TRST, sreda 8. januarja 1958 Leto XIV. - Št. 7 (3852) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. oad. — TELEFON 93-89* IN 94-63* — FoStni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoleti.* 4900 lir. FLKJ: Izvod 10 mesečno 210 din. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 m od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa Slovenije, višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-uDravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1. Z - 375 . izdata založništvo tržaškega tiska o. zu Danes pred stalnim svetom NATO v Parizu osnutki odgovorov na Bulganinova pisma Verjetno se danes ne bodo še sporazumeli - Ni še znano, kdaj bodo odgovori poslani v Moskvo - Zahodnonemški tisk označuje zmanjšanje vojaštva v SZ in Mac Milianov predlog za «dejanje dobre volje» - Značilen članek v ameriški reviji «Rakete in izstrelki» da Je Foreign Office sporočil d. JV j. VlClgll VlllLC A L7 I LIL- jnashingtonu uradno tolmačeni® Mac Millanovega predloga *a sklenitev pogodbe o nenapadanju med Sovjetsko zvezo *n Zahodom. Predstavnik je na zadevno vprašanje odgovo-d ' , i*a je državni departma oba od svojega poslaništva v,. Londonu poročilo o Mac .Uhanovem govoru. Na vpra-/nje, aii misj^ da bi bila ea stvar sklenitev predla-ne pogodbe, je predstavnik •šilili """mn mi n m ii m m mn n n um mn im danes / Parizu bodo danes stal-0.P^dstavniki NATO pre-J*&ali osnutke, ki so jih sontej/te vlade pripravile n„Srgovor Tia nedavna Bul-bin va Pisrna- Sicer vse-Zn *eb PTV*h osnutkov ni “ha, vendar pa izjave, ki ni te dni dali posamez-fi-.^žavniki, vsaj deloma Jf^zujejo tendenco posa-Mionih vlad- Predlog Mac v uana za sklenitev pogod-hori° n*naPadanju med Žabo n. in Sovjetsko zvezo Oleii^etno vključen v an-dQ ki osnutek, čeprav mor-hki V d°kuj zvodeneli ob-Fqr V uradne izjave PteriiSn Officea, naj bi se donmani Pakt sklenil kot sporn0 vrei sklenjenih vnrn^Un}.ov 0 najvažnejših šlo 3ani}h- Medtem je pri-na d„)?vietsk° sporočilo o soviJJVem znižanju števila o d-i oboroženih sil WASHINGTON, 7. — Predstavnik ameriškega držav- izvezi kakor v ZDA, ter nada-nega departmaja je izjavil, da so načrt ameriškega | ljuje: «Ce se bo ta razvoj odgovora maršalu Bulganinu sporočili včeraj ameri- < n Jeval, se bo število cet šktr.iu stalnemu predstavniku v svetu NATO v Parizu, podal je, da bodo načrt proučili jutri skupno z načrti ostalih držav članic na sestanku stalnega sveta. Predstavnik ni hotel povedati nobenih podatkov o vsebini odgovora. Nekemu ameriškemu novinarju, ki ga je vprašal za njegovo mnenje o izjavah, ki jih je nekoliko prej podal francoski poslanik v Washingtonu Alphand po razgovoru z Pullesom, ni hotel predstavnik dati nobenega odgovora. Francoski poslanik je namreč v glavnem izjavil, da so se 2-Da načelno sporazumele s svojimi zavezniki o elementih odgovora sovjetski vladi. Predstavnik državnega depart-msja ni hotel povedati, kdaj misHjo ZDA poslati svoj odgovor v Moskvo. Dodal je, da le Potrebno čakati na konec zasedanja stalnega sveta NA ■bD. Ameriški uradni krogi ni-?° hoteli potrditi nekaterih informacij tiska iz Londona, m čet i J1??1 umiku sovjetskih hodn zfl°dne Nemčije. Zato ^en}kki tisk označuje tudi ,/°čil° in prav tako za ,c Milianov predlog Veri’* dobre volje*. bodo se v Parizu ne tnen tuko zlahka sporazumi ,1 °dQ°voru, ker ameri-Prav nT!ulVni departma ni hejii ®Klonien vedno vztraj-* na obisk v azij-je m J\Ve Commonivealtha, jdvo nrj h°tel s svojo iz-Ve. ki Pomiriti te drža-v*ernaine vztrajno za-jerija , za politiko pomirit eg n , sporazamevanta ,°dstoT.0dom in Zahodom. i» nl boljše od Mac dem °"ega in da bi lju. še več težav, le pred svojim rt° UredoltVar Prav na hi-0 ter zapustil vla- ‘Sfno»- Toda Mu Idijo, J? 0Otovo prav, ko besedni? ministrski e°J *medn *apustil ™ se-i^jenou v vladi in razil b°do u franki. Ooto-*je izknl* . skušali to sta-l>veda?,mi’ kot so že i.dtneip - ier bodo vedno “mag fahtevali odstop htevn mtno bo imela ta l?