Lelo V.f šiev» 99. O.aAJNOGLAVARSTVO^ w-u-a policijski oddeleW. V Celju, iorek due 4. seplembra 1923. Pcstnlna plačana v gotorinl. StapE letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Ogiasi zamm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Possumeautat Stevüka stane 1 X>in. Izliafa vsak torek, četrfteK in sofooto. llredništ-vo: Strossmayerjeva ul. št. 1,1. piitlieje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u.št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. i Evropski mir. Velika svetovna voiska, kakor »z- gleda, še ni končana. Oci vseh strani se zatrjuje, da grozno klanje in preli- varr.e krvi, ki je trajalo štiri in pol leia v 1918 letu ni bilo končano, am- pak samo prestavljeno. Razni preroki zatrjujeio, da se kmalu zopet vname boj. Versailles, Trianon, St. Germain, Neuilly, Rapalto. Lausanne so bili le posarnezni ocldihj, dokler ne pride čas da bo svetovna voiska ali popolnoma pokoncala zapad, ali pa bo pnnesla novo kuituro. Tern črnogledom in pesirnistom nočemo verjeti. imamo trdno upanje na bodočnost človešiva. Qhranili smo še vedno, kljub naukom svetovne zgodovine zadnjih desetletij trdno zavest in zaupanje in preceu optimizma. Skrb in bojazen, da bi oni črnogledi le prav imeli, ter naš optimizem in zaupanje udušilu se sem in tja v gotovih momentih pač po- Ravija, k.ajti dve leii ne preide skoraj nobeden mesec, da bi vojna nevarnost zaiemnila evropsko ncbo. Nekaj časa je grozila Evropi sovjetska ruska ne- varnost, ki ,e visela kakor Damokljev meč nad obmejnimi državami in Ro- munijo. Nato je stopila grško-turška vojska, razne aventure zadnjega Habs- buržana je južnovzhodno Evropo sko- raj pognala v boj, poljski pohod proti Litaviji, bali smo se 2e, da bi se Nemci zvezali z Rusi in udarili skupno na Francijo. Španska se vojskuje še danes v Maroku. Anglija ima nepre- Stane revolucije v svojih kolonijah, Nevarnost Madžarske za svoie sosede tudi 5e ni popolnoma odstranjena. Komaj se pomiri svet od enega pre- senečenia pride že drugo: preobrat na Bolgarskern, ki bi kmalu povzročil balkansko vojsko. Sedaj pa je nasto- piia Italija, ki grozi Grčiji z vojno in je fakrično Že pričela sovražnosti na otoku Krfu. Politični položaj v Evropi je povzročal tudi brez umora italijan- ske komisije vedno novo tvarino za spore. Pokazalo se je toliko interesnih nasprotstev, toliko jasnih sovražnosti, da bi se mala gorljiva snov spreme- nila v velikanski požar- Na desno in levo, zadai in spredaj so se sklepale zveze, skrivne pogodbe, ki niso imele toiiko namena vzdržati mir, ampak čisto nekaj drugega. Evropa živi danes sredi cele vrste Dr Popovič — Fedor Mikič. 0 četniStuu — stsautizmu. (Iz predavanja dr. M. Gj. Popoviča in diskusije o »novein načinu vzgajanja mladine« dne 12. I. 1914. v dvorani 3. beogradske grmnazije.) (Dalie.) L j. Nedeljkovič, major. Ka- kor sem jaz razumel, g. dr. Popovič ni zahteval, da se četništvo uvede v grmado, ker ga je v njej dovolj. Gosp. doktor je najbrže hotel, da se dovoli društvu »Trezvenost« delovanje v ar- madi in sicer v toliko, da bi pridobilo v njej delavce za širjenie njegove ideje. On je torej želel, da zainteresira čast- nike za to stvar, da i oni pomagajo. Dalje je želei navdušiti mlade Ijudi iz vojne akademije za ta pokret, da tudi oni postanejo sodelavci in propagatorji te ideje, ko odidejo iz sole. Mislim, da bi morali tudi mi podpreti društvo »Trezvenost* — iz vojaškega stališča. G. Joksimovie, narodni poslanec, se je v svojem govoru dotaknil skup- nosti dela. Zdi se mi, da je s tem mislil na centralizacijo. Imel sem pri- üko uveriti se, da je centralizacija teh druStev ze!o škodlitva. Savezne uprave deloma rte morejo, deloma nočrjo od- ] mednarodnih pogodb, garancij in zvez, kakor jih doslej svetovna zgodovina še ni pomnila. Diplomati so delali s polno paro. da so ustvarili nepregleden kaos, v katerega je vrgel italijanski ultirr.at Grčiji nevarno bakljo. Oblika in be- sedilo spominja na ultimat leta 1914, ki je pomenil začetek svetovnega po- žara. Ne vemo še sedai če bo prišlo do resne voiske med obema država- ma, toda orožje je začeio že delovati ter zahtevaio že nekaj žrtev. Italijan- sko-grški konflikt lahko povzroči, da Italija uresniči svoje balkanske, sredo- zemske in jadran.ske načrte ali pa pro- pad«; v svojih zahtevah. Ako bi prišlo do vojske med Italijo in Grčiio morajo skrbeti vse države, da se vojska loka- lizira ie med te dve državi, kajt.i Ev- ropa potrebuje miru in počitka ter se mora porabiti vse pripomoČke, da se ohrani mir in da ne objame vojni po- žar zopet narode. Kljub trenutni napetosti in zelo preuranjenim in nepremisljenim kora- kom, ki jih je Izvršlla Italija napram Grški je pričakovati pod pritiskom An- glije, da se spor mimim potom reši in da Italija ne vztraja pri oni nevarni igri, ki je tako zeio podobna koraku, ki ga je svoj čas pred izbruhom sve- tovne vojne in kot uvod v isto izvr- šila Avstro-Ogrska v Beogradu. \z sta- HSča svetovnega miru in vsej Evropi nuine gospodarske preosnove je Želeti mime rešitve konflikta, želeti bi pa tudi bilo, da velesile, ki se danes igrajo z malimi navodi in malimi držovica- mi, kot s svojimi brezpravnimi kolo- nijami upožtevajo zgodovinska dej- stva, da se samostojnost in pravo po- sameznega naroda in posameznih držav ne meri samo po žteviiu prebivalstva in po obsegu dežet. Gre se v ten živ- ljenskih vprašanjih posameznega naro- da za ono najobčutljivejšo stran na- rodne psihe, katero morajo spoštovati tudi danes najmoRočneiši narodi. Zgo- dovina polpreteklih časov je ponovno dokazala, da so propadle velike države, ki so v tem preveč grešile. Jugoslavija ima dovolj vzroka, da motri z največjo pazljivostjo dogodke in se drži načela: ohraniti in čuvati mir. DARUJTE KNJIGE ZA KOROŠKO MLADINO! SKR1NJICA ZA NABI- RANJE JE PRED CELJSK1M KOLODVOROM. govarjati zahtevam pojedinih saveznih društev. Posledica tega je padanje in propadanje pojedinih saveznih druStev. Dalje se z centralizacijo ubija inicija- tiva za samostalno delo, katero je v takih pokretih prav posebno potrebno. V splošnem smatram, da je centrali- ziranje Skodljivo, zato sem mu pro- tiven.