, a kljub temu predlagam, da se oprosti. Sodišče bo imelo predvsem odločiti, komu bolj verjame, ali stražnikoma Pasarju in Steklasi, ali akademiku Vrhovcu. Pričevanje Vrhovra je tako prepričevalno, pojasnil je ves potek dogodkov lako podrobno iu verjetno, du mu ni mogoče odreči popolne verodostojnosti. Stražnika pa sla bila na vse strani okupirana in nista mogla posvetiti posebne pozornosti ravno obtožencu, ker zato tudi nista imela povoda, dokler ni prišlo do udarca. Sicer pa je pričevanje stražnikov v nasprotju tudi z. izpo-vedbaml drugih prič. Sodišče bo torej moralo ugo-loviti, ila je stražnik Pasar brez vsakega povoda udaril obtoženca z gumijevko po roki, da se je obtoženec, ki je občutil udarec kol surovost in krivico, radi lega razburil in torej izzvan po nepravilnem in protizakonitem postopanju stražnika, zagrabil za sesalko od kolesa in stražnika udaril po glavi, da mu udarec vrne. Stražnik Pasar ni imel nobenega razloga, da je obtoženca udaril, kajti pretepati stražnik no sme niti tedaj, Če se kdo njegovemu povelju ne pokori, ako ni sam telesno ogrožen. Obtožence pa se je stražnikovemu pozivu IKikoril, kolikor se je pač v gneči sploh mogel, z ničemer pa ni stražniku ogrožal. Smatrati je torej, ita jo bil obtoženec k dejanju, radi katerega je obtožen, izzvan s protizakonitim in nepravilnim i>o-slovanjem policijskega stražnika, vsled česar ga jo v smislu S 131. k. z. oprostiti. Isto velja pa tudi glede nadaljnoga obtoženčevega postopanja, kajti po pričah je dokazano, da sla obtoženca stražnika vrgla na Ila in ga tam pretepala, tako da so šo drugi ljudje vmes posegli in, hoteč obtoženca ščititi pred zlostavljanjem, dejanski napadli stražnika. Še črviček se brani, ako stopiš nanj, pa bi se mlad fant no branil.«
Po kratkem posvetovanju jo razglasil predsednik senata
sodbo:
Obtoženi akademik Pukšič jo kriv. kakor mu očita obtožba, toda oprosti so vsako kazni, ker smatra sodišče na podlagi izvedenih dokazov za ugotovljeno, da je bil obtoženec k dejanju, ki mu ga očita obtožba, v resnici izzvan s protizakonitim in nepravilnim poslovanjem policijskega stražnika, ki je obtoženca prvi in brez povoda udaril z gumijevko po roki.
Državni tožilec je prijavil revizijo.
Družinska tragedija
Dole pri Litiji, 7. julija.
Danes zjutraj okoli pol 9 se jerazneslo, da se je okoli 65 let stari gospodar in posestnik Jožef Skalar obesil. Zjutraj ob 4 jc šel od doma. Našli so ga pozneje na poramnici obešenega na bukvi. Kljub mnogemu ribanju in trudu ga niso mogli oživiti. Reševalci so prišli prepozno. Kaj .je gnalo nesrečnega moža v tako obupno smrt, se ne ve. Morda mu je otemnel razum vsled žalostnih dogodkov zadnjega tedna. V nedeljo zjutraj, dne 26. junija je umrl, kakor smo že poročali, za zastrup-ljenjem njegov zet Ignacij ševšek, ki se je letošnji predpust poročil z Ivano, hčerko danes obešenega očeta Jožefa Skalarja. — V ponedeljek zjutraj, 4. julija, so pa orožniki vzeli Ivano. Da je možno človeka spravili ob pamet, dejstvo, da sta v enem tednu dva na tako žalosten način odšla od hiše, je nekoliko razumljivo. No, danes je pa odšel šeoče. Bog daj, da bi se s tem nehala nesrečna t ra-gedija. Grozno so nas prestrašile te novice. Bog daj, da ne bi izvedeli več tako slabih novic iz naših sicer poštenih hribov.
izumitelj motorja na zračne valove
Ljubljana, 8. julija.
»Sam sem živel v dolgotrajnih ječah. Nisem mogel več naprej. Kriza velika, slaba letina in največja stiska, kaj sem hotel,« tako je pripomnil 34 letni elektrotehnik Gašper Pepelnik, nadarjen, a nesrečen človek, ki je absolviral 4 gimnazijske razrede. Najlepša leta mladosti je presedel po ječah, zadnja kazen jo znašala celo 6 let ječe. Ko je lani prišel iz ječe, je hodil okrog in ljudem pripovedoval o svojem veleizumu. Pravil je, dn je iznašel »motor na zračne valove po Teslovem principu«. Hodil je okrog po deželi. Ce se mu je nudila prilika, je kradel, kar mu je prišlo pod roko. Več osebam je pokradel najrazličnejše predmete, gramofon, zlatnino, ure, nože, obleko in drugo, celo 4500 Din je prišlo v njegove roke, ki so se pa kmalu stopili v veselju. Prišel je spomladi tudi v neko zasavsko vas k Bobkovim. Družini je začel sanjavo praviti o svojem velevažtiem izumu, s katerim bo povzročil popolen preobrat v tehniki. »Meni bo prinesel tako slavo, kakor Edisonu njegovi izumi. Moje ime se bo svet:!o po-i leg Tesle. Vam pa bom prinesel srečo in blagostanje. Postal bom kmalu miljonar.« Pravil jim jo tudi, da bo v Zagrebu dobi! bogatine, ki bodo zanj založili denar, da se uresniči njegov izum. Bob-kovi so mu verovali in tam se je poročil s Francko, ki je sedaj z družino vred pahnjena v največjo nesrečo. Gašper Pepalnik je sodnikom malega se.
nata vse priznal in je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo časnih državljanskih pravic za 5 let. Gašper jo kazen nastopil, toda pritožil se je zaradi previsoke kazni.
Izletniški vlaki Ljubljana-Sušak
Od sobote dne KI. julija dalje bo vozil po po-| trebi na progi Ljubljana in Sušak i it obratno preko Zagreba izletniški vlak, ki bo odhajal ob sobotah iu dnevih pred prazniki iz. Ljubljane okrog pol 10 zvečer in prihajal na Sušak ob nedeljah in praznikih ob 6.47. Povratek s Sušaka isti dan ob 17.52; prihod v Ljubljano v ponedeljek odnosno dan po prazniku okrog 3 zjutraj. Izletniški vlak bo vozil s hitrostjo brzovlaka in bo imel lepe in udobne vagone.
Na ta način bo dala prilika onim, ki nimajo sredstev za daljše bivanje ob morju, da uživajo vsaj ob nedeljah in praznikih morski zrak in se kopljejo v morju.
Vozna cena z izletniškim vlakom je polovična in znaša iz Ljubljane do Sušaka in nazaj 117.50 Din. Polovična vozna cena do Sušaka in nazaj velja tudi z vseh postaj, kjer bo imel izletniški vlak postanek. Pa tudi izletniki z drugih postaj, ki se bodo pripeljali v Ljubljani ali Zidani most s priključnimi vlaki k izletniškemu vlaku, bodo že s svoje domače postaje deležni ugodnosti polovične cene do Sušaka.
Obstoj tega prepotrebnega izletniškega vlaka pa bo seveda odvisen od zadostne frekvence. Zalo priporočamo, da se ga občinstvo v veliki mori poslužuje.
Dev. Marija v Polju
Ponosna in svatovsko oblečena jo danes vasica Zadobrova in njena ljubita [»družnična cerkvica sv. Tomaža, kajti v nedeljo odhaja iz te vasi, iz njihove sredo že tretji v vinograd Gospodov. S srečo novomašnika, staršev in vasi se raduje cela fa-ra. V farni cerkvi bo daroval jutri prvo najsvetejšo daritev g. Krizogon Zaje iz ugledne krščansko družine iz Zg. Zadobrove, iz katere je tudi g. Ivan Zaje, ravnatelj salezijanskega zavoda na Rakovniku, bral novomašnika. — Drugi novomašnik je g. Rupert Pilz, ki bo jutri v Solnogradu posvečen. Novomašnik je sin višjega uradnika Združenih papirnic v Vevčah. Rojen I. 108 v Slrašcah pri Gorici. Družina je med vojno prispela v našo faro. Njegova pokojna mati — goriška Slovenka — je dalj časa bolehala, živela Iu le v molitvi in dobrih delih in skrbni vzgoji svojih dveh sinov. G. Pilz bo imel 17. t. m. v Adinontu prvo sveto daritev, 31. t. m. pa slovesno novo mašo pri Dev. Mar. v
Pni iu i U!J u.
Tako imamo v razdobju nekaj let kar štiri gospode iz naše fare in sicer vso v redovih: dva v frančiškanskem, eden v salezijanskem redu, g. Pilz pa je v benediktinskem.
Ljubljana
Tudi postreščkom se slabo godi
Ljubljana, 8. julija.
Vse toži dandanes nad krizo in pomanjkanjem zaslužka, nihče se ne pohvali rad, vsakdo ve povedati, da je kriza vsekala njega najbolj, pa če je res ali ne. Med stanovi pa se menda najbolj pritožujejo postreščki, ki so jim nove razmere po vojni in pa kriza vzeli, kakor sami trdijo, skoraj ves zaslužek. Takole pripovedujejo o sedanjih slabili časih:
»Včasih je še nekaj bilo, sedaj ni pa prav nič. Kdo bo dal dandanes kaj zaslužili postreščku':' Nihče! Pri napitnini štedijo ljudje najbolj. Mislili smo, da bomo sedaj, ko se jo zaključilo šolsko leto, kaj zaslužili, ko se študentje selijo iz mesta in ko odhajajo ljudje na počitnice. Mislite, da je kaj bilo? Prav nič! Ne vem, če je bilo v Ljubljani pet študentov, ki so dali nesli svoj kovček po postreščku na kolodvor. Novi tramvaj nam je vzel še tisti del zaslužka, kolikor ga nam je stari pustil. Novi tramvaj nam je povzročil veliko škodo. Vsakdo raje pelje svoj kovček s tramvajem, kakor da ^gu izročil postreščku. Veliko so nam vzeli tudi ttv*°busi, kdor pa se dandanes od samcev seli iz »nega stanovanja v drugega, vzame raje kar avtotaksi iu se prepelje z vsemi svojimi sedmimi rečmi. Sploh so postali dandanes še celo samci zelo štedljivi iu preračunljivi, včasih so bili pa naši najboljši delodajalci. Velika krivica je tudi, da podjetja, kakor trgovci in obrtniki tako izrabljajo svoje vajence. Ti reveži včasih ne delajo ves dan nič drugega, kakor da prevažajo vozičke po cestah in prenašajo pakete, lili smo pa brez zaslužka.
Da, da. moj dragi gospod. Moderna tehnika in moderno življenje nam je vzelo tudi polno zaslužka. Koliko smo imeli včasih dela samo s prenašanjem pisem in posredovanjem. Dandanes tega ni nič več. Mladi zaljubljenci in čestilci dam niso nič več tako sramežljivi, kakor so bili včasih. Koliko srečnih zakonov sem pred vojno samo jaz posredoval, da sem prenašal pisma in snubitve. Dandanes pa se ljudje zmenijo kar po telefonu ali pa si pišejo kar na
dom. Kdaj se je to dogajalo prej! Koliko trgovskih in drugih pisem sem včasih raznesel jaz po mestu. Danes pa se mi kar čudno zdi, če bi mi kdo naročil, naj hitro nesem kam kakšno nujno pismo. Tega je kriv telefon, ki ga ima menda že vsakdo. Mislim, da je že pol letu tega, kar mi je neka dama naročila, naj ji grem po gledališko vstopnico. Včasih se mi je to dogajalo dnevno.
Ljudje tudi ^nič nase ne drže*. V zastavljalnico nosijo najfinejši gospodje kar sami svoje reči zastavljat in jih ni nič sram pred uradniki in drugimi, ki jih tam gledajo! Moderni svet je res izgubil vsak čut za lastni ugled. Še celo tistih lepih navad nimajo več, da bi si pošiljali za godove iu rojstne dneve voščila, kakor cvetje in butiljke vina. Na godove najraje pozabljajo, če pa že komu kaj poklonijo z voščili, opravijo to kar sami ali pa pošljejo kakšnega otroka, ki ga odpravijo z dinarjem, mesto, da bi najeli poštenega postreščkal
Ne vem, ali ljudje tudi nič več ne umirajo ali kaj, ko nas nič več ne vabijo k mrtvaškim stražam iu k pogrebom za spremstvo. In vendar beremo v časopisih, da ljudje prav tako mro, kakor so poprej. Velika krivica se nam godi, da Mestni pogrebni zavod opremlja pogrebe kar z lastnimi ljudmi. Tako smo zopet ob en dober zaslužek!
Prav na konec smo prišli. Kje so lepi časi, ko smo lepo ivenkljali s svetlimi kronami v žepih? Najboljše pa je bilo ob volivnih agitacijah! Ah, kako smo ob takih prilikah dobro živeli, ko so nas stranke najemale za agitatorje! Vsak mesec bi morale biti nove volitve, to bi nas morda rešilo!
Tako je, pa nič drugače. Včasih so nam rekli, da samo mi redimo vsaj pel birtov v Ljubljani. Suj smo jih lahko, ko smo pa dobro zaslužili, pa tudi dobro jedli iu pili! — Kaj si pa moremo privoščili sedaj? Oh, ko bi se mogle vrniti slare razmere I Star sem že, pa bi le še enkrat rad doživel tiste lepe stare čase. Pa se ne vrnejo nikoli več, življenje je vsak dan težje, najtežje pa življenje ljubljanskega postreščka!
Maribor
□	Mestni višji zdravnik dr. Alfonz Wank-miiller je nastopil svoj dopust ter ne ordinlra do
15. avgusta.
□	Mariborčani v radiju. Mariborčani so česli in priljubljeni gostje ljubljanske radijske postaje. Pretekli četrtek zvečer je koncertiral v ljubljanskem radiju znana mariborska violinska umetnica ga. Brandlova. Njen nastop je zelo zadovoljil vnete poslušalce ter je bil brezhiben. Prihodnji teden pa nastopi v rndiju-Ljubljana priljubljena pevka ga. Skvarčeva z izbranim sporedom iz svojega bogatega repertoarja.
□	Mariborčani porabijo več vode kakor Ber-linčaui. Mestna občina je opozorila po časopisju prebivalstvo na Sledenje z vodo. Cc ne bo opozorilo izdalo ter se bo nevarnost pomanjkanja vode povečala, bo organizirala uprava vodovoda posebno racijo po mestu. Vse vodovodne naprave bodo pregledane, zaprle se bodo napeljave za škropljenje vrtov, vodometi itd. Ugotovljeno je, da porabi posamezen Mariborčan v poletnem času še enkrat toliko vode kakor Berlinčan. Pa nikar mislili, du za pijačo — vode se v Mariboru presneto malo popije. Največ je odteče za škropljenje po brezštevilnih vrtovih in v pokvarjenih vodovodnih napravah po hišah. — Pred pomanjkanjem vode v poletnem času bi bil Maribor za dolgo dobo obvarovan, če bi se bilo dovolilo mestni občini že svoječasno odobreno posojilo za povečanje vodovoda v znesku poldrugega milijona dinarjev. S poskusnim vrtanjem so že določena mesta za napravo novih vodnjakov, samo denarja ni, da bi jih izkopali. Glavni vzrok pomanjkanju vode pa je v tem, ker ni prišla letos iz nerazumljivih razlogov v akcijo črpalka mestnega kopališča, ki je sicer vsako leto ob nastopu vročine pričela delovati. Zakaj se to ni zgodilo, ne vemo. Vendar se sedaj vršijo potrebne priprave, da bo pomožna črpalka pričela funkcionirati.
□	Nova godba v Mariboru. Kakor čujemo, se pripravljajo mariborski poštni uslužbenci na ustanovitev svoje lastne godbe. Imajo že močan in dober pevski zbor in sedaj bodo imeli še svojo godbo.
□	Društvo za podpiranje zakonskih kandidatov. Svoječasno smo imeli v Mariboru zadrugo za
izplačevanje dot nevestam in ženinom, ki so se pri-organizaclji zavarovali. Zadruga je kmalu zaspala. Sedaj se ustanavlja nekaj sličnega. Novo društvo »Poroka je že zaprosilo za odobritev pravil. V njih se navaja med drugim, da je smoter društva vzajemna pomoč in podpora zakonskih kandidatov.
□	Tudi avtobusi občutijo krizo, lludo je ljudem na deželi za denar. Iz daljnih krajev, kakor iz Ljutomera in Prekmurja prihajajo po opravkih v Maribor peš, dasi imajo najlepše zveze z avtobusi in vlaki. Avlobusni podjetniki zelo tožijo, da pada frekvenca vozov na podeželskih progah.
□	Suša bo. V mariborski okolici, kjer je svet zelo prodnat, se že občutljivo pozna suša.. Vroče solnce je izželo zemljo. Posebno se boje kmetje za travnike, ker jo nastopila vročina in sušna doba prav po seneni košnji, ko bi bilo nekaj mokrote zelo potrebno za rast otave.
□	Ljubezen do otroka jc močnejša nego »trali pred kaznijo. Plaho in prestrašeno je prišla včeraj na policijo mlada ženska. Povprašala je, kako se godi detetu, ki je bilo, kar smo svoječasno že poročali, najdeno v frančiškanski cerkvi. Na policiji so ženski povedali, da je dele dala občina v rejo ter se mu dobro godi. Nato pa so se gospodje zanimali, zakaj se zanima za lega otroka. Odvrnila je, da je dele od njene svakinje, ki jo jc poslala na poizvedbe. Pa je pripovedovala vse to tako nesigurno, da so takoj dvomili o resničnosti njenih besed. Pričeli so jo malo strožje izpraševati in nazadnje je bruhnila v jok ter povedala, da je ona sama mali odloženega otročička. Želja po otroku je bila močnejša, kakor strah pred kaznijo ter je prišla, da bi ga samo videla. Zove se Marija Puh ler je služkinja. Otroka je odložila, ker se je bala staršev.
Naše dijašivo
Abiturienlom! Na razpotju življenja je človek hvaležen, če more nemoteno zrelo premisliti svoj odločilni korak. Priliko ti nudijo duhovne v a j e. Dva tečaja bosta v Domu duh. vaj samo za abituriente: prvi od 21.-25. julija, drugi od 30. avgusta do 3. sept. Vzdrževalnina za vse tri dni 30 Din. Priglasi se na dopisnici na naslov: Vodstvo Doma duh. vaj, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana. Začetek 21. julija (ozir. 30. avgusta) zvečer ob 6.
KA¥1
dnevno sveža pri
liani. MihloSlčeva c. in
špecerija,delikatesa,zajutrkov.
•	služkinje! Dobrotnik služkinj g. lleršič, poštni ravnatelj v pokoju, je dne 7. t. m. umrl, katerega pogreb se vrši danes ob 4 pop. Poživljate se vse služkinje, katerim dopušča čas, posebno pa brezposelne, da se udeležite pogreba blagega dobrotnika. Vabi odbor Poselske zveze.
•	Oddaja stanovanja v Kresiji, Mestna občina ljubljanska oddaja s t. avgustom 1932 v najem štirisobno stanovanje v lil. nadstropju meščanske imovine v Kresiji. Najemni pogoji kakor tudi višina najemnine se poizve med uradnimi uruini v mestnem gospodarskem uradu soba št. 14. Ponudbe je v lagati do 15. julij 1932.
Jogurt »e je pocenil. Jogurt se jo v Ljubljani že zelo priljubil in ima mnogo pristašev, ki ga, cenijo zaradi njegovih odličnih lastnosti. Samo malo predrag se jim je zdel v primeri z mlekom. Na pritisk policije so sedaj mlekarne in kavarne ceno jogurtu znižale za 0.50 Din pri stekleničjci. V mlekarnah bo sedaj steklenica jogurta veljala mesto 2.50 Din le 2 Din, v kavarnah mesto 3 Din le 2.50 Din. v kavarnah z godbo pa mesto 3.50 le 3 Din. Ob tej priliki opozarjamo, da je policija pričela kontrolirali prodajalne živil, če imajo cenike na vidnih mestih. Zlasti mlekarne greše v tem oziru mnogo. Kdor v bodoče ne bo imel na vidnem mestu tablice s cenikom, ga bo policija strogo kaznovala in ovadila tudi sodišču.
•	Trije tatici pod ključem. Kar Iri tatove je včeraj zaslišala policija, ki so jih prijeli na različnih krajih. Po enem !ednu je bil ponovno aretiran 20 letni Karel Cuk, ki je komaj prišel iz zapora. Zasačili so ga predsnočnjim v hiši št. 10 na Bregu, kjer se je vtihotapil v neko stanovanje in hotel kaj krasti. Ko so ga domačini opazili, je zbežal na cesto, toda ljudje so ga ujeli in izročili stražniku. Policija premišljuje, na kak način bi se ga za vedno znebila. Ko bo prestal sodno kazen, ga morda izžene, ker je doma iz Trsta. — V sredo
Zobozdravnik med. univ.
dr. Srečko Puher
Gregorčičeva ulica 32
(nasproti Trgovskega doma
ne ordinira Ho 15. avgusta
je prijavil skladiščnik Alojzij Eržen iz Dravelj, da mu je v Spodnji šiški izginilo 500 Din vredno kolo. Sedaj pa je policija prijela delavca Leopolda Mirta, ki je zaposlen pri regulaciji Ljubljanice. Ta je imel to kolo, ki ga je prepustil svojim sodelavcem, da so se vozili z njim. Eden od poštenih delavcev pa je zaslutil, da je kolo najbrže ukradeno in ga je odpeljal na stražnico. Mirt se izgovarja, da 011 kolesa nj ukradel, temveč da mu ga je izročil lieki sorodnik. Kje da je ta dobil kolo. pa ne ve. — Aretira je bil dalje neki Konrad š., 20letni fant iz pujske okolice. Ukradel je služkinji Alojziji Franko iz Gallusovega nabrežja iz ročne torbice 1(50 Din. Izgovarja se sicer, da so prijeli napačnega, češ, da on ni pravi, vedar pa mu je policija že dokazala tatvino.
0 Nočno službo imata lekarni: mgr. Sušnik, Marijin trg 5 in mgr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Vevče
V	torek smo pokopali v bolnišnici umrlo gospo Ivano Zupane, soprogo našega blagajniškega uradnika v papirnici Vevče. Ilila je dobra soproga in skrbna mati svojim Ireni otrokom. Blag ji spomin.
V	naši papirnici zopet primanjkuje dela. Preteklo soboto srno ustavili dva stroja ter bo počivalo delo, dokler ne bo naročil. Praznuje polovica delavstva. Nekaterim že vsega primanjkuje. So družine, ki samo enkrat na dan kaj malega jedo. Nihče se resno ne zavzame za nas. Pri Dev. Mar. v Polju bodo čez 2 meseca sklepali o občinski podpori. ki je itak le drobtina 50—150 Din za brezposelno družino za 3—4 mesece. Kaj pa ta čas? S čim naj se živimo. V Dobrunjski občini se prosilcem prošnje sproti rešujejo in nakazuje podpora po previdnosti g. župana. Posnemanja vredno.
Radomlje
Te dni mine leto, odkar imamo v svoji sredi ljubljenega gospoda Davida Doktorica. Z veliko vnemo deluje 7. besedo in z dejanjem za vse dobro in v korist svojih duhovljanov, v šoli in cerkvi. Mirno rečemo — ponosni smo in veselimo se ga v cerkvi in zunaj cerkve. Upamo, da nam bo sčasoma pridobil za Radomlje ekspozituro. Njega naj nam pa Rog ohrani dolgo let med nami. Jutri v nedeljo bo daroval v tukajšnji cerkvi sv. Marjete novo sv. mašo tukajšnji rojak g. France Jereb, misijonar. Vsa občina in sosedne fare se veselijo tega trenutka. V naši cerkvi že 53 let ni bilo nove sv. maše, zalo se čuti te dni kakor pomlajena.
Zadnja poročilas
»Lausannska pogodba" bo danes
podpisana
Lausanne, 8. julija, tg. »Lausannska pogodba«, ki je sedaj že predložena v vseh svojih petih delih, bo imela datum 9. julija, ker bo šele jutri dopoldne v javni zaključni seji slovesno podpisan zaključek prvega dela lausannske konference. Drugi del tc konference se bo začel najbrže sredi oktobra, ko bo skliccna svetovna gospodarska konferenca, ki jo bo morda priredila Zveza narodov, pa bo obstojala samo iz vladnih delegatov, drugače kakor prva konferenca od julija 1927, na kateri so bili zastopani samo strokovnjaki. Dolgoletni gospodarju in politični boj, kateri je povzročal prav toliko skrbi upnikom kakor dolžnikom, bo s tem jutri končan. O reparacijah sedaj ne bo več nobenega govora. Utemeljeno je upanje, da bodo narodi odslej imeli tudi gospodarskopolitični mir, o katerem pravi zaključna izjava lausannske pogodbe: »Samo, če ga boste hoteli!«
Herriot je izjavil pred ponočno konferenco inozemskim časnikarjem: »Obojestranske dclcgacije so lahko zadovoljne, ker ni ne zmagovalcev ne premagancev. Politične in gospodarske posledice lausannske pogodbe bodo dobro vplivale na vse narode.«
Lausannska pogodba ima pet delov: Prvi del govori o pogodbi z Nemčijo, drugi del o prehods ih odredbah k tej pogodbi z Nemčijo, tretji del o dogovoru glede vzhodnih reparacij, četrti del v**-buje resolucijo o srednji in vzhodni Evropi, peti del pa resolucijo gospodarskega odbora o sklicanju svetovne gospodarske konfercnce in njenem programu.
Prvi del, ki v glavnem vsebuje finančni dogovor, nalaga Nemčiji plačilo treh milijard mark namesto plačil iz Youngovcga načrta, ki so znašala okoli 25 milijard mark, razdeljenih na 57 let. Ta znesek 3 milijard bo Nemčija v obveznicah deponirala pri mednarodni reparacijski banki v Baslu. Obveznice se bodo po dvanajstih letih izdale po kurzu najmanj 90%, obrestovane s 5% in z amortizacijo po 1",,. Izdaja je odvisna samo od kreditne zmožnosti Nemčije in jc organizirana tako, da sc bo mogla plasirati na inozemskih trgih, ne da bi
bila motena storilna možnost nemškega gospodarstva. Po dvanajstih letih zapadejo vse obveznosti, ki bi eventualno do tedaj še ne bile izdane.
Dokler dogovora ne ratificirajo vse države, ki podpišejo dogovor, bodo v veljavi prehodne določbe drugega dela, ki predstavlja v bistvu podaljšanje provizoričnega moratorija, ustvarjenega iže t izjavo od 16. junija. Nemška plačila treh milijard se bodo plačevala na poseben konto mednarodne rcparacijske banke za račun dosedanjih držav upnic, pri čemer Nemčija ne bo polagala nobene važnosti, kako se bodo tc tri mili|arde razdelile. V dogovoru ni tako zvana ameriška klavzula, vcndai pa je z določbo, da postane lausannska pogodba veljavna šele po ratifikaciji vseh držav, ki so podpisale pogodbo, dana državam podpisateljicam mož« nest, da uveljavijo lausannsko pogodbo šele potem, ko uredijo svoje dolgove z Ameriko. Te države so med seboj sklenile tudi tozadevni gentlemen agre-ment, vendar sc ni bati, da bi bilo mogoče še kdaj ogrožati jutrišnjo pogodbo, če ne pride do izrednii okolnosti.
V dogovoru o vzhodnih reparacijah sc dovoljuje srednje- in vzhodnoevropskim državam vsekakor moratorij do 15. decembra 1932, ker je konferenca sklenila, da bo njen komite za ureditev tega vprešanja fiksiral najpozneje na svetovni gospodarski konferenci končne sklepe o razčiščcuin vzhodnih reparacij.