č orfm ® javnosti vedno ^iUčenTl?' tako da nl iz-l°litev ,. a iare* pride do «Ur**ton Tebitnt uspeh la-Pri volitvah ter llad,e bi Jm lahk0 JVhfi i* len udarec se-Voiiu^koncepciji zahodne odklonil vsak odgovor. Tudi predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bo stalni svet NATO razpravljal jutri v Parizu o odgovorih maršalu Bulganinu. Dodal je, da je gotov, da bo angleški načrt predložen v proučitev. Po njegovem mnenju pa je malo verjetno, da bo svet stalnih predstavnikov že jutri dosegel načelen sporazum o odgovoru. Zatrjuje se, da bo moral svet NATO imeti verjetno še en sestanek. Prav tako se zatrjuje, da angleška vlada ni mnenja, da je odgovor na Bul-ganinovo pismo nujen. Verjetno pa ga bodo poslali v Moskvo še ta mesec. Ameriški kongres je danes začel novo zasedanje. Obe zbornici (senat in predstavniška zbornica) sta imeli kratko sejo, ki sta bili nato odloženi na četrtek, ko bo predsednik Eisenhower prebral svojo poslanico o stanju v državi. Seja senata, ki ji je predsedoval Nixon, je trajala enajs’ minut. V predstavniški zbornici pa so predstavniki takoj predložili vrsto zakonskih osnutkov. Med temi tudi neka-tere^ ki predlagajo reorganizacijo ameriškega visokega vojaškega poveljstva. Dalje osnutek zakona za ustanovitev nove komisije za vsemirje in r.o-vo sekcijo za raziskovanja in razvoj ter za spodbujanje znanstvene izobrazbe. Pravo ^lelo pa se bo začelo, potem ko bo Eisenhower v četrtek prebral svojo poslanico. Predsednik Eisenhower je danes v Beli hiši sprejel glavne republikanske osebnosti obeh zbornic in se z njimi razgovarjal o svoji poslanici. Po sestanku je voditelj republikanske skupine v senatu senator Knowland izjavil, da je predsednik napovedal, da bo predložil v kongresu izent-čen proračun ki določa 74 milijard dolarjev izdatkov in dohodkov za prihodnje finančno leto. Pripomnil je, da je preu-sednik prepričan, da bo kljuo sedanjemu padcu gospodarske dejavnosti v ZDA leto 1958 z gospodarskega stališča boljše kakor leto 1957. Kakor poročajo, je Eisenho-wer zahteval danes od kongresa eno milijardo in 260 milijonov dolarjev dodatnih kreditov za razvoj izstrelkov in za letalsko obrambo. Predsednik je zahteval, naj se zneselk ene milijarde in 260 milijonov dolarjev za 12 mesecev, ki se končajo 30. junija prihodnjega leta. določi: 1. za pospešitev ekspanzije strateškega letalstva 219 milijonov: 2. Za razvoj balističnih izstrelkov za dolgo razdaljo vštevsd graditev oporišč za izstreljevanje balističnih izstrelkov ter podmorskih balističnih izstrelkov 239 milijonov. 3. Za zgraditev sistema nadzorstva nad sovražnimi balističnimi izstrelki 683 milijonov. 4. Za razš'-ritev letalske obrambe 29 milijonov. Medtem pa je ameriški le-talski departma čutil potrebo v zvezi s člankom v reviji »Izstrelki in raketen zanikati tr ditev, da ameriška letala de lajo fotografske posnetke nai sovjetskim ozemljem. Omenjena revija je namreč objavila članek, v katerem časnikar Seabroock Hull piše, da ameriško strateško letalstvo dela stalne polete nad sovjetskim ozemljem m to uspešno in s pjpeejšnjo imuniteto. Hull dodaja, da sovjetska protiletalska obramba ne upora o-Ija vodljivih izstrelkov proti ameriškim strateškim letalom. Hull pravi tudi, da uspešni poleti teh ameriških letal, ki delajo fotogiafske posnetke, kaže, da bi v primeru potrc.e ameriški bombniki v zadostni meri lahko prodrli v notranjost sovjetskega zračnega prostora, tako da bi to pomenilo katastrofo za Sovjetsko zvezo. Kakor rečeno, je ameriški letalski departma vse te trditve uradno zanikal. Medtem pa se pojavljajo prvi komentarji o sovjetskem sporočilu, da namerava Sovjetska zveza zmanjšati število svojih oboroženih sil za drugih 300.000 mož. Glede napovedi, da bo 41.000 sovjetskih vojukov zapustilo Vzhodno Nemčijo, izjavljajo v zahod-nonemških uradnih krogih, da se zaradi točnejših podatkov ne morejo sedaj dokončno izreči. Bonnski list »General An-zeigern, ki je naklonjen vladi, pravi, da je sporočilo o znižu-nju števila oboroženih sil »dejanje dobre volje*. »To je, piše list, dobra podlaga za nova pogajanja o razorožitvi, čeprav se njegov pomen ne sme precenjevati*. List pripominja, du sporočilo prihajn takoj po Mac Millanovem predlogu za pogodbo o nenapadanju, o katerem pravi, da je »enak dokaz dobre volje*. Neodvisni »Neuc Rhein Zei-fungs piše, da je sporočilo »zanimivo, toda ne presenetljivo*. Nato dodaja, da je zmanjšanje števila »konvencionalnega* vojaštva normalen razvoj tako v Sovjetski v Vzhodni in Zahodni Nemčiji stalno manjšalo in imeli bomo eventualno tisto področje brez oborožitve, o katerem govori toliko načrtov. To je pozitivna tendenca*. Medtem pa zatrjujejo v zahodnih specializiranih krogih, da se bo z demobilizacijo 300 tisoč mož iz sovjetske vojske število sovjetskih oboroženih sil zmanjšalo na približno 3 milijone 650.000, katerinv. je treba dodati približno 4017.000 mož varnostnih sil. Po teh ocenjevanjih so sovjetske oborožene sile po demobilizaciji leta 1955 in 1956 (skupno 1.840.000 mož) takole razdeljene: vojska 2.500.000, letalstvo 650.000, mornarica o-sem sto tisoč. Kopenska vojska je razdeljena na 175 divizij, od katerih 110 pehotnih in 65 oklepnih. 