* Konečno se je §e omeniio, da ie za vse to potrebna živa beseda. Gc- tovo, da je živa beseda potrebna, pred- vsem v početku pokreta — takoj nato pa je potrebno delo, delo in samo delo vseh onih, ki so se tega dela lotili. Henrik Ziler, ravnatelj 3. beo- gradske gimnazije. Gospoda! Nisem abstinent ali po naše trezvenjak. Zgodi se, da v 6 mesecih popijem samo čašo opojne pijače, Kadar imam gosta a!i o velikih praznikih, takrat hočem p o t r a d i c i j i (podčrtal M.) popiti čašo vina. Ali sem abstinent od pete do giave, kadar grem z učenci na eks- kurzije ali sem drugače med učenci. Sole in šolski zakoni zahtevajo od učencev, da ne pijejo in ne kadijo, da so torej za časa Šolske dobe absti- nenti. To je iz higijenskih razlogov popolnoma opraviCeno. To mora izpol- * Zadnja nova praviia društva »Trez- venost« so vrlo idealno uredila razmerje rned centralo in samostojnimi društvi. M. PolifiSne vesiL Ilaliianske čete začele sovraž- nostl proti Grkom. Dne 1. tm. ie pri - spel v luko na Krfu oddelek italijan- skega brodovja, poveljnik je zahteval kapitulacijo mesta. Prefekt je izjavil, üa mora počakati na instrukcije vlade ter da se bo s silo uprl okupaciji, ako se mu te;;a ne dovoli. Italijanske čete so se začcle izkrcavati pod zaščito italijanskega brodovja, ki je otvorilo ogenj proti poticijski soli, ki S3 ie ta- koj vnola, Nad mestom so letali aero- piani in metal! bombe. Mestna uprava je bila izročena admiralu Belliniju. ltalijani so zahtevali takojSnjo kapitu- lacijo garnizije in žandarmerije ter iz- ročitev vseh vojašnic in vojnega.: ma- teriala. Italiianska mornarica je bom- bardirala pol ure mesta, 15 oseb ie bilo ubitih. Policijska sola in orožniška vojašnica sta razdejani. Grška morna- rica se je umaknila. 80 grških vojakov je bilo ujetih, drugi so se oblekli ci- vilno. Inozemski konzuli so odšli na admiralovo ladjo. ltalijani so zasedli tudi dsuge grŠke otoke razun Samosa. Vzrok okupaciji je, ker je bil odgovor grške viade na italijansko noto neza- 'Josten. Vsled italijanskega nastopa vlada v Atenah veliko ogorčenje. Gr- ška vlada se je obrnila na Zvezo na- rodov in zahtevala da prevzame Zveza narodov vlogo razsodišča. Obenem grška vlada protestira proti sovražne- mu činu ltalije. Mussolini je sporočil Jiplomatskim zastopnikom, da čin lta- lije ne znači sovražnega dejanja, ki zahteva samo zadoščenje. ItaHjansko-grški spor in Zveza. narodov. Grški zastopnik je izročil tajniStvu Zveze narodov noto, v kateri zahteva Grčija najstrožje ukrepe proti Italiji in obžaluje incident v južni Al- banijt. Pripravljena je dati tudi kaker- snokoli zadošČenje, ki pa ne sme pre- koračitirnejnjenih suvereinitetnih pravic. Italiiansko-grški spor prekaša po svoji važnosti vse dosedanje, ki jih je imela reševati Zveza narodov. Na seji 1. tm. je prečital grški zastopnik Politis me- morandum Grške Zvezi narodov, ita- lijanski delegat Salandra je govoril proti pristojnosti Zveze narodov v tej zadevi. Trdil je, da spada spor v kom- petenco veleposlaniške konference, ki ima v Albaniji svoje vojaške misije. Temu nasproti je nastopil angleški njevati vsak nastavnik. Zato smatram da je moj kolega, g. Tasa Popovič, pogrešil, ko je rekel, da ni potrebno na izletih prepovedovati dijakom po- pivanje, temveč se naj jih prepusti samirn sebi, da sami uvidijo nepotreb- nost pitja. Dalje je g. Tasa Popovič govoril o tern, kdo je prvi pokrenil skautsko vprašanje: drugi narodi ali mi in kdo ga je prvi pokrenil pri nas. Gospoda! To je čisto postranska stvar. Glüvno je, da pomaga ta pokret raz- vitku naše mladine in da v vsakem pogledu zahteva abstineuco. Slednje je baš ono, kar je privabliiveje in najbolj privlači v tem pokretu — napram prej- šnjem pokretu, ki, kakor to sam gosp. Tasa Popovič pravi, ni zahteval kot pogoj abstinencijo ter to isto niti sedaj ne Želi. Stvar je Čisto priprosta. Kdor od roditeljev želi videti svojo deco, da pije in pugi, a da je vkljub temu v viteških društvih, naj pošilja deco v društva, kjer se to dopušča ali vsaj tolerira. Kdor pa želi, da mu deca vzraste brez tega, nai io poSilja k nam. Vsi smo složni v tern, da koristi deci poleg sole še priroda. Vprašanje je, kako hočemo to doseči, torej, kaj in kako moramo delati. Stvar je vrlo vaZna. Gospoda! Priznati moramo, da naša mladina ni najboljša- Stariši da- nes nimajo dovolj časa, da bi ga po- zas'iopnik lord Robert Cecil. Po nje- govern govoru je prosi! Salandra za dva ali tri dni odloga, da dobi zados- tne instrukcije. Anglija proti Italiji. Anglija bo nastopila proti Italiji, ker ne sme do- pustiti, da bi Italija kršila zakone na- rodov in si priznala grško ozemije. Angleški listi svare