Četrti dej vsebuje predlog, da se ustanovi posebna komisija, ki naj se bavi predvsem z deviznimi omejitvami v vzhodni Evropi in poišče sredstva, kako naj sc odpravijo te omejitve. V tem komiteju bo zastopanih deset držav: Anglija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija, Madjarska in Avstrija.
Peti del vsebuje resolucijo gospodarskega od« bera lausannske konference in končno izjavo, ki je posledica že prvotno kot uvod mišljene resolucije. V splošnem sc v tej izjavi izraža upanje, da bo sprejem tega dogovora dal možnost nekakega gospodarskega Locarna, upanje na boljše čase ia dobre politiČec posledice.
Kulturni obzornik
-^-Vladimir Pfeifer: Rožmarin. Drama. 1932. Samozaložba. — Pred dnevi sem na tem mestu zapisal nekaj beležk o ljudskem gledališču in zlasti poudaril dejstvo, da hirajo naši podeželski odri radi pomanjkanja primernih iger. — Danes moram še pripomniti, da nam je z leti zrastla tudi neka domača literatura, ki hoče mašiti to vrzel. Število takih »ljudskih« iger nekoliko zakotnega izvora sicer ni veliko, a prav te dni se je pomnožilo s Pfeiferjevim »Rožmarinom«. — Da ne bo nika-kega nesporazuma, moram najprej povedati, da nikakor ne preziram očividnega dobrega namena teh poskusov in plemenitih nagibov, ki tičijo za njimi; po večini vsebujejo tudi prav zdravo in kleno tendenco. — Največ priznanja pa je vredno dejstvo, da pomanjkanja dobrih komadov ne čutijo le tisti ■ prenapeteži«, katerih ambicije so resnično umetniške, marveč tudi taki, katerim Bog posebnih umetniških sposobnosti — žal — ni dal. Ne poznam sicer gospoda Pfeiferja, domnevam pa, da ima opravka s kakšnim ljudskim odrom — ali pa da se je kdaj že ukvarjal z našimi ljudskimi odri, da je tam dobil pobudo za pisanje ljudskih gledaliških komadov in da prevladuje njegovo osebno ambicijo želja, koristiti splošnosti. Kljub vsem tem pozitivnim lastnostim, ki jih pripisujem avtorju, moram vendar povedati, da je njegova drama »Rožmarin« brez vsakršnega umetniškega čuta koncipirana in brez vsakršnega resnega tehničnega znanja izpeljana. Eno si velja zapomnili: neprimerno teže je dobro pisati za preprosto kot za izobraženo in v svojem okusu izšolano ljudstvo. Med vsemi čednostmi umetnika stvaritelja je preprostost ne le najlepša, marveč tudi najredkejsa lastnost. Takšna preprostost zahteva najprej popolne notranje zrelosti — in še tako nadarjen začetnik v sebi ni dozorel, Književnemu veščaku nudi opazovanje njegovega notranjega dozorevanja kajpada nekaj užitka, a preden si v sebi dozorel — to seveda, če imaš sploh kaj talenta — ne podajaj se pred preprosto ljudstvo, na oder, raz katerega hočeš ljudstvo učiti,	s, svojim ■ rreveštim - delom -storiš
| prej zlo kot dobro: kvariš ljudstvu prirojeni dobri i okus in ga zmedeš, zlasti ko bi bila tvoja naloga gojiti ta prirodni okus. Da se pa vrnemo k »Rožmarinu« — podam, evo, tukaj zgodbo, oziroma dejanje te igre. Dekle, ki pol iz lastne ničemurnosti, pol radi očetovega pritiska prelomi besedo zaročencu, domačemu fantu, ki odhaja na vojsko, in se poroči z nekim laškim goljufom in vojnim dobaviteljem, nastrada ter se vrne na božični večer v domači kraj, umret v objemu prevaranega fanta, ki ga je najprej na fronti zmešala granata, potem pa še bolj duševno zmedla vest o dekletovi nezvestobi (to, da pride fant k pameti, ko zasliši njen glas in njeno ime, kar nenadoma, no, to bi bilo treba še preizkusiti, če v pogledu odrske verjetnosti drži. ..) — ta zgodba sama na sebi bi nemara še ne bila nemogoča kot snov za ljudsko dramo, dasi je motiv v drugačnih varijantah že močno obrabljen. Le naivnost, s katero je postavljena na oder, sprečuje, da bi poslala v kateremkoli pogledu učinkovita. — Iz vsega tega navedenega je torej razumljivo, da poskusov, kakršen je Pfeiferjev »Rožmarin«, kljub vsemu priznanju dobre volje in zdrave tendence, ne moremo pozdraviti 7. veseljem, marveč povsem resnobno nam jih je odkloniti v interesu prav tistega preprostega ljudstva, kateremu so v nekem napačnem razumevanju »ljudske prosvete« namenjeni.	s. š.
if Jean Prevost: Histoire de la France depuis la Guerre. (Ed. Rieder, Pariš.) O tem velezanimi-vem poskusu mladega francoskega pisatelja, podati v knjigi 7,godovino Francije v povojnem času, piše Ramon Fernandez v N. R. F. med drugim: »J. Prevost obravnava zgodovino Francije od premirja pa do letošnjega leta. Kar liče tehnike, ki jo je izbral, in ki je edina primerna tako delikatni nalogi, obstoji v dobro premišljenem izboru iz bogatega slovstva, v kratkih in značilnih citatih, v neprestani skrbi zadostnega osvetljevanja gospodarskih in socialnih osnov. Kar tiče duha, v katerem je delo pisano, obstoji v tem, da sc jc skuša! avtor postaviti v čim večji razdalji od dogodkov, da bi dojel samo njih bistvene poteze. Tako je dosegel torej srečno soglasje med ozkimi dimenzija-^njj, nj^todičnimi iefctvami in-načinom, po kate-
rem hoče razmotrivati zgodovino. Zares, napor pri osvajanju tekstov, premislek, ki je določil izbiro in moralna lekcija, ki sledi iz tega, to je velika zasluga njegovega dela. Sleherna stran, sleherna vrstica vsebuje neko sodbo, časih prav originalno, tako, da imaš nedvomen dobiček pri čitanju, tudi če se ti zdi, da izreka Prevost svoje zaključke prenaglo ali pa da ne prihaja do zadostnih zaključkov. Prevostova objektivnost zadosti jasno podčrtava tudi napake francoske družbe. Prav narahlo po-kazuje dvojno francosko dramo: kar tiče zunanje politike — napetost ljudstva, ki je po realni moči drugo po redu in se drži zdaj na čelu Evrope z orožjem in denarjem; kar tiče notranjih poslov — neumestni fiskalni in socialni patriotizem Francozov, nezadostno vztrajnost njih kolektivnega duha. V zvezi s tema dvema nevarnima pregrehama, se respeklivni nedostatki strank stopnjujejo ali zmanjšujejo po tem, kakor se med seboj obtožujejo ali branijo, zakaj vse prenašajo skupno zlo. Po pravici zagotavlja Prevost, da vlada na splošno izredna nevednost v finančnih zadevah. Bistveni nauk knjige pa je ta-le: politiki, nam pravi, obtožujejo politike drugih strank, nikdar pa svojih volivcev; vendar pa leži v času zakonodajstva prav na volivcu, ki je postal spet državljan, največji del potreb, ki jih je s svojim glasovanjem želel.« — Avtor obeta še en del knjige, ki bo vseboval kronološke podatke, oficielne listine, statistike, in ki bo opremljen s kritično bibliografijo.
* Valery Larbaud: Technique. (Editions de la N. R. F., Pariš.) Priznani pisatelj, estet, esejist in prevajavec Valery Larbaud nam v svoji najnovejši knjigi — ki je pisana v neposnemljivem, izbruše-nem jeziku in slogu svojstvenega esteta in pristno francoskega duhoviteža — podaja nekaj misli o slovstveni zgodovini. Kajpada, njegovo delo je kakor prijetna konverzacija, intimna in prijateljska, nikar kakšna znanstvena ali teoretizujoča razprava. Zato je tudi težko odredili natančno snov njegovega spisa, saj s svojim mojstrskim obvladanjem tiste »tehnike«, ki ji pravimo po krivici časih morda nekoliko zbadljivo »načitanost«, prijetno jadra — da sam ne veš, kdaj in kako — od enega kraja ^-obzorja do drugega,-spotoma se.s prikupljivim za-
nimanjem ustavlja še v tem in onem ograjenem vrtcu lepega slovstva, lepega tiska, lepe knjige, gradi malce fantastične mostove, ki naj bi združevali to in ono, kar je storjenega tu in tam, nazadnje pa si imel od knjige prekrasen užitek, ne da bi prav za prav mogel povedati, v čem je resnični tvoj dobiček; na uho — Larbaud je svoje vrste poet in čarovnik, kaj mari, če njegovo vtikanje v literarno vedo nima nikake ali vsaj malo porabne vrednosti — saj ti je hotel povedati le svoje lepe sanje in — ali jih nisi poslušal, kakor da drugače v resnici ne more biti?
~k Antonio Fogazzaro v novi izdaji, — Dvajset let po pisateljevi smrti je založba Mondadori' — Verona — začela izdajati vsevkupno delo Antonija Fogazzara, mojstra italijanske proze iz polpreteklega časa. Urednik in izdajatelj te kritične izdaje je Piero Nardi; doslej so izšla sledeča delo: Piccolo mondo antico, Piccolo mondo moderno, I! mistero del poeta, in pa Leila. Tik pred izidom je zvezek drobnejšega blaga v prozi, ki bo obsignl naslednje spise: Fedele, Racconti brevi in Idilli spezzati; _ zase izide še letos Malombra. — Izdaja teh spisov je tako v pogledu notranje obdelave in razvrstitve snovi, opomb in ocen ter živ-ljenjepisnih podatkov, kakor v pogledu zunan"e opreme prav odlična. — Zanimivo je, da si je urednik Nardi postavil za nalogo, iztrebiti iz besedila napake v jezikovnem pogledu, radi katerih ie od nekdaj med jezikoslovci (morda preveč) trpel Fogazzarov ugled. — Res je, da Fogazzaro nikakor ni obvladal sintakse in ortografije, kakor hi bilo potrebno. Dasi pravi urednik v svojih opazkah, da so mnoge pisateljeve samovoljnosti v jezikovnem pogledu nedotakljive, ker bi vsako popravljanje škodilo izrazu in misli, ki jo je hotel Fogazzaro iznesti, je vendarle še mnogo takega, česar v nobenem primeru ni mogoče zagovarjati, ker -priča vsaj za pisateljevo nedoslednost, če ne za kaj huj-' šega. Do Fogazzarovega jubileja upajo Italijani, da bo ta monuinentalna in razkošna izdaja njegovih | leposlovnih spisov že vsa izšla. — Do konca'tega lela bo menda tudi kipar Zanelti dovršil Fogaz-! žarov kip.
Dnevna
Kaj pracite?
Dnevi učiteljskega zborovanja so torej za nami in Vaš list je o njem objektivno in zelo blagohotno poročal. Niti iz Vašega, niti iz drugih porodil pa ni razvidno, kakšen je idejni program JUU in sploh učiteljstvuf* Ali so sploh gg. delegati kaj definirali, kaj natančnejšega povedali o etičnih, o socialnih, o prosvetnih stremljenjih svojega slami in organizacijef Če ni bilo o tem ničesar v poročilih, more javnost sklepali, da se organizacija še vedno ni pečala n. pr. z vainim poglavjem o etični vzgoji ljudi. Dandanes se je v Sloveniji v neobičajni meri razpasla neznačajnost, škodoželjnost in težnja maščevati se na bližnjem, kar skrajno kvarno vpliva na javno moralo. Učitelj je v prvi vrsti poklican, da bi take pojave pobijal! Ali o lem ni bilo na zborovanju niti besedice!
Brezposelnost je drug pojav, mimo katerega je Ho naše uiiteljitvo na svojem zborovanju, ne da bi ga sploh omenilo. In vendar je učiteljska stanovska organizacija v prvi vrsti poklicana, de se peča s tem vprašanjem, saj ni vseeno, kam in v kakšne poklice odhaja mladina iz ljudskih šol. I) potrebi poklicne organizacije, za katero naš javni uradni aparat še vedno ni našel razumevanja, čeprav je nujno potrebna, o tej potrebi naše uiiteljitvo sploh ni obveščeno, torej se niti ne zaveda, da je ustanavljanje takih posvetovalnic narodna in socialna in moralna dolžnost vzgojiteljev.
O alkoholizmu, o naraščanju surovosti med mladino, o pojetnanju zanimanja dorastle mladine zn kulturno delo v društvih in o vseh drugih poglavjih naši narodni vzgojniki tudi niso izpregovorili besedice. Kar so govorili na zborovanju, je bilo predvsem nekaj besedi o državljanskih vrlinah in zavednosti učileljstva, kakor da Iti drugi stanovi ne ljubili zadosti države in domovine ter naroda — predvsem pa zahteve o gmotni in socialni zaščiti lastnega stanu. (Ig. učitelji so sicer govorili o idejnih temeljih svoje organizacije, kje pa je tista etična ideja, niso povedali. Niso ludi izgubljali dosti besed o dejanskih potrebah naroda in to je treba obžalovali'. Prav gotovo pride čas, ko bo slovenski narod vprašal svoje uliteljslvo: Kakšen je bil vaš delovni program za narod v najtežjih časih gospodarske in moralne krize in kako sle ga izva-jalifjr Kaj pravile, kakšen odgovor bodo dajali tedaj učiteljska organizacija, res učiteljski stan in učitelji posamezniki!' Najlažje bodo morda še odgovarjali posamezni učitelji, toda le posamezni, če se ie pravočasno učiteljski slan ne zave velikih dolžnosti svoje dobe!
Koledar
Sobota, 9. julija: Nikolaj in tovariši, mučenci
Novi grobovi
+ V Ljubljani ji- umrla gospa Marija Zaje, trgovka. Pokoj niča jc bila dobro znana zlasti naši deci. ki je pri njeni stojnici v Tivolskem drevoredu, kaj rudu kupovulu slaščice, pn jc marsikomu izmed malih stisnila kaj sladkega v roko samo za sBoclončkaj«. Pred več leti je gospo napadla težka živčno bolezen, smrt jo je. sedaj rešila daljnega trpljcnu. — Pogreb bo danes ]>opoldno ob 4. N. p. v ni.! 2alujo£hn naše iskreno sožalje!
+ Pri Sv. Urbanu pri Ptnju je umrla v starosti V) let, blaga žena in mati Marija Krnm-berger. Plemenita žena je lepo vzgojila svojih sedem otrok, od katerih je eden, in sicer France, vodja mestnega konskripcijskcga uradu v Mariboru. Leta I<>I5 je njen mož padel nn ^o^ki fronti in z vso vztrajnostjo materinske ljubezni je vodila gospodarstvo in gospodinjstvo iu ohranila otrokom, od katerih je večinu mladih, lep dom. Delo in molitev sta izpolnjevala vse njeno življenje. Vsemogočni ji bo pravičen sodnik za vse, kar je dobrega storila v tej solzni dolini. Žalujočim, zlasti sinu Francetu, uaše glolx)ko in iskreno sožalje!
Osebne vesli
=r Z ljubljan. univerze. Zu dekanu tehniške fakultete za stud. leto I9"52—je bil izvoljen gospod dr. Kral Alojz, redni profesor tehnične mehanike.
= Premesčenja na pošti. Po službeni potrebi so premeščeni s poštnega ravnateljstva v Ljubljani g. Josip štukelj, svetnik V. skupine, v Škoplje, Franc Salehar, administrativni uradnik, za poštnega uradnika k pošti Ljubljana II. (kolodvor); z ljubljanske glavne pošte pa je premeščen poštni uradnik Joško Čampa k pošti v Novi Sad.
Cerkveni vestnih
Za duhovnike bodo petdevne duhovne vaje v Domu od 15.—21. julija zvečer. Priglasite se!
Ostale vesti
—	Kinetijsko-gospodinjska šola šolskih sester v Rcpnjah na Gorenjskem otvori s 1. oktobrom
t. 1. šestmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki bo trajal od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933. V šolo se sprejemajo le kmetska dekleta, ki so dopolnila 10. leto in so neoporečno lepega vedenja ler zdrava. Poučuje se teoretično in praktično v vseli gospodinjskih predmetih, kakor tudi v poljedelstvu, živinoreji, vrtnartvu in sadjarstvu, (io-jenke se tudi vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu in ravnanju z bolniki. Natančnejša pojasnila daje vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole šolskih sester v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano.
—	Dr. Buda k zapustil sanatorij. Dr. Budak, na katerega je bil nedavno izvršen surov napad na zagrebških ulicah, pri čemer je dobil hujše poškodbe, je sedaj že zapustil sanatorij, kjer se je zdravil. Preiskava o napadu se še vrši. Sodni svetnik Katnič, ki vodi to veliko preiskavo, bo zaslišal še trinajst pvič. Od štirih aretirancev dva priznavala napad, druga dva pa trdovratno tajita. Sedaj, ko je dr. Budilk zapustil sanatorij, ga bodo kon-frcntirali z vsemi osumljenci.
—	Dobrovoljci! Dela so na to, da bo podaljšan rok za podaljšanje prošenj dobrovoljskih uverenj. Vsi oni, ki še niste vložili prošnje, enako tudi svojci padlih ali umrlih dobrovoljcev, če so ti bili vzdrževatelji družin, naj se takoj javijo okrajni organizaciji, da ji ta pošlje potrebne tiskovine. Oni dobrovoljci, ki so prošnjo že vložili, a do danes uverenja niso prejeli, naj pošljejo svoj natančen naslov, navedejo naj obenem svoje rojstne podatke: kraj —- vas, občino, lelo ler očetovo ime. Tisti, ki niste člani organizacije, ne odlašajte s svojim pristopom, čim več nas bo, tem večji bodo naši uspehi. Tovariše, dodeljene z zemljo v Rakičanu, vabi cdbor lia sestanek dne 9. t. m. ob 20 v spodnjih prostorih hotela MikliČ. Važno in nujno!
^ (KI bor.
—	Sprejem gluhonemih otrok. V glulionemnico v Ljubljani se sprejemajo za šolsko leto 1932/33 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali niih
kronika
namestnikov. Prošnje v smislu razpisa v Slučbonem listu z dne 11. junija t. 1. je treba vložiti pri ravnateljstvu do 31. t. ni.
—	V Službenih novinah šl. 152 od 6. t. m. je objavljen Pravilnik o izdelovanju regulacijskih načrtov-.-.
—	Nova telefonska zveza. Prometno ministrstvo je dovolilo ,da se otvori telefonski promet med Ljubljano in Verono. Taksa za Iriminulni pogovor je 3.90 fr.
DAJ slado DAM led.
—	Zid so prekopali iu vlomili. V Zagrebu je
bil pmbmočnjini izvršen zelo drzen vlom. V trgovino Josipu Škrivaneka so ponoči vlomili neznani vlomilci .in mu odnesli za več tisoč dinarjev blaga. Vlomilci so se poslužili povsem modernega načina vlamljanja. Prekopali so zadaj zid poslopja in tako prišli v prustore trgovine. — V Zagrebu je najbrže na delu velika in dobro organizirana vlomilska tolka, zakaj ne poteče noč, da ne bi bil izvršen kje drzen vlom. Kljub velikim naporom policije se še ni posrečilo, da bi prišli drznim dol-goprstnežem na sled.
—	Vn se kolesarski tat ne zna dobro peljali na kolesu. Iz Zagreba i>oroča.jo: lnkasant Peter Uro-belnik se je te dni poda! v neko gostilno v Kalči-čevi ulici, da bi pogasil žejo z brizgancem. Zunaj pa je pustil svoje kolo. Baš, ko je nastavil čašo k ustnicam, pa je opazil, da je na njegovo kolo sedel mlad moški. Brž je skočil na ulico in začel klicati: Priinite tatu! Pa so bili ti klici [»ovseni odveč. Zakaj kolesarski tat se ui znal dobro vozili na kolesu. Lovil je ravnotežje zdaj na levo zdaj na desno, dokler ni na oglu ulice zletel po tleh in padel v roke pravici.
Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
—	Ženski jeziki. Iz Mitrovice poročajo: V vasi Uibaračka planina sta se pošteno skregali ženi sosedov Stjepana Živanoviča in Franca Smare. Fran-cova žena je bila močnejša iu je Stjepanovo ženo pošteno pretepln. Ko je Živanovič to zvedel, se je silno razjezil, pograbil sekiro ter odšel k Šmaru, Ta se je, videč sekiro, prestrašil. Z ženo sta se skrila nu pod. S seboj sta vzela nabasano dvocevko. Živanovič pa je že zagledal lestvo, po kateri sta se rešila njegova nasprotnika in se je je brž poslužil. Ko je ftmar videl, da Živanovič pleza j>o lestvi, je ustrelil. Kroglja je Živanoviču odrgnila kožo na glavi, vendar je kljub temu nadaljeval pot po lestvi. šmar je ustrelil drugič. Tu strel pa je Ziva-noviča na mestu ubil.
—	Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst se doseže dober uspeh s Togal-tabletamL Po si rokovnjaških ocenah mnogih zdravnikov, med kuterimi je mnogo priznanih profesorjev zdravnikov, de-iujejo Togal-lablete hitro in učinkovito. V predpisanih količinah so neškodljive za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Poskus Vas bo prepričali Zahtevajte v Vaši lekarni prave To-gal-tabletel Ako slučajno niso nu zalogi, se jih lahko takoj nabavi..
(Odobreno od Ministrstva Socijalno Politike in Narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. II. 1932.)
—	Nadini gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga: Naši gostje — kako jim strežemo, ki jo jo spisala s. Deodeta Kump, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 63 strani besedila, 66 slik. Cena vezani knjigi je Din 45.—. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v slovenski literaturi vsake gospodinje, t. j. o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripra\ah za razne pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu in meti znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostih (čajanke, banketi itd.) V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanje mize, strežba pri zajterku, pri mali južini (malici, predjužku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o slrežbi pri mizi sploh in razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu, o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev, ter- natakaricam iu natakarjem.
—	»Franz-Josef« grenčica odpira duševnim delavcem, živčno oslabelim in ženskam črevo.
—	Kaj deluje v kavi? Znani atenski farina-kolog. prof. Jonchimoglu, kateri se že dalj časa bavi s preiskovanjem delovanja alkaloidov, jk>-sebno pri njihovem uživanju v pijači kot je kavu, čaj, mate itd., proučil je pred kratkim zopet delovanje kave po najmodernejših mc-todali zu preiskovanje. On se je sedaj poslužil metode prof. v. Freyu, s katero se more natančno ustanoviti mera globine sna. On je našel, da se z navadno kavo ali s čistim kofeinom san popolnoma izgubi, medtem ko kava brez kofeina ni delovala razburjajoče na centralno živčevje. Poizkusi prof. Joachinioglu ]*>-novno dokazujejo, da se razbujnjoče delovanje kave, prikazano z znanimi pojavami kot licr-vozu, nespečnost, srčno utripanje, tresenje mi-šičev, pojačeno niokrenje itd., lahko nanaša samo na njeno vsebino kofeinu,
JSatzzncinilcL
Ljubljana
šišensko prosvetno društvo priredi jutri dne 10. julija izlet v Pekel pri Borovnici in odtod na Rakitno. Odhod ob 0.14 zjutraj z glavnega kolodvora. Pri sv. maši naj bo vsakdo doma. Člani in prijatelji, udeležite se izleta polnoštevilno! Odbor.
Maribor
Katoliško izobraževalno društvo na Košakih ima jutri v nedeljo ob 10 sestanek s poučnim predavanjem.
Krčevinsko izobraževalno društvo ima jutri v nedeljo slovesno proslavo 10-letnice obstoja. Zju-traj zahvalna služba božja, popoldne prireditev v • Lovskem domu^. Sodeluje godba Katoliške omla-dine.
Veliko dobrodelno tombolo priredi dne 17. t.
m. prostovoljno gasilno društvo pri Devici Mariji v Brezju. Pričetek ob treh popoldne. 5 glavnih in 3(X) drugih raznih dobilkov. Tombola bo na vrtu g. M. Lešnika.
Mariborski pododbor združenja rez. častnikov opozarja članstvo, da se udeleži spominskih svečanosti, ki se bodo vršile dne 12. julija t. 1. na Kaj-makčalanu. Isti dan so tudi enake svečanosti v Kraguje.vcu. Za oboje je dovoljena četrtinska vožnja. Udeleženci uživajo popust giede prehrane in stanovanja. Javiti se je pri pododboru, kjer se dobi legitimacija.
Naša akademska anketa
• Mladina, vedite, lo je povračilo!...«
Henrik lbsen.
Odločne in ostre so te besede, ki jih je zapisal lbsen v svojem Stavbeniku Solnessu . Pa kakor so bridke in grenke, prav tako so resnične iu neizprosne; tega se sicer marsikdo ne zaveda dosti jasno, čeprav jih čuli prav vsak, star In mlad, bolj ali manj, z večjim ali manjšim veseljem. Zato tudi odgovori na Sloveučevo« vprašanje, ki je prišlo po mojem mnenju ob zelo pravem času — dasiprav zveni nekoliko kot nezaupanje prihajajoči mladini, kar bo ludi vzrok, da tli toliko iu takšnih odgovorov, kakor bi človek želel — na prvi mah razodenejo misli m nazore onih, ki nanj odgovarjajo: vsi »stari« —pa la starost se ne meri toliko na leta, ampak po mišljenju in življenjski moči ter prožnosti duha — odgovarjajo negativno in črnogledo izražajo svoje nezaupanje v »mlade«, ki pa se samozavestno trkajo na prša iu z jasnim očesom ter z jekleno voljo iu moškim pogumom gledajo v bodočnost.
Človeške sodbe so največkrat pristranske, dostikrat prenagljene iu krivične, ker smo pač vsi sl«-botni iu zmotljivi ljudje. Kakor ui prav, če kdo s prezirom in omalovažujoče zametava vse delo svojih prednikov, tako je napačno, če drugi z nezaupanjem iu pomilovanjem gleda na nezrelo in neizkušeno mladino , ki bo kmalu morala prevzeli vodstvo narodov in držav v svoje roke. Resnica in pravica je na Sledi: očetje imajo zmerom poleg slabili tudi precej dobrih lastnosti, ki jih bo vreden iu pošten sin cenil iu si jih osvojil, pravi oče pa bo vesel pogumnega sina, čeprav hodi nekoliko po novih in svojih potih, saj ve oče, da je najburiiejša in uaj-nemirnejša mladina največja obljuba.
Starih nočem obsojati, le za mlade, h katerim se tudi sam prištevam, bom spregovoril nekaj besedi, v zagovor in opravičilo, da se ne bo zdela naša iskrena kritika in odkritosrčna borbenost kakor za-metavanje iu podiranje zdravih vrednot, ki so jih z vztrajnim delom in nemajhnim trudom ustvarili naši očetje.
Najbolj zaboli mladega človeka, ki vse dela z živim prepričanjem, z dobro voljo iu neskaljenim idealizmom, ko vidi, da drugi z nezaupanjem motrijo vsak njegov korak. Iu to taki, ki bi morali mladino voditi k novim zvezdam, v višave, kjer je treba trdnosti in odločne samostojnosti, ki je prav danes najbolj potrebna, morda bolj ko kdajkoli. Zato sem bil prisrčno vesel uvodnika »Vzgojimo človeka -( Slovenec«, 13. maja 1932), kjer pravi pisatelj med drugim tudi tole: :,Bolj kot kdajkoli je potreba danes, da se polaga največja važnost na vzgojo k lastnemu, samostojnemu mišljenju. Pri tem mora vzgojitelj paziti, da ono samorastlost, ki je v poedincu, obvaruje iu goji in nikakor ne sili mladega človeka, da takoj plava z vsakim tokom, ki se kje pojavi. V mladini je treba vzbujati veselje iu zanimanje za čim globlje lastno, osebno življenje, z lastnimi prepričanji in ideali; vzgojiti je treba Človeka tako, da bo imel pogum iu ponos, svoje notranje prepričanje braniti in zagovarjati tudi pred drugimi, tudi pred javnostjo. Kajti nobena inkvizicija ui bila nikdar lako nestrpna, kakor je danes javno mnenje. Bila bi velika škoda, ko bi preko »nučajuih izrazitosti že v mladem človeku mehanično šel valjar vse izrav-najoče stvarnosti, ki je lastna mrtvemu stroju .. .< Enako sem vesel besed, ki so izšlo v istem listu letos 29. maju (str. 8). Tam bereš: Mladina naših dni ima čudovit dar ostrega opazovanja iu išče naprej. Z resnostjo prevzema nase bodočnost iu dediščino prednikov. Kar jc dobrega, ohranja, kar je slabega jiopruvlja ... Sicer so danes taka priznanja redka, zelo redka; zategadelj pa jih jc človek tem bolj vesel, če jih tu in tam vendarle sliši. Nekoliko pač tudi slutim, kdo jih jc zapisal, vendar sem prepričan, da bi me marsikdo ua prvi hip močno neverno pogledal, če bi 11111 razodel, kje sem jih bral.