133 divizij je RAZGOVORI SUKflRNO-NEHRU Indonezija je pripravljena rešili vse spor« s pogajanji v Evropi in od teh okoli 60 v državah ljudske demokracije. Letalstvo razpolaga baje s 30.000 napadalnimi letali in s približno 20.000 prevoznimi letali. Računa se, da v Sz lahko izdelajo letno 6.000 reakcijskih letal. Mornarica ima baje 3Q križark, 120 torpednih lovcev, 800 drugih ladij in približno 500 podmornic. Mornarica ima baje na razpolago približno 4.000 letal. Tem vojakom je treba dodati približno 80 divizij (nad en milijon mož) v državah ljudske demokracije, ki so pod I MOSKVA, 7. — Agencija poveljstvom maršala Konjeva Tass je sporočila, da je pred- NOVf DELHI, 7. — Predsednik indonezijske republii-ikie je danes prišel v Nov-i Delhi, kjer je imel dva razgovora z Nehrujem. Domnevajo, da je Sukarno poročal Nehruje o sporu s Holandsko, Nocoj je bil Sukarno gost na večerji pri predsedniku Prasadu. V Kalkuti, kjer se je njegovo letalo ustavilo na poti v Novi Delhi, je Sukarno izjavil, da je Indonezija vedno pripravljena rešiti vse spore s pogajanji. V Novem Delhiju pa je izjavil, da se bo med svojim potovanjem lahko dovolj okrepil, da se bo vrnil v Indonezijo zdrav. «Ne zanikujem pa, je dodal Sukarno, da se bom s svojimi prijatelji razgovarjal o naši politiki do Holandske in o razvoju mednarodnega položaja.* Petru Groza umrl v okviru varšavskega pakta Po ocenjevanju japonskih krogov pa šteje kitajska vojska sedaj približno 3 milijone mož. Zatrjuje se, da bi Sovjetska zveza v primeru potrebe lahko mobilizirala v 30 dneh približno 400 divizij. sednik prezidija velike romunske skupščine Petru Groza umrl. Groza je bil operiran lanskega oktobra na črevesju toda še dalje je vršil funkcije predsednika prezidija velike skupščine. 26. decembra je bil navzoč pri otvoritvi zase- danja skupščine, ob Novem letu pa je govoril po radiu. Naslednjega dne pa so sporočili, da se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Groza je bil sin premožnih kmetov v Transilvaniji. Študiral je pravo v Budimpešti, Berlinu in Leipzigu. V politično življenje je posegel prvič leta 1918 v starosti 34 let. Leta 1920 je bil minister narodnih manjšin, leta 1933 je ustanovil napredno »fronto delavcev*, potem ko je prekinil politične odnose z voditeljem kmečke stranke Ma-niujem. Leta 1943 j® bil aretiran kot nasprotnik režima, ki je sodeloval z nacisti. Po osvoboditvi pa je postal voditelj kmečke levice, ki je bila povezana s komunisti. Marca 1945 je postal ministrski predsednik, toda leta 1952 je to mesto prepustil Deju in prevzel funkcijo predsednika velike skupščine. LONDON. 8. — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda je obiskal danes britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda. Razgo-varjala sta se o raznih mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med obema državama. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniuiiiiiiitiiiiiiiiiititiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po odstopu Thorneycrofta in drugih dveh ministrov Mac Millan je odšel ter zapustil zmedo v vladi «Vlada v senci» bo zahtevala razpravo o ostavki vlade - Vlada je razdvojena tudi glede vprašanja Cipra - Dulles ima svoj načrt za rešitev ciprskega vprašanja? Nobenega sporazuma o prestolnici „Male v Parizu Evrope“ Sprijaznili so se z rešitvijo o «začasni decentralizaciji - Italijanski predstavnik Campilli imenovan za predsednika investicijske banke LONDON, 7. — Britanski ministrski predsednik Mac Millan je danes ob 11.10 z letalom odpotoval proti New Delhiju. Pred odhodom je še dejal, da so nekatere težave, ki so se pojavile v notranjih zadevah, povzročile pri njem nekoliko zaskrbljenosti, toda sedaj se je vse dobro rešilo. Vlada, je dejal Mac Millan, bo nadaljevala svojo nalogo. - Vedno je z osebnega stališča neprijetno, če nastanejo med kolegi nasprotstva. Toda kar pri tem šteje, je skupina v svoji celoti. Zelo sem zadovoljen zaradi moči in učinkovitosti te skupine, je rekel Mac Millan. Potem je še prebral brzojavko, ki mu jo je poslal Churchill, ki mu ob odhodu zagotavlja svojo podporo. Dejal je še, da bodo razgovori, ki jih Do imel z ministrskimi predsedniki Commonwealtha, mnogo bolj učinkoviti kot pa tisoči telegramov, poslanic in pisem. Rekel je nadalje, da je zaklada Enochom Povvellom. «To je pravi vz,ro-k krize,» je dostavil 