Italijo pred kakim nepremisljenim korakom. »Times« go- vori celo o možnosti mednarodtie eko- nomske blokade ltalije. Delo paritetne komisije končano. Po poročilu Agenzia Stefani je itaüjan- sko - jugoslovanska komisMa končala svoje delo. Predsednik jugoslovanske komisije dr. Rybaf je odpotoval v Beograd. Pogodba mora biti sprejeta v 15. dneh. Ako katera prizadetih dr- žav pogodbo odkloni, pade rapallska pogodba in nastopi popolnoma nov položaj. Sklepi se drže strogo tamo. Minister Gavrilovič je izjavil »Jutro- vemu« dopisniku, da vlada še ni ob- veščena o sporazumu, paČ jeitalijr-nska vlada izrazila željo, da bi se rešilo reško vprašanje do 31. avgusta. PašiČ v inozemstvu- Kakor se zatrjuje Pašič ni odšel v inozemstvo, da se odpočije, ampak da se poment z raznimi tujimi politiki o važnih po- litičnih ciljih. Veliko uspeha je dosegel glede Madžarske in ltalije. Radičev povratek prepovedan. V političnih krogih krožijo vesti, da je Radiču povratek v domovino prepove- dan in da bo in contumatiam obsojen radi veleizdaje. Jugoslavija in grško-italijanski spor. Kot balkanska država obžaluje naša država, da je prišlo do spora, vendar je uverjena, da bo prišlo do sporazuma na miren način in da se preprečijo zle posledice, ki bi mogle kršiti mir na Baikanu. Stališče naše države je zelo težavno, ker stoji z Italijo in Grčijo v prijateljskih odnoša- jih. Mala antanta ne more dovoliti, da vzame Italija v svoje roke ključ do Jadrana. Zarota »Probujajočih se Mad- žarov.« V Budimpešti je aretirala 31. avgusta policija 20 članov druŠtva »Probujajočih se Madžarov«, ki so pripravljali političen puč, hoteli strmo- glaviti vlado in postaviti vojaško di- ktaturo. Proti visokim bančnim obrestim. Vlada se bavi z mislijc, resno nasto- piti proti onim bankam, ki posojujejo svetili svoji deci. Medtem je pa že skrajni čas. da se mladino uvede na pravo pot. Kdo more to izvršiti ? Pro- pagatorji morajo stopiti čimprej v stik z odgovornimi činitelji, da se ta stvar pokrene po solan ter da nastavniki ne dajo učencem samo znanja, temveč i zdravja. Ali pokretniki skautizma morajo predvsem agitirati pri dečjih roditeljih, da bodo slednji svojo deco radi napotili v to društvo. Oni morajo uveriti roditetje, da je mnogo, mnogo koristnejše, dati deci za potrebno čet- niško opremo negoli 2—3 dinarje te- densko ali mesečno za kinematograf. Zaraditega je neobhodno potrebno, da se skliče ena all več konferenc dijaških roditeljev, da se iim to vprašanje raz- loži, da i oni uvidijo koristnost in ne- obhodno potrebo tega pokreta. Kot roditelj in nastavnik izjavljam s svoie strani, da ta pokret odobravam in pohvalim ter da ga bom podpiral, kolikor bom le mogel. Po mojem mne- nju se razlikuje ta pokret od gimna- stičnih društev, katera ponajveč delajo v zaprtih prostorih ter izvajajo ponekod celo atletske vežbe, v glavnem s kre- tanjem po svežem 2raku, v zdravi pri- rodi. K temu pride ostali četniški pouk šele v drugem redu. Dr. M. G j. Popovič. livaležen sem g. Tasi Popoviču, da je priSei in !?:-an ?. denar na pretirano visoke obresti in brezvestno špekulacijo. Vlada namerava Narodni banki predlagati, naj odpove kredit vsem brezvestnim novim ban- kam. Celiske novice. Naraščajski dnn celjske sokolske župe se vrši nepreklicno v nedeljo dne 16. tm. na vrtu mestne osnovne sole v Celju. Priprave za to prireditev so v polnem teku. Naraščajski dan bo za naše mesto nekaj novega ter se bo zbralo ta dan v Celju več stotin na- raščajnikov iz vseh društev naše župe. Z ozirom na to, da se vrši isti dan zjutraj tekma naraščajnikov, je v vseh društvih opažati smotrene priprave ter vaje za to tekmo. V cast j>o3tom in v razvedrilo Sokolstvu naklorsjenemu celjskemu občinstvu priredi društvo Sokolski dom isti dan zvečer v veliki dvorani Narodnega doma neprisiljen družabni večer. Državna dvorazredna trgovska sola v Celju. Räzredni (ponavljalni) izpiti priČno v pondeljek, 10. septembra ob 8. uri. Vpiaovanje bo v torek, dne 11. septembra od 9. do 11. ure. Spre- jemni izpiti bodo v sredo, dne 12. sep- tembra od 8. ure naprej. V četrtek, 13. septembra bo ob 9. uri otvoriivena sv. rnaša v cerkvi Marijinega Ozna- nenja, nato v razredih razlaga šol. in disciplinarnega reda ter razglasitev ur- nika. Pouk prične v pete:<, dne 14. septembra. — Ravnateljstvo. Tržne cene v Celju, dne 1. sept. 1923. (V Din). Oovedina: V mesnicah 1. vrste 25"— do 27-—, II. 00-00-25--, na trgu I. vrste —•— do 25"--, II. vrste —•— do 23—, 1 kg vampcv 12'—, 1 kg pljuč 12"—, 1 kg jeter —•-- do 23'— 1 kg Iedic —•— do 23-— 1 kg loja 10*— 25'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 30'—, II. vrste 28'— do 301— 1 kg jeter 251—, 1 kg pljuč23-— do —•—. Svinjina: 1 kg praš.ičjegn mesa I. vrste 30.- do 35-—, II. 28'— do 301-, 1 kg pljuč 19*—, 1 kg jeter25'—, 1 kg slanine 1. 40—, II. 38'—, 1 kg masti 40'~, 1 kg ameri- kanske masti 35*—, 1 kg šunkc 50-—, 1 kg prekajencga mesa 1. 50'—, II. 42, 1 kg pre- kajenih parkljev 10'—, 1 kg prekajene glave 15'—, 1 kg jezika 40'—. Klobase: 1 kg kra-: kovskih 50'—, 1 kg debrecinskih 5O-—, 1 kg lirencvk —'— do 351—, 1 kg safalad 35-—. 