Iz tega nekrščanskega nezaupanja, ki poleg ue-hvaležnosti najbolj zaskeli, izvira vse ono neupravičeno sumničenje in zavračanje, ki danes leti od starih na mladino. Iz tega nekrščanskega nezaupanja prihajajo dvomi, ali so 21- iu 25 letni mladeniči sploh .možni zrelega iu odgovornega dela-. To nezaupanje je krivo, da se mnogim zdi vztrajnost iu odločnost mladih kakor trmoglavost in prevzetnost; načelnosti daje nezaupanje žig upornosti in idealna zavzetost za kakšno stvar dobi videz nepremišljene zalelelosli in neodgovornosti. Sicer jc res, da mladina odkrito, mnogokrat naravnost brezobzirno in neusmiljeno pove vso resnico, ki nas bo edina osvobodila. Toda, ako je to potrebno zaradi obče blaginje, potem ne gre, da bi zato mladino obsojali in prezirali ali ji odrekali konipetenco do resničnih sodb, čisto po onem reku: si duo faciunt idem, non est idem. Res, bil bi že čas, da se ne bi uresničevale Župančičeve besede o onem muzikantu, ki so mu gosli razbili na glavi samo zaradi tega, ker — bil je še mlad, pa je sviral resnico!
To bi bilo prvo. Drugo pa je naše križarstvo ali mladinstvo, ki se ga nekateri tako strašno bojijo — čeprav popolnoma po krivici — in ga drugi že de-vajo med staro, mrtvo blago, prav tako po krivici. Ne bom dosti govoril o tem, samo lo bi rad naglasil, da križarstvo ni splahnelo v nič (čeprav danes nima svojega oficijeltiega glasila), marveč je živ val, ki gre morebiti na zunaj neopazno, pa tem globlje na znotraj svojo po! naprej. Mladinstvo je iu bo, in jaz verujem, da ga nihče ne bo zatrl, ker je živ iu življenjski pojav, kakršnemu enakega danes pri nas ni. Samo prav ga je treba pojmovati in razumeti, pa bodo takoj odpadli vsi predsodki! Sicer ne morem trditi, v kakšnem obsegu in kako globoko je mladinstvo že zajelo našo mladino; to pa si upam reči, da je življenje onih mladih, ki stojijo izven križarstva, v duhovnem oziru strašno ubogo in klavrno, brez svetlobe, brez ljubezni in brez sreče. Pa še to bom zapisal, da se mnogi izmed »starih* premalo, drugi pa prav nič ne potrudijo, da bi se približali »mladim« in skušali razumeti njihove težnje. Potem ni nič čudnega, da postaja prepad med »starimi« in »mladimi« vsak dan širši in globlji, zakaj za vsako objektivno vrednoto se zahteva v človeku vsaj negativna dispozicija in česar nima človek v sebi, tudi izven sebe ne more vrednotiti.
Toliko sem moral povedali, dasiprav sem s le-žavo in bolestjo trgal besede iz srca. Pa so morale na dan, ne, da bi koga žalil in obsojal, marveč da bi opravičil svoje in svojih tovarišev delo in dobro voljo in pa da bi pomogel ^starim«-, da bi se nam približali in se zedinili. Kakor velja, da gre spoštovanje starim, tako velja, da gre spoštovanje mladim. Puero reverentia debet-ur! je rekel že Rimljan. Vsak rod ima svoje dolžnosti, ima pa tudi svoje pravice in te hočem varovati in zanje se bomo ludi borili. Priznam, na preteklost se ne moremo sklicevati, ker je pač nimamo; zato pa je v naših rokah bodočnost, ki jo bomo mi oblikovali iu ki bo najbolj nepristransko pokazala, kaj zmoremo, ne samo v filozofiji, politiki in literaturi, ampak v relotnem življenju, kateremu bomo posvetili vse svoje mlade moči, da bo srečno in človeka vredno.	Jože Oregorič.
Poizvedovanja
Gospa, ki je pozabila iisnjate rokavice, dne b. t. m. v Jugoslovanski knjigarni, jih dobi istotam.
Iz gubil se jc v glavnem drevoredu v Ti-■ voli ju glavnik, s srebrom okovan. Ker je drag
Celje
& Ogenj v cinkarni. Včeraj nu vse /goda) jo i/bruhnil ogenj v cinkarni v (iaberju. Ogenj k sreči ni /u\zel širšega ra/inaha, ker so bili pravočasno ua mestu delavci, ki so se takoj lotili gašenju z gasilnimi pripravami v tovarni sami. Ko so prišli na lice mesta gasilci z motorno bri/guliio, je bil ogenj že pogašen, tako da sploh niso stopili več v akcijo.
(r Obvestilo občinstvu glede rešilnega avtomobila. Gasilno in reševalno društvo objavlja: Večkrat se jc že dogodilo, du je kdo v prav licnujuili slučajih ali celo i/, naga ji v ost i objestno pozval rešilni avto. lako so nastali /a društvo veliki neupravičeni stroški iu /u moštvo zamuda. Zato ponovno o|x»/arjalun na predsto-ječe predpise, ki se naj v|ioštevajo, ako kdo po/ovc rešilni avto. Razen tegu jc društvo prisiljeno glede denarnih sredstev i/dati sledeči odlok: Prepeljuvo bolnikov se bo izvršilu izključno le tedaj, ako bo ob liuročitvi tudi plačana taksa /a prevoz. Preipeljuva Ivolnikov nu račun Iniliiiške blagajne se bo prav tako izvršila izključno le proli pismenemu mili irtt pristojnega zdravnika. Izjemna takojšnja pomoč bo le v primerih nenadne nesreče, ki bi se zgodila v mestnem okolišu, odnosno v bližini mesta. .Napačne prijave 1>omo brezobzirno naznanili pristojni obtnsli in bo moral njili |> >-\ zročitelj poleg kazni po zakonu, plačati tudi naj man i dvakratno pristojbino za iirevoz.
•©■ Trčila sta vlak iu voz k sreči brez hujših posledic. V četrtek ".. t. ni. okoli tri četrt ua "> popoldne jc vozil mrtvaški voz ivoirrch-nega zavoda v lahnem diru po cesti od Vclio-varja nroti prehodu ceste čez Savinjsko železnico. Voznik, ki se je najbrž zanašal na to. da je Sav iajčan moral peljati že pred pol ure. ni menda zato posebno pazil na progo. Iinel pa je smolo, du jc imel Suvinjčan prav ta dan večjo zamudo, tako da jc prišel po propi šele ob tej uri. Mrtvaški voz je bil že tik pred proso, ko je /ugledni voznik vlak kako pasira nreliod čez cesto. Skušal je voz hitro Ustaviti in iMitcguil za vaj,-ti, konji so se pa v tem trenutku prestrašili iu se vzpeli v /rak, voz nu se je zaletel sredi vlaka v ograjo stopnic osebnega vagona iu jih odtrgnl. Konje je vrglo ua desno stran, voz se ji- tudi prevrnil in voznik se ie zukotalil v travo. Vlak. ki je potegnil še malo /a st-brij mrtvaški voz. se je na srečo takoj ustavil, /lomila pa s<- je uri vozu ost. Konjem in vozniku se pu k sreči ni /godilo ni česa r.
Cr Smrtna ko*a. V Strossinu jerjevi ulici je umrl ua svojem stanovanju, v starosti 51 let. čcvliar Jukcb Horvat, v četrtek 7. t. in. — V petek S. t. ni. zjutraj jc umrla v javni bolnišnici oosestnikova hčerka Marija Ferleževa i/ Ponikve. — Nuj v miru počivata!
Pt Krekova družina naontvi v nedeljo 1(1. t. m. izlet na Svetino. O!« 10 'e bo vršila nr>-dien. nato o.t sv. maša. ki jo bo daroval P. Viktorin. dani in članice se oprv/Mrja jo. tla jc odhod ob pol 7 zjutraj izpred Kapucinskega mosta.
Pfai
Preiskava o besi itd nem umoru fi-letne Marije Kmetec nu Hajdini. še ni imela pozitivnega uspeha. Orožništvo je sicer aretiralo štiri sumljive tipe, ki so se klatili |h> šumall v ptujski okolici, vendar njihova krivila v tej sinbri še ni i/ka/ann. Poizvedbe se nadaljujejo pod vodstvom orožniškega kapetana ("vel.kov ič.t.
Samouinor. šolski otroci -o našli v gcz:!u I pri Sv. Marku pri Ptuju na drevesu obeSeneira i človeka. Otroci so obvestili bližnje sosede, ki so obešene« sneli z d reve*« in v njem »uoznali 18-letneg« Franca Dominka. Kaj je gnalo mladega in sicer pridnega funta v smrt. ni znano: najbrže jc i/vršil to dejanje v trenutku duševne zmedenosti.
Smrt uidcdiicgu moža. K«kor smo že |k>-rtKiili. se ie posestnik in gostilničar g. Franc Bračič iz Rogoznice. snirtnonevorno ponesrečil, ko se je voz prevrnil in ga pod seboj pokopal. Blagi mož jc poškodhum podlegel. Rajniki ie I bil daleč naokoli znan ler obče s pošto v u n mož. ki se jc utlejstvoval zelo živahno tudi nn prosvetnem in društvenem polju. Ustanov il jc bralno društvo in domačo irorlbo. Bil jc katoliški in naroden mož. radi čc««r je moral v bivši Avstriji pretrpeti mnoge šiknne in zasledovanja. Pokooali so p« ob vidiki udeležbi občinstva, n« domačem pokonališču.
Nečno lekarniško službo ima od '). do 10. I. in. lekarna pri Zlatem jelenu«.
Trbovlje
Praznovanje pri rudniku. V petek, t. t. m. se je pri rudniku delulo. Otl takrat pu so delavci čakuli od dnevu do dneva ali bodo šli na delo ali ne. Po šestih dneh praznovatijit so jih dane«, 8. t. m. vendar poklicali nu delo zu danes in jutri. Potem zopet ne vemo, kako bo. Ko bi ljudje naprej vedeli, kako jc z delom, kako dolgo bo treba čakati, bi se t« ali oni v prostem času še morda lahko zatekel kani na deži-lo, da si pri kmetih zasluži košček kruha vsaj za sebe, če že ne zu družino. Med delavskimi družinami je velika potrtost vsled pomanjkanja in povrhu jih še tlači skrb za bodočnost. Čudno pa se zdi. da vkljub stropi odredbi praznovanja mi gotovih obratih dela na premogu nekaj številk s polno paro. Tu bi želeli pojasnila.
Hvalevredno. V soboto <). I. m. bo ob ') dopoldne, delil mesar g. Jože Plevčaik, brezposelnim delavcem kuhane klobase (brez. kruha brezplačno!
Slovenske gorice
Sv. Anton. Fantje tukajšnjega prosvetnega društva se živahno gibljejo; dne 17. julija vprlzo-rijo znano in zabavno igro >Repoštev . Vstopnina je znižana in je pričakovati velike udeležbe.
Ncgova. Tudi mi ne držimo rok križem; fantje so pridno vadijo za vprizoritev igre Bele vrtnice , ki je zelo zanimiva in lepa. Oddolžite se idealnim prosvetnim prizadevanjem negovske lanlovske mladino.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, VoitftlSnder, Welta, Certo Itd ima vedno v zalogi
fotoodd. Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani Zahtevajte ceniki
spomin, se naproša, da ga pošten najditelj vrne proti nagradi v upravi Slovenca«.
Orhideje - čudo med rožami
ver
•
Holandska revija »Het Schild« prinaša zanimivo statistiko o razdelitvi ver po vseh kontinentih sveta. Ta statistika potrjuje le to, kar je bilo že itak znano, da ima namreč katoliška vera največ vernikov na svetu. Glede na starejšo statistiko živi na vsem svetu 1 milijardo 850 milijonov in 170 tisoč prebivalcev. Od teh jih odpade na katoliško vero 351 milijonov 840 tisoč, to je okrog 19 odstotkov vseh prebivalcev zemlje. Za katoliško cerkvijo združujejo največ vernikov Konfucijeve verske ločine, ki imajo 304.0J7.000 vernikov. Za temi pridejo mohamedanci, bramaui in budisti, protestanti in pravoslavni. Odstotno razmerje družin po njih verski pripadnosti v raznih kontinentih pa se razdeli tako-le:
V	Evropi je 42.9 odstotkov katoliških družin, pravoslavnih je 25.3 odst., protestantov 24.3, Židov 2.3. Židov 2.3, mohaniedanov 1.8 odst. K nobeni veri ne pripada 2.2 odst. in vrh tega je še 0.0 odst. družin, ki pripadajo nepoznanim veram.
V	Ameriki, tako Severni kakor tudi Južni, živi 53.1 odst. katoliških družin Brez vsake vere je 27.8 družin. Protestantovskih družin je 15.4 odst., Židov 1.8, poganov 1. pravoslavnih 0.4, nepoznanih ver 0.4, mohaniedanov 0.1 odst.
V	Avstraliji je katolikov 22 odst., protestan-
po vsem svetu
tov 62.4, poganov 11.2, pravoslavnih 4.1, pripadnikov nepoznanih ver 0.4 in mohaniedanov 0.1%.
V	Aziji je katoliških družin 1.7 odst., družin, ki pripadajo Konfucijevi veri 30, bramanov in budistov 42.5, mohamedanov 17.9, poganov 4.6, šintoistov 1.7, protestantov 0.5, pravoslavnih 0.5, pripadnikov nepoznanih ver 0.1 odst.
V	afriki je katoliških družin 3.8, poganov 51.2, mohamedanov 37.1, -protestantov 3.5, pravoslavnih 3.4, pripadnikov nepozn. ver 0.8, Židov 0.3, budistov 0.1 odst.
Iz te statistike sledi, da so katoličani sorazmerno najmočnejša skupina zlasti v Ameriki. To pa zaradi tega, ker katoliška cerkev absolutno 'io-minira v vseh špansko-amerikanskih republikah Južne Amerike. V Evropi pa imajo katoličani skoro prav toliko pripadnikov, kakor obe najbolj sorodni cerkvi, pravoslavna in protestantska. V Afriki imajo seveda absolutno večino pogani in mohamedani, v Avstraliji pa imajo veliko večino protestantske cerkvene ločine. Zanimivo je nadalje, da ima Amerika še drug rekord, namreč največ ljudi, ki ne pripadajo nobeni veri. Ti to večinoma v Združenih državah Severne Amerike Nasprotno pa, ne najdemo v Afriki in Aziii skoro nikakih brezvercev.
Dunajska policija in šport. Kakor vsako leto, je dunajska policija tudi letos priredila veliko vodno zabavo, na kateri so policisti priredili tekmo v veslanju. Kakor vidimo, gledalcev ne manjka.
Kraljevska grobnica t Lizboni. Slika nam kaže v cerkvi sv. Vincencija v Lizboni. V tej grobnici družinsko grobnico portugalske kraljeve družine bodo pokopali zadnjega portugalskega kralja
Emanuela II.
Za kolesarje
Tudi kolesarjenje ima svoje prednosti, ker mgiba naše mišice v rokah, nogah, na hrbtu in r prsih in tako precej močno okrepi skoro ves organizem. Pri kolesarjenju pa lahko čutimo še prijetne vplive svežega zraka, zlasti če globoko dihamo in tudi solnce stori svoje. Ogibati pa se je treba prašnih cest in preveč hitrega vozarjenja, s katerim se preveč utrudimo, kakor pri vsakem prenapornem delu, radi česar potem hujšamo, si pokvarimo srce in pljuča. Na srcu bolni in ljudje, ki imajo razširjena pljuča, ali taki, ki kolikor toliko trpijo na arteriosklerozi, se ne smejo voziti s kolesom.
Povprečna hitrost 15 km na uro je še najbolj pravilna. Starejše in ne več popolnoma čile ose. be. kakor tudi živčno bolehni naj se zadovoljijo z 10—12 km na uro. Če piha veter v nasprotni smeri vožnje in če je cesta dolgo časa napeta, je boljše, da se gre peš. Pri prav malenkostnih živčnih boleznih, slabotnosti telesa, zaprtosti in pri takih, ki se kaj radi redijo, kolesarjenje lahko mnogo koristi. Koristno je kolesarjenje tudi za tiste, ki bi sicer morali opravljati dihalne vaje.
Nikdar ne smemo voziti z odprtimi usti in z naprej nagnjenim telesom; tudi kaditi med vožnje ni dobro. Vodilo kolesa naj bo vodoravno ali pa obrnjeno navzgor. Vodila, ki so obrnjena navzdol, so neprimerna. Pri sedlih je treba paziti, da so udobna in da človek po nepotrebnem ne trpi radi njih.
Zmerno kolesarjenje je za ženske prav tako priporočljivo, kakor za moške. Vendar je treba paziti, da so primerno tudi higijenično oblečene. — Dirkanje in prehitro vozarenje pa je skoro vedno zdravju škodljivo in posledice se pokažejo prej ali slej.
Kdor ni čisto zdrav in bi rad vozil kolo, naj se posvetuje z zdravnikom, ki mu bo povedal, kako hitro sme voziti. Noge pri kolesarjenju ne
trpijo, če kolesar pritiska na pedala s koncem noge nekako tam. kjer so v čevlju prsti. V tem slučaju dobi celo mišičevje na nogi lepše oblike.
Iz Slomškovega življenja
V	nabožnem listu »Kraljestvo božje« objavlja naš zgodovinar dr. Fr. Kovačič zanimive podrobnosti iz Slomškovega življenja na podlagi doslej neznanih Slomškovih zapiskov. V najnovejši številki so objavljeni doslej neznani Slomškovi zapiski o njegovi novi maši dne 26. septembra 1824 s podatki o tedanjih novomašnih običajih. Med izlivi Slomškovega pobožnega srca ob novi maši se nahaja tudi značilni stavek: Slovenščino neguj v čast božjo in v zveličanje Slovencev.«
Prvi časopis v kitajski pisavi
V	šanghaju je pred 2 mesecema začel izhajati prvi kitajski časopis, ki je tiskan s pravimi kitajskimi znaki, kakor jjh ima kitajska pisava. Kljub temu, da izhaja časopis šele dva meseca, ima že 40.(XX) naročnikov.
Solnčenje ali zračenje
Mi kopalci mislimo, da sta pri kopanju najbolj potrebna solnčenje in kopanje; v resnici pa je prav tako potrebno in še mnogo bolj koristno zračenje. Na lahko oblečen kopalec koristi z zračenjem, ki ga izmenjava s kopanjem, lahko svojemu telesu več, kakor s solnčenjem. Telo se pri tem utrdi in mnogo manj utrudi. Kadar pride človek iz vode, pa naj vedno pazi, da se vedno hitro osuši in takrat mirno ne stoji na vetru. Osuši se še najlažje človek z gibanjem ali pa naj se otare z brisačo. Potenje in parjenje na vročem solncu pa ni več podobno zračenju.
Že kraljica iz Sabe, ki je šla na obisk h kralju Salomonu, mu ni prinesla v dar ničesar drugega, kakor krasno zbirko najbolj plemen;tih -n redkih orhidej. Iz svojega vrta je dala izkopali drevesa, na katerih so rastle orhideje, s koreninami vred in ko je potovala s karavano na obisk k Salomonu, je izgledala njena karavana tako, kakor da bi bila majhen gozdiček sredi puščave. In prav gotovo se je kralj Salomon razveselil tega tako redkega cvetja bolj, kakor pa če bi mu kraljica prinesla dragocenih kamnov in zla'n.
Orhideja je cvet, ki ima čudovit mehak vonj, nežne, toda pisane barve in čudovito obliko čaše in cvetnih listov, še danes dajejo bogataši za te čudovite rože ogromna premoženja. Plačujejo te rože po njihovi redkosti in orhideja lahko stane pet ali pa pet tisoč dolarjev. — Koliko Človeških življenj se uniči pri nabiranju in iskanju te kraljice rož. Strašni doživljaji, ki jih dožive iskalci orhidej v pragozdovih in džunglah južne Ameriki, otoka Sumatre, Bornea ali Madagaskarja so strašne jši kakor trpljenje in strahote polarne ekspedi-cije. Te nevarne rože nudijo res svojo nerazumljivo in dostojanstveno lepoto, zahtevajo pa zato od tistih, ki jih iščejo, mnogokrat ceno življenja.
Za povprečnega človeka je orhideja — čuden cvet. ki si ga lahko privoščijo le najbolj bogati. Med eksotičnimi vrstami orhidej najdemo take, ki so podobne golobom in zopet druge, ki so tako na las podobne krasnim metuljem, da bi človek prisegel, da peroti tega metuljčka še trepetajo. Neka vrsta ima ime miltonija, koje notranji cvetni listi so čisto podobni razprostrtim perotim netopirja. Krasne so tako zvane tigraste orhideje, krvavo-rdeče in čisto kakor lilije bele, ki spominjajo na nevestino obleko.
Gibraltarski tunel so začeli kopati. Pogled na Gibraltar, visoko kameni to pečino, ki z močno trdnjavo obvlada morsko ožino med_Evropo in Azijo. Sedaj nameravajo napraviti pod morskim dnom ogromen tunel ,ki bo vezal Evropo in Afriko in tako ustvaril izborno železniško zvezo med Španijo in španskim Marokom. Zveza se bo zlasti obnesla v primeru vojne, ko ne bodo mogle sovražne vojne ladje, ki bi sicer z lahkoto zaprle morsko ožino, ničesar opraviti proti temu tunelu, radi česar bo ostala zveza nepretrgana.
Predsednik turške države Gasi Mustafa Kemal, ki
je s svojo dobro politiko dosegel, da bo Turčija sprejeta 10. julija v Zvezo narodov.
Znan amerikanski iskalec orhidej, ki je iskal orhideje v pragozdovih južne Amerike, pripoveduje sledeče: »Nevarni in nezdravi deževni čas se je bližal, misliti sem moral že na odhod kljub temu, da nisem našel niti ene redke ali nenavadne orhideje. Takrat pa mi prinese neki Indijanec zbirko sto cvetov, med katerimi je bil eden tako krasen kakor ga še nikdar nisem videl. Vzel sem ga v roko, da bi si ga ogledal od blizu. V mračni svetlobi džungle so se svetlikale pisane barve kakor žive. Brez dvoma je bila to najbolj čudovita orhideja, ki sem jo sploh kdaj videl. Naenkrat pa je zatrepetala ena izmed živobarvnih lis na cvetu in se začela premikati. V blaznem strahu sem vrgel pošast iz roke in zbežal. Držal sem namreč v rokah prav posebno strupeno kačo, ki je bila zvita na vejici. Ta slučaj je zadosten dokaz, kako čudovite oblike imajo orhideje, če se pusti preva-riti celo star, izkušen iskalec orhidej.«
Sicer pa je najbolj čudovita lastnost orhidej prav ta, da so neverjetno podobne drugim oblikam iz živalskega in rastlinskega življenja. Na mnogo načinov so že skušali razložiti to čudno svojstvo orhidej in morda drži še najbolj ta, da varuje orhideja sama sebe na ta način, da prevzema obliko in barve drugih živali, ki žive v džungli. Čudovita narava jih spreminja nekako tako, kakor spreminjajo nekatere naše živali pozimi barvo svojega kožuha.
V v.-rh džunglah, v Panami in Meksiki, na Madagaskarju in \ Ekvadorju, v Braziliji in ob'reki Orinoko ležijo pokopane mnoge žrtve, ki so padle pri iskanju orhidej. Imena pionirjev, ki so iskali neznane nove orhideje in se pri lem izpostavljali silni nevarnosti, spoštujejo tudi ljubitelji orhidej. Nešteto nevarnosti irrozi iskalcem orhidej:
malarija, sovražni domačini, divje zveri in kače. Iskanje je otežkočeno še s tem, da rastejo orhideja često na vrhovih visokih dreves. Če je ta slučaj, potem ne ostane drugega, kakor da človek sam spleza na drevo, na katerem je najmanj nekaj kač, ali pa da pošlje nn drevo domačina, ki mu lahko pokvari nežno orhidejo. Včasih se posluži tudi lasa tako, da z zanjko vjame vejo, na kateri raste orhideja in jo pritegne k tlom. Če pa to ni mogoče, potem pa je najboljše tako, kakor je napravila kraljica iz Sabe, da podre namreč celo dre-
Zgled dobre dresure prinaša gornja slika, ki kaže, kako dobro shajajo v nizki kletki krmežljava muca in par kitajskih kanarčkov.
vo. Nič čudnega zato, če so drage. Pa to še ne zadošča, tudi če jih iskalec srečno najde in spravi do najbližjega pristanišča, tedaj jih mnogokrat uniči morska vožnja. Džungelska roža pač ne prenese morske vožnje. Pri neki pošiljki od 27.000 orhidej iz Južne Amerike so vsahnile vse, razen dveh. Pri pošiljki od tisoč orhidej, ki so imele čudovite in redke oblike in katere so poslali iz Filipinov v Ameriko, so usahnile vse. Pa orhideje nagajajo še naprej. Četudi pridejo srečno v svojo novo domovino, kjer naj bi rastle naprej v umetno ustvarjeni džungli, pod steklom, nočejo tako uspevati, kakor preje. Razumljivo je, da morajo redki cvetovi, ki pridejo na trg, poplačati vse tisoče in tisoče tistih cvetov, ki so propadli na poti iz džungle. Odtod neverjetna njihova cena.
Katoličani v Franciji
Ker je Francoska republika že od 1. 1906 popolnoma ločena od cerkve, ne more katolicizem niti najmanj vplivati na vladanje države. Kljub temu pa je vpliv katoliške cerkve izredno močan, in cerkev vpliva le s svojo avtoriteto In sicer zlasti med manjpremožnimi sloji, ki imajo seveda tudi v Franciji veliko večino. Cerkev ima v Franciji 17 nadškofov, 71 škofov in 47 tisoč duhovnikov.
¥
Bustcr Keaton.
»Kako vam ugaja Buster Keaton?«
»Kdo pa je to?«
»Kaj, vi ne veste, kdo je Buster Keaton? Znameniti Buster Keaton 1 To je vendar mož, ki še nikdar ne smeje!«
»No — res umetnost! Pri današnjih časih...«
Na cesti stoji mal pobič in joka. Neka usmiljena mamica ga vpraša: »Dečko, zakaj pa jokaš?«
»Ker —«, vzdihuje pobič, »ker — ima moj brat — sedaj — velike počitnice — jaz pa ne.«
»Kako pa to, da ii nimaš počitnic?«
»Jaz — jaz pa '.s ne hodim v šolo!«
»Zgini v vodo, zverina! — Saj nisem šel zato lovit ribe, da bi iih jedel kar cel teden.«
Maši državni dolgovi
Vsi jugoslovanski listi ko te <1 ni objavili podu t ke o višini naših državnih dolgov na duh 1. julija 11T52. Po teli podatkih /na?u kousoli-dirani državni dolg ^8.8 milijard Din, otl česar pu odpade le (> milijard na notranje -dolgove. /u odplačilo obresti ter amortizacijo inozemskih dolgov je določenih v tekočem |)roračnnu 1.277 milijonov Diu, /a notranje dolgove pa tnilj. dinarjev. I/, teh podatkov tudi sledi, da nam inflacija ne bi prinesla rešitve otl dolgov, kakor se je U> zgodilo v neku-terih državah, kjer so prevladovali notranji dolgovi. Naš državni proračun je že itn[k žeto obremenjen z izdatki Ul vračilom <lolgov iu mi tega bremenu ne moremo znižati, dočim je vsepovsod bila izvedena globoko segajoča redukcija izdatkov. Nasprotno, opažamo celo, <lu se i/.dutki za državne dolgove povečujejo.