3;rch. Izjavil je, da bo v parlamentu še naprej branil politiko, ki jo zagovarja. Novica o Thorneycroftovi o-stavki je bila davi sprejeta z zaprepaščer.jem. vendar je bila na poslcvnem področju piva reakcija manj huda, kor. se je pričakovalo. Od 13. uri je bil Thorneycroft spiejet pri kraljici ter ji izročil pečat državnega zaklada. Ta ceremonija pomen: pravi konec funkcije ministra, ki je o-dstopil. Kmalu zatem je kraljica predsedovala zasebnemu svetu ob navzočnosti novega zaklad- • . VM * f*S'C I lv.ll 1 IIV I egu /.U A 1 €t Vt tega _ njegovega^poto- negM min;stra Heathcoata A-moryja, lorda-predsedm-ka sveta Hailshama, novega ministra za poljedelstvo Johna Hara, ministra za vzgojo Geoffrea Lloyda ter novega vojnega ministra Chriatophera Soamesa. vanja »poslušati, gledati in učiti se*. Ministrski predsgdnik Mac Millan bo odsoten šest tednov. Na posebnem letalu je poleg njega odpotovala tudi njegova žena. »Ministri, ki so odstopili, so se hoteli boriti proti inflaciji, toda ostali člani vlade tega niso hoteli,* je izjavil davi Nigel Birch, gospodarski tajnik zaklada, ki je včeraj podal ostavko skupno z zaklad« nim ministrom Thorneycrof-tom ter finančnim tajnikom iiiaaiii Milim ii niti n iiiiiiiiiiiiiii m um iiiiaaimimiiii m ii im« iiiMniiKiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii || iiiitiiiimiiii || iiiiiiimia um mini mn mm iiidii iiiaiii Komentirajoč odstop Thor. neycrofta je vodja laburistične stranke Gaitskell dejal, da to dokazuje, da je vlada v razsulu. Ministrski predsednik odhaja na važno misijo, je dejal Gaitskell, toda za seboj I crofta zavrla finančno disci-pušča zmedo v vladi ter raz- plino in borbo proti inflaciji, dvojenost v svoji stranki. Go-1 «Times» piše: «In tako Mac tovo je prišel trenutek za za-1 Millan ni podprl svojega pn- menjavo. Laburistična stranka že več mesecev obtožuje hinavščino gospodarske politika konservativcev v notranjih zadevah. Odstop zakladnega ministra potrjuje naše kritike. Na vse :o je en sam odgovor: Mac Millan mora oditi, je zaključil Gaitskell. Predsednik laburistične stranke Morgan Phillips pa je v nekem govoru v Cardiffu rekel: «Ko neka stranka ne uspe doseči sporazuma znotraj stranke, ne more pričakovati podpore javnega mnenja. Obrniti se mora torej k voiivcem. da na ta način nudi prebivalstvu možnost, da izrazi svoje mnenje.* Laburistična «vlada v senci* je imela sestanek ter nato objavila izjavo, v kateri sporoča, da bo takoj, ko se bo obnovilo delo v parlamentu 21. januarja, zahtevala debato o ostavki vlade. Izjava trdi, da predstavlja ostavka zakladnega ministra ter dveh drugih ministrov težak dogodek, ki je sledil ostavkam drugih Važnih ministrov v zadnjih 12 mesecih. Vse to dokazuje napredujoče razkrajanje vlade, ki ni več v stanu, da bi dala državi tisto vodstvo, ki ga tako nujno potrebuje. Številni angleški listi izražajo strah, da bo ostavka zakladnega ministra Thomey- V SZ rtič ne človekom v s vedo o višini 30 PARIZ, 7. — Ob zaključku konference šestih zunanjih mi nistrov evropske skupnosti so objavili sledeče uradno sporočilo: Ministri so imenovali člane uradov evropskih organizmov, ki so bili ustanovljeni z rimskimi sporazumi. Sprejeli so načelo, na podlagi katerega se mora v bodoče uvesti rotacija, kar se tiče narodnosti raz nih predsednikov in podpredsednikov. a) V komisijo za evropska gospodarsko skupnost so biti imenovani: predsednik: Walter Hallstein (Nemčija), podpredsedniki: Malvestiti (Italija), Rasquin (Luksemburg), Rey (Belgija) in en član nemške narodnosti, ki bo imenovan pozneje. b) V komisijo za Evratom: predsednik Armand (Francija), podpredsednik Medi (Italija). Člani: De Groots (Belgija). Krekeier (Nemčija). Sas-sen (Holandska). Luksemburj bo akreditiral pri komis’ii kvalificiranega predstavnika, ki bo imei nalogo skrbel; za stalno povezavo. c) V evropsko investicijsko banko: Vlade so se sporazumele, da imenujejo za predsednika sveta guvernerja Pietra Campillija (Italija), za podpredsednika eno nemško m eno francosko osebnost. Sprejeli so ostavko, ki sta jo podala Rene Mayer, doseda.vi predsednik visoke oblasti jeklarske in premogovne skupnosti ter podpredsednik Franz Etzel. Sklenili so da bosta nadomestila ti dve osebnosti kot člana Franz Bluecher in E. R Raynaud. Po posvetovanju z visoko oblastjo so imenovali za predsednika te oblasti Paula Fineta (Belgija), za podpredsednika pa Spierenburga (Holandska). Skupščina: Ker mora predsednika izbrati skupščina, so se ministri sporazumeli, da bo do predstavnikom