1 kg posebnih 351—, 1 kg tlačenk 30—, 1 kg svežih kranjskih 50'—, suhih kranjskjh 75'-, 1 kg salami 115'—, 1 kg braunSviSkih 20*-. Pefutnina: (1 kos), piSčanec majhen 15'— do 20s-, vecji 20'— do 25"—, kokoS 30-— do 40'—, petelin 30'— do 40'—, raca —¦— do 50'—, gos 10Ü-— do 110, domač zajec, manjši —"--- do15'—, večji — "— 25'—. Mleko(maslo) jajca, sir: 1 litermleka 375 do —•—, 1 kg surovega m?sla 55*—, 1 kg čajnega masla'70'—, 1 kg masla 55*—, 1 kg bohinjskega sira 65'— do —•—, 1 kg sirčka 16#— do—'—, eno jajce 2'—. Pijače: (1 liter) starega vina 13'— do 15s—, novega 8'— do 12'—, piva 6'50 do 8'—, žganja 28'— do 30-—. Krub: 1 kg belega kruha?—, 1 kg čmega kruha 6'—, 1 kg žemelj 10"—. SaiTje: 1 kg jabolk II. 6-—, III. 5"—, 1 kg hruäk II. 4-—, 111. 3—, 1 kg breskev 15'-, 1 kg orehov 71—, 1 kg iuščenih ¦ orehov 25-— do 30'—, 1 kg, sliv 8--- do — ¦—, 1 kg suhih čeSpelj 10*—, 1 kg suhih hruSk 8"—. Špecerijsko bhigo: (1 kg) kave Porto- riko 64*—, Santos 50"—, Rio 40-—, pražene kave I. 70'-, II. 68—, III. 56"-, kristal be- lega sladkorja 23'— , v kockah 24'—, kavne primesi 26--, riža I. 13.5.0, 1.1^2-50,(1 liter) namiznega olja 32'—, bučriega o!ja 40'—, vinskega kisa 4'—, navadnega kisa 3-—, petroleja 71—, spirita denat i5'~, (1 kg) soli 350 do 4.50, celega popra 38:—,'mle- govoril. S tern nam je pripomogel še boljše razčistiti neke medle pojme o našem pokretu. G. Tasu bi se ne bilo treba jeziti na mene, ker sern ga na- lašč posebej po.zval kot človeka, ki je že deloma izvrleva! naS program. Gotovo je on svoje case osamljen de.~ lal z mladino iziete hi vežbal vojaške vežbe. Ali to, kar je on delal in kako je delai, to, kar so drugi deiali in kar danes delajo v Sokolu in v drugih športskih društvih — z daleka ni ono, kar se mora danes delati v četništvu. Če bi g. Tasa pazljivo poslušai in raz- umei moj govor, gotovo ne bi trdii, da prav ničesar novega ne snujemo. Kadar se že kakšna stvar začne delati, jo je treba ponolnoma in do- sledno izvajati in dovršiti. Če smo tedaj zsčeli skrbeti za fi- zično vzgojo mladine, potem treba dvigniti njeno fizično zdravje v vseh tockah. Ne smemo tedaj enkrat dvi- gati to zdravje, a drugič ga rušiti — z alkoholom in tobakom. To isto velja, kadar delamo za moralen dvig mla- dine. Sama vojaška disciplina pri tem ni zadostna, ako pustimo• kasneje mla- dino, da izven stroja dela in govori po volji, kar hoče ter da hodi, koder hoCel (Dalje prih.) tega popra 401—, paprike 50'—, sladke pa- prike 96—, riževega škroba 32—, testenin I. 21'-, II. 15--'--------, mila 21'— do —'¦--, karbida 6'50. Mlevski izdelki: (l kg) moke št. 00 6'20, 0 6-20, 2 5-90, 4 5*50, 6 4'30, kruSne mešane moke 4-30, r2ene enot- ne moke 5"80, ješprena 5'40, otrobov l"60, koruzne moke 3'50, koruznega /:droba 4*70, pšeničnega zdroba 6*50, ajdove moke I. 7'50. Na drobno pri kilogramu 20 para več. Žito: (q) pšenice 375"—, rži 3251—, ječmena 320"—, ovsa 3201—, prosa — *•--, nove, sušene koruze 320-—, ajde —'—, fižola ribničana 5501— do 750--. Kurivo: (q) premoga, Črni 43'-- do —' , rujavi 25"—, m3 trdih drv 140'—, q trdih drv 38'—, m3 mehkih drv 120*—, q mehkih drv 30—. Zelenjava in gobe: (1 kg) glavnate solate (kom.) 0-50 do 75, štrucnate 0^50 —75'—, endivje 0'25 do50-—, 1 kg zgodnjega zelja —'—, (1 komad) ohrovta 1'— do—'—, karfijol 21—, Špargljev —'-- do—1— , kolerabe O-5o do V—, špinače l'5O, (1 kg) paradižnikov 4-— do 4-50, kumar 0*25 do 075. buč 1-50 do 2s—, (1kro2nik) graha v stročju 1'50, (1 1) luščenega graha 4.—, fižola v stročju (1 krožnlk) 15o do —•—, (1 kg) čebule 2— do 3'—, česna 5'—, krompirja, novega 1*25 do 1-50, (1 krožnik) jurčkov 3'— do 4*—. D opisL PetrovCe. (Kralj Aleksander v keramlčn! tvornici). V torek, dne 28. avgusta ciop. proti 11. uri se je pe- ljal skozi Petrovče krasen avto, naka- terem je sedel kraij Aleksander v spremstvu kneza Arzena. Ljudstvo je takoi spoznalo svojega kralja in od ust do ust se je raznesla novica o viso- kem posetu v naši občini. Na povrat- ku so ga zlasti v Petrovčah vzhičeno pozdravljali in \mi mladenke sinale v avto cvetke in žopke. Kralj se je pri- jazno zahvalieval za spontano prireie- ne ovaciie. Kralj se je mudil dve uri v obeh keramičnih tvornicah v Libojah (pravilno v Kasazah), kateri kraj spada pod obČino Petrovče. Tamošnje urad- ništvo pod vodstvoni svojega upravi- telja majorja Sabljaka je visokemu gostu in spremstvu razkazovalo in po- jasnevaU-) v oolnem obratu sa vršeča dela. Ogledal si je najprej prvo tvor- nico, bivšo »Schützovo« nato pa še dm go, bivSo »Zagorko«, ki sta zdaj obe last delniške družbe. Kra.'ju sta tvornici silno ugajali, zlasti mnogobroi- ni izdelki v sklad\5čih, kjer si je izbral razne posode. V polnem zadovolistvu je kralj izrazil, da prihodnje leto zopet poseti tvornici v družbi svoie vzvišene soproge. Po ogledovanju je kralj s sprernstvom obedovaJ v salonu tvor- niSkega upravitelja. — V spomin na vi&oki obisk bo dala družba v isstni tvornici izvrSiti spominsko ploSčo in jo vzidati v steno na vidliivem mestu. Dobrna pri Celju. Dne 30. 8. t!. priredil se je v topliSki dvorani sijai- no uspeli koncert v prid tukajšnje šolske mladine. Gospodu pukovniku Rističu Sianoje, ki je aranžiral p; ire- I ditev in vsem sodelovalcem iskiena : hvala. Nabrana svcta znaša 3957'25 dinarjev. Zemljepis slovsnskega ozetnlja j za licence 4. šoh.kega leta, spisal rav- natelj K\. Pirc, je dobi! predaprobacijo. Imenovana knjižica je v tisicu M-aribor- ske tiskarne in izide v najkrajžem ča- sn, na kar opozarjamo vodstva osnov- nih §ol; krasilo jo bo več iepih slik na:1e ožje domovine. V teku enega meseca1 izide tudi Ročni zemljevid s!o- venskega ozemjja, ki ga je priredil •tudi ravnatelj M. Pirc, rJsal pa Slav'oj Dimnik. Tako zemljepis kakor roJni zemljevid bosta omogočiia v novem šolskem letu uspeSen pouk zemljepisja v 4. šolskem letu osr.ovnih šoi, zlasti k?r bo etna ob^h zmerna. Narodno gospodarstvo. H M E L J. V. brzojavno tržno poro.au Žatec, Č. S. R. 31. 