Višina tuših državnih dolgov se nuni zdi posebno težka v časih gospodarske krize. Nuši dolgovi so bili. če jih stnemo tako imenovati, političnega in finančnega značaja ter .so bili le deloma investicijskega značaju. Zato od njih narodno gospodarstvo ni imelo produktivnih uspehov. Jasno pa je, da na tej poti ne suiemo iti dalje, če ne bo šla roko v roki s povečanjem dolgov tudi povečanu produkcijska moč in dosledno tudi davčni efekt države. Prva naša naloga mora biti okrepitev domačega tržišča kapitala. Le tako bo mogoče, da postanemo gospodarsko, finančno in politično neodvisni od inozemstvu, kar mora biti cilj naše gospodarske politike. Na vsak način je bolje, če izhajamo breiz. novih posojili. Nasprotno se -pojavlja celo potreba, da naan upniki '/manjšajo breme. Že prihajajo glasovi, ki poudarjajo potrebo revizije političnih .dolgov (prim. Ob/ur« 8. t. m.) Če se reducirajo prejemki naše države i/ inozemstva, kakor je bil to slučaj z nemškimi
repu racijami, otl katerih smo imeli efektivno izgubo, je pravilno, da se država posluži svoje pravice in Zahteva tudi redukcijo svojih drugih plačil vhiozejristvu. Po vsem sodeč bo tudi to vprašanje kaj kmalu na vrsti. Pri tem ugotavljamo. da je naša država v nasprotju s slabimi izgledi nuši h sosedov do sedaj vršila ku--ponsko slu/,bo svojih posojil doma in v inozemstvu pravočasno in v redu ter ima kot točen dolžnik pravico, zahtevati tudi olajšave v časih gospodarske krize.
Danes so nastopili v svetovni trgovini taki pretresi, da je odpravljena nekdanja uravnoteženost plačilnih bilanc. Izmenjava dobrin je pat!In lui minimumi. Kreditni odnošaji -so prenehali. tako tla je nastala potreba izravnavanja trgovske bilance sume, kajti doslej je v manj razvitih državah pritok inozemskega kapitala omogočal veliko pasivnost trgovinske bilance, to se pravi, veliki uvoz proizvodov. Sedaj je padel tudi dotok drugih dohodkov: otl tujskega prometa.,.-pomorskih voznin, zaslužku naših delavcev v. tujini itd. Med izdatki naše plačilne bilance pa tvorijo največjo postavko poleg di-vidend inozemskega kapitala, ki so se deloma ludi zmanjšale zaradi slabšega poslovanju podjetij. v katerih so udeleženi inozenici, izdatki za državne dolgove v inozemstvu, ki znašajo, kakor smo že omenili, eno in četrt milijarde Din. Ta vsota pa je ostala nespremenjena in zato je ravno upravičena temeljita revizija, ker takih zneskov ne zmoremo. I/ vseli teli razlogov je razumljivo stališče Jugoslavije glede nemških reparacij. Vendar tu najbr/e zaradi interesov velesil do takih rezultatov, ki bi omogočali tak razvoj, kot je bil doslej, ne bo prišlo in zato bo treba iti ipo drugih potili, ki so bila že označena v izjavah naših vodilnih faktorjev.
do 11(3. Koruza bač. iz garant, kval. 105—107, bč. gar. kval. okol. Sombor 107—108, ban gar. kval. okol, Šitl 108—110. Moka bč. ban. št. Ogg og 105
do 205, št. 2 190—105. Ostalo neizpremenjeno. — Tendenca stalna. Promet 88 vagonov.
Sombor. Metlika bč. okol. Sombor'78, 81) kg 118—120, bč. 79, 80 kg 118—120, bč. 80 kg 118 do 120, bč. 79 kg 110—118, ban. Potisje 79 kg 120—122. Koruza: bč. promptna 105—106, bč. okol. Sombor 105—108, bč.-avgust 106—108. Moka: bč. ban. št. Og, Ogg 192—200. Tendenca stalna. Promet 45 in pol vagona.
Chicago. Pšenica: jul. 48,25, sept. 51, decem. 54.375. Koruza: jul. 29.375, sept. 32, dec. 32.375. Oves: jul. 19.625. sept. 20.175. Rž: sept. 32.25.
Winnipeg. Pšenica: jul. 54.125, okt. 57. dec. 58.375.
Šport
Poletna sezlja v Švici se je začela te dni. Švicarji sicer niso pričakovali velikega dotoka gostov, vendar jih je prišlo več, kot so se nadejali. Vzrok za to je iskati predvsem v velikem znižanju cen v švicarskih hotelih za penzijo. Švicarskemu tujskemu prometu je zelo koristila pogodba med Nemčijo in Švico glede potniškega prometa. To liani kaže, da se da kljub depresiji tudi pri nas vzdrževati kolikor toliko znaten tujski promet.
Imamo že dogovor s Češkoslov., ki pa no prihaja toliko v poštev za Slovenijo kakor za Dalmacijo. Za naše kraje bi bilo potrebno, da se sklenejo dovolj idealne pogodbe z državami, od koder prihaja največ tujcev. Pomisliti pa bo treba tudi na ugodnejše cene, kar velja posebno ludi za domači promet. Kar se tiče koinforta, so se naše razmere že izboljšale. Žal pa je bil račun nekaterih hotelirjev napačen, ker bi se morale investicije odplačevali ravno sedaj, ko tujski promet ni tako donosen, kakor je bil še nedavno. Računali stno na stalen dvig tujskega prometa, kar pa se je izkazalo za napačno. Zalo se iz nekaterih krajev države žc pojavljajo glasovi, ki zahtevajo znižanje bremen za hotelirje, ki so ravno pred sedanjo krizo napravili večje investicije, pa sedaj njih obrestovanja in amortizacije ne zmorejo.
Vrnitev izseljencev. Znano dejstvo je, da je morala vsaka parobrodna družba, če je hotela dobiti koncesijo za poslovanje v naši državi, dati pri vsaki ladji, ki se vrača iz prekoinorskih držav, prostora, če se pokaže potreba in na priporočilo naših predstavnikov v inozemstvu, za izvestno število naših državljanov, ki so brez sredstev. To je šlo zelo dobro do 1. 1931, ko je bilo dosti potnikov. Poslabšal pa se je položaj družb konec lanskega leta in letos. Radi lega so seveda paro-brodne družbe, koncesionirane v Jugoslaviji, skušale zmanjšati število repatriirancev. Za 1. 1932 so predlagale, da bodo prepeljale samo 5% brezplačno nazaj od skupnega števila izseljencev v I. 1931: 153 oseb iz Unije in Kanade ter 66 oseb iz južne Amerike. Po pogajanjih je prišlo do sporazuma tako, da bodo družbe brezplačno prepeljale iz Unije in Kanade 300 oseb, iz južne Amerike 180, iz Avstralije in Nove Zelandije pa 36 izseljencev. Družbe bodo posodile repatriirancem tudi jiotrebne vsote za železniške stroške od pristanišča izkrcanja do bivališča v Jugoslaviji. Te stroške bo družbam kasneje naša vlada nadoknadila.
Eksekutivna prodaja. Na ljubljanski borzi je bilo včeraj eksekuiivno prodanih 4l ton avtoben-cina brez trošarine franko vag. Ljubljana.
Borza
Denar
Dne 8. julija 1932.
V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Amsterdama in Bruslja, neizpremenjeni so ostali tečaji Curilia, Pariza in Trsta, dočim sta se učvrstila Newyoi'k in Trst.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski borzi. Zagreb je notiral še Newyork kabel 56.
Ljubljana. Amsterdam 2270.42—2281.78, Berlin 1333.97—1314.77, Bruselj 782.J2—786.06, Curih 1097.35—1102.85, London 200.73—202.33, Newyork 6606.00—5634.26. Pariz 221.02—222.14, Praga 166.56 do 167.42, Trst 286.75—289.15.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij Din 110.500.
Curih. Pariz 20.1925, London 18.32, Ne\vyork 512. 75, Bruselj 71.25, Milan 26.1750, Madrid 41.60, Amsterdam 206.925, Berlin 121.65, Stockholm 93.80, Oslo 90.40, Kopenhagen 99.30, Sofija 3.72, Praga 15.17. Varšava 57.45, Atene 3.25, Carigrad 2.30.125, Bukarešta 3.05, llelsingfors 7.70,
Dinar notira na Dunaju: (valuta) 12.30.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za državne papirje nekoliko slabejša in so tečaji večinoma bili nižji kot včeraj. Promet je bil tudi danes znaten in je znašal na zagrebški borzi vojna škoda 1.000 kom., 7% Bler. pos 4.000 dol., 8% Bler. pos. 1.000 dol., 7% posojilo Državne hlpotekarne banke 2.000 dol. in begluške obveznice 150.000.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 40 bi., 7% Bler. pos. 37 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Prav. agr. banka 200—203, 7% inv. pos. 47—50, agrarji 22.50—24, vojna škoda 182 do 184 (188, 182, 183), 7. 179-183 (182), 8. 182 bi., 9. 181 bi., 12. 178—181, 6% begi. obv. 32—32.75 (31.75, 32), 8% Bler. pos. 40-41 (40), 7% Bler. pos. 36.75—37 (36.75), 7% pos. DHB 39.50—K) (40).
Belgrad. Narodna banka 3850—4000 (3960), agrarji 23 den. vojna škoda 183—185 (186, 184). 6% begi. obv. 33—33.50 (33.50, 32.50), 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. pos. 36.50—37.50 (37), 7% pos. DHB 39.25—40.
Dunaj. Podon. sav. jadr. 60.35, Escompteges. 100, Aussiger Chemische 104.50, Alpine 8.25, Trboveljska 19.99, Prager Eisen 195.
Žitni trg
Trgovina s pšenico in moko popolnoma miruje, ker smo že v žetveni dobi. Kupuje se le za najnujnejšo potrebo, zato cene polagoma popuščajo. Najboljša pšenica stane že samo 112.50 do 115, moka pa se nudi že franko Zagreb nekaj nad 200 Din za 100 kg. Razvoj nadaljnih cen je v zvezi z možnostmi hitrega izvoza presežka. Na trg je prišel v Vojvodini in Slavoniji tudi že novi ječmen. V Osijeku je bila zanj zabeležena cena 110.
Novi Sad. Pšenica: ban,, bč., okol. Novi Sad 79 kg 118—120, bč. okol. Sombor 78 kg 118—120, bč. srednja 79 kg 118—120, bč. gornja 79 kg 118 do 120, bč. potiška 79 kg 120—122, bč. ladja Tisa 79 kg 122—125, bč. ladja Begej 79 kg 120—122, ban. par. Vršac 78 kg 114—116, gbn. 79 kg 114
MEDKLUBSKE PLAVALNE TEKME NA MARIBORSKEM OTOKU
razpisuje SSIi Maraton v Mariboru v sledečih disciplinah: Dopoldne ob pol 11: 400 m prosto se-niorji; vaterpolo predteknie. — Popoldne ob pol 16: 100 m prosto seniorji; 50 m prosto dame; 1509 m prosto seniorji; 50 m prosto juniorji; 3X 100 m mešana štafeta gospodje; vaterpolo finale. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JPS v velikem bazenu 50 m dolžine, start 80 cm in obrat trden. Prijave do 9. jul. na tajništvo kluba. Prljav-nine ni. SSK Maraton, Maribor.
PRIMORJE :GRADJAN*!KI.
Jutri pride v Ljubljano Gradjanski, da se pomeri s Primorjein. Težko je še kaj novega ali posebnega napisati o tem moštvu. Gotovo pa je, da bo tudi letos Gradjanski imel važno vlogo pri ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. Od .jutrišnje tekme precej zavisi ali bo Priinorju uspelo, da bo tudi ono imelo besedo pri ožjem tekmovanju. štiri točke so že šle našim klubom po votli. Gradjanski dobro ve, da je Primorje nevarno moštvo. Zato pripelje seboj svoje prijatelje, tla mu pomagajo v ostri borbi. Razumljivo je namreč, tla hoče Gradjanski svoj naskok še povečati in se s tem rešiti pred eventualnimi presenečenji, katere bo gotovo doživelo tudi to moštvo.
Brez upanja na zmago seveda ni domače moštvo. Ako zaigrajo tako, kot smo vajeni od tega moštva, Gradjanski ne bo imel lahkega stališča. Fantje bodo pač morali zaigrati sveže in energično, ponoviti igro drugega polčasa iz tekme z Rapi-dom. Tekmo bo sodil naš znanec g. Draničanin. Ne poznamo ga kot sodnika, toda kot športnik je ostal v prijetnem spominu. Vendar ponovna nepravilnost, ki škoduje našim klubom. Iz Belgrada pride na izlet eden gospodov, ki uživajo milost odbora za delegiranje sodnikov. Strošek tega izleta bo znašal več kot 1000 Din. To v času. ko gre trda za vsak dinar tudi športnim klubom. Kdo je kriv, da naši sodniki ne pridejo v poštev? Zahtevamo, da vodijo naše tekme tudi naši sodniki, čeprav nam je drugače ravno g. Draničanin prav ljuba oseba. Toda o tem drugič.
V ZAGREB
gredo v nedeljo naši športniki. Najtežjo nalogo bodo to pol imeli lalikoatleti. Slovenci pošljemo zastopnika, ki bo tekmoval v najtežji disciplini. To je naš maratonec Stane šporn, ki bo tekel zgodo vinski tek Marathon, progo dolgo 42.200 m. Ali je kdo naših čitateljev poizkusil teči en sam kilometer? Sedaj si pa predstavljajte, kaj pomeni preteči v približno treh urah 42 km. Kdor to doseže, ta obvlada svoje telo, svoje mišice, vse mora biti absolutno podrejeno silni volji. Tak velikan, ki premaga ta napor, je naš Šporn, skromen kot športnik in skromen tudi kot trgovec. Želimo mu, da bi bil njegov neizmeren trud, ki ga povzroči trening, poplačan z zmago. Pričakujemo pa tudi, da mu slaba kontrola ne bo preprečila zmage, in da se to pot ne bo posrečilo Zagrebčanom, da bi z avtomobili vozili svoje tekmovalce, medtem, ko se mora naš Šporn boriti. Na vsak način mora biti kontrola dobra in Šporn ne sme sam v borbo.
Važna je pa tudi tekma na zelenem polju. Ilirija, ki je imela dosedaj slab start, mora končno le zaigrati tako, kot je treba moštvu prvaka Slo venije. Ni lahka naloga igrati v Zagrebu, zlasti ne proti moštvu, v katerem igra najboljši igralec v državi Premrl. Toda tako, kot ni izključeno, da zmaga v Ljubljani Primorje, tako tudi lahko doseže Ilirija zmago nad Viktorijo v Zagrebu. Boriti so je treba, da bo tudi slovenski nogomet enkrat upoštevan. V Zagrebu je treba pokazati, da nekaj znamo in da smo tu. Tekmo bo sodil sodnik iz Osijeka g. Knifer. Ne poznamo ga, menda je med sodniki na dobrem glasu. Obe tekmi vodita, kot izgleda, objektivna in na rezultatih nezainteresiram sodnika. Naši klubi imajo v nedeljo zadnjo priliko, da si pribore vstop v ožje tekmovanje. Zmagi obeh zagrebških klubov pomenita, da sla oba zagrebška kluba skoro sigurno na prvih mestih.
Tudi v drugih mestih bodo igrali za državno prvenstvo. V Belgrad pride Gradjanski iz Skoplja
kjer igra z BSK. Pred težko nalogo stoji Jugoslavija, ki mora v Sarajevo, kjer igra s Saškoni. Ravno tako ni lahko BASK-u, tretjemu klubu iz Belgrada, ki mora v Novi Sad, kjer se pomeri z Vojvodino K »Urugvajcem v Šabac mora Obilic. V Skoplje mora Slavlja iz. Sarajeva, ki naleti na lastnem igrišču na SSK. Oslješka Slavija bo pogostila zagrebško Concordio, no in zadnji je izlet Slavije iz Sombora v Subotieo, kjer jI bo Bučka gotovo pokazala, kaj zna. Torej zopet ena runda državnega prvenstva. To bo zopet nepričakovanih rezultatov)
Šah
VViener Sohachzeltung je priredila o Veliki noči nagradno glasovanje, katerih petnajst šahov-kih mojstrov je sedaj najmočnejših. Glasovanje je končalo s sledečim rezultatom: 1. Dr. Aljehin; 2. Capublanca; 3. Njemcovič; 4. Bogoljubov; 5. Spielmann; 6. Flohr; 7. dr. Euvve; 8. Kashdnn; 9. Rubinstein; 10. tir. Vidmar; 11. dr. Tartakovver; 12. Sultan Khan; 13. Stoltz: 14. Mar3czy; 15. Be-cker iu Griinfeld. Po številu glasov slede nato: Kmoch. dr. I.asker, Marshall, Colle, Kostič, dr. Tarrasch, gdč. Menšikova, Jates, Samisch, Botvl-nik in slednjič z manj glasovi ostali pomembnejši, večinoma manjši mojstri, meti njimi tudi Vasja Pire. Ta vrstni red je plod javnega mnenja, pa se menda ujema tudi z mnenjem strokovnjakov. Seveda la določitev ne bo dolgo držala, ker je mlada garda komaj vstopila in večina mladih mojstrov še ni utegnila pokazali svoje moči. —
Čehi bi radi videli, da bi v Sliaču Flohr sum zmagal, toda kljub temu pozdravljajo uspeh slovenskega velemojstra dr. Vidmarja iii so mnenja, da bolj simpatičnega druga pri delitvi prvega ir, drugega mesta Flohr ne bi mogel najti. Istotako pozdravljajo uspeli Vasje Pirca, ki se je v Sliaču rehabitiraj in dokazal, da uspeh na blejskem turnirju nikakor ne odgovarja njegovi moči. Izmeti Čehov je poleg Flohra dosegel nagrajeno mesto še dr. Treybal, ki je v zadnjem kolu premagal Maro-czyja. S to zmago je zaslužil zadnjo nagrado iu obenem pripomogel Pjrcu, tla je sam zasedel tretje mesto. Partija je zanimiva, ker jo je tir. Treybal odigral zelo energično in precizno.
špnnska igra.
Beli: Dr. Treybnl:	Črni: Maroczy:
1. e2—e4, e7—e5. 2. Sgl—f3, Sb8—c6. S.Lfl —b5. a7—ati. 4. Lb5—a4, Sg8—tO. 5. d2—d3, (Mesto te precej krotke poteze se igra navadno (i—O
ali pa ludi I)e2.) 5.---, d7—<10. 0. c2—c3, Lf8
—e7. 7. O—O. O—O. 8. Ddl —e2, Sr6—d7. (Na leni mestu bi bilo bolje igrali b5 in ne Lb3 Sa5 na Lc2 pa d5. Način obrambe črnega je zanimiv, toda ne zdrav, ker zaide črni v zelo stisnjeno pozicijo.) 9. (iS—(14. Le7—rti. KI. l.cl—e3, Dd8—e7. 11. <14—d5, Sc6—b8. 12. c3—c4, Tf8—<18. (Črni se že nahaja v težavah, ker se ne more razviti. Riskanten bi bil poskus, osvoboditi se z gO, Lg7 in 15, ker bi bilo kraljevo krilo zelo oslabljeno.) 13. Sb1—c3, Stl7—f8. II. Sf3—el, Sb8—d7. 15. Sel— <13, Sf8— g6. 16. Tal—dl, Sd7—c5. (Beli ima veliko terensko premoč in črni že nima kaj vleči. Take pozicije ni mogoče dolgo vzdržati.) 17. Sd3Xc5, d6Xc5. 18. <15—d6l (Beli začno sedaj energično napadati. Žrtev kmeta ima namen pripraviti prostor na <15
in jo črni mora sprejeti.) 18.----c7X<IO. 19.
Sc8—d5, l)e7—8. 20. 12—14!, e5XM. 21. Sd5X10-t-g7Xf6, 22. TflXf4!. (Lepa pozicijska žrtev! Črni je na črnih poljih slab, zato hoče obraniti tekača, lti bo napad uspešneje podpiral kot stolp.) 22. —•—, Sg6xf4. (Črni mora sprejeti kvaliteto, ker bi n. pr. na De7 sledilo Tdfl in beli napad bi trii še močnejši.) 23. Le8Xf4, Lc8—e6. 24. De2—h5, l)f8—g7. 25. Tdl—d3. Led—gt. (Ta poteza je izsiljena. Na Kh8 bi bil črni po Tg3 in Lh6 kmalu mat.) 26. Dh5-hl, f«—15. 27. ei—e5!, (Beli zapira pota črni dami, kar najhitreje odloči.) 27.
---, 1)7—b5. 28. La4—c2, b5—c4. 29. Td3—g8,
h7—h5. 30. Lc2Xf5, tl6Xe5. 31. Lf4—e3, Td8—d3. (Črni nima boljših potez.) 32. Lf5Xg4, in črni se uda. Na Te3: sledi Lf3 in črni zgubi damo in še en stolp.
Z avtom na izlete
v lepe pokrajine!
Z lepim avtom vozim na izlete, poldnevne, dnevne in večdnevne; vozim tudi v inozemstvo ob najnižjih cenah. — Avtonajemšček
IX v J	v • v
. bustersic,
Ljubljana, Dunajska cesta 41, — Telefon 31-87.
Pozor, znižane cene mesu!
Govedina pitanih volov in teletina prvovrstnih telet — in sicer:
Govedina I. vrste kg 10 Din II. vrste kg 8 Din Teletina I. vrste kg 10 Din II. vrste kg 8 Din Stojnica pri Zmajskem mostu in mesnica Janševa ulica 15, Bežigrad. Priporoča se I. M O L L E R.

^ a
^ uj i-3 r-153 o fcs ^
nO a>5=o ^ o* ^ >• a
"sfiS^s ii^t" •-? a -s g ..s
1-5.2 ^ Ž) S »fcgfS »O
S
S, N -i H . '-o SP a) „ 3 co ^ a n —• N •-s •M . >> . «
o 5 (M 1 »mO« .O ° t .2
« ^ (M N
> <m -j: m	a> ..
n .
•- . a. N	* o
c n > a>	c N
4» M >	aj
Roland Dorgeles:
Leseni križi
78
H >
—■* i -r ^
Vgd^ 1 S Jo i5 d
c ca E c/j ~
»ioo a Q .'s;-; i" -a -nj
5O Sp-^s
a CS > pj
gc/J *n<cmk i
Lepa črnka je stopila v ozadje in dvignila samo luč, da bi nam svetila. Vsi so hoteli naenkrat vstopiti in pokali pri tem od smeha. Sulphart, ki je bil prvi udri v hišo, je že hotljivo stegnil roke. Ženska ga je sunila vstran.
Prišli ste se zabavat, je dejala trdo, da sem osupnil, »radi bi kaj videli? ... Glejte, lepo je in izplača se ...«
In šiloma je odpahnila neka vrata.
V	veliki, mrzli in prazni sobi je ob majhni železni postelji bedela sveča. V postelji je ležal otrok, ves bel; nežne roke so na drobnih prsih oklepale velik črn križ. V majhni skodelici z vedo je bila vejica zele-nike. — Prepadla, brez krika, se je dešetnija zgrnila nazaj.
V	onem kraju je navada, da obesijo v hiši, kjer je umrl otrok, na vrata bel šopek.
XIV.
Besede ljubezni.
Dež je bičal blato in ljudi. Ni ga bilo videli, a slišal si ga, kako je v curkih tleskal po razmehčani zemlji in premočenih plaščih.
Vse je prekrila gosta tema, črna noč brez neba in obzorja. Tropi jelotioscev, ki so zadnji zapustili črevesje, so se morali ravnati zgolj po nejasnih glasovih pred seboj. Ljudje so krevsali z zaprtimi vekami in mrzlimi lici. Veter jim je žvižgal okrog ušes, saj ni
našel nič drugega, kar bi stresal, ne drevja ne drugih stvari.
Okrog vojnih kuhinj so se zgrinjale desetnije. Vojaki so stisnjeni čepeli pod vozovi kakor berači pred cerkvenimi vrati. Tisti, ki so bili prvi, so se gnetli naprej in molili svoje skodele in čutare. Lilo je kakor iz škafa in čofotalo v odprti kotel; in juhar zadnje skupine, ki je cokljal po veliki luži, je psujoč priganjal druge.
»Saj potem ne bo več guljaž, kar bomo dobili, ampak juha.«
Neki kuhač je stal vzravnan na svojem vozu in liki klavrn sejniski glumač, ki hoče za vsako ceno vzbuditi pozornost, vihtel nov novcat bel l^sen križ.
»Ali sedme ni tukaj?c je rjovel. >Kdo Je tu naročil križ?«
Začel se je razburjati in ponujati križ kakor loterijsko srečko. Ljudje so se izpraševali med seboj:
: Kaj je od sedme kdo padel? : Da, Audibert. Torpedna mina. Pokopali so ga v soteski.
Do kože premočeni, v hlačah, ki so se oprijemale bedres, so ljudje lazili po blatu in kramljali. Nekateri so se nagibali nad sod, ki se je klokaje praznil, in gledi
palici
Potem se je izločil iz skupine.
Pojdi po pošto, Demachy. Jaz grem prejemat praskovea.
Pošta; Gilbert je bil prišel samo zaradi nje. Javil se je bil, da gre po menažo — štiri ure poti tja in nazaj po lepkem. mlaskajočem blatu zvezniji jarkov
— ker je bil popolnoma gotov, da dobi pismo od Suzv in ga je hotel sam poiskati iz 1'urirjevega kupa. Že je poteklo pet dni, odkar ni ničesar prejel od nje, pet noči se je "že jezil nad poštnimi podčastniki, nad furirjem, nad kuharji, nad vsemi, ki so ga goljufali za njegova pisma. Nocoj pa ni več zdržal in sc javil, da gre po jed.
Že nekajkratov je bil ustavil starega prostovoljca, ki je neprestano teka! od soda do voza in zopet nazaj, da je nadzoroval kuharje:
»Ali je kako pismo zame?«
Pa furir ni imel časa.
Naposled, ko je bilo vino razdeljeno, se je stari zatekel pod kuhinjski voz in izvlekel iz vreče pisma, ki so bila urejena v zvežnje po desetnijah. Takoj so se izluščile iz noči vse razkropljene sence in se zbrale okrog njega.
»Po pisma! Po pisma!....
Krog okolu voza se je tesno strnil; glasovi so postali tišji. listi, ki so biii v prvi vrsti, so pocenili, drugi so se potiskali med kolesi. Vsak je hotel biti čim bliže, da bi bolje slišal. Sedaj bodo delili najboljši del: srečo samo za štirindvajset ur. Ob žepni svetilki, ki so. jo zasenčili s čapko, je furir le s težavo razbiral naslove. Poslušali so s stegnjenimi rokami in pričakujočimi srci.