svojih parlamentov priporočali naj se za predsednika imenuje italijanski parlamentarec. Razsodišče: Sklenili so. da Do novo razsodišče treh skupnosti začelo delovati 1. aprii-i 1958. Njegov predsednik bo ho landske narodnosti. Ministri so se sporazumeli, da je potrebno čim prej imenovati stalne predstavnike pr. skupnostih. Sedež: Sporazumeli so se, da bodo v enem samem kraju združili vse evropske organizacije šestih držav, takoj to se bo ta koncentracija dal? res izvesti in v skladu z določbami pogodb. Za izbiro sedeža so sKtenili. da se bodo ponovno sestali 1. junija 1953 medtem pa bodo, kar se tiče predloženih kandidatur, vprašali za mnenje sKupščine, predsednika visoke oblasti jeklarske in premogovne skupnosti, prcusednikov komisij skupnega tržišča in Evratom ter predsednik razsodišča in investicijske banke. Posveto- strov evropske skupnosti bo 25. januarja v Bruslju pol predsedstvom belgijskega zu nanjega ministra Larocsa. Podpredsednik sveta ministrov italijanski zunanji minister Pella je na tiskovni konferenci izjavil, da določitev Bruslja za prvi sestanek nikakor ne prejudicira poznejših sklepov glede sedeža evropskih organizmov. Fella je dalje izjavil, da se bodo evropske Komisije, ki jih predvidevajo rimski dogovori, uradno rodile iJ. januarja, njih sestanek pa bodo sklicali njih predsedniki. Kakor izhaja iz poročila, se niso mogli sporazumeti o skupnem sedežu evropskih organizacij, čepiav so se načelno dež. Kakor je izjavil italijanski zunanji minister Pella, ni italijanskemu prediogu (Milan, Turin, Stresa in Monza) nihče nasprotoval a ga niti nihče ni podpira.. Dejal je tudi, da, »če se o Parizu nikoli ni govorilo, se je o njem mnogo mislilo*. Za sedaj so sprejeli rešitev, ki praktično pomeni «začasno Decentralizacijo*. Izvršilna odbora skupnega tržišča in Evratoma se bosta sestala v Bruslju ali Luksemburgu. V Luksemburgu bo o-stala tudi premogovna im jeklarska skupnost. V Strasbur-gu se bo sestala evropska skupščina. Zelo verjetno bo začasni sedež upravnega sveta investicijske banke v Milanu. sporazumeli, naj te organiza- V Haagu pa bo sedež razso-cije imajo en sam skupni se | dišča. HIIHIHIIIIIHIMMIMH lllll IHIIMIIHIHIIIIIII lili III lil lllllll II lllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIrt «Borba» o Titovem predlogu Izvenblokovske države bi omilile nasprotja Sestanek velikih in malih odgovarja demokratičnim načelom listine 01N gumnega zakladnega ministra. Vsi tisti, ki so čutili, da je u-soda borbe za gospodarsko gotovost Velike Britanije še negotova, so morali upati v to pomoč. Toda ni bilo tako 'n Thorneycroftu ni ostalo drugega. kot da odstopi. «Finan cial Times* pa ima zaupanje v trditve, po katerih se v finančni politiki vlade 'ni nič spremenilo. «New Chronlcle« obžaluje odstop Thorneycrofta medtem ko konservativni ne odvisni «Daily Express», ki je že več časa napadal Thorney-crofta zaradi njegovega filo-evropejstva, izraža zadovoljstvo. V Parizu sicer še ni uradnih komentarjev o Thorney- croftovem odstopu, ker smatrajo to za notranjo stvar Anglije. vendar pa so v diplomatskih krogih mnenja, da lahko pomeni ta odstop še en ___________ korak k splošnim volitvam v ] vali se * Doao tudi s kvalif:- Veliki Britaniji. Ta odstop, ciranimi mednarodnimi stro. Zahodni krogi v Moikvi to morda postali žrtev kakega sovjetikega-Orsona Wellesa - Raketa, ki bo izstreljena za polet na Luno, bo imela začetno hitrost 40.000 kilometrov in bo dosegla Luno po 115 urah PARIZ, 7. — Funikcio-narji UNESCO so sporočili, da je sovjetski državni odbor za mednarodno geofizično leto obvestil UNESCO, da ne ve ničesar o izstrelitvi rakete, na kateri naj bi bilo človeško bitje. Nemška tiskovna agencija DPA javlja, da je njenemu dopisniku podravnatelj sovjetske tiskovne agencije TA.SS izjavil, da agenciji Tass ni nič znano o izstrelitvi rakete s človekom v vsemirje. Podravnatelj Tass je še do-stavil, da si na nobe-n način ne more zamišljati, kako so mogle zahodne agencije dobiti tako vest, V Moskvi pa je neki član za kulturne zveze z inozemstvom rekel; »Kolikor mi vemo. vest ni resnična. Ce je resnična, bo uradno objavljena*. Neki predstavnik tajništva akademije znanosti pa je izrazil skepso o osnovano-sti takih vesti. V moskovskih zahodnih diplomatskih krogih so sedaj vedno bolj prepričani, da gre le za neke govorice. Ne-ki sovjetski akademik je dejal, da je do govoric prišlo bržkone zaradi tega, ker v Moskvi predvajajo neki avanturistični film, k* se ukvarja ■ tem vprašanjem. Razen