8. 1923. Včeraj se na krnetih pričela večja kupčija z novirn h:no!i.-r. : 3000 t K z:-. 50 l:;r (278 Dii. K — 1 ki: J- K.) _________ Oobra leüna sliv v Bosni. Kakor poroca trgovska in obruiiška zbornica v Sarajevu tukajšnji zbornici, so obeti za letošnjo kampanjo sliv v Bosni po- voljni. Pričakuje se, da bo letina zeio dobra in da bo znafala, ako ne bo i elementarnih nezg-od, približno 25.000 vagonov sliv. Z ozirom na to, da vpli- vata toplota in vlaga prav dobro na norrnalni razvoj plod?, bo letoSnji pri- delek popolnorna dozorel in bo blago sočno, posebno okusno in bo vsebo- valo zadostno sladkorja. Od letošnjega pridelka se bo uporabiio : okoli 200 vagonov za domačo potrebo in za po- trebo lokalnega tržišča; okoli 500 va- gonov se bo izvoziJo v surovem stanju kot izbrano delikatesno blago ; okoli 300 vagonov ss bo uporabiio za izde- lovanie pekrneza; okoli 8.000 vagonov sirovih sliv se bo posušilo, kar bo zna- §alo okoli 2.000 vagonov suhih .sliv. Ostalo se bo pa uporabiio za kuhanje žganja. Vsi merodaini faktorii in pri- zadeti krogi so ukrenili potrebne ko- rake, da bo kakovost letošnjega pri- delka prvovrstna. Informacije o vsih vprašanjih. ki se ticejo trgovine s sli- vami, daje trgovska in obrtr.tška zbor- nica v Sarajevu. Prodaja raznlh odpadkov. Pri odelku zavoda ?.d. izradu vojne odece v Novem Sadu se bo vrsfia dne 17. septembra t. i. prodaja raznih odpad- kov itd. Predinetni oglas je v pisarni trgovske in obrcniško zbornice v Ljub- ljani interesentom ns vpogled. Dobava moke. Dne 17. septembra t. I. ob 11. uri dopoldne se bo vršila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kL čiste pšenične bele moke niclarice. Predmetni oglas je v pisarn: trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja igraJnlh kart. Carinarni- ca v Ljubljani bo prodaln*dne 10. sep- tembra ob 10. uri predpo;dne na javni dražbi 236 jedinic Ig-ralnth kart. (Pikott No. 62, 32 listov.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrr.niške zbor- n?c? v LjubMani interesentom na vpo- gled. Dobava umetneg-ti asfaita. Pri upravi smodnišnice v Kamniku se bo vršila dne 15. septembra t. I. ofertaina licitaciia glede dobave 1.500 kg umet- ne.p;a asfalta. Predmetni oglas z na- tancn^jJimi podatki je v pisarni trgov- ske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. M. T. Odgovor >Kritiki s planin'. Turistika je v polnem 'razmahu. Automobili švigajo po bsliti cestah, iz prašnih obiakov se bliskajo cepini, na kclesu se poti navduSeni planinec. Kakor so naže planlne raznoiične. iako so tudi njih obiskovalci. V Logarski dolini najdärno eiegantnc letoviščarje, raztrgane plezalce. tarn se sprenaja gospodična v mestnih šolnčkih, z Ojstrice p.tisopiha prikazen z žensko frizuro v možkih hlačah. Oj, hlače ! Kje je tisti čas, ko je košcek belih čipk sramežljivo DOgledoval iznad lepo zakrožene nožice? Kciaj je bilo, ko so hlače, pones in dika moLa, bile ' oskrunjene in neomadeževane? In napotim sa torej Gospociovega dne na planine, da si razbistrim ne- jasno sliko moderne turistike. V Lučah me pozdravijp 4u^teČi nagjelji, iz b.3lih his nedeljsko petje in ker je kraj pri- jeten, ljudje .pa zanimivi, stopim v go- stilno k odpočitku. Koma; dobro ustrežem potrebc-m žeiodca se prikaže človek, ki vzbudi iz uirujenosti vso mojo pozarnost. črevlje nosi velike,^ za prepih je obilno- preskrbljeno, nadl .tretio luknjico so prevezani z bivSim .trakorn. Modre hlače so čudovjtega kroja, desna stran je' ustvarjena za debeluharja, leva za velikana in pri- Jetne gube mil mahedrajo po suhih bedrih. Dojge roke .žtrlijo iz mornar- ske sraice, suknjiča nima. Obraza pa je rr.arkantnega. Nad visokim telom j se razprostirajo umetnlški lasje, dvc- mesečna brada mu je porasla lica, oči i Živahne nos aristokratski in ppnosit, izmed ozkih ustnic se blestijo zdravi , zobje člo/eka kamenite do be. Z ostrim pogiedoin premotri po- ložaj, nato pristopi k meni. in pov;:ams v najpravilnejši slovenščini : »Odkod, sospod in kam ? Dovolite, da se pred- r'vini: Hugo Weiss — kozaiv V nestrpnem pričakovanju. j mi razodene in razkrije ta kozurska j duSf;, ga povabim r.a kozarček okrep- čila in ga vljudno prosim, naj mi raz- loŽi, kako in na kakšen način, iz ka- terih kra.jev in po ka'cSnih izkušnjah je. prevzel imenitno službo v prosti naravi, do diviüi r-eümrh \\\ s*rr.iih rebrih. da ste dober opazovälec in sta spo- znali, da sem zanimanja vrcden človek, ko van; razložim 5e potek svojega ziv'jenia, ko zagledate v meni globo- kegr r-:r!?ca in filozofa se vaše pre- pričanje utemelji in utrdi, kajti videl sem dosti sveta, najprej pa vas prosim za ci^areto.