Tukaj... Tukaj...«
Kakor hitro jc kdo prejel svoj z voženj pisem, je r. mokrimi prsti takoj poiskal izmed njih svojega, ki ga je kljub gosti temi in vzlic dežju, ki je zalival oči, nemudoma spoznal, po sami obliki že, po samem dotiku. Vreča je bila kmalu prazna Nastalo jc razočarano mrmranje;
AVali oolasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din
i*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov Ireba priložiti znamko.
f. I »i • v « •
Službe ucejo
Vsaka beseda 1 Din
Mlad fant
priden in pošten, ki se razume na vsako delo, želi nastopiti službo hlapca. Je župnijsko priporočen. Nastopi takoj. Ponudbe pod »Spreten« št. 10.200 na podružnico »Slovenca« Celje.	(a)
"Id I Bp3S)q «J[«SA
Mizarskega vajenca
sprejme Jože Zadnikar, Verovškova ul. 48, Ljubljana VIL	(v) - ■
Trgov, vajenca
s prim. šolsko izobrazbo sprejme takoj v špecerijsko trgovino Viktor Šo-ber, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4.	(v)
Vajenec
za trgovino se sprejme takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.177. v
Vsaka beseda 1 Din
Kroj. pomočnika
za velike kose in boljšo konfekcijo ter vajenega trenchoatov - sprejmem. Samo pismene ponudbe nJ~Št"efan Lenčič, krojač, Kranj, Glavni trg 100. (b) ti i
Trgov, pomočnica
se sprejme v trgovino z mešanim blagom, katera zna tudi šivati in pomagati pri gospodinjstvu. -Ponudbe pod »Pomočnica« št. 10.137 na upravo »Slovenca« Maribor, (b)
Vsaka beseda 1 Din
Christoiov učni zavod
znana najstarejša, najbolje obiskovana privatna šola, se je preselil začasno na Vodnikovo cesto 12, pri stari cerkvi Spod. Šiška, kjer vpisale za šolsko leto 1932 1933 ves julij. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revni popust. Od 1. septembra naprej bo vpisovanje v lastnih, moderno opremljenih šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. Šolsko leto prične 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe.	(u)
Vsaka beseda 1 Din
ODDAJO: Stanovanje
obstoječe iz treh sob in dveh kabinetov, kopalnice in drugih pritiklin, v •redini mesta, se takoj ali z avgustom odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.081. (č)
Kletno stanovanje
soba in kuhinja se odda za avgustov termin na Poljanskem nasipu št. 10. Več se poizve v upravi ► Slovenca« št. 10.163. (č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami takoj oddam. Marija Legat, Zgor. Šiška 196.	(č)
Stanovanje
enosobno takoj oddam v Tovarniški ulici 23, Moste.	(č)
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in ostalih pritiklin se odda za avgustov termin v sredini mesta. — Naslov v »Slovenca« pod
upravi št. 10.193.
(č)
Stanovanje
treh sob, kuhinje in ostalih pritiklin se odda za avgustov termin na Poljanskem nasipu št. 10. Več se poizve v upravi »Slovenca« št. 10.162. fč)
Na stanovanje
se sprejmeta dva gospoda v Delavski zbornici. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10.199. (s)
Lepa soba
z dvema posteljama se odda. Vidovdanska 1 — I. nadstr.	(s)
Opremljena soba
se takoj odda v Židovski stezi 6 II.	(s)
Vsakn besedo 1 Din
ODDAJO: Vinotoč
dobro vpeljan, r;»di bolezni oddam v najem. — Ponudbe pod »Vinotoč« 10.184 na upravo »Slovenca«.	(n)
Vsaka beseda 1 Din
Več parcel
po ugodni ceni naprodai. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ipj
Trgovska hiša
nova, na prometnem in v industrijskem kraju radi bolezni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10.108. (p)
Stavbne parcele
v prekrasni legi ob vodi, pripravni za kopališče, so ugodno naprodaj v Škofii Loki. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.152. (p)
Vsaka beseda 1 Din
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole. Šelenbur-gova 6/11.	(k)
Binokelj
na prizme, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Binokelj« 10.117 na upravo »Slovenca«, k
Moško kolo
kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjeno« št. 10.196. (k)
kitajte in širite »Slovenca«!
Vsaka beseda 1 Din
je slavni umetnih in dohtor brusselshe filotehnične akademije. Po njegovih vzorcih slikajo sobosliharji stanova nja /i o četi Cvrofii. Zahtevajte tudi Vidalkm UaS soboslihar brezpogojno fiokaic Se#cstyen ooc vzorce za sobosliharstvo.
Zaslonnih teh vzorcev je' .Oblik' Dr<*gmrf Otfihcev VenacO
Mlatilnice,
kosilnice »Deering«, čistilnike, slamoreznice, ge-plje, trijerje in druge poljedelske stroje kupite zelo ugodno pri tvrdki Fr. Stupica, železnina — Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	(1)
Domača kuhinja
se je otvorila na Sv. Petra nasipu 71 — Angela Lavtižar.	(r)
Štedilnike
raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržai, Ig pri Ljubljani.
I
AutomoFor
i
Vsaka beseda 1 Din
Essex in Ford
limusini, malo rabljeni, proda Florjančič, Nunska št. 3.	(f)
Avto ali motocikel
rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f)
Kupim avto
boljše znamke, 4-sedežen, malo rabljen, ne čez 25 tisoč km. Ponudbe pod »Takoj« 10.189 na upravo »Slovenca«.	(f)
IEHEH23I
Vsaka beseda l Din
Pianino
dobro ohranjen - kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.174. (g)
Klavirji, pianini!
Kupujte na obroke od Din 400 •
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši. (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznih
Ljubljana
Aleksandrova cesta 7
Najcenejša posojevalnica!
Nogavice
rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Svež mlad iižol
kg 3 Din, mlad krompir kg 3.50 Din, sveže hruške kg 4 Din, sveže kumare kg 4.50 Din, razpošilja brzovozno franko naročnik po 25 kg — G. Drechsler, Tuzla. (1)
Konjskega gnoja
več voz takoj naprodaj. Izve se v trgovini Osvald Pengov, Karlovška cesta št. 19.	(1)
Ročni voziček
na dve kolesi takoj naprodaj. Ogleda se: Gerk-man, Cankarjevo nabrež-ie 1.	(1)
Dve postelji
stari, leseni, z železnima mrežama, zelo poceni naprodaj. Kralj, Gerbičeva ulica 11.	(1)
Vzidne štedilnike
lepo in močno delo, po zelo nizki ceni dobite pri Tomo Šušteršič, Sodraži-ca pri Ribnici.	(1)
Otroški voziček
dobro ohranjen, in športni voziček — naprodaj. Sv. Petra cesta 52. (1)
\umn\
Vsaka besedo l Din
Tri volčjake
prodam. Galjevica št. 13, Ljubljana.	(j)
kupite najceneje eri tvrdk
A. VOLK. LJUBLJANA
Veletrco* ina ? žitom. Resi jeva cesta 24
PECI L € VSEH ■ VPST
Vsaka beseda 1 Din
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6'I1 (Ij
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup Anton Presker, Sv Petra cesta št 14. Ljubljana	(I)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki ! Kari Prelog, Ljubljana — j Židovska ul in Stari trg.
©i©;®©:©:©:©:©: ©:©;©:©©i©:©:©i©:©:©:©:©:©:©:©i©
ČE ŽELITE KUPITI POHIŠTVO,
po jako znižanih cenah obrnite se naravnost na
ANDREJ KREGAR in sinova
tovarniška zaloga pohištva
ŠT. VID NAD LJUBLJANO ~ (nasproti kolodvoru)
O. LAM
M AR1B + P
Kuri® očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN ie mast


Dobite v lekarnah, dro-cerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
M. HRNJAH
lehnrnar - »I&AH
Varujte se potvorb
Jnserati
v-Slovencu*
imajo največji uspeh:
Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je včeraj 7. julija za vedno zapustila najina ljubljena soproga in zlata mamica, gospa
Neza Zaje
Veliko je trpela, a udana v voljo božjo, večkrat previdena s svetimi zakramenti, zaspala v Gospodu.
Najino ljubljeno, nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji poti jutri 9. julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 16, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 8. julija 1932.
IVAN ZAJC, soprog; POLDKA, fiei.
Prenovljena koža v 3 dneh,
Mehka, bela, glatka
Razširjene lojnice mozolji ler trpkost kože izginejo. — Poizkusite tudi Vi!
Recept strokovnjakov.
Na tisoče dam ima razširjene lojnice, da tega niti same ne vedo. Vzrok vsaki razširjeni lojnici je draženje. Posledica tega draženja so izpuščaji, mozolji, ogrci in brezbarvna in trpka koža.
Krema Tokalon bele barve (ne mastna) vsebuje zdaj nov čudodelen vosek, nežen in penast, ki se dobiva iz cvetja in je kombiniran s svežo smetano in predelanim oliv-
nim oljem. Ona krepi, krči in hrani kožo, prodre v razdražene kožne žleze, oži razširjene lojnice, odstranjuje mozolje in meči najtrpkejšo in najtemnejšo kožo. Tudi najbolj suha koža postane sveža in vlažna, vendar ne mastna. Ta krema se uporablja tudi zoper mastno kožo in nosni sij.
Krema Tokalon bele barve olepša in osveži kožo na edinstven način v treh dneh. Uporabljajte jo vsako jutro, če pa imate gube, uporabljajte kremo Tokalon, hranivo za kožo rožne barve, zvečer, ker hrani in pomlajuje Vašo kožo medtem, ko spite,
Za Jugoalovaiuko tttkarno i LJubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Iran R&kovee.
Ui^dnik: Franc Kremžar.
Ob 60 letnici viških gasilcev
V Jneh 9. in 10. julija proslavi gasilno društvo na Viču svoj 60ietni jubilej, beta 1872 so zavedni viški mo. je in fantje ustanovili gasilno društvo, ki je tretje najstarejše na bivšem Kranjskem. Pred-njačita samo društvi v Ljubljani in Krškem. Ustanovitelji društva so bili Andrej Knez, takratni žu-
arja 1919 na Viču ob navzočnosti 24 članov. Za načelnika je bil ponovno izvoljen tovariš Janez Ga-šperin, ki načeluje društvu že od leta 1912 neprenehoma. V letu 1932 pa je bil dograjen novi Gasilski dom, ki je eden največjih in najmodernejših v dravski banovini. Dom je zgradilo v popolno za-
Oprostilna razsodba dež. sodišča
Gasilski dom Viž-GIinre.
pan, Tomai Ločniker, Gašper Šušteršič in Ernest Lang, vsi posestniki na Viču. Prvo leto je pristopilo k novemu društvu 20 članov, za načelnika pa je bil izvoljen Andrej Knez. Slednjega je zaradi prezaposlenosti kmalu zamenjal tovariš Lang. Prvo, kar so izvršili viški gasilci, je bila zgradba Gasilnega doma, ki je veljala 200 goldinarjev. Opeko za zidavo in kritje je daroval opekarnar Ločniker, vse ostalo pa so prispevali viški posestniki. Kmalu so si nabavili tudi brizgalno in razne potrebščine za 1000 goldinarjev. Ves ta znesek so nabrali s prostovoljnimi prispevki. Prvi ognjeni krst so prestali viški gasilci 1. 1877, ko je velik požar uničil na Viču 23 gospodarskih poslopij, 12 kozolcev in mnogo drugega. Ni še minulo leto, ko so morali viški gasilci zopet na plan, zgorel je Šrajev mlin. Le požrtvovalnosti gasilcev se je bilo zahvaliti, da ni nastala katastrofa kakor 1. 1877. V vseh letih je društvo vršilo v polni meri človekoljubno delo za blagor bližnjega in splošnosti. Med svetovno vojno je društveno delovanje počivalo, s podvojeno silo pa so šli gasilci na delo takoj po končani svetovni vojni. Prvi občni zbor se je vršil 16. febru-
dovoljstvo domače stavbeno podjetje Franc Marin-čič iz Gline pri Ljubljani. Vse pohvale je vreden trud in delo, ki so ga opravili prostovoljno občani z dovažanjem potrebnega gradiva. Člani gasilnega društva pa so z veseljem in požrtvovalnostjo pomagali pri graditvi lastnega doma. Veliko razumevanje za napredek gasilnega društva pa je pokazal tudi viški občinski odbor, ko je vstavil precejšnjo vsoto v proračun za zgradbo novega doma.
Proslava se bo vršila po sledečem sporedu:
1.	Sobota 9. julija ob 20.30 bakljada in pod-oknica častnim članom.
2.	Nedelja 10. julija ob 5 budnica po občini, ob 10 zbor pred občinsko hišo, ob 10.30 sv. maša v župni cerkvi in po maši pohod k Gasilnemu domu, kjer bo slavnostni občni zbor. Ob 15 zbor gasilcev pred osnovno šolo na Glincah in sprejem gostov, pohod pred novi Gasilni dom, kjer bo slovesna blagoslovitev doma in razdelitev častnih diplom, nato mimohod in ob 16 vrtna veselica na Zavašnikovem vrtu nasproti novega doma.
K temu pomembnemu prazniku gasilskega društva na Viču ste vsi najvljudneje vabljeni,
Plamen uničuje domačije
Slov. krajina, 7. julija.
Ljadi se polašča zadnje ledne groza. Vsestranska kriza je že. itak neznosna, poleg tega pa skoraj ni večera, ko na tem ali onem koncu krajine nebo ne bi bilo ožarjeno in v noč ne bi odmevali glasovi zvonov, gasilskih trobelj in obupni klici na pomoč. Toliko požarov, kakor jih je sedaj, zaporedoma v Slov. krajini najbrž še sploh ni bilo.
Zadnji čas je plamen uničil: eno domačijo v Bogojini ,dve hiši v Turnišču, v kobiljanskem gozdu veliko množino lesa, na Gornji Bistrici domačijo Hozjan Ivana in v Pertoči dve domačiji.
Silen je bil zlasti zadnji požar. Izbruhnil je pri Čontalovih, kmalu potem, ko se je družina vlegla k počitku. Požar so opazili šele takrat, ko
Krst Ribniške koče na Pohorju
Mariborska podružnica SPD je po svoji stavbeni zadrugi »Ribniška koča« v teh suhih nerodnih letih z deleži in podporami zgradila na zapadnem Pohorju svoj novi planinski dom, ki mu je ime še pogansko, a ki prejme svoj krst v nedeljo 10. t. m.
Po otvoritvi planinskih domov na Lisci (19. 6.), v Logarski dolini (20. 6.), na Menini planini (3. 7.), je zopet na vrsti Pohorje. Pohorje! Žilice Mariborčanom vztrepečejo, njih srca silijo kvišku visoko
je bilo že vse v plamenih. Rešiti se ni dalo nič. Zgorela je vsa živina, ves živež, pohištvo, obleka in več stotakov denarja v gotovini. Domači so rešili golo življenje in tudi to le z velikimi mukami. Otroke so morali vlačiti iz goreče hiše skozi okna. Plamen je preskočil tudi na streho sosedove domačije. Tudi tu je vse zgorelo. Rešili so le živino in nekaj drugih premičnin. Povzročena škoda znaša okrog 3000.000 Din. Udarec je tem večji, ker škoda ni krita z zavarovalnino. Le sosed je imel hišo zavarovano, a samo za 10.000 Din.
Požar je bil najbrž podtaknjen. Nepojasnjenih | je še tudi mnogo drugih požarov. Pač tudi v Slov. ! krajini deluje zločinska roka. Ljudstvo si le tega j želi, da bi storilca že enkrat dobili v roke, ker 1 upa, da bo potem konec požarov.
Ljubljana, 8. jul.
Pred malim senatom deželnega sodišča v Ljubljani se je vršila danes dopoldne glavna razprava proti akademiku Antonu Pukšiču.
Senatu je predsedoval s. sv. Kralj, prisednika pa sta mu bila sodnika dr. Kobe in Merala; obtožbo je zastopal državni tožilec LavrenSak, obtoženega Pukšiča pa je branil odvetnik dr. Marko Natlačen.
Iz obtožnice, ki jo je državni tožilec prebral, posnemamo:
Pukšič Anton, roj. 5, jan. 1910 v Gajevcih pri Ptuju in tja pristojen, slušatelj prava v Ljubljani, nekaznovan, se obtožuje, da je dne 8. maja 1932. v Ljubljani na Miklošičevi cesli službujočega stražnika Pasarja Ivana udaril s sesalko od kolesa po glavi, se uprl aretaciji po stražnikih Pasarju in Steklasi in brcal okoli sebe ter pri tem prizadejal Pasarju na levi goleni dve odrgnini v velikosti 1 Din in 2 cm dolgi, da je torej hotel državnega uslužbenca s silo ovreli pri izvrševanju službenega posla, s tem pa začel izvršitev naklepnega kaznivega dejanja, a ga ni dovršil in je pri dejanju iz § 127. k. z. prizadejal državnemu uslužbencu poškodbo telesa iz § 181. 1. odstavka k. z. S tem je zakrivil zločinstvo zoper državno oblastvo po § 128. k. z. in naj se kaznuje po istem zakonitem določilu.
V razlogih navaja obtožnica, da se je obtoženec udeležil proslave šestdesetletnice dr. Korošca oči-vidno v namenu, da se bo pretepal; zato je vzel s seboj sesalko od kolesa, kolo pa shranil na univerzi. Po proslavi so službujoči stražniki pozivali udeležence pred hotelom Unionom na razhod. Obtoženec, ki je stal v drugi vrsti v množici, pa je brez povoda čez nekega civilista, ki je stal v prvi vrsti, udaril po glavi stražnika Pasarja Ivana. Zato ga je Pasar aretiral. Obtoženec pa se je aretaciji uprl, brcal okoli sebe in dvakrat z nogo brcnil Pasarja v levo goleno in mu tam prizadejal dve lahki telesni poškodbi.
Po prečitanju obtožnice se je začelo
zasliševanje obtoženega Pukšiča.
ki pripoveduje z lahkim prleškim naglasom: Dne 8. maja se sploh nisem nameraval udeležiti proslave, še manj pa, da bi se pretepal. Dotični dan sem imel predpoldne instrukcijo in sem se zato pripeljal od svojega stanovanja s kolesom, ki sem ga shranil na univerzi, odtain pa šel k instrukciji na Mestni trg. Sesalko od kolesa sem vzel s seboj in jo dal v površnik. Malo prej, 4. maja, mi je bila namreč sesalka ukradena in sem zato sesalko, ki sem si jo novo kupil, nosil s seboj, da bi je kdo ne vzel. Ko sem se vračal od instrukcije proti Marijinem trgu, sem začul glasno vzklikanje pred . Unionom. Radovednost me je gnala tja. Prišel sem j pred Union, ko so akademiki ravno prinesli dr. j Korošca iz dvorane. Videl sem, da je policija pred Unionom potiskala množico, prihajajočo iz Uniona, deloma proti sodišču, deloma proti frančiškanski cerkvi. Stal sem mirno na cesti in opazoval dogodke. Stal sem tik pred stražnikom Pasarjem Ivanom v prvi vrsti, ker sem imel mirno vest. Stražniki so ljudi pozivali na umik in mahali z gumijevkami proti ljudem. Ker sem bil v ospredju in se nisem mogel dovolj hitro umakniti, ine je stražnik Pasar udaril močno po levi roki. To sem občutil kot krivico, ker nisem dal stražniku nikakega povoda za udarec; razburil sem se in udaril s sesalko, ki sem jo potegnil iz žepa, stražnika po glavi. Komaj pa sem zamahnil, me je že zgrabil stražnik Steklasa za ovratnik in sicer s tako silo, da mi je srajco strgal; z zamahom me je vrgel pred avto, ki je stal v bližini, da sem padel po ileh. Na tleh ležečega so me. stražniki pretepali i« suvali; proti temu sem se branil, kakor sem pač mogel, s tem, da sem udarce odbijal z brcanjem.
Kot priča je bil zaslišan stražnik Pasar Ivan, ki v glavnem potrjuje obtožbo, zatrjujoč, da obtoženca ni udaril in da ga je obtoženec, udaril s sesalko od kolesa po glavi, ne da bi imel za to kak povod. Pravi tudi, da je pri tej aretaciji obtoženca tudi sam padel pred avto in da so tedaj ljudje njega pretepali.
vonenem govoru iz-dejanje priznava, a 1 oprosti. Sodišče bo
nad Dravo in misli jim gredo skozi temnozelene šume, čez frate in trate, kjer bridke arnikc dišijo, mimo Bolfenka, Pohorskega doma, Mariborske koče, Ruške koče, koče na Klopnem vrhu, koče na Pesku dalje do šeste pohorske nove postojanke do Ribniške koče. Ni Maribora brez Pohorja in narobe še manj.
Potem, ko so vzhodni pohorski obronki že tako obljudeni in naseljeni in razkričani po trumah nedeljskih izletnikov, so mariborski planinci usmerili nove pohorske poti proti zapadu v one predele, kjer še kraljuje nemotena deviška narava, kjer še poie divji petelin himno ljubezni, tja, kjer
se razprostirajo smuške snežne poljane. Na prelazu nicd Dravsko in Mislinjsko dolino, na Sedlu pri cerkvici med Jezerskim in Črnim vrhom, nedaleč
od Ribniških jezer je zasedla svoj vzvišeni prestol veličasna Ribniška koča.
Impozantna dvonadstropna stavba z vsemi modernimi napravami, z dvojno streho, krito z eter-nitom. V pritličju: kuhinja, obednica, gostilniška soba, točilnica in tri spalnice. V prvem nadstropju spalne sobe, dve skupni ležišči, kopeli, prhe. Dalje druge pritikline: temnica za fotoamaterje, shramba za smuči, spodaj trije oddelki kleti. Kras koče pa je pred pročeljem razgledna veranda z divno panoramo. Vseh sob je 25 in 120 postelj. Koča ima svoi lasten vodovod. Kuhinja ie izborna z vsem
komfortom. Ribniška koča (dolga 24 in pol metra, široka 13 m, visoka 11 in pol metra) je največja pohorska postojanka na najvišjem pohorskem vrhu (1536 m). Notranja oprema se nadaljuje po vseh razpoložljivih močeh. Koča je namenjena predvsem zimskemu športu: smučanju in smučarskim tečajem. V nedeljo 10. t. m. bo njen slavnostni krst po najsvečanejšem obredu: ob 10 sv. maša, pozdrav, nagovor, krst, blagoslovitev koče, za tem rajanje, godba, petje in marsikaj drugega.
Čez Ribnico pridite in čez Mislinje na pohorsko slavo planinske botrinje. Ribniška koča — pogansko ime, drugo nadene ji naš SPD. V Ribniških jčzerih pohorski vernik v zdravju krstil jo bo slavni Jezernik.
Odmevi iz volivne borbe
Pred malim kazenskim senatom deželnega sodišča sta se včeraj zagovarjala kaplan g. Andrej K r iž m a n z Jesenic in delavec Fran Berton-celj, ki je. bil svoječasno občinski odbornik, prvi zaradi sestavljanja, razmnoževanja in razširjanja protivolilnih abstinenčnih letakov, drugi pa zaradi razširjanja teh letakov. Državni tožilec ju je obtožil zločinstva po členu 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta člen določa kot najvišjo kazen 5 let robije. Dones se je vršila že druga razprava. O prvi razpravi smo pred dobrim mesecem obširneje poročali. Tudi na današnji razpravi sta obtoženca vztrajala pri svojem zagovoru. Obtoženi kaplan g. Andrej Križman je vse priznal. Oba obtoženca je branil odvetnik dr. Aleš S t a -n ovni k, odvetnik na Jesenicah, ki je po kratkem govoru državnega tožilca g. dr. Vilka La-vr en čaka utemeljeval v daljšem govoru njiju oprostitev. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata s. o. s. g. Ivan Kralj razglasil sodbo, s katero sta bila spoznana za kriva samo prestopka po členu 4. omenjenega zakona in obsojena: g. Andrej Križman na 1800 Din denarne kazni in nadaljnih 300 Din odnosno na 35 dni zapora, drugi obtoženec Fran Bertoncelj pa na 600 Din denarne kazni in nadaljnih 180 Din odnosno na 13 dni zapora. Oba sta bila obsojena pogojno za tri leta. Obtoženca sla se odrekla nadaljnim pravnim le-kom. V senatu sta kot sosodnika fungirala s. o. s. g. dr. Ernest Kobe in s. o. s. g. Ferdinand Merala.
— Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speceriiskih treovinnh.
Druga priča polirijski stražnik Steklasa Adolf potrjuje v bistvu isto kakor Pasar ter izrecno trdi, da stražniki obtoženca niso pretepali.
Naslednja priča Vrhovec Alojzij, slušatelj prava, pa izpoveduje:
Udeležil sem se proslave in sem bil med prvimi zunaj na eesti. Hotel sem prekoračiti cesto, a policija me je potisnila nazaj na hodnik pred Union. Poldrug meter od sebe sem tedaj zagledal obtoženca, ki se jc tudi umikal pred policijo. Stražniki so mahali z gumijevkami po ljudeh v prvih vrstah in tako je dobil Pukšič udarec po roki. To sem natančno videl. Pukšič se je radi tega razburil odskočil za korak nazaj in še zaklel. Medtem pa je potegnil iz žepa svojega površnika sesalko od kolesa in zamahnil po stražniku. Takoj tisti trenotek je priskočil drug stražnik, zagrabil Pukšiča za vrat in ga potegnil na sredo ceste. Tam so ga vrgli pod avto in ga pretepali, pri čemer se je Pukšič branil s tem, da jo brcal okrog sebe.
Dr. Natlačen: »Ali so stražniki pretepali tudi druge ljudi?«
Priča Vrhovec: Tolkli so vsevprek po ljudeh in sicer tudi že poprej, preden je Pukšič stražnika udaril.«
Naslednji priči akademika Dermaslja Marjan in Testen Tone potrjujeta predvsem, da so stražniki Pukšiča, ko je ležal na tleh ob avtomobilu, pretepali in ga tako vlekli, dn še do sape ni mogel.
Dr. Natlačen je predlagal zaslišanje še več novih prič. Državni tožilec pa se je temu protivil, češ, da je itak po zaslišanih pričah položaj dovolj pojasnjen. Državni tožilec je vztrajal pri obtožbi in predlagal obsodbo.
l>r. Natlačen je v svojem vajal zlasti: Obtoženec sicer kljub temu predlagam, da
imelo predvsem odločiti, komu bolj verjame, ali stražnikoma Pasarju in Steklasi, ali akademiku Vrhovcu. Pričevanje Vrhovca je tako prepričevalno, pojasnil je ves potek dogodkov tako podrobno in verjetno, da mu ni mogoče odreči popolno verodostojnosti. Stražnika pa sta bila na vse strani okupirana in nista mogla posvetiti posebne pozornosti ravno obtožencu, ker zato ludi nista imela povoda, dokler ni prišlo do udarca. Sicer pa je pričevanje stražnikov v nasprotju tudi z izpo-vedbiimi drugih prič. Sodišče bo torej moralo ugotoviti, da je stražnik Pasar brez vsakega povoda udaril obtoženca z gumijevko po roki, dn se je obtoženec, ki je občutil udarec kot surovost in krivico, radi tega razburil in torej izzvan po nepravilnem in protizakonitem postopanju stražnika, zagrabil za sesalko od kolesa in stražnika udaril po glavi, da mu udarec vrne. Stražnik Pasar ni imel nobenega razloga, da je obtoženca udaril, kajti sme niti tedaj, če se kdo pokori, ako ni sam telesno se je slražnikovemu pozivu pač v gneči sploh mogel, z ničemer pa ni stražnika ogrožal. Smatrati je torej, da jo bil obtoženec k dejanju, radi katerega je obtožen, izzvan s protizakonitim in nepravilnim poslovanjem policijskega stražnika, vsled česar ga je v smislu § 131. k. z. oprostiti. Isto velja pa tudi glede nadaljnega obtoženčevega postopanja, kajti l>o pričah je dokazano, da sta obtoženca stražnika vrgla na tla in ga tam pretepala, tuko da so še drugi ljudje vmes posegli in. hoteč obtoženca ščititi pred zlostavljanjem, dejanski napadli stražnika. Še črviček se brani, ako stopiš nanj, pa bi se mlad fant ne branil.«
Po kratkem posvetovanju je razglasil predsednik senata
sodbo:
Obloženi akademik Pukšič je kriv. kakor mu očila obtožba, toda oprosti se vsake kazni, ker smatra sodišče na podlagi izvedenih dokazov za ugotovljeno, da je bil obtoženec k dejanju, ki mu ga očita obtožba, v resnici izzvan s protizakonitim in nepravilnim poslovanjem policijskega stražnika, ki je obtoženca prvi in brez povoda udaril z gumijevko j>o roki.