tega že od novembra meseca sovjetski časopisi pogosto pišejo o tem problemu. V Washingtonu menijo, da so bili zahodni krogi v Moskvi morda žrtev kakega sovjetskega... Orsona We!lesa. (Znano je. da je nekoč Orson VVelles priredil radijsko oddajo o imaginarnem napadu Marsovcev na Zemljo. Številni poslušalci, ki niso slišali začetka oddaje, so se predali paniki in policija je imela kaj opraviti, preden jih je pomirila.) Sovjetski radio je namreč v svoji oddaji za notranjost države v nedeljo zvečer predvajal v okviru »dneva znanosti in tehnologije* reportažo o imaginarni izstrelitvi rakete s človekom. Napovedovalec je dejal, da do take izstrelitve lahko pride v bližnji bodočnosti. Kljub vsemu pa na Zahodu nekateri znanstveniki smatrajo za možno, da so v SZ izstrelili raketo, ki je poletela 300 kilometrov visoko s človekom, kii se je potem s te višine živ in zdrav vrnil na Zemljo. Voditelj demokratske večine v senatu Lyndon Johnson, ki vodi pri senatni komisiji preiskavo o vodenih izstrelkih, je izjavil: »Ce je res, potem ta sovjetski uspeh potrjuje informacije, ki jih Je že zbrala komisija in po katerih imam dokaz, da si Amerika ne more dovoliti razkoš- nosti, da bi jjodcenjevala sovjetske napore.* V publikaciji »Naloga znanosti in tehnike v moderni vojni* pu.se sovjetski inženirski general Pokrovskii, da bi lahko sp ut nike rabili za od-met atomskih bomb na sovražno ozemlje in za opazovanje. Razen tega je general Pokrovskii mnenja, da bo dobila borba za osvojitev etra čimprej zelo oster značaj na področju izkoriščanja Hertzovih valov za vojaške namene in istočasno v iskanju sredstev za preprečitev, da bi se jih posluževal sovražnik. List «Moskva zvečer* objavlja danes članek predsednika astronavtske sekerje sovjetskih polvojaških združenj Var-varova z naslovom »Polet pro-t Luni postaja realnost*. V članku trdi Varvarov; »Problem dospeti na Luno je danes tehnično izvedljiv. Sovjetski znanstveniki že preračunavajo najbolj ugodne poti za polete ne samo proti Luni temveč tudi proti najbližjim planetom in to z minimalno uporabo energije.* Varvarov piše da bo izstreljena raketa. ki bo poletela z Zemlje z začetno hitrostjo 40.0000 kilometrov na uro in bo dosegla Luno po 115 urah leta. Pozneje bodo izstrelili raketo, na ikateri bo neko živo bitje. pravijo, bo resno omajal vladno skupino ter odprl pot novim napadom laburistov. Ce pa bi pri novih volitvah prišli na vlado laburisti, pravijo v nekaterih diplomatskih krogih v Parizu, bi se lahko celotna koncepcija sedanje zahodne politike spremenila. Lord Salisbury, bivši lord-predsednik zasebnega sveta ter «siva eminenca* konservativne stranke, ki je lani podal ostavko v znak protesta proti osvoboditvi nadškofa Ma-kariosa, je napisal pismo »Timesu* o vprašanju Cipra. Gre za mednarodni problem, piše lord Salisbur.v, ki se ne bi mogel rešiti, kot to želi nadškof z enostavnimi pogajanji med Veliko Britanijo ter ciprskim ljudstvom. Od rešitve ciprskega problema je namreč odvisno bodoče stališče Turčije do Zahoda. Gotovo Turčija ne bi stopila v vzhodni tabor, če bi ji rešitev ciprskega vprašanja ne ugajala. Vendar pa bi jo lahko njena nezadovoljnost porinila v nev-tralizem. Tak nevtralizem pa bi bil za Zahod poguben, nadaljuje Salisbury. Ker je namreč Turčija glavni vezni člen med NATO in bagdadskim paktom, bi glavna ovira sovjetskemu prodiranju na Srednji vzhod izginila in Grčija sama bi zaradi tega trpela posledice, zaključuje lord Salis-bury. List »Eleftherija* iz Nikozije piše, da namerava državni tajnik ZDA Dulles prihodnji mesec v Ankari razpravljati o lastnem načrtu za rešitev ciprskega vprašanja. Ta načrt, piše list, bi se naslanjal na načelo samoodločbe za ciprsko ljudstvo ter podelitve specialnega statuta za turško manjšino. Razen tega naj bi se po tem načrtu vrnil na o-tok nadškof Makarios. List pravi, da bo Dulles načel to vprašanje, ko bo obiskal Ankaro, da se sestane s turškim predsednikom vlade Mendere-som. Letalo, s katerim potuje ministrski predsednik Mac Millan v Indijo, je danes pristalo v Nikoziji. PARIZ, 7. — Emile Roche je bil ponovno izvoljen za predsednika francoskega gospodarskega sveta. Od leta 1954 je bil Roche že petič izvoljen za predsednika tega sveta. kovnjaki za urbanistiko. Ker ni bil določen še noben dokončni ali začasni sedež priporočajo vlade tem komis,-jam. naj imajo svoje sestank v Val Duchesse (Bruselj) ai pa V Luksemburgu. Za sestanek sveta ministrov obeh skupnosti in ravnateljstva in vesli cijske banke