« Z elegar.co si prižge žlahtno »savko«, nasioni se na mizo in na- daljuje. »Pravzaprav sent nesrečen c'ovek, pa nič ne'de, saj uvidim, da ježivije- nje enegä čioveka käpljica v globokem morju. Ljubljana'je moj rojstni kra:, tarn serr; preiivel nežno mladost. pozneje sem se učil matematike in drugih po- trebnesti na realki. Sicer serri >!e v tretji dal Soli slovo, pa ne vs'^d le- nobe, filisterski profesorji niso b.li po rnojem okusu in sern potoval do morja svobodnega, o katerem ssm sanjal v karcarjih in pri dolgoüasnih 5tevilk&n. Podal sem( se na bsrVo, postal niornar, prtživel morsko bo- lezen in druge morske viharje in po naključjih priSel ob pričetku svetovne vojne na Japonsko. U-jetnika, lacnega in raztrganega. so me tirali v Rusijo, kjer sem ostal sedem let, čital siine ruske pisatelje in se sploh izobrazil. Dovolite še eno cigareto. V Ljubljani imam zmaterjo trgo- vino na debelo, pa sem se skregal, bolan sem in ker nimam kapitaia, da bi živel na zdravem zraku, sr-:n skle- nil postati pastir. Slučajno .coved nisem dob;i, zadüvoljen pa sem tudi s kozami. Imam namreč v oskrbi štirideset i:oz in enega kozla, o katerem bom go- voril Se pomeje. Včasih jih polcvico izgubim, saj jih !ahko ženske tudi same poiSCejo, giavno je, da si mi dobro godi. Stvar je taka, da imam hrano vsak dan pri drugi hiši in go- spodinje se kosajo* katera mi bol;5e skuha. Žganci naravnost plavajo. ZveČer se pogovarjam s hišnimi so- stanovalci in večkrat debatiramo. Jaz naprimer sem izvrsten debateur in ljubim dolge debate, kakor o veri ali o poHtiki. Zg:cdilo se je, da sem bil izgnan iz fare, ker sem jasno dokaza), d?v so nekatera poglavja v kateklzmu logično nemogoča, s pomočjo politične oblasti pa sem zopet \zYUn —¦ topil svojo službo'« Pogledam na uro, muds se. Toplo se torej zahva'irri rro-upodu kozsr'U 73. prijstno' dr" ' ¦.*. «e veCkrnt r. .a\ Solčav. N.m^rn naineria opistm -ca^o ^rn dalje pctoval, hočem le predstavitl ob- činstvu človeka, ki pase koze po gorah in pozria toliko olike, da se pri prvi besedi predstavi: Hirgo Weiss, kozar. Zadnjič pa je izžel v Novi Dobi čianek »Kritika s planiii«, katerega avtor ima mogoče več šol kakor gosp. kozar — predstavil pa se ni. . Mnogo poštenih ljudi je sp.ravil na ta način v huda osLimtjer.ja. Zakaj ni napisal nsd Clanek ziačetno črko svojega imetia? In če že ttß:a ni hotel, bi se naj pod- pisal z X.- Vsega prerekanja in sumni- Cenja bi'bilo konec, kajtivsakdo bi bil ve.del: Kritiko s planin je.napisa) X. Sicer se v opombi na čuden n?.^:n predstsvlja, da sem se s.pomr.-' sedft Cankarjevega Zlodeja: ». .. J- tist;.. kl je, dasi ni, nenadorna .rastopil i.rj. bi rekel. tistemi:, ki p.i,. "dasi je : _t[. ki si. dasi nisi ... Pa nn; bo, iv.irz:1-:?^ se odpustl. Glavni vzruK. ¦«.:;.: p..sui! .a oa^inor, so- različne pritožbe, da sem ten-.u ali on emu delai krivice in druge preveč hvali!. Resnicä js, da se človek včasih ma'o zaleti in zategadelj sem'vsetiste dogod!jaje 5e enkrat premislil in pre- tehtai, krivico hočem popraviti. kolikor se pač še da. • '• Gospod nacelnik ne sme zameriti, da se mu pri trganju cvetlic čudijo koze in kozl!.. SluČajno se pasejo tarn okoli in po svbj: kozji pameti si ne morejo ra2tolm?.čiti, da nosiio ljudje rože za klobukom, ne pa kikor one v želodcu. V prilcg- gospoda načelnika moram poudariti, da v zadnjem času žs resno premiSljufe načrte, kako bi se popravila delavska koČa na Okušlju, ki bi pote.'Tj lahko dostojno služila na- menom listih, katori ne morejo na planini spati. Na tak nsčin hoče po- stati priljubljen pri vseh turistovskih .kategorijah. OdpušČanja moram prosit! gospoda podnačelnika, ker sem naknadno zve- del, da je res izvrsten botanik in je v latinskih imenih cvetlic nezmotljiv. Zdi se mi le Čudno« da on, ki'botaniko takorekoč iz rokava stress, ni sam opazil tiste zaljubljene gospodicne, ka- tere ime bi tako silno rad zvedel. Prav Ll„.r CO * N o tt x pn?^ St ran 3. rad bi mu ustregel. ampak jaz hodim na planine, da najdem užitek v gor- skem zraku, ob pogledu na razdejano Mrzlo goro in pri plezanju po njej. Ne zanima me torej irne in poklic gospo- dičen, ki vzdihujejo za drugimi. Turist v belih hlačah se je res strašno razjezil ker nisem pustil pri miru niegove planinske opreme in je ietos demonstrativno vzel s seboj ele- gantno paičico. Popravil pß se je v turističnem smislii v toliko, da je no- sil celo zopet na OkreSelj mesto slam- nika prav soliden klobuk in njemu v cast povedano, je opravljal v Logarski doüni službo cicerona pri imenitnem gospodu, katerega so vsi drugi pustili na cedilu. Zabavljanje črez moje vaz- trgane hlače mu rad odpustim, kaiti drugače bi on govorü, ako bi bil že sam poskusil Mrzlo goro. Če pa še vedno ne bo molčai, ga prihodnje leto ravežem na vrv, da bo lahko preiz- kusil v mojem novem žJebu svoje akrobatske zmožnosti. Na Okrešlju sem letos srečal go- tovega gospoda brez »Haibzilindra«. Giavo je imel od solnca prav prijetno ožgano in če si preskrbi podkovane črevlje, kratke hlače in cepin bo prav- cati turist. Rejenega gospoda je doletela za lanske »nesramne nadnamce« hudo neprijetna kazen. Najprej ^a je zmo- čilo, potem pa je goni! po KamniŠkem Sedlu divjo zver, katero je premaL8.1 šele v Lučah, ko je sedel na senen voz z zmagoslavnim vzkiikom : »Volk, zda] pa le žri!