Državni tožilec je prijavil revizijo.
pretepati stražnik ne njegovemu povelju ne ogrožen. Obtoženec pa ]>okoril, kolikor so je
Družinska tragedija
Dole pri Litiji, 7. julija.
Danes zjutraj okoli pol 9 se jerazneslo, da se je okoli 65 let stari gospodar in posestnik Jožef Skalar obesil. Zjutraj ob 4 je šel od doma. Našli so ga pozneje na poramnici obešenega na bukvi. Kljub mnogemu ribanju in trudu ga niso mogli oživiti. Reševalci so prišli prepozno. Kaj je gnalo nesrečnega moža v tako obupno smrt, se ne ve. Morda mu je otemnel razum vsled žalostnih dogodkov zadnjega tedna. V nedeljo zjutraj, dne 20. junija je umrl, kakor smo že poročali, za zastrup-ljenjem njegov zet Ignacij ševšek, ki se je letošnji predpust poročil z Ivano, hčerko danes obešenega očeta Jožefa Skalarja. — V ponedeljek zjutraj, 4. julija, so pa orožniki vzeli Ivano. Da je možno človeka spraviti ob pamet, dejstvo, da sta v enem tednu dva na tako žalosten način odšla od hiše, je nekoliko razumljivo. No, danes je pa odšel šeoče. Bog daj, da bi se s tem nehala nesrečna tragedija. Grozno so nas prestrašile te novice. Bog daj, da ne bi izvedeli več tako slabih novic iz naših sicer poštenih hribov.
Izumitelj motorja na zračne valove
Ljubljana, 8. julija.
»Sam sem žive! v dolgotrajnih ječah. Nisem mogel več naprej. Kriza velika, slaba letina in največja stiska, kaj sem hotel,« tako je pripomnil 34 letni elektrotehnik Gašper Pepelnik, nadarjen, a nesrečen človek, ki je absolviral 1 gimnazijske razrede. Najlepša leta mladosti je presedel po ječah, zadnja kazen je znašala celo 6 let ječe. Ko je lani prišel iz ječe, je hodil okrog in ljudem pripovedoval o svojem veleizumu. Pravil je, da je iznašel >motor na zračne valove po Teslovem principu«. Hodil je okrog po deželi. Ce se mu je nudila prilika, je kradel, kar mu je prišlo pod roko. Več osebam je pokradel najrazličnejše predmete, gramofon, zlatnino, ure, nože, obleko in drugo, celo 4500 Din je prišlo v njegove roke, ki so se pa kmalu stopili v veselju. Prišel je spomladi ludi v neko zasavsko vas k Bobkovim. Družini je začel sanjavo praviti o svojem velevažnem izumu, s katerim bo povzročil popolen preobrat ; v tehniki. »Meni bo prinesel tako slavo, kakor ' Edisonu njegovi izumi. Moje ime se ho svetilo poleg Tesle. Vam pa bom prinesel srečo :n blagostanje. Postal bom kmalu miljonar.c Pravil jim je tudi, da bo v Zagrebu dobil bogatine, ki bodo zanj založili denar, da se uresniči njegov izum. Bob-kovi so mu verovali in tam se je poročil s Francko, ki je sedaj z družino vred pahnjena v največjo nesrečo. Gašper Penelnik je sodnikom malega se-
nala vs« priznal in je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo časnih državljanskih pravic za 5 let. Gašper je kazen nastopil, toda priložil se je zaradi previsoke kazni.
Izletniški vlaki Ljubljana-Sušak
Od sobote dne 16. julija dalje bo vozil po potrebi na progi Ljubljana in Sušak in obratno preko Zagreba izletniški vlak, ki bo odhajal ob sobotah in dnevih pred prazniki iz Ljubljane okrog pol 10 zvečer in prihajal na Sušak ob nedeljah in praznikih ob 6.47. Povratek s Sušaka isti dan ob 17.52; prihod v Ljubljano v ponedeljek odnosno dan po prazniku okrog 3 zjutraj. Izletniški vlak bo vozit s hitrostjo brzovlaka in bo imel lepe in udobne vagone.
Na ta način bo dala prilika onim, ki nimajo sredstev za daljše bivanje ob morju, da uživajo vsaj ob nedeljah in praznikih morski zrak in se kopljejo v morju.
Vozna cena z izletniškim vlakom je polovična in znaša iz Ljubljane do Sušaka in nazaj 117.50 Din. Polovična vozna cena do Sušaka in nazaj velja tudi 7. vseh postaj, kjer bo imel izletniški vlak postanek. Pa tudi izletniki z drugih postaj, ki se bodo pripeljali v Ljubljani ali Zidani most s priključnimi vlaki k izletniškemu vlaku, bodo že s svoje domače postaje deležni ugodnosti polovične cene do Sušaka.
Obstoj tega prcpolrebnega izletniškega vlaka pa bo seveda odvisen od zadostne frekvence. Zato priporočamo, da se ga občinstvo v veliki meri poslužuje.
Dev. Marija v Polju
Ponosna in svatovsko oblečena je dane« vasica Zadobrova in njena ljubka podružnična cerkvica sv. Tomaža, kajti v nedeljo odhaja iz te vasi, iz njihove srede že tretji v vinograd Gospodov. S sre-čo novoinašnika, staršev in vasi se raduje cela fa-ra. V farni cerkvi bo darovat julri prvo najsvetejšo daritev g. Krizogon Zaje iz ugledne krščanske družine iz Zg. Zadobrove, iz katere je tudi g. Ivan Zaje, ravnatelj salezijanskegn zavoda na Rakovniku, brat novomašnika. — Drugi novomašnik je g. Rupert Pilz, ki bo jutri v Solnogradu posvečen. Novomašnik je sin višjega uradnika Združenih papirnic v Vevčah. Rojen I. 198 v Strašcah pri Gorici. Družina je meri vojno prispela v našo faro. Njegova pokojna mati — goriška Slovenka — je dalj časa bolehala, živela tu le v molitvi in dobrih delih in skrbni vzgoji svojih dveh sinov. G. Pilz ho imel 17. t. m. v Admontu prvo sveto daritev, 31. t. m. pa slovesno novo mašo pri Dev. Mar. v Polju.
Tako imamo v razdobju nekaj let kar štiri gospode iz naše tare in sicer vso v redoviii: dva v frančiškanskem, eden v salezijanskem redu, g-Pilz pa jo v benediktinskem.
Ljubljana
Tudi posireščhom se slabo godi
Ljubljana, H. julija.
Vse loži dandanes nad krizo in pomanjkanjem za-lužka, nihče se ne pohvali rad, vsakdo ve povedali, da je kriza vsekala njega najbolj, pa če je res ali ne. Med stanovi pa se menda najbolj pritožujejo postreščki, ki so jim nove razmere po vojni in pa kriza vzeli, kakor sami trdijo, skoraj ves zaslužek. Takole pripovedujejo o sedanjih slabih časih:
Včasih je Se nekaj bilo, sedaj ni pa prav nič. Kdo bo dal dandanes kaj zaslužiti postreščku? Nihče! Pri napitnini sledijo ljudje najbolj. Mislili smo, da bomo sedaj, ko se je zaključilo šolsko leto, kaj zaslužili, ko se študentje selijo iz mesta iu ko odhajajo ljudje na počitnice. Mislite, da je kaj bilo? Prav nič! Ne vem, če je bilo v Ljubljani pet šiu-deptov, ki so dali nesli svoj kovček po postreščku na kolodvor. Novi tramvaj nam je vzel se tisti del Taslužka, kolikor ga nam je stari pustil. Novi tramvaj nam je povzročil veliko škodo. Vsakdo raje pelje svoj kovček s tramvajem, kakor da bi ga Izročil postreščku. Veliko so nam vzeli tudi avtobusi, kdor pa se dandanes od samcev seli iz enega stanovanja v drugega, vzame raje kar avtotaksi in se prepelje z vsemi svojimi sedmimi rečmi. Sploh so postali dandanes še celo samci zelo štedljivi in preračunljivi. včasih so bili pa naši najboljši delodajalci. Velika krivica je tudi. da podjetju, kakor Irgovri iu obrtniki tako izrabljajo svoje vajence. Ti reveži včasih ne delajo ves dan nič drugega, kukor Iu prevažajo vozičke po cestah iu prenašajo pakete, aii smo pa brez zaslužka.
Da, du, moj dragi gospod. Moderna tehnika in moderno življenje nam je vzelo tudi poluo zaslužka. Koliko smo imeli včasih dela samo s prenašanjem nisem in posredovanjem. Dandanes lega ni nič več. Mladi zaljubljenci in cenilci dam niso nič več tako irnmežljivi, kakor so bili včasih. Koliko srečnih zatonov sem pred vojno samo jaz posredoval, dn sem prenašal pisma in .-nubitve. Dandanes pa se ljudje zmenijo kar po telefonu ali pa si pišejo kar nn
KAVA
dnevno sveža pri
lEOAf. NlhloSičeVil C 18
špecerija, delikalesa.zajutrlvov.
•	Služkinje! Dobrotnik služkinj g. IleršiČ, poštni ravnatelj v pokoju, je dne 7. t. m. umrl. katerega pogreb -e vrši danes ob I pop. Poživljale se vse služkinje, katerim dopušča čas, posebno pu brezposelne, du se udeležile pogrebu blagega dobrotnika. Vabi odbor Poselske zveze,
•	Oddaja slunovuiij« v krnsiji, Mi sina občina ljubljanska oddaja s I. avgustom 1032 v najem štirisobuo stanovanje v III. nadstropju meščanske imovine v Kresijj. Najemni pogoji kakor tudi višina najemnine se poizve med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu soba št. 14. Ponudbe je vlagati do la. julij 1932.
•	Jogurt »c je pocenil. Jogurt se je v Ljubljani že zelo priljubil in ima mnogo pristašev, ki ga cenijo zaradi njegovih odličnih lastnosti. Samo mulo predrag se jim je zdel v primeri z mlekom. Na pritisk policije so sedaj mlekarne in kavarne cpno jogurtu znižale za 0.50 Din pri steklenički. V mlekarnah bo sedaj steklenica jogurta veljala mesto 2,50 Din le 2 fin, v kavarnah mesto H Din le 2.50 Din. v kavarnah z godbo pu mesto 3.50 le 3 Din. Ob tej priliki opozarjamo, da je policija pričela kontrolirati prodajalne živil, če imajo cenike na vidnih mestih. Zlasti mlekarne greše v tem oziru mnogo, nsinstvžezagledaleniaeniaeniaeniaen mestu tablice s cenikom, ga bo policija strogo kaznovala in ovadila tudi sodišču.
•	Trije tatici pod ključem. Kar tri tatove je včeraj zaslišala policija, ki so jih prijeli na različnih krajih. Po enem tednu je bil ponovno aretiran 20 letni Karel Čuk, ki je komaj prišel iz zapora. Zasačili so ga predsnočnjim v hiši št. 10 na Bregu, kjer se je vtihotapil v neko stanovanje in hotel kaj kmeti. Ko so ga domačini opazili, je zbežal na cesto, toda ljudje so ga ujeli in izročili stražniku. Policija premišljuje, na kak način bi se ga za vedno znebila. Ko bo prestal sodno kazen, gn morda izžene, ker je doma iz Trsta. — V sredo
Zobozdravnik med. univ.
dr. Srečko Puher
Gregorčičeva ulica 32
(nasproti Trgovskega doma
ne oidiniia do 15. avgusta
dom. Kdaj se je lo dogajalo prej! Koliko trgovskih in drugih pisem sem včasih raznese 1 jaz po mestu. Danes pa se mi kar čudno zdi, Če bi mi kdo naročil, naj hitro neseni kam kakšno nujno pismo. Tega je kriv telefon, ki ga ima menda že vsakdo. Mislim, dn je že pol letu tega, kar mi je neka duma naročilu, naj ji grem po gledališko vstopnico. Včasih se mi jo to dogajalo dnevno.
Ljudje tudi »nič nase ne drže:, V zastavljalnici! nosijo najfinejši gospodje kar sami svoje reči zastavljat in jih ni nič sram pred uradniki in drugimi, ki jih lam gledajo! Moderni svet je res izgubil vsak čut zu lastili ugled, še celo tistih lepih navad nimajo več, da bi si pošiljali zu godove in rojstne dueve voščila, kakor cvetje in butiljke vina. Na godove najraje pozabljajo, če pa že komu kaj poklonijo z voščili, opravijo to kar sami ali pu pošljejo kakšnega otroka, ki ga odpravijo z dinarjem, mesto, dn bi najeli poštenega postreščku!
Ne vem, ali ljudje tudi nič več ne umirajo ali kaj, ko nas nič več ne vabijo k mrtvaškim stražam lu k pogrebom za spremstvo. In vendar beremo v časopisih, da ljudje prav tuko mro, kakor so poprej. Velika krivica se nam godi, da Mestni pogrebni zavod opremlja pogrebe kur z lastnimi ljudmi. Tako smo zopel ob en dober zaslužek!
Prav na konec smo prišli. Kje so lepi časi, ko smo lepo žvenkljall s svetlimi kronami v žepih V Najboljše pa je bilo ob volivnih agitacijah! Ah, kako smo ob takih prilikah dobro živeli, ko so nas stranke najemale zu agitatorje! Vsak mesec hi morale bili nove volitve, to bi nas morda rešilo I
Tako je, pa nič drugače. Včasih so nam rekli, du ramo mi redimo vsaj pet birtov v Ljubljani. Saj smo jih lahko, ko smo pa dobro zaslužili, pa tudi dobro jedli iu pili! Kuj si pu moremo privoščiti sedaj V Oh, ko bi se mogle vrniti stare razmere! Star sem že, pa bi le še enkrat rud doživel tiste lepe slare čuse. Pa se ne vrnejo nikoli več, življenje je vsak dan težje, najtežje pa življenje ljubljanskega poslreščka!
je prijavil skladiščnik Alojzij Eržen iz Dravelj, da mu je v Spodnji Šiški izginilo 500 Din vredno kolo. Sedaj pu je policija prijela delavca Leopolda Mirta, ki je zaposlen pri regulaciji Ljubljanice. Ta je Imel to kolo, ki ga je prepustil svojim sodelavcem, da so se vozili z njim. Eden od poštenih delavcev pu je zaslutil, da je kolo najbržc ukradeno in ga je odpeljal na stražnico. Mirt se izgovarja, da 011 kolesa nj ukradel, temveč da mu ga je izročil neki sorodnik. Kje da jo ta dobil kolo. pa ne ve. — Aretjra je bil dalje neki Konrad š„ 20 letni fant i/, ptujske okolice, Ukradel je služkinji Alojzjji Franko i/. Gallusovega nabrežja iz ročne torbice Hit) Din, Izgovarja se sicer, da so prijeli napačnega, češ, da on ni pravi, vedar pa mu je policija že dokazala tatvino.
• Nočno službo Imata lekarni: mgr. Sušnik, Marijin trg 5 in mgr. Kuralt, Oosposvetsku c. 10.
Vevče
V	torek smo pokopali v bolnišnici umrlo gospo Ivano Zupane, sojirogo našega blagajniškega urudnika v papirnici Vevče. Bila je dobru soproga in skrbna mali svojim trem otrokom. Blag ji spomin.
V	naši papirnici zopet primanjkuje dela. Preteklo soboto smo ustavili dva stroju ter bo počivalo delo, dokler ne bo naroČil. Praznuje polovica delavstva. Nekaterim že vsega primanjkuje. So družine, ki samo enkrat na dan kaj malega jedo. Nihče se resno ne zavzame za nas. Pri Dev. Mar. v Polju bodo čez 2 meseca sklepali o občinski podpori. ki je itak le drobtina 50—150 Din za brezposelno družino za 3—4 mesece. Kaj jia tu čas? S čim naj sc živimo. V Dobrunjski občini se prosilcem prošnje sproti rešujejo in nakazuje podpora po previdnosti g. župana. Posnemanja vredno.
Maribor
Radomlje
Te dni mine leto, odkar imamo v svoji sredi ljubljenega gospoda Davida Doktoriča. Z veliko vnemo deluje z besedo in z dejanjem za vse dobro in v korist svojih dijhovljanov, v šoli in cerkvi. Mirno rečemo — ponosni smo jn veselimo se ga v cerkvi in zunaj cerkve. Upamo, da nam bo sčasoma pridobil za Radomlje ekspozituro. Njega naj nam pa Bog ohrani dolgo let med nami. Jutri v nedeljo bo daroval v tukajšnji cerkvi sv. Marjete novo sv. mašo tukajšnji rojak g. France Jereb, misijonar. Vsa občina in sosedne fare se veselijo lega trenutka. V naši cerkvi že 53 let nI bilo nove sv. maše, zato se čuti te dni kakor pomlajena.
□	Mestni višji zdravnik dr. Alfonz VVank-mtiller je nastopil svoj dopust ter ne ordinira do 15. avgusta.
U Mariborčani v rudiju. Mariborčani so česti iu priljubljeni gostje ljubljanske radijske postaje. Pretekli četrtek zvečer je koneertlral v ljubljanskem radiju znana mariborska violinska umetnica ga. Brandlovu. Njen nastop je zelo zadovoljil vnete poslušalce ter je bil brezhiben, Prihodnji teden pa nastopi v radiju-tjubljami priljubljena pevka ga, Skvarčeva z izbranim sporedom iz svojega bogatega repertoarja.
□	Mariborčani porabijo več vode kakor Ber-liučuni. Mestna občina je opozorila po časopisju prebivalstvo ua šledenje z vodo. Če ne bo opozorilo izdalo ter se bo nevarnost pomanjkanju vode povečala, bo organizirala uprava vodovoda posebno racijo po mestu. Vse vodovodne naprave bodo pregledane, zaprle se bodo napeljave za škropljenje vrtov, vodometi itd. Ugotovljeno je, da porabi posamezen Mariborčan v poletnem času še enkrat toliko vode kukor Berlinčan. Pu nikar misliti, da zu pijačo — vode se v Mnriboru presneto malo popije. Največ, je odteče zu škropljenje po brezštevilnih vrtovih in v pokvarjenih vodovodnih napravah po hišah. — Pred pomanjkanjem vode v poletnem času bi bil Maribor za dolgo dobo obvarovan, če bi se bilo dovolilo mestni občini že svoječusno odobreno posojilo zu povečanje vodovoda v znesku poldrugega milijonu dinarjev. S poskusnim vrtanjem .-o že določena mestu zu napravo novih vodnjakov, samo denarja ni, da bi jih izkopali. Glavni vzrok pomanjkanju vode pu je v tem, ker ni prišla letos iz nerazumljivih razlogov v akcijo črpalka mestnega kopališča, ki je sicer vsako leto ob nastopu vročine pričela delovati. Zakaj se to ni zgodilo, ne vemo. Vendar se sedaj vršijo potrebne priprave, da bo pomožna črpalka pričela funkcionirati.
□	Nova godim v Mariboru. Kakor čujemo, se pripravljajo mariborski poštni uslužbenci na ustanovitev svoje lastne godbe. Imajo že močmi in dober pevski zbor in sedaj bodo imeli še svojo godbo.
□	Dru»tvo za podpiranje zakonskih kandidatov. Svoječasno smo imeli v Mariboru zadrugo za izplačevanju dot nevestam in ženinom, ki so se pri-orgiinizaciji zavarovali. Zadruga je kmalu zaspala. Scduj se ustanavlja nekaj slicnega. Novo društvo
Poroku, je že zaprosilo za odobritev pravil. V njih so navaja med drugim, da je smoter društva vzajemna pomoč in podporu zakonskih kandidatov.
□	Tudi avtobusi občutijo krizo. Hudo je ljudem na deželi zu denar. Iz daljnih krajev, kakor iz Ljutomera in Prekmurja prihajajo po opravkih v Maribor peš, dasi imajo najlepše zveze z avtobusi in vlaki. Avtobusni podjetniki zelo tožijo, da pudu frekvenca vozov na podeželskih progah.
□	Suša bo. V mariborski okolici, kjer je svet zelo prodnat, se že občutljivo pozna suša. Vroče sobice jo izželo zemljo. Posebno se boje kmetje za travnike, ker je naslopila vročina in sušna doba prav po senčni košnji, ko bi bilo nekaj mokrote zelo potrebno zu rnst otave.
□	Ribice... Kljub vročini jih je bilo včeraj nn trgu dovolj, skrbno zavitih v mrzel led. Sar-dele (velike) 15 kg po 10 Din, skorabri 35 kg po 18 Din, šurji 18 kg po 12 Din in moli po 14 Din.
□	Nočno lekarniško službo vrši od 10. do 17. julija lekarna Sirak Pri Angelju varhur na Aleksandrovi cesti.
□	Ljubezen do otroka je močnejša nego strah pred kaznijo. Plaho in prestrašeno je prišla včeraj na polieijo mlada ženska. Povprašala je, kako se godi detetu, ki je bilo, kar smo svoječasno že poročali, najdeno v frančiškanski cerkvi. Na policiji so ženski povedali, da je dele dnin občina v rejo ter se mu dobro godi. Nato pa so se gospodje zanimali, zakaj se zanima za tega otroka. Odvrnila je, da je dele od njene svakinje, ki jo je poslala na poizvedbe. Pa je pripovedovala vse lo tako nesigumo, da so takoj dvomili o resničnosti njenih besed. Pričeli so jo malo strožje izpraševali in nazadnje je bruhnila v jok ter povedala, da je ona sama mati odloženega otročičku. Želja po otroku je bila močnejša, kakor strah pred kaznijo ler je prišla, da bi ga samo videla. Zove se Marija Puh ter je služkinja. Otroka jc odložila, ker se je balu staršev.
□	Odhod ilrug« skupine na Pohorje. V torek, dne 12. t. m. odhaja druga skupina otrok na letovanje na počitniško kolonijo nu Pohorju. Odhajajo z vlakom ob 14.20 do Slovenske Bistrice. Otroci se zbirajo ob 11 pred glavnim kolodvorom.
P Strah mariborskih kolesarjev je stal včeraj pred strogimi sodniki. Ivan Miško iz Budine pri Ptuju je po letih že mlad fant, po grehih pa prekaša marsikakega starega grešnika. Zu seboj ima že poldrugo |eto robije radi razbojništva, Pred sodišče ga je zopet privedla čudna strast do tujih koles. Nič manj kot 14 kolesarskih tatvin ima dokazanih na vesti ter jih je tudi priznal. Kdo ve, ko-
liko stičnih pregreh pu je še ostalo prikritih. 13 koles Je Miško pokradel samo v Mariboru. Kratko dobo je bil prava nadloga zu mesto, zlasti za okrožno sodišču, k jer je v času dveh, treh tednov izpeljal iz vežo sedem koles. Napad nu tujo lastnino je izvršil vedno tako spretno in brzo, da ga kljub vsej pužuji niso mogli zusučiti pri delu. Ko je imel enkrat kolo v roki, je odbrzel na dobljenem jilenu na Dravsko ali Ptujsko polje, kjer je našel med tunelsko mladino vedno dovolj odjemalcev. Bil pa je pri prodaji skrajno previden, vedno se je vozil v druge vasi ter se povsod predstavljal pod napačnim imenom. Za kolesa si je preskrbel neko polvorjeuo potrdilo o pravilnem nakupu, du je bil varnujši. Nu sled so mu prišli čisto slučajno zaradi neke druge tatvine. Potem pa so pričeli prihajali dokazi, du so dobili v roke že dolgo zasledovanega kolesarskega lalu. Prodana kolesu se je posrečilo po večini izslediti ter vrniti lastnikom. Obtoženec je bil obsojen ua tri leta robije.
□ Enega ubil — tri oklal. Junak noža, dn mulo takih je 21 letni krojaški pomočnik Matija Žižek iz Žižkov. Včeraj se je zugovarjal pred senatom okroi-nega sodišču zaradi zločina, izvršenega letos due 8. maja v svoji rodni vusi. V Imitovski družbi — tako opisuje dejanje obtožnica — je Žižek pil v vaški gostilni. Istočasno se je nahajala v vasi sku-pinu fantov iz Crenšovec, ki so bili v gosteh pri neki posestni?!. Slučaj je niiuesel, du sta se obe skupini srečali sredi vasi. Fantje so bili prllično nalrkuni iu tako je bilo mi dluui, du se bo razvil običajen ruvs. Prvi je vprašal obtoženec črenSovske fante, če bi bili radi tepeui. Za udgovor so mu oni ponudili iste usluge in že so bili skupaj. Na Čreu-šovčaue slu navalila obtoženec, ki je potegnil nož in njegov brut, ki se je oborožil s hrastovo lato. Od črenšovčanov so se tej dvojici postavili samo štirje po robu, ostali so pobegnili. 1'roii nasprotni četverici pa je stopil v akcijo samo obtoženec s svojim nožem. Oklal je precej hudo tri nasprotnike, četrtega — Ivana Horvatu pa je tako zdelal, da je nastopi ju kot posledica smrt. S prvini udarcem ga je zadel v glavo ter mu s konico nožu prebil lobanjo, z drugim mu je razparal grlo, da je Horvat Iz prerezanih žil izkrvavel. Značilna zu njegovo divjaško junaštvu je baharija, s katero se je jio izvršenem dejanju postavljal jired sovaščani ter jim hodil kazat okrvavljena mestu na detelji, kjer se je boj vršil ter je svoje nasprotnike Ugnal z nožem. Dejanje je pred sodniki priznal, izgovarjal pa se je s popolno pijanostjo. Razpravo je vodil ss. dr, Tombak, Žemljic iu Kolšek prisediiika. Obtožbo jc zastopal državni pravdnik dr. Ilojnik. Obtoženec je bil obsojen pa pet lel in dva meseca strogega zapora.
Zagorje
30-latnico mašništva je praznoval v torek tukajšnji župnik in duhovni svetnik g. Val, Sitar. Isti dan so imeli tudi njegovi sobratje, posvečeni istega leta, svoj spominski sestanek. Ob tej priliki so si tudi ogledali rudniške naprave in rudnik,
300.000 Din dolgujejo razni davkoplačevalci občini trošarinskih in drugih doklad za preteklo proračunsko leto. Občina grozi, v slučaju neizterljivosti, da bo prekinilu električni tok. zaprla vodovod in da se ne bodo začela regulacijska dela potoka Kotredežce, kakor je bilo jiredvideno.
Pohod rudarskih žen je bil v četrtek na občinski urad, kjer so prosile, du jim priskočijo na pomoč z živežem, ker se nahajajo vsled vedno pogostejših praznovanj v naravnost obupnih razmerah. Pohoda se je udeležilo nad 100 žen s svojimi otroki. Na županstvu so odredili, da so takoj popoldne razdelili med vse, pomoči potrebne, krušno moko in koruzni zdrob, ki so ga imeli še v zalogi. Obenem so obvestili in zaprosili tudi reprezentanco TPI) v Ljubljani in banovino, da bi priskočili na pomoč gladujočim številnim delavskim družinam. Pripomniti jo treba, da so vse leto praznovali po dva do tri delovne dni v tednu, sedaj pa niso od 1. do 7. julija še nobenega delavnega dneva naredili, češ da ne rabijo premoga, ker ni naročil. Žene je zaslišal na občinskem uradu tudi okrajni glavar g. Podboj, ki je bil nalašč za lo poklican iz Litije.
Naše dijašfvo
Abiturientom! Na razpotju življenja je človek hvaležen, če more nemoteno zrelo premisliti svoj odločilni korak. Priliko li nudijo duhovne vaje. Dva tečaja bosta v Domu duh. vuj samo za abituriente: prvi od 21.—25. julija, drugi od 30. avgusta do 3. sept. Vzdrževalnina za vse tri dni 30 Din. Priglasi se na dopisnici na naslov: Vodstvo Doma duli. vuj, Zrinjskega cesta 0, Ljubljana. Začetek 21. julija (ozir. 30. avgusta) zvečer ob 6.