bosta_ skrbe'a njuna predsednika. Skupščini se bo sestala v Strassburgu. Prvi sestanek sveta mini- (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 7. — Poleg politike naslanjanja na sile, ki na žalost ie vedno prevladuje v mednarodnih odnosih, se javljajo nove ideje in vedno bolj pogostoma koristne pobude in konkretni predlogi. Borba med novimi in starimi koncepcijami, med rušilnimi in ustvarjalnimi silami, stopn ti kritično fazo. Medsebojna blokovska zaostritev pušča hude posledice za seboj, ki so objektivna in subjektivna o-vira Za vzpostavitev neposrednih stikov med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo. Toda vse to niti najmanj ne zmanjšuje realnosti ideje o potrebi stikov in pogajanj, kjer je realna pot, ki lahko odstrani te otiire. Maršal Tito je v svoji novoletni poslanici opozoril na to realno pot s predlogom o sestanku na najvišji ravni velikih in majhnih držav. Nesporno je, da je v sedanjem stanju odnosov med Vzhodom in Zahodom ideja maršala Tita mnogo bolj realna in ima večjo možnost uspeha kakor pa ideja o sestanku samo dr zavnikov velikih sil. Po mne- razumevanje. ne izkušnje tistih držav, ki so v praksi uspešno razvijale vse-stransko mednarodno sodelovanje. Izvenblokovske države po svojem položaju in stališču do nerešenih mednarodnih vprašanj lahko olajšajo napore za njihovo rešitev. Poleg tega ideja o sestanku državnikov velikih in malih držav popolnoma odgovarja demokratičnim načelom v mednarodnih odnosih, listini Združenih narodov, katerih dosledno spoštovanje je bistveno za izgradnjo trdnega miru. Sestanek, na katerem bi najodgovornejši zastopniki velikih in malih držav poudarili skupno pripravljenost, da rešijo nerešena mednarodna vprašanja in bi se obvezali, da ne bodo uporabljali sile v medsebojnih odnosih, bi po mnenju «Borbe» ugodno vplivali na splošno ozračje in bi pripomogel, da se začnejo odstranjevati vzroki napetosti. Zato daje sestanek predstavnikov velUcih in malih držati na najvišji ravni najrealnejšo možnost za vzpostavitev prepotrebnih stikov med državniki in za nujno potrebno spa- nju «Borbe» je sestanek za stopnilcov velikih in malih laže sklicati zaradi dejstva, da mnoge izvenblokovske države, ki so ohranile dobre odnose z Vzhodom in Zahodom, niso obremenjene z balasti preteklosti. Njihova navzočnost na konferenci bi omilila ostrino blokovskih nasprotij in nudila najboljše možnosti tako glede same vsebine razgovorov kakor glede konkretnih rezultatov sestanka. Navzočnost zastopnikov malih držah, posebno tistih, ki ne pripadajo blokom, bi zelo u-godno vplivala tudi na napore, da se najde, rešitev konkretnih mednarodnih vprašanj, Danes, ko je postalo jasno, da politika sile ne more dati nobenih pozitivnih rezultatov, so toliko bolj pomemb- Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes izrednega veleposlanika Sovjetske zveze Ivana Zamčevskega. To je prvi sestanek maršala Tita s sovjetskim veleposlanikom po seji plenuma CK KP SZ. ki je odločila o usodi maršala Zukova. Uradno poročilo hgencije Tanjug o sprejemu ne javlja, kdo je dal pobudo za sestanek. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je za sprejem zaprosil sovjetski veleposlanik. Ob smrti predsednika prezidija velike ljudske skupščine Romunije dr. Petra Groze je maršal Tito poslal sožalne brzojavske prezidiju velike skupščine, predsedniku romunske vlade in soprogi pokojnika. B. B. ............................ 16. t. m. bodo predavanja o ustavi v vseh šolah Parlament začne z delom šele 21. t. m. - Poslanci MSI odhajajo v Laurovo stranko (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Prosvetni minister je poslal danes vsem šolam navodila za proslavo desete obletnice ustave na dan 16. t. m. Na vseučiliščih bodo predavatelje o pomenu ustave določili rektorji, na srednjih šolah ravnatelji, na o-snovnih šolah pa bodo o ustavi govorili posamezni učitelji. Predsednik vlade Zoli bo jutri sprejel delegacijo bivših partizanov, Partija, Cadomo in Boldrinija in jim dal odgovor na njihov predlog, naj vlada organizira odporniško zborovanje. Predlog je bil Zo-liju postavljen že pred prazniki in tedaj je bilo tudi rečeno, da se bo predsednik prej posvetoval s Cadorno. Ni znano, ali bo odgovor pozitiven. Precejšnjo senzacijo je vzbudila v Rimu vest, da bo Hru-ščev, ki se baje dogovarja z nekim ilustriranim italijanskim tednikom za intervju, ponudil pomoč pasivnim krajem Južne Italije. Ni še znano, ali je vest resnična. Komunisti in socialisti vztrajajo pri zahtevi, da