« ( Veiiko kri'/ico, ksr se mi zelo sitno zdi. sem napravil p!aninsk;:n zakon- cem. Jas sem pač samec in si ne znam razjasniti različnih pogledov zakonskih Sen in tudi ne solidnih navad zakon- skih rnož. Mislim p?. si — adijo za- kon! Blagor tistim, ki trpijo na zemlji. Gospoda svetnika in Suhca sem prernalo zafrknil, pravi kritik. Saj ven- dar ni treba, da bi o vsakem povedal vse slabosti. O, če bi natančneje raz- sožil, s kakSnim'strahom je lezel go- spod svetnik po rnalcm žlebfču z Dedca. ln predbacivanje hudomuSnosti zaradi poljubovanja? Mislim, da se kritiku ni treba obregniti na tistem idealnem paru, ki ie prav tako njernu, kakor meni neznas" U^;... -« j- — '¦-¦ili prizadetih turistov, posebno zakoncev, z mojimi izjavami rešena. V prihodnje bom moral pač natanfneje premisliti koga in kako ga opliSem. Pripomniti rnoram Se samo, da ss> 'nahaja lučki kozar v c ijski bol- nici (usmiljenemu občinstvu na ziianje in v ravnanie) in da se klati po pla- flinah še druga posebna turistovska posäbnost, katero najdete povsod in •Vedno v Jtiüjskih in Savinjskih alpah. Ako bi opisoval profssor Seidel pla- ninske kategorije bi ga označil takole: Cudüvüü. prilagoditev turista k pianin- skim oskrbnicarn. Drtevno kronika. Kraij in krdjica zapustlta Bled. Danes zvečer zapustita kralj in kra- Ijica B!ed ter se vrneta v Beograd. Sprememba prvotnega načrt.a se je zgodila po nasvelu zdravnikov. V beograjski javnosti bo vzbudil povra- tek kraljeve dvojice in dejstvo da se bo vršil veseli dogodek v Bee&Tadu splošno veselje. D;zava prevzela južriv ^.-.-.^^icj. Prornetni minister Velizar Jankovič je i^javi) novinarjem, da bo s Lseptem- brom država prevzela vse proge južne železnice na našem ozernjju. Razlogi, ki so vodili državo do tega koraka so predvsem gospodarski in pa pojav stavke. Odkupna cena je določena po kiloir.etrih.^ Za, prev::em eksploatacije prog in celokupnega inventarja se ima piačati na leto od 1. januarja t. L do konca koncesiie po 5 milijonov 800 tisoč zlatih francoskih frankov. Zä obratr.i kapital ss plača enkrat za vselej 200 milijonov francoskih frankov. Za izpiačilo neizplačanih ob!ij;acij v Lasu vojne, poCenSi od 1. janparja tl. .še ima 25 let plačevsti za del projj na Tiašem ozemlju toiiko, kolikor. bi pri- imanikcvalo dohodkov prorneta preko Trsta. Sedež nove uprave bo v Ljub- Ijanr. Upravo bo vodil poleg ravnatelja Evgena Deroko tudi bivši namestnik Ivan Hribar in nekaj višjih strokovnih '"rad.nikov iz Beograda. Nezaslišano tragičen slučaj v Prekmurju, o kojem je pisalo zadnji teden vse naše časopisje, kaže vso ne- vzdržnost naših notranjepolitičnih raz- mer. To je odmev favoriziranja tujega, narodu in državi sovražnega elementa. Take sadove rodi partijsko-strankarsko viadanje in upravijanje, ki ubija dr- žavno in narodno avtoriteto. Ljudi, ki so ob prevratu in v naslednjih letih vsled spremenjenih razmer spoštovaJi državo in njene organe ter se že zna- šli v nov položaj, se iz strankarskih radikalskih nagibov naravnost žene v to, ±i so nekaj posebnega in da jim. gredo izjemne pravice narodne manj- šinc. Tako pač znarno samo mi go- spodariti v obmejnih pokrajinah, kjer se renegatf.ki živeij savorizira v škodo naroda in državne misli. _ Mešianska šo.a v Šoštanju. Po- navljalni izpiti ter sprejemni izpiti za II. in III- razred bodo v pondeljek, dne 10. tm. Vpisovanje vseh ostalih učen- cev in učenk pa se bo vršilo v torek, cine 11. tm. V pondeljek se ie javiti pred 8. uro, v torek pa med 8. in 12, uro. Učenke in licence, ki še niso po- hajali rneSč. Sole v Šoštanju, naj sprem- ljajo starši in prineso s seboj zadnje izpričevalo, izpisek iz krstne knjige, domovnico in izpričevalo o cepljenih kozah. Na poznejše prijave sa ne bo moglo ozirati. — Ravnateljstvo. OUvnpijski da Razvitje prapora Orjuue v Šoi5- taiiju se je izvršilo v nedeljo 2. sep- tembra na prav slovesen način, ob im- pozantni udeiežbi članstva in domačega narodnega prebivalstva. Liubijanska četa Orjune je nastopila v kroju. Že- iimo nacionalnemu pokretu kar naj- večiega razmaha, ki je ozdravljenjuin očiščenju naših gnilih javnih razmer tako krvavo potieben. Nova äclska naredba. Minister TrifKovič je pridejal k šolskemu za- künu razne pripombe,. med drugirn tudi, da naj kaznuje stariše vsled pornan^kljivega obiska. o-:rok sodnija in ne več 5olske oblasti. Proračun za leto 1923/24. Finav:- čno ministrstvo bo krr.alo končaio proračun za leto 1922/24. Novi prora- čun bo predložen takoi narodrii skup- SČini.Zneseljbopribližnoll.550milijonov dinärjev. Od lanske^a budžeta sč se poviSali dohodki in izdatki za 35 od- stotkov. Prejemki so narasli na 11V2 miljarde. Prejemkom odgovarjajo v istem znesku državni izdatki. Glavni dohodki so davki, carina in razne takse. glavni izdatki pa za uradništvo in vo- jaštvo. Otvoritev IjubJjanskega velesej- ma se je vrSila v soboto 1. tm. Kljub slabemu vremenu so se udeležili slav- nostne otvoritve minister za trgovino dr. Kojic, minister dr. Janič, minister n. r. dr. Žerjav, Anton Kristan, dr. Ko- rošec, škof dr. Jeglič, veliki župan dr. Lukan diplomatski zbor, drugi do- stojanstveniki in zastopniki raznih uradov, vojaštva in korporacij. Po- zdravni govor je imel predsednik vele- sejmskega odbora Fran Bonač, nakar so sL gost;e o.t..-./*¦> dve .'oliio no torn občih voiitev I kon.zres. Ta de'e- i ; , ;i zbornici ter ima pravico govoriti v vseh zadevah, ki se nanaSajo na interese Alaske^ nirna pa pravice glasovania. On je tudi clan po- ' slaniškega odbora, ki preiskuje vpra- šanja tičoča se Alaske. Državijani Alaske imajo svoi teritorijalni parla- ment, ki sestoji iz senata in poslanske zbornice. Senat ima osem članov, po- slanska zbornica pa šestnajst. Legisla- tura se sestane vsaki dve leti v giav- nem mestu Junean, Governerja ne voli prebivalstvo Alaske temveč ga imenuje predsednik Združenih držav. Governer ima pravico vetirati vse zakone, ki jih stvori iegislatura. Da zakoni postanejo pravomočni, jih mora potrditi kongres Združenih držav. inkorporirana mesta v Alaski imajo svoje občinske uprave s svojim načelnikom in občinskim svetom. Zadnje leto je bilo šestnaist mest s štatuti, a tekom zadnjih mese- cev je dobilo to pravo še par dri-igih mest. Kopel za optce. V Londor.skem zoološkem vrtu imajo več krasnih eksemplarov raznih opic. NajveČ zaba- ve za mladino je nudil »Toto.« Bil je siino nagajiv in smeSen. Nekaj časa sem pa je začel bolehati. Kcža na ob- razu in nogah mu je začela pokati in odpadati. Čuvaji so bili v skrbeh ter so poklicali zdravnika. Tudi ta ni ve- del prave odpomoči, nasvetoval pa je, naj rnu pripravijo kopel. Čuvaji so res tako] prinesli veiiko ka'd, milo in obri- sačo. »Toto« je takoi vedel, kaj to pomeni ter se sarr, skobacal v vodo, se z milom poSteno urriil in otri z o- brisačo. Že po par dneh je > postal zo- pet dobre volje, bplezen ga je popol- noma minila. Zato so sedaj -rvedli, za vse opice obvezno kope!. Bogat'berač. V Bagdi, glavnem mestu Columbije v Južni Amerik;, je umrl nedavno starec, ki je užival med ljudstvom glas čudaka. Mož je dolga leta živel od miloščine in se oblacü v cunje, ki so mu jih dajali mešiani. Ko je zbolel, je zahteval, da ca mora zdravnik zdraviti zastonj in še celo iz lastnega žepa plačaii zdravila« Mcž je bil velik skopuh in bi nihče r.e mislil, da pod njegovimi cuniami in umazano kožo utriplje dobro človeSko srce. Ko je berač pred tedni umrl, je büo vse mesto izredno presenečeno. Čudak je imei krasno premoženje, štiri hiše in dva jn poi milijona v gotovini Vse premoženje je volil v dobrodeine na- mene, bolnikom in revežem. Tüko je biio njegovo življenje daleko večjega pomena ne^o življenja kakänega lepo ooiečenega zapravljivca. Čudak je stradai in mislil na druge Ijudi, za- pravijivec pa je poznal druge Ijudi samo takrat, kadar ii'1 i? l-nr.^ irv--^-., koli izkoristiti. Aretiran podp'j:ucrji,\'. Foi.cbKi detektivi v Beo^radu so aretirali Luko Pervanova, podporočnika in blagajnika tetovske gamizije. Imenovan» je zginil pred rnesec dni iž Tetova ter odnesel s seboi pol milijona dinarjev, katere je poneveril iz vojaške bla^ine, De- narja niso naš!i pri niem> je ie porabii. Boj z roparjl. \z Plevija poro^aio: Kmeta Miiana Sokiča je napadio ko se je vračal s polja domov, osem ro- parjev. Vze! je puško in zača! nanie streijati, nato je 2bežal do prve orož- niške postaje. Ko sta se vrnila z orož- nikon; na iice mesta, sc roparji že zbežali ter pustlli dva mrtveca, ki sta pfcdla v boju.. Njune identitete se še ni moglo ligotoviti. ... Samomor, V Zagrebu so našli nezavestnc;:......>n-^ ~- —-'-. !-: ^r ^e zastrupil. •¦• z laborantorn Aleks, ki je kot strasten i. _ivce tako zrahljal, da.ga tudi ^'ečje doze niso friogle pomiriti. Mcrski som napaöe' laidjo. An- gleäki par ce] pokv^:.. . ,_____ _o pristaniSče "Victoria. Ladjo, ki ima 102 toni je napadel veiikanski r"---r-: son, nekako 60 Ui!orr;etrov od Vancouver otöka. Veüko žival so zadeii s harpuno, nakar.se je .potooila in se kmalu prikazala rJlizü B.die, v 1t. ^iran 4._____________________________________________________»NOVA DOB A«___________________________________'________ štev. 99. ^mm m Hranilnica mestne ofočine Celje ¦»¦«» ¦* 52-30 ------== yjfi iß,st;M.i j»»isfcCIJC Graška ul. priporoča svojo bogato zalogo dež- nökov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 14 se takoj sprejmeta v trgovini z meSanim blagom Jos. Senica, Domžale. o__o Pokusite *^$ -"^*3 in se prepričajte, da ni okusnejše kave, Na- domešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporoč- Ijiva je predvsem zn otroke, bolnike in re- konvalescente. btevilna priznanja na razpo- lugo. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Pra2arna »,Ž i k a", d. z o. z. Ljubljana. Rož. dol. Htšnlka oziroma hišnico sprejme v službo Marija Karlovšek, Celje, Lava. 2—2 Proda se približno 5 oralov prvovrstnih t^avnikov blizu Celja. Naslov da realitetna pi- sarna Arzenšek & Comp., Kralja Petra cesta Stev. 22. 2—2 Pristna vina se dobe pri lvanu Bizjak, PreSernova ulica (vhod Zagata St. 1). Cene od 32 do b2 K 10-4 liter. BREZPLAČNO vam posiljam cenj. dame svoie ffc w J 2 eg e in b t» o š u y* e ki obravnavajo vsa diskretna žen- ska vprašanja. Spoštovane gospe, na vsak način morate brati moje brošure, da se izognete skrbem in pomanjkanju. Na vsa diskretna vprašanja vam odgovorim takoj in vestno. Zahtevajte takoj bro- šuro \l, proti poSiijatvi 10 Din (ne znamke) od rr»ed. At. Bork—te, Frankfurt a. M., Moselstrasse 48. Proda se ali pa se da v najem, sred- nje veiiko kmečko posestvo 39 oraiov, z lepim sadonosnikom, njive, travniki in gozd. Več se izve pri Egid Orozel, slugi Ceijske posojilnice. 2—2 Dobro učBife gz. učeocc iz 3. ali 4. razreda meSčanske sole se sprejme k součenki pod zelo ugodnimi pogoji na hrano in stanovanje. Izve se v upravništvu. 3—S Staro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Sfraioe to^arns in tone d. d. v Ljubljani. im,_, DOMAČA TVORNICA BIČEV „GLINA" nudi svoj prvorazredni proizvod. Vzorci so izloženi na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra v paviljonu »1«, žtev. 41S. 3—3 ČOr ^ / /b dbbeo ux v&aha e/2aka „LASTNI DOM" V CELJU regisirovana kreditna In slavbena zadruga z otnejeuo zavezo, Prešernova ul. 15* Sprejema bran, vloge In Jlh obresluje pe 61 a°/a lo Je 6 SO Din od slo, proit oslpovedi 8 Din od sto. Pri večjih naložbali po dogovoru Rentni davek plztča zadruga ter se ne zaračunt vlagateljem!