Kulturni obzornik
-^-Vladimir Pieiier: Rožmarin. Drama. 1932. Samozaložba. — Pred dnevi sem na tem mestu zapisal nekaj beležk o ljudskem gledališču in zlasti poudaril dejstvo, da hirajo naši podeželski odri radi pomanjkanja primernih iger, — Danes moram še pri]>omniti, da nam je z leti zrastla tudi neka domača literatura, ki hoče mašiti to vrzel. Število takih ljudskih« iger nekoliko zakotnega izvora sicer ni veliko, a prav te dni se je pomnožilo s Pfeiferjevim Rožmarinom«. — Da ne bo nika-kega nesporazuma, moram najprej povedati, da nikakor ne preziram očividnega dobrega namena teh poskusov in plemenitih nagibov, ki tičijo za njimi; po večini vsebujejo tudi prav zdravo in kleno tendenco. — Največ priznanja pa je vredno dejstvo, da pomanjkanja dobrih komadov ne čutijo le tisti prenapeteži«, katerih ambicije so resnično umetniške, marveč tudi taki, katerim Bog posebnih umetniških sposohnosti — žal — ni dal. Ne poznam sicer gospoda Pfaiferja, domnevam pa, da ima opravka s kakšnim ljudskim odrom — ali pa da se je kdaj že ukvarjal z našimi ljudskimi odri, da je tam dobil pobudo za pisanje ljudskih gledaliških komadov in da prevladuje njegovo osebno ambicijo želja, koristiti splošnosti. Kljub vsem tem pozitivnim lastnostim, ki jih pripisujem avtorju, moram vendar povedati, da je njegova drama »Rožmarin« brez vsakršnega umetniškega čuta koncipirana in brez vsakršnega resnega tehničnega znanja Izpeljana. Eno si velja zapomniti: neprimerno teže je dobro pisati za preprosto kot za izobraženo in v svojem okusu izšolano ljudstvo. Med vsemi čednostmi umetnika stvaritelja je preprostost ne le najlepša, marveč tudi najredkejaa lastnost. Takšna preprostost zahteva najprej popolne notranje zre-1 os ti — in še tako nadarjen začetnik v sebi ni dozorel. Književnemu veščaku nudi opazovanje njegovega notranjega dozorevanja kajpada nekaj užitka, a preden si v sebi dozorel — to seveda, če imaš sploh kaj talenta — na podajaj se pred preprosto ljudstvo, na oder, raz katerega hočeš ljudstvo učiti, zakaj s • svoiam- neveščim delom s&jrjš
i prej zlo kot dobro: kvariš ljudstvu prirojeni dobri j okus in ga zmedeš, zlasti ko bi bila tvoja naloga gojiti ta prirodni okus. Da se pa vrnemo k -Rožmarinu« — podam, evo, tukaj zgodbo, oziroma dejanje te igre. Dekle, ki pol iz lastne ničemurnosti, pol radi očetovega pritiska prelomi besedo zaročencu, domačemu fantu, lii odhaja na vojsko, in se poroči z nekim laškim goljufom in vojnim dobaviteljem, nastrada ter se vrne na božični večer v domači kraj, umret v objemu prevaranega lanta, ki ga je najprej na fronti zmešala granata, potem pa še bolj duševno zmedla vest o dekletovi nezvestobi (to, da pridp fant k pameti, ko zasliši njen glas in njeno ime, kar nenadoma, no, to bi bilo treba še preizkusiti, če v pogledu odrske verjetnosti drži,..) — ta zgodba sama na sebi bi nemara še ne bila nemogoča kot snov za ljudsko dramo, dasi je motiv v drugačnih varijantah že močno obrabljen. Le naivnost, s katero je postavljena na oder, sprečuje, da bi postala v kateremkoli pogledu učinkovita. — Iz vsega tega navedenega je torej razumljivo, da poskusov, kakršen je Pfeiferjev »Rožmarin«, kljub vsemu priznanju dobre volje in zdrave tendence, ne moremo pozdraviti z veseljem, marveč povsem resnobno nam jih je odkloniti v interesu prav tistega preprostega ljudstva, kateremu so v nekem napačnem razumevanju »ljudske pro-svetp' namenjeni,	s. š.
-dr Jean Prevost: Histoire de la Francc depuis la Guerre. (Ed. Rieder, Pariš.) O tem velezanimi-vem poskusu mladega francoskega pisatelja, podati v knjigi zgodovino Francije v povojnem času, piše Ramon Fernandez v N. R. F. med drugim: »J. Prčvost obravnava zgodovino Francije od premirja pa do letošnjega leta. Kar tiče tehnike, ki jo je izbral, in ki je edina primerna tako delikatfii nalogi, obstoji v dobro premišljenem izboru iz bogatega slovstva, v kratkih in značilnih citatih, v neprestani skrbi zadostnega osvetljevanja gospodarskih in socialnih osnov. Kar tiče duha, v katerem je delo pisano, obstoji v tem, da se je skušal avtor postaviti v čim vačii razdalji od dogodkov.
i da bi dojel samo njih histvane potaze. Tako je dosegel torej srečno soglasje med ozkimi dimenzija-,<tlji,, ptciodicnimi 4e>žavami in načinom, po kale-
Irem hoče razmotrivati zgodovino. Zares, napor pri osvajanju tekstov, premislek, ki je določil izbiro , in moralna lekcija, ki sledi iz tega, to je velika zasluga njegovega dela. Sleherna stran, sleherna vrstica vsebuje neko sodbo, časih prav orjgipalno, tako, da imaš nedvomen dobiček pri čitanju, tudi če se ti zdi, da izreka Prčvost svoje zaključke prenaglo ali pa da ne prihaja do zadostnih zaključkov. Prčvoslova objektivnost zadosti jasno podčrtava tudi napake francoske družbe. Prav narulilo pokažite dvojno francosko dramo: kar tiče zunanje politike — napetost ljudstva, ki je po realni moči drugo po redu in se drži zdaj na čelu Evrope z orožjem in denarjem; kar tiče notranjih poslov — neumestni fiskalni in socialni patriotizem Francozov, nezadostno vztrajnost njih kolektivnega duha. V zvezi s tema dvema nevarnima pregrehama, se respektivni nedostatki strank stopnjujejo ali zmanjšujejo po tem, kakor se med seboj obtožujejo ali branijo, zakaj vse prenašajo skupno zlo. Po pravici zagotavlja Prčvost, da vlada na splošno izredna nevednost v finančnih zadevali. Bistveni nauk knjige pa je ta-le: politiki, nam pravi, obtožujejo politike drugih strank, nikdar pa svojih volivcev; vendar pa leži v času zakonodajstva prav na volivcu, ki je postal spet državljan, največji del potreb, ki jih je s svojim glasovanjem želel.« — Avtor obeta še en dc! knjige, ki bo vseboval kronološke podatke, oficielne listine, statistike, in ki bo opremljen s kritično bibliografijo.
ic Valčry Larbaud: Technique. [Editions de la N. R. F., Pariš.) Priznani pisatelj, estet, esejist in revajavec Valcry Larbaud nam v svoji najnovejši njigi — ki je pisana v neposnemljivem, izbruše-nem jeziku in slogu svojstvenega esleta in pristno francoskega duhoviteža — počjaja nekaj misli o slovstveni zgodovini. Kajpada, njegovo delo je kakor prijetna konverzacija, intimna in prijateljska, nikar kakšna znanstvena ali teoretizujoča razprava. Zato je tudi težko odrediti natančno snov njegovega spisa, saj s svojim mojstrskim obvladanjem liste tehnike-, ki ji pravimo po krivici časih morda nekoliko zbadljivo -načitanost«, prijetno jadra — da sam ne veš, kdaj in kako — od enega kraja obzorja do drugega, sootoma se s orikuoliivim za-
nimanjem ustavlja še v tem in onem ograjenem vrtcu lepega slovstva, lepega tiska, lepe knjige, gradi malce fantastične mostove, ki na) bi združevali to in ono, kar je storjenega tu in tam, nazadnje pa si imel od knjige prekrasen užitek, nc da bi pray za prav mogel povedati, v čem je resnični tvoj dobiček; na uho — Larbaud je svoje vrste poet in čarovnik, kaj mari, če njegovo vtikanje v literarno vedo nima nikake ali vsaj malo porabne vrednosti — saj ti je hotel povedati le svoje lepe sapje in — ali jih nisi poslušal, k&kpr da drugače v resnici ne more biti?
-A- Antonio Fogazzaro v novi izdaji, — Dvajset let po pisateljevi smrti je založba Mondadori — Ver on a — začela izdajati vsevkupno delo Antonija Fogazzara, mojstra italijanske proze iz polpreteklega časa. Urednik in izdajatelj te kritične, izdaje je Piero Nardi; doslej so izšla sledeča dela-Piccolo mondo anlico, Piccolo mondo moderno, 11 mistero del poeta, in na Leila. Tik pred izidom je zvezek drobnejšega blaga v prozi, ki bo obsegal naslednje spise: Fedele, Racconti brevi in Idi'li spezzati; — zase izide še letos Mglombru. — Izdaja teh spisov je tako v pogledu notranje obdelave in razvrstitve snovi, opomb in ocen ter živ-ljenjepisnih podatkov, kakor v pogledu zunap"c opreme prav odlična. — Zanimivo je, da si je urednik Nardi postavil za nalogo, iztrebiti !z besedila napake v jezikovnem pogledu, radi katerh je od nekdaj med jezikoslovci (morda preveč) trpel Fogazzarov ugled. — Res je, da Fogazzaro nikakor ni obvladal sintakse in ortografija, kakor hi bilo potrebno. Dasi pravi urednik v svojih opazkah, da so mnoge pisateljeve samovoljnosti v jezikovnem pogledu nedotakljive, ker bi vsako popravljanje škodilo izrazu in misli, ki jo je hotel Fogazzaro iznesti, je vendarle še mnogo takega, česar v nobenem primeru ni mogoče zagovarjati, ker priča vsaj za pisateljevo nedoslednost, če ne za kaj hujšega. — Do Fogazzarovega jubileja upajo Italijani, da bo ta monumentalna in razkošna izdaja njegovih ieposlovnih spisov že vsa izšla. — Do konca tega lela bo menda tudi kipar Zgnetli dovršil Fogazzarov kip.
Dnevna kronika
Kaj pravile?
Dnevi učiteljskega zborovanju so torej za iimni in I uit lini ju o njen t objektivno in ielo blagohotno poročni. MU i: Vašega, niti i: drugih porodi pa ni ragvidno, l(u ki en je idejni program .IUU in sploh nrilel jutru K IU no ,s ploh mi. delegati kuj definirali, kuj natančnejšega povedali o elitnih, o socialnih, o prosvetnih stremljenjih svojega »lanu in organizacije P Če ni bilo o leni ničesar r> poročilih, more javnost sklepati, da se organizacija ie vedno ni pečala u. pr. z važnim poglavjem n elitni vzgoji ljudi. Ugndanes se je v Sloveniji v neobičajni meri raz-pahla nemačajnosl, škodoieljnost in letnju maščevati se nu bliinje>n, kur skrajno kramo vpliva na javno moralo. Učitelj je v prvi trsti poklican, da bi lake pojave pobijal! Ali o tem ni bilo nu zborovanju niti besedice!
ISrezposelnost je drug pojite, mimo katerega je ilo naie učiteljstvu na svojem zborovanju, ne da bi ga sploh omenilo. In vendar je učiteljska slu no v tka organiiavija v prvi vrsti poklicana, da se peča s leni vprašanjem, saj ni vseeno, kam in v kakšne poklice odhaja mladina iz ljudskih šol, O polrebi poklicne organizacije, zu katero naš javni uradni aparat še redno ni našel razumevanju, čeprav je nujno potrebna, o tej potrebi naše učilcljstro sploh ni obveščeno, torej se niti ne zaveda, da je ustanavljanje takih posvetovalnic narodna in socialna in moralna dolžnost vzgojiteljev.
O alkoholizmu, o naraščanju surovosti med mladino, o pojemanju tanimunju doruslle mladine za kulturno delo v društvih in o vseli drugih poglavjih naši narodni vzgojniki tudi niso izpregovorili be-ledice. Kur so govorili na zborovanju, je bilo predvsem netcaj besedi o državljanskih vrlinah In zavednosti učiteljstva, kakor da bi ilrni/i stanovi ne ljubili zadosti driava in domovine ler naroda — predvsem pa zahteve o gmotni in socialni zaščiti lastnega stanu. (Ig. učitelji so sicer govorili o idejnih temeljih svoje organizacije, kje pa je tista elitna ideja, niso povedali. Niso tudi izgubljali dosti besed 0 dejanskih potrebah naroda in lo je treba obialovati! Prav gotovo pride čas, ko bo slovenski narod vprašal svoje učiteljstva: Kakšen je bil vaš delovni proijram za narod v najtežjih časih gospodarske in moralne krize in kako sle e\a izvajaliT-- Kaj pravile, kakšen odgovor bodo dajali tedaj učiteljska organizacija, ves učiteljski slan in učitelji posameznikif Najlatje bodo morda še odgovarjali posamezni učitelji, toda le posamezni, če se še pravočasno učiteljski slan ne zave velikih dolžnosti svoje dobe!
Koledar
Sobot«, 0. julija: Nikolaj In tovariši, mučene i
Novi grobovi
•f V Ljubljnni je umrla gospa Marija Zaje, trgovka. Pokojnica jc bila dobro znana zlasti naši dec i, ki je pri nični stojnici v Tivolskem drevoredu, kaj rada kupovala slaščice, pa je marsikomu izmed nudili slisnilu kaj sladkega v roko samo z.a Uoglončkaj«. Pred več leti jo gospo napadla težka živčna bolezen, smrt jo je sedaj rešila daljnega trpljenu. — Pogreb bo danes popoldne ob 4. N. p. v m.I Žalujočim nuše iskreno sožalje!
•f Pri Sv. Urliuuu pri Ptuju je umrla v starosti 59 let. blaga žena in mati Matija Krum-berger. Plemenita žena jp lepo vzgojila svojih sedem otrok, od katerih je eden, in sicer France, vodja mestnega kopskripcijskcgu uradu v Mariboru. Leta 1915 je njen mož padel na soški fronti in z vso vztrajnostjo materinski' ljubezni jc vodilu gospodarstvo in gospodinjstvo in ohranila otrokom, od katerih je večina mladih, lop dom. Delo iu molitev sta izpolnjevala vse njeno življenje. Vsemogočni ji bo pravičen sodnik za vse. kar je dobrega storila v tej solzni dolini. Žalujočim, zlasti sinu Francetu, naše globoko in iskreno sožalje!
namestnikov. Prošnje v smislu razpisa v Slučbcnem listu z dne U. junija t, 1, je treba vložiti pri ravnateljstvu d u 31. t, m.
—	V Hluthonlh novlnah šl. 152 oil U. t. m. je objavljen Pravilnik o (»delovanju regulacijskih načrtov.
—	Nova telefonska »vaja. Prometno ministrstvo Je dovolilo ,du se otvori telefonski promet med Ljubljano in Veronu. Taktu za trluninutui pogovor je 8,00 fr,
DAJ slado DAM led.
—	Zid so prekopali in vlomili. V Zagrebu je
bil predmočujim izvršen zalo drzen vlom, V trgovino Josipu Hkrivunek« so ponoči vlomili neznani vlomilci in mu odnesli za več tisoč dinarjev blaga. Vlomilci so so immIužIU povsem modernega načina vlaiuljnnja. Prekopali so zadaj zid pojdopja in tako prišli v prostoru trgovine, — V Zagrebu jo najbrže na delu velika In dobro organizirana vlomilska tolka. zakaj no poteče noč, ila nu bi bil Izvršen kje drzan vlom. Kljub velikim naporom policije so še nI posrečilo, da bi prišli drznim dol-goprstneiem na sled,
—	Če se kolesarski tat ne lila dobro peljali na kolesu. U Zagrebu poročajo: Inkasaut Peter Gro-belnik se. je le dni podal v neko gostilno v Kalči-čevi ulici, da bi pogasil žejo z brizgancem. Zunaj pa je pustil svojo kolu. Bas, Uu je nastavil čiišo k ustnicam, pti je opazil, da ju na njegovo kolo sedel mlad moški. Brž je skočil na ulico in začel klicati: »Primite tatu! Pa so bili ti |<lici povsem odveč. Zakaj kolesarski tat se ni znat dobro voziti na kolesu. Lovil je ravnotežje zdaj na levo zdaj rta desno, dokler ni na oglu ulice zlelel po tleh in padel v roke pravici.
Naša akademska anketa
Mladina, vedite, lo je povračilo!...
Henrik lbsmi.
Odločile iu oslre au te besede, ki jih jo zapisal Ibseu v svojem Stavbeniku Solne.su-. Pa kakor so bridke in grenke, prav tako so resnične in neizprosno; lega se sicer marsikdo ne zaveda dos|i jasno, čeprav jih čuti prav vsak, star In mlad, bolj ali manj, z večjim uli manjšim veseljem. Zato tudi odgovori na iSlovauJevo« vprašanje, ki je prišlo pp mojem mnenju ob zelo pravem času — dasipruv zveni nekoliko kot nezaupanj prihajajoči mladini, kar bo tudi vzrok, da ni loljko iu takšnih odgovorov, kakor bi človek želel — na prvi mali razodepejo misli in nazore onih, ki nanj odgovarjajo: vsi »stari« — pa tu starost se ne meri toliko na leta, ampak po mišljenju in življenjski moči ter prožnosti duha — odgovarjajo negativno in črnogledo izružujo svoje nezaupanje v .iiilitdiu, ki pa su samozavestno trkajo na prš« iu y. jasnim očesom ter z jekleno voljo iu moškim pogumom gledajo v bodočnost.
Človeške sodbe so največkrat pristranske, dostikrat prenagljene in krivične, ker smo pač vsi slabotni in zmotljivi ljudje. Kakor ni prav, če kdo s prpnirom Iu omalovažujoče zamotava vse delo svojih prednikov, tako je napačno, čts drugI z nezaupanjem in pomilovanjem gleda na nezrelo in neizkušeno mladino , ki bo kmalu morala prevzeti vodstvo narodov iu držav v svoje roke, Resnica in pravica je nu sredi: očetje imajo zmerom poleg slabili luili precej dobrih laslnostl, ki jih bo vreden iu pošten sin cenil iu si jih osvojil, pravi oče pa bo vesel pogumnega sina, čeprav hodi nekoliko po novih iu svojih potih, saj vu uče, da ju uajburuojšu iu nuj-
Celje
Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKAENICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
Osebne vesli
—	Z Ijubljan. univerze. Za dokupu tehniško fflikultptp za stud. leto 1952—55 je. bil izvoljen gospod d|\ Krul Alojz, redni profesor tehnične mehanike.
= Premeščanja na pošli. Po službeni potrebi so premeščeni s poštnega ravnateljstva v Ljubljani g. Josip ŠtiikelJ, svetnik V. skupine, v SkOplje, Franc šalehur, administrativni uradnik, za poštnega uradnika k pošti Ljubljana II. (kolodvor); z ljubljanske glavne pošle pa ju premeščen poštni uradnik Joško Čampa k pošti v Novi Sad.
Cerkveni vestmk
Za duhovnike bodo p e t d e v n e duhovne vaje y Domu od 13.— 21. julija zvečer, Priglasile se!
Osja le vesti
—	Ki|ietijsk(|-gos|H)diujska šola šolskih seslur v (tennjah na Gorenjskem otvori s I, oktobrom t. I. šestmesečni kmetljsko-gospodlnjskl tečaj, ki bo trajal od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933. V šelo se sprejemajo le kmetska dekleta, ki so dopolnila 16. Ielo in so neoporečno lepega vedenja ter zdrava, Poučuje se teoretično in praktično v vseh gospodinjskih predmetih, kakor t ud l v poljedelstvu, živinoreji, vriiuinlvu in sadjarstvu. Go-jenke se tudi važbajo v gospodinjskem knjigovodstvu in ravnanju z bolniki. Natančnejša pojasnila daje vodstvo kmelijsko-gospodjiiijske šole šolskih sester v Itepnjah, p. Vodice nad Ljubljano.
—	!>r- Budak zapustil sauatorij. Dr. Budak, nu katerega je bil nedavno izvršen surov napad ua zagrebških ulicah, pri čemer je dobil hujše poškodbe. je sedaj že zapustil sanalorij, kjer so je zdravil. Preiskava o napadu se še. vrši. Sodni svetnik Katnič, ki vodi to veliko preiskavo, bo zaslišal še trinajst |*'ič. Od štirih nretiranrev dva priznavala napad, druga dva pa trdovratno tajita. Sedaj, ko je dr. Budak zapustil sanalorij, ga bodo kon-Irimlirali z vsemi osumljenci.
—	Dobrovoljci! Dola se na lo, da bo podaljšan rok z.a podaljšanje prošenj dobrovojjskih uverenj. Vsi oni, ki še uisto vložili prošnje, enako luiii Svojci padlih ali umrlih dobrovoljcev, če so Ii bili vzdrževatelji družin, naj se takoj javijo okrajni organizaciji. da ji la pošlje potrebno tiskovine. Oni dobrovoijci, ki mi prošnjo že vložili, a do danes uverenja niso prejeli, naj pošljejo svoj natančen naslov, navedejo ltuj obenem svoje rojstne podatke: kril,j vas, občino, leto tur očetovo ime. Tisti, ki niste člani organizacije, no odlašajte s svojim pristopam« čim več nas bo, tem večji bodo naši uspehi. Tovariše, dodeljene z zemljo v Uukičanu, vabi cd bor lin sestanol? dne I), t. m. ob 20 v spodnjih prostorih hotelu Miklič. Važno in nujno!
Qtlbor.
—	Sprejem gluhonemih otrok. V gluhonemnico
v IJublutni "se s'i™j«iniiin za šolsko, leto 1QR2.'3H vnovič iluhoiienu otroci na prošnjo Maršev ali niih
—	Ženski jeziki. Iz. Mitrovice poročajo: V vasi Gibaračka planina sla se pošteno skregali ženi sosedov Stjepanu Zivanovjču in Franca Umara. Fran-cova žena je bilu močnejša iu je Stjepanovo ženo pošteno pretepla, Ko je Zivanovič to zvedel, se je silno razjez.il, pograbil sekiro ter odšel k Sniuru, Ta se je, videč sekiro, prestrašil. Z ženo sta se skrila na pod. S seboj sta vzela nabasano <|vocevko. Žlvanovjč pa je že zagledal lestvo, po kateri sta se rešila njegova nasprotnika in se je je brž poslužil. Ko je šmar videl, du Živanovič pleza po lestvi, je ustrelil. Krogli« je Živanoviču odrgnila kožo na glavi, vendar je kljub temu nadaljeval pot po lestvi. šmar je ustrelil drugič. Ta strel pa je Živa-noviča nu mestu ubil.
—	Pri revmatičnih bolečinah vseli vrst so doseže dober uspeh s Togal-tabletfimi. Po strokovnjaških ocenah mnogih zdravnikov, med katerimi je mnogo priznanih profesorjev zdravnikov, delujejo Togal-tablete hitro in učinkovito. V predpisanih količinah so neškodljive za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Poskus Vas bo prepričali Zahtevajte v Vaši lekarni prave Togal-tablete! Ako slučajno niso na zalogi, se jih lahkp takoj nabavi..
(Odobreno od Ministrstva Socijulne Politike in Narodnega zdravja S.
br. 1437 od 5. 11. 1932,)
—	Našim gospodinjam jo namenjena najnovejša knjiga; Naš j goHlje- — kako jim strežemo, ki jo je spisala s, Deodeta Kmnp, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 03 strani besedila, (36 slik'. Cena vezani knjigi je Din 45.—. Založjla Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v slovenski literaturi vsake gospodinje, t. j. o strežbj (serviranju) pri mizi ju predpripravah za razna pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu in med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostlh (čajanke, banketi Ud,) V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanje mize, strežba pri zaiterku, pri mali južinj (rnalipi, predjužku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu, o pikniku, — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev, ler natakaricam in natakarjem.
—	»Franz-Josef« grenčica odpira duševnim delavcem, živčno oslabelim in ženskam črevo.
—	Kaj deluje v kavi? Znani atenski farrna-kolog, prof, Joacllinioglll, kateri se že dalj časa ba v i s preiskovanjem delovanju alkaloidov, posebno jjri njihovem uživanju v pijači kot je kav a. ca j, limte ikj., proučil jo pred kratkim zopet delovanje kave po najmodernejših metodah zu preiskovanje. Qi? se je se<Jaj poslužil metode prof;' v. Freya, s katero se more natančno ustanoviti mera globine sna. On je našel, da se z. navadno kavo uli s čistim kofe-i.noiii shii |k>u«!nonm izgubi, medtem -ko kava brez. kofeinu nI delovala razbil rja joče mi centralno Živčevje. Poizkusi prof. Jotiehimoglu ponovno dokazujejo, da se razhajajoče delovanje kave, prikazano z. znanimi pojavami kot ner-vozu, nespečnost, srčno utripanje, tresenje pii-šičev, pojačeno niokrenje itd., |aliko nanaša samo na njeno vsebino kofeina.
Naznanila
Ljubljana
šišensko prosvetno društvo priredi jutri dne 10. juliju izlel v Pekel pri Borovnici in odtod na Rakitno. Odhod ob 0.1-1 zjutraj z glavnega kolodvora. Pri sv. maši naj bo vsakdo doma. člani in prijatelji, udeležile se izleta puluoštevjlnol Odbor.
Maribor
Katoliško izobraževalno društvo na Kosakih ima jutri v nedeljo ob 16 sestanek s poučnim predavanjem.
Krčevinsko izobraževalno društvo ima jutri v nedeljo slovesno proslavo 10-lelnice obstoja. Zjutraj zahvalna služba božja, popoldne prireditev v -Lovskem domu . Sodeluje godba Katoliške onila-dim>.
Veliko dobrodelno tombolo priredi dne. 17. t. m. prostovoljno gasilno društvo pri Devici Mariji v Brezju. Pričotek ob treh popoldne. 5 glavnih in 300 drugih raznih dobitkov. Tombola bo na vrtu g. M. Lešnika.
Mariborski pododbor združenja rez. častnikov opozarja članstvo, da se udeleži spominskih svečanosti, ki se bodo vršile dne 12. julija t. I. na Kaj-miikčalanu. Isti dan so tudi enake svečanosti v Kragujeveu. Za oboje je dovoljena četrtinska vožnja. Udeleženci uživajo popust glede prehrane in slnrjnvnnjii. Javiti se ie pri pododhnrii, kjer sn dobi
legitimacija.
nemirnejša mladina največja obljuba
Starih uučoiii obsojulj, le zu mlade, h kalurim se tudi sum prištevam, bom spregovoril uukuj besedi, v zagovor iu opravičilo, du se ne bo zdela naša iskrena kritika In odkritosrčna borbenost kakor za-lnetavauja in podiranju zdravih vrednot, ki so jih z vztrajnim dolom in nemajhnim trudom uslvurili naši očeuu.
Najbolj zaboli mladega človeka, ki v»e delu t živim prepričanju«!, z dobro voljo in neskaljenim idealizmom, ko vidi, da drugi z iiuzaupuujam motrijo vsak njegov korak. Iu to taki, ki bi morali mladino vodili k povjm zvezdam, v višave, lijer je trebu trdnosti in odločne samostojnosti, Id ju prav danes najbolj polrebnu, morda bolj ko kilujkoli. Zato sem bil prisrčno vesel uvodnika /Vzgojimo človeka^ ( Slovenec., 13. maja 1032), kjor pravi pisatelj mod drugim tudi tole! -Bolj kot kilujkoli jo potreba danes, da so polaga največja važnost n» vzgojo k liisl-nemu, samostojnemu mišljenju. Pri tem mor« vzgojitelj pazili, da ono saniorastlosl, ki je v poedinru, obvaruje iu goji iu nikakor ne sili mladega človeka, da takoj plava z vsakim lokom, ki so kje pojavi, V mladini jo treba vzbujali veselju in zanimanje zu čim globlje lasluo, osebno življenje, z lastnimi prepričanji in ideali; vzgojiti je treba človeka lako, da bo imel pogum in ponos, svoje notranje prepričanju braniti in zagovarjati ludi pred drugimi, tudi pred javnostjo. Kajti nobena inkvizicija ni bila nikdar lako nestrpna, kakor je danes javno mnenje. Bila bi velika škoda, ko bi preko značajnih izrazitosti že v mladem človeku mehanično šel valjar vse izrav-najoče stvarnosti, ki je lastna mrtvemu stroju,,.-Enako sem vesel besed, ki so izšle v istem listu letos 20. maja (str. N). Tam bereš: Mladina naših dni ima čudovit dar ostrega opazovanja iu išče naprej. Z resnostjo prevzema nase bodočnost in dediščino prednikov. Kar je dobrega, ohranja, kar je slabega popravlja ...: Sicer so danes taka priznanja redka, zelo redka; zategadelj pa jih je človek tem bolj vesel, če jih Iu iu lam vendarle sliši. Nekoliko pač | tudi slutim, kdo jih je zapisal, vendar sem prepri- I čan, da bi me marsikdo na prvi hip močno neverno pogledal, če bi mu razodel, kje sem jih bral.
Iz tega nekrščanskega nezaupanja, ki poleg nc-hvaležnosti najbolj zaskeli, izvira vse opo neupravičeno sumničenje ip zavračanje, ki danes leti od starih pa mladino. Iz. tega nekrščanskega nezaupanja prihajajo dvomi, ali so 21- in 25 letni mladeniči sploh .možni »zrelega iu odgovornega dela . To nezaupanje je krivo, da se mnogim zdi vztrajnost in odločnost mladih kakor trmoglavost in prevzetnost; načelnosti daje nezaupanje žig upornosti iu idealna zavzetost za kakšno stvar dobi videz nepremišljene z.aletelosti iu neodgovornosti. Sicer je res, da mladina odkrito, mnogokrat naravnost brezobzirno in neusmiljeno pove vso resnico, ki nas bo edina osvobodila. Toda, ako je to potrebno zaradi obče blaginje, potem ne gre, da bi zalo mladino obsojali in prezirali ali ji odrekali kompetenco do resničnih sodb, čisto po onem reku: si duo facluiit idem, liou est idem. Res, bil bi že čas, da se ne bi uresničevale Župančičeve besede o onem muzikantu, ki so mu gosli razbili mi glavi samo zaradi lega, ker — bil je Še mlad, pa je sviral resnico I
To bi bilo prvo. Drugo pa je naše križarslvo ali niladinstvo, ki so ga nekateri lako strašno bojijo — čeprav popolnoma po krivici — in ga drugi že de-vajo med staro, mrtvo blago, prav tako po krivici. Ne bom dosti govoril o tem, samo to bi rad naglasi), da križarstvo ni splahnelo v nič (čeprav danes nima svojega oficijelnega glasila), marveč jo živ val, ki gre morebiti ha zunaj ucopaz.no, pa tem globlje na znotraj svojo pot naprej. M!fidinstvo je in bo, in jaz verujem, da ga nihče ne bo zatrl, ker je živ in življenjski pojav, kakršnemu enakega danes pri nas ni. Samo prav ga je treba pojmovati in razumeti, pa bodo takoj odpadli vsi predsodki 1 Sicer ne morem trditi, v kakšnem obsegu in kako globoko je niladinstvo že zajelo našo mladino; lo pa si upam reči, da jc življenje onih mladih, ki stojijo izven križarstva, v duhovnem oziru strašno ubogo in klavrno, brez svetlobe, brez ljubezni in brez sreče. Pa še lo boni zapisal, da se mnogi izmed »starilu premalo, drugi pa prav nič ne potrudijo, da bi se približali »mladim« in skušali razumeti njihove težnje. Potem ni nič čudnega, da postaja prepad med - starimi« in »mladimi« vsak dan širši in globlji, zakaj za vsako objektivno vrednoto se zahteva v človeku vsaj negativna dispozicija iu česar nima človek v sebi, tudi izven sebe ne more vrednotiti.
Toliko sem moral povedati, dasiprav sem s težavo in bolestjo trgal besede iz srca. Pa so morale uu dan, ne, da bi koga žalil iu obsojal, marveč da bi opravjčil svoje in svojih tovarišev delo in dobro voljo in pa da bi pomogel -starim , da bi se nam približali iu se zedinili. Kakor velja, da gre spoštovanje starim, tako velja, da gre spoštovanje mladim. Puero reverentia debet-ur! je rekel že Rimljan. Vsak rod ima svoje dolžnosti, ima pa tudi svojo pravice ii| le hočem varovati in zanje se bomo tudi borili. Priznam, na preteklost se ne moremo sklicevati, ker jo pač nimamo; zato pa je v naših rokah bodočnost, ki jo bomo mi oblikovali in ki bo najbolj nepristransko pokazala, kaj zmoremo, ne samo v filozofiji, politiki in literaturi, ampak V celotnem življenju, kateremu bomo posvetili vse svoje mlade moči, da bo srečno in človeka vredno.	Jože Gregorič.
Poizvedovanj
Gospa, ki je pozabila usti jate rokav ice, dne 6. I. ni. v Jugoslovanski knjigarni, jih dobi istotam.
Iz. milni se je v siavnoiu drevoredu v I i-
Ogenj v cinkarni. Včeraj na vse /^o<laj ie izbruhnil ogenj v cinkarni v (ialirrju, Ogenj k sreči ni zavzel SirJegn razmaha, ker so bili pravočasno na mestu delavci, ki so se takoj lotili gašenju z gasilnimi pripravami v tovarni stilni, ko mi prišli nu lice mestu gasilci z motorno Iniz-Jlitlllll. je bil Ogejij že pogašon. tako (|u sploh niso stopili \ee v akcijo.
Obvestilo občinstvu glede rešilnega avlo-mohila. Gasilno in reševalno društvo objavlja; Večkrat se je že dogodilo, du je kdo v prav nenii jnili slučajih ali eelo iz nugujivosti objestno pozval rešilni avto. Tako so nastali za društvo veliki neupravičeni atruški iu za moštvo zamudil. Zato ponovno opozarjamo uu piedsto-jeee predpise, ki sr Itilj VjK)šU'V ajo, ilko kilo pozove rešjlni avto. Razen leg« je društvo prisiljeno glede denarnih srei|i.(ev izdali sledeči odlok: Prepeliavo bolnikov se bo iz\ršija izključno le tedaj, ako bo ob uuročitvi tudi plačana tuksii za prevoz. Preipel ja\.i bolnikov un rtiču u Mlliškc blagajne se bo pruv tako Izvršila izključno le proti pismenemu nalogu pristojnega zdravnika. Izjemna takojšnja po|«oč ho le v primerili nenadne nesreče, ki bi se zgodila v mestnem okolišu, odnosno v bližini mesta. Napačne prijnve bomo brezobzirno naznanili pristojni oblasti In 1»! moral njili povzročitelj poleg kazni |»o zakonu, plačati tudi nujinani dvakratno pristojbino za prevoz.
& Trčila s!« vlak iu »oz. k sreči brez litlj-šili posledic. V četrtek T. t. nt. okoli tri četrt Hit 5 |)opojdue je vozil lill lviiški v u/. oogi eb-tiiiga /uvoda v hibnpin diru po »esii od \eho-Viirju moti nrehoilli re*le ČIV Savinjsko železnico. Voznik, ki se je najbrž zanašal na to. du je Savinjčan morili peljati že pred po! ure. ni menda zato noRobno mizi! na progo. Imel pa je smolo, da je illiel Snviujčiui prav ta dan Večjo ziiiiiihIo, tako da je prišel po pioui šele ob tej Uli. Mrtvaški voz je bil že tik pred proso, ko je /ugled 11 vo'lllk vlnk kako pnsira iprelipd čez cesto, Skušal je voz hitro Ustavili jn iiotegnil za vajeti, konji so se ptl v tem trenutku prestrašili iu se v/poli v zrak, voz na se je zaletel sredi vlaka v ograjo stopnic o eli-liegu vagonu in jih i>t|tl'g;'l. kon je je v iglo im desno stran, voz se je tudi prevrnil in vo/ipk se ie /ti Lotu I j I v travo. V|ak. ki je potegnil še malo za seboj mrtvaški voz, se je uu srečo takoj u st u v i I. Zlomila p« sc je pti vozu ost. koli jem ili vozniku si' pa k sl eči ni zim lilo ničesar.
pr Hmrlna kosa. V Strossuiajorjevi ulici je umrl u« svojem stanovanju, v si«r< >ti 51 Id. čevljar Jakob Horvat, v četrtek 7. |. m v petek K. I. m. /.j i| trn i j«' umrla V javni bolnišnici posestnikov u hčerk« Mari ja Fttrlcžcvu j/. Ponikve — Naj v miru počivata!
ps Krekova družim* nunriivi v nedeljo !<>. I. m. izlet u.i Svetino. OI> to -e bo vršila oVi-dipu, nato i m s\. maša, ki jo bo daroval P. Viktorji), ('luni in članice se opozarjajo, d i i'' Ol|hpd ob pol " zjutraj izpred Kapucinskega mosta.
Ptuj
Preiskava o beslinlncm umoru fidclne Marije Kinetec na llajdini. še ni imela pozitivnega uspeha. Orož.ništvo je sicer aretiralo štiri sumljivo tipe. ki so se klatili po šiiinah v ptujski okolici, vendar njihova krivila \ tej *iueri še ni izkazana. Poizvedbe so nadaljii jo in pod vodstvom oro/.niškcgu kupolami ( vekov ii t.
S«mpuiunr. šo|ski otroci so našli v gozdu pri Sv. Marku pri Ptuju MU ilrovsu obešene.'u človeka. Otrocj sit ol>\ estili bližnje sosede, ki so obešencti sneli z drevesa iu v njeni soo/pali (8-letiicga Francu Dominkil. kaj je gnalo mladega i« sicer pridnega fantu v sip rt. ni /.nuno: najbrže je izvršil lo dejanje \ trentllku d't-šev ne zmedenosti.
Smrt uglednega moža. Kakor smo že po. ročni i. se ie posestnik in gostilničar g. Franc Bračič iz Rogoznice. snirtnonevarno ponesrečil, ko se je voz prevrnil iu ga pod seboj pokopal. Bbigi mož je poškodbam podlegel. Rajniki ie bil daleč naokoli znan ter obče spoštovan mož. ki sn je mlcjstvoval zelo živnhiiio ludi lin pro-svetnom in drilštvencni polju. I »lanovjl je bralno društvo in domaČo godbo. Bil je. katoliški in naroden piož. radi česar je moral v bivši Avstriji prdnpeti mnoge šikaiif in zasledovan ju. Pf)kot)«li so ga o.li veliki občinstva, na domačem nokivoa I išče.
Nočno lekarniške službo ima oil 9 t. m. lekarna pri /.laleni jelenu«.
16.
Trhovlie
voliju glavnik, s srebrom okovan. Ker ie drag I
Praznovanje pri rudniku, V petek, I, I m. se je pri rii(|uikli delajo. Od takrat pu so delavci čakali od dneva do dneva ali bodo šli na delo ali ne. Po šestih dneh praznovanju so jih danes, H. t. m. vendar poklicali nu delo za danes in jutri. Potem zopel ne vemo, kako bo. Ko bi ljudje naprej vedeli, kako je z. delom,-kako dolgo bo treh« čakali, hi »c ta ub oni. v prostem času ,še nilll'<i'i lallko zatekel kani nu deželp, da si pri kmetih zu-liiži košček kruhu vsaj za sebe, če že ne zu družino. Med delavskimi družinami je velika potltofcl Vjjled pomanjkanju in povrhu jiii še tlači sklb za bodočnost. Čudno pa se /.di. da \ kl jub strogi odredbi praznovanja na gotovih obratih delu nu premogu nekaj številk s polno puro. I u bi želeli pojasnil«.
Hvalevredno. V soboto '), t. nt. ho oh 9 dopoldne delil mesar g. Jože Plevcak, lire/ posolnlm delavcem kuhane klobase (brez kruha brezplačno!
Slovenske gorice
Sv. Anton. Fantje tukajšnjega prosvetnega društva se živahno gibljejo; dne 17, juliia vprizo-rijo znano in zabavno igro RepoSlev . Vstopnina je. znižana iu je pričakovali velike udeležbe.
N (igu v a. Tudi mi ne držimo rok križem; fanlje se pridno vadijo za vpiizgrjlev igre Heje vrlnice . ki je zelo zanimiva in lep«. Oddolžite se idealnim prosvetnim prizadevanjem negovske fantovske mladine.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zetss-Ikon, Roden-slock, VolgtlSnder, W«lta, Carto itd Ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani Zahtcvalte ceniki
spomin, .se. naproša, da ga pošten najditelj v me m-oii njurnidj v iintitvi .Slovenca«.
Razdelitev ver po vsem svetu
Orhideje - čudo med rožami
Holandska revija »Het Schild« prinaša zanimivo statistiko o razdelitvi ver po vseh kontinentih sveta. la statistika potrjuje le to, kar je bilo že itak znano, da ima namreč katoliška vera največ vernikov na svetu. Glede na starejšo statistiko živi na vsem svetu 1 milijardo 850 milijonov in 170 tisoč prebivalcev. Od teh jih odpade na katoliško vero 351 milijonov 810 tisoč, to je okrog 10 odstotkov vseh prebivalcev zemlje. Za katoliško cerkvijo združujejo največ vernikov Konfucijeve verske ločine, ki imajo 304.027.000 vernikov. Za temi pridejo mohamedanci, bramnni in budisti, protestanti in pravoslavni. Odstotno razmerje družin po njih verski pripadnosti v raznih kontinentih pa se razdeli tako-le:
V	Evropi je 42.9 odstotkov katoliških družin, pravoslavnih je 25.3 odst., protestantov 24.3, zidov 2.3, Židov 2.3, mohamedanov 1.8 odst. K nobeni veri ne pripada 2.2 odst. in vrh tega je še 0.6 odst. družin, ki pripadajo nepoznanim veram.
V	Ameriki, tako Severni kakor tudi Južni, živi 53.1 odst. katoliških družin Brez vsake vere je 27.8 družin. Protestantovskih družin jc 15.-1 odst., Židov 1.8, poganov 1, pravoslavnih 0.4, nepoznanih ver 0.4, mohamedanov 0.1 odst.
V	Avstraliji je katolikov 22 odst.. protestan-
tov 62.4, poganov 11.2, pravoslavnih 4.1, pripadnikov nepoznanih ver 0.4 in mohamedanov 0.1%.
V	Aziji je katoliških družin 1.7 odst., družin, ki pripadajo Konfucijevi veri 30, bramanov in budistov 42.5, mohamedanov 17.9, poganov 4.6, šintoistov 1.7, protestantov 0.5, pravoslavnih 0.5. pripadnikov nepoznanih ver 0.1 odst.
V	afriki je katoliških družin 3.8, poganov 51.2, mohamedanov 37.1, protestantov 3.5, pravoslavnih 3.4, pripadnikov nepozn. ver 0.8, Židov 0.3, budistov 0.1 odst.
Iz te statistike sledi, da so katoličani sorazmerno najmočnejša skupina zlasti v Ameriki. To pa zaradi tega, ker katoliška cerkev absolutno >io-rninira v vseh špansko-amerikanskih republikah Južne Amerike. V Evropi pa imajo katoličani skoro prav toliko pripadnikov, kakor obe najbolj sorodni cerkvi, pravoslavna in protestantska. V Afriki imajo seveda absolutno večino pogani in mohamedani. v Avstraliji pa imajo veliko veČino protestantske cerkvene ločine. Zanimivo je nadalje. da ima Amerika še drug rekord, namreč največ ljudi, ki ne pripadajo nobeni veri. Ti so večinoma v Združenih državah Severne Amerike Nasprotno pa, ne najdemo v Afriki in Aziji skoro nikakih brezvercev.
Dunajska policija in šport. Kakor vsako leto, je dunajska policija tudi letos priredila veliko vodno zabavo, na kateri so policisti priredili tekmo v veslanju. Kakor vidimo, gledalcev ne manjka.
Kraljevska grobnica v Lizboni. Slika nam kaže družinsko grobnico portugalske kraljeve družim
Za kolesarje
Tudi kolesarjenje ima 6voje prednosti, ker razgiba naše mišice v rokah, nogah, na hrbtu in v prsih in tako precej močno okrepi skoro ves organizem. Pri kolesarjenju pa lahko čutimo še prijetne vplive svežega zraka, zlasti če globoko dihamo in tudi solnce stori svoje. Ogibati pa se je treba prašnih cest in preveč hitrega vozarjenja, s katerim se preveč utrudimo, kakor pri vsakem prenapornem delu, radi česar poteši hujšamo, si pokvarimo srce in pljuča. Na srcu bolni in ljudje, ki imajo razširjena pljuča, ali taki, ki kolikor toliko trpijo na arteriosklerozi, se ne smejo voziti s kolesom.
Povprečna hitrost 15 km na uro je še najbolj pravilna. Starejše in ne več popolnoma čile osebe. kakor tudi živčno bolehni naj se zadovoljijo z 10—12 km na uro. Če piha veter v nasprotni smeri vožnje in če je cesta dolgo časa napeta, je boljše, da se gre peš. Pri prav malenkostnih živč nih boleznih, slabotnosti telesa, zaprtosti in pri takih, ki se kaj radi redijo, kolesarjenje lahko mnogo koristi. Koristno je kolesarjenje tudi za tiste, ki bi sicer morali opravljati dihalne vaje.
Nikdar ne smemo voziti z odprtimi usti in z naprej nagnjenim telesom; tudi kaditi med vožnjo ni dobro. Vodilo kolesa naj bo vodoravno ali pa obrnjeno navzgor. Vodila, ki so obrnjena navzdol, so neprimerna. Pri sedlih je treba paziti, da so udobna in da človek po nepotrebnem ne trpi radi njih.
Zmerno kolesarjenje je za ženske prav tako priporočljivo, kakor za moške. Vendar je treba paziti, da so primerno tudi bigijenično oblečene. — Dirkanje in prehitro vozarenje pa je skoro vedno zdravju škodljivo in posledice se pokažejo prej ali slej.
Kdor ni čisto zdrav in bi rad vozil kolo. naj se posvetuje z zdravnikom, ki mu bo povedal, kako hitro sme voziti. Noge pri kolesarjenju ne
v cerkvi sv. Vincencija v Lizboni. V tej grobnici bodo pokopali zadnjega portugalskega kralja ?la II.
trpijo, če kolesar pritiska na pedala s koncem noge nekako tam. kjer so v čevlju prsti. V tem 6lučaju dobi celo mišičevje na nogi lepše oblike.
Iz Slomškovega življenja
V	nabožnem listu »Kraljestvo božje« objavlja naš zgodovinar dr. Fr. Kovačič zanimive podrobnosti iz Slomškovega življenja na podlagi doslej neznanih Slomškovih zapiskov. V najnovejši številki so objavljeni doslej neznani Slomškovi zapiski o njegovi novi maši dne 26. septembra 1824 s podatki o tedanjih novomašnih običajih. Med izlivi Slomškovega pobožnega srca ob novi maši se nahaja ludi značilni stavek: ^Slovenščino neguj v čast božjo in v zveličanje Slovencev.«
Prvi časopis v kitajski pisavi
V	Šanghaju je pred 2 mesecema začel izhajati prvi kitajski časopis, ki je tiskan s pravimi kitajskimi znaki, kakor jih ima kitajska pisava. Kljub temu, da izhaja časopis šele dva meseca, ima že 40.CC0 naročnikov.
Solnčenje ali zračenje
Mi kopalci mislimo, da sta pri kopanju najbolj potrebna solnčenje in kopanje; v resnici pa je prav tako potrebno in še mnogo bolj koristno zračenje. Na lahko oblečen kopalec koristi z zračenjem, ki ga izmenjava s kopanjem, lahko svojemu telesu več, kakor s solnčenjem. Telo se pri tem utrdi in mnogo manj utrudi. Kadar pride človek iz vode, pa naj vedno pazi, da se vedno hitro osuši in takrat mirno ne stoji na vetru. Osuši se še najlažje človek z gibanjem ali pa naj se otare z brisačo. Potenje in parjenje na vročem solncu pa ni več podobno zračenju.
Oibraltarski tunel so začeli kopati. Pogled na Gibraltar, visoko kamenito pečino, ki z močno trdnjavo obvlada morsko ožino med Evropo in Azijo. Sedaj nameravajo napraviti pod morskim dnom ogromen tunel ,ki bo vezal Evropo in Afriko in tako ustvaril izbomo železniško zvezo med Španijo in španskim Marokom. Zveza se bo zlasti obnesla v primeru vojne, ko ne bodo mogle sovražne vojne ladje, ki bi sicer z lahkoto zaprle morsko ožino, ničesar opraviti proti temu tunelu, radi Česar bo ostala zveza nepretrgana.
Že kraljica iz Sabe, ki je šla na obisk h kralju Salomonu, mu ni prinesla v dar ničesar drugega, kakor krasno zbirko najbolj plemeat-h -n redkih orhidej. Iz svojega vrta je dala izkopati drevesa, na katerih so rastle orhideje, s koreninami vred in ko je potovala s karavano na obisk k Salomonu, je izgledala njena karavana tako, kakor da bi bila majhen gozdiček sredi puščave In prav gotovo se je kralj Salomon razveselil tega tako redkega cvetja bolj, kakor pa če bi mu kraljica prinesla dragocenih kamnov in zla'a.
Orhideja je cvet, ki ima čudovit mehak vonj, nežne, toda pisane barve in čudovito obliko čaše in cvetnih listov. Še danes dajejo bogataši za te čudovite rože ogromna premoženja. Plačujejo te rože po njihovi redkosti in orhideja lahko stane pet ali pa pet tisoč dolarjev. — Koliko človeških življenj se uniči pri nabiranju in iskanju te kraljice rož. Strašni doživljaji, ki jih dožive iskalci orhidej v pragozdovih in džunglah južne Ameriki, otoka Sumatre, Bornea ali Madagaskarja so s:raš-nejši kakor trpljenje in strahote polarne ekspedi-cije. Te nevarne rože nudijo res svojo nerazumljivo in dostojanstveno lepoto, zahtevajo pa zato od tistih, ki jih iščejo, mnogokrat ceno življenja.
Za povprečnega človeka je orhideja — čuden I cvet, ki si ga lahko privoščijo le najbolj bogati. Med eksotičnimi vrstami orhidej najdemo take. ki so podobne golobom in zopet druge, ki so tako na las podobne krasnim metuljem, da bi človek prisegel, da peroti tega metuljčka še trepetajo. Neka vrsta ima ime miltonija, koje notranji cvetni j listi so čisto podobni razprostrtim perotim neto-i pirja. Krasne so taiko zvane tigraste orhideje, krvavo-rdeče in čisto kakor lilije bele, ki spominjajo na nevestino obleko.
vo. Nič čudnega zalo, če so drage. Pa to še ne zadošča, tudi če jih iskalec srečno najde in spravi do najbližjega pristanišča, tedaj jih mnogokrat uniči morska vožnja. Džungelska roža pač ne prenese morske vožnje. Pri neki pošiljki od 27.000 orhidej iz Južne Amerike so vsahnile vse, razen dveh. Pri pošiljki od tisoč orhidej, ki so imele čudovite in redke oblike in katere so poslali iz Filipinov v Ameriko, so usahnile vse. Pa orhideje nagajajo še naprej. Četudi pridejo srečno v svojo novo domovino, kjer naj bi rastle naprej v umetno ustvarjeni džungli, pod steklom, nočejo tako uspevati, kakor preje. Razumljivo je, da morajo redki cvetovi, ki pridejo na trg, poplačati vse tisoče in tisoče tistih cvetov, ki so propadli na poti iz džungle. Odtod neverjetna njihova cena.
Predsednik turške države Gasi Mustafa Kemal, ki
je s svojo dobro politiko dosegel, da bo Turčija sprejeta 10. julija v Zvezo narodov.
Znan amerikanski iskalec orhidej, ki je iskal orhideje v pragozdovih južne Amerike, pripoveduje sledeče: »Nevarni in nezdravi deževni čas se je bližal, misliti sem moral že na odhod kljub temu, da nisem našel niti ene redke ali nenavadne orhideje. Takrat pa mi prinese neki Indijanec zbirko sto cvetov, med katerimi je bil eden tako krasen kakor ga še nikdar nisem videl. Vzel sem ga v roko, da bi si ga ogledal od blizu. V mračni svetlobi džungle so se svetlikale pisane barve kakor žive. Brez dvoma je bila to najbolj čudovita orhideja, ki sem jo sploh kdaj videl. Naenkrat pa je zatrepetala ena izmed živobarvnih lis na cvetu in se začela premikati. V blaznem strahu sem vrgel pošast iz roke in zbežal. Držal sem namreč v rdkah prav posebno strupeno kačo, ki je bila zvita na vejici. Ta slučaj je zadosten dokaz, kako čudovite oblike imajo orhideje, če se pusti preva-riti celo star, izkušen iskalec orhidej.«
Sicer pa je najbolj čudovita lastnost orhidej ! prav la. da so neverjetno podobne drugim oblikam iz živalskega in rastlinskega življenja. Na mnogo načinov so že skušali razložiti to čudno svojstvo orhidej iti morda drži še najbolj ta, da varuje orhideja sania sebe na ta način, da prevzema obliko in barve drugih živali, ki žive v džungli. Čudovita narava jih spreminja nekako lako, kakor spreminjajo nekatere naše živali pozimi barvo svojega kožuha.
V vreli džunglah, v Panami in Meksiki, na Madagaskarju in v Ekvadorju, v Braziliji in ob reki Orinoko ležijo pokopane mnoge žrtve, ki so padle pri iskanju orhidej. Imena pionirjev, ki so iskali neznane nove orhideje in se pri iem izpostavljali silni nevarnosti, spoštujejo tudi ljubitelji orhidej. Nešteto nevarnosti erozi iskalcem orhidej:
malarija, sovražni domačini, divje zveri in kače. Iskanje je otežkočeno še s tem, da rastejo orhideja često na vrhovih visokih dreves, če je ta slučaj, potem ne ostane drugega, kakor da človek sam spleza na drevo, na katerem je najmanj nekaj kač, ali pa da pošlje na drevo domačina, ki mu lahko pokvari nežno orhidejo. Včasih se posluži tudi lasa tako, da z zanjko vjaine vejo, na kateri raste orhideja in jo pritegne k tlom. Če pa lo ni mogoče, potem pa je najboljše lako, kakor je napravila kraljica iz Sabe, da podre namreč celo dro.
Zgled dobre dresure prinaša gornja slika, ki kaže, kako dobro shajajo v nizki kletki krmežljava muca in par kitajskih kanarčkov.
Katoličani v Franciji
Ker je Francoska republika že od 1. 1905 popolnoma ločena od cerkve, ne more katolicizem niti najmanj vplivati na vladanje države. Kljub temu pa je vpliv katoliške cerkve izredno močan, in cerkev vpliva le s svojo avtoriteto in sicer zlasti med manjpremožnimi sloji, ki imajo seveda tudi v Franciji veliko večino. Cerkev ima v Franciji 17 nadškofov, 71 škofov in 47 tisoč duhovnikov.
Buster Keaton.
»Kako vam ugaja Buster Keaton?«
»Kdo pa je to?«
»Kaj, vi ne veste, kdo je Buster Keaton? Znameniti Buster Keaton I To je vendar mož, ki se nikdar ne smeje!«
»No — res umetnost! Pri današnjih časih...«
Na cesti stoji mal pobič in joka. Neka usmi-ljena mamica ga vpraša: »Dečko,'zakaj pa jokaš?«
»Ker —«, vzdihuje pobič, »ker — ima moj brat — sedaj — velike počitnice — jaz pa ne.«
»Kako pa to, da ii nimaš počitnic?«
»Jaz — jaz pa ne hodim v šolo!«
»Zgini v vodo, zverina! — Saj nisein šel zato lovit ribe, da bi jih jedel kar cel teden.«