se skličeta parlamentarni komisiji za o-brambo in zunanjo politiko. Razprava o italijanski zunanji politiki je sedaj še bolj nujna, ker bi obe komisiji razpravljali tudi o stališču, kti naj ga uradno zavzame Vlada soričo Mac Millanovega predloga za sklenitev nenapadalnega pakta med Zahodom in ZSSR. Parlamentarne komisije pa bodo sioeir začele z delom 14. t. m. Tako bo parlamentarna komisija za promet razpravljala o zakonskem dearetu za ureditev pravnega položaja osebja PTT. Poslanska zbornica in senat bosta začela z delom šele 21. t. m. Poslanci bodo razpravljali najprej o agrarnih pogodbah, nato o potnih listih, dalje o pokojninah in o plačah univerzitetnih profesorjev. V zvezi z nedeljskim Fan-fanijevim govorom se je danes oglasil vatikanski «Osser-vatore romano*, ki se seveda strinja s Fanfanijem glede istočasnih volitev in glede predloženih koalicij po volitvah. Opozarja pa, da ne bi smele »demokratične* stranke preveč napadati krščansko demokracijo pred volitvami, ker lahko že vnaprej pokvarijo bodočo »homogenost*. Vse kaže, da bo v kratkem prišlo do ponovne združitve obeh monarhističnih strank. Lauro je za 12. t. m. sklical veliko zborovanje svojih aktivistov, Covelli pa, ki je sedaj pripravljen sprejeti vse Laurove pogoje, izredno skupščino. Fanfani precej odločno nasprotuje združitvi, ker se boji, da bi združeni monarhisti pridobili na jugu glasove na škodo KD. Fašisti pa - vsaj uradno - združitev podpirajo, ker vidijo v njej podlago za volilni sporazum vseh desničarskih strank, hkrati pa se združitve bojijo, ker bi utegnila pospešiti že dolgo trajajoči razkroj MSI. V zadnjem času namreč misinski poslan- ci zelo pogosto prehajajo v Laurovo stranko. Danes je bil na vrsti fašistični poslanec Foschini, za katerega pa se je že prej vedelo, da namerava slediti tržaškemu fašističnemu voditelju Colognattiju, ki je med prvimi presedlal v stranko bivšega bogatega neapeljskega župana in — »viteza dela*. V zvezi z imenovanjem ministra Campillija za predsednika «Evropske banke za investicije*, se predvideva, da bo njegove posle predsednika Blagajne za jug začasno prevzel predsednik vlade Zdi. Fanfani pa bo po nedeljskem govoru v Bologni še nadaije vztrajal na istočasnih volitvah in predčasnem razpustu senata. Govori se, da pri t.em ne bo — kot je njegova navada — izbiral sredstev pa čeprav bi moral uporabiti tako imenovano »krizo vlade v temi*. To bi se zgodilo šele konec februarja, ko bo zakon o reformi senata prišel drugič pred senatorje. Pella do jutri že v Rimu, ker je iz Pariza odpotoval danes ponoči. Kaže, da je z lahkoto umaknil predlog, naj bi bil Turin ali Milan Sedež »Evropskega skupnega tržišča* v zameno za Campillijevo predsedstvo banke. V primeru, da bi tržišče imelo pomožne sedeže v eni ali dveh državan «Male Evrope*, bi eno izmed obeh italijanskih mest še vedno lahko prišlo v poštev. A. W, Vreme včeraj: Najvišja tempe-ra tura 8,3, najnižja 5,3, zračni tlak 9994,6 raste, vla*-a 83 odst., veter 5 km, nebo pooblačeno, morje rahlo razgito., temper. morja 10,2. Vreme danes: Oblačno s krajevnimi razjasnitvami. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 8. januarja Severin, Biserka Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.52. Luna vzide ob 20.15 in zatone ob 9.02. Jutri, ČETRTEK, 9. januarja Julijan, Li ja Pobuda strank «-demokratične levico Prijava notranjemu ministrstvu o nezakonitem upravljanju občine Kako je s conskim proračunom ? Posledice stanovanjske kriae V petek tiskovna konferenca Do 15. februarja grozi vladnega generalnega komisarja Krščanska demokracija naj končno jasno pove, kaj misli glede razpisa novih občinskih volitev Včeraj so se na sedežu PSDI sestali predstavniMi štirih strank ((demokratične levice« (PSI, PSDI, PR in PRI), ki so razpravljali o razpisu novih občinskih volitev. Sklenili so, da bodo 14. t. m predložili notranjemu ministru Tam-broniju formalno prijavo o nezakonitem položaju, ki bo nastal v tržaški občini zaradi dejstva, da niso bila pravočasno napovedana volilna zborovanja za obnovitev tržaškega občinskega sveta, V okviru socialdemokratske pobude so se predstavniki ((demokratične levice« sporazumeli, da bodo o tem obvestili vse skupine bivšega občinskega »veta. Kot smo že večkrat pisali zapade 14. t. m., rok za razpis občinskih volitev, ali pa vsaj za sklicanje volilnih zborovanj, ki se po zakonu morajo začeti 45 dni pred volitvami. Razne stranke so že obvestile tržaškio prefekturo in vladni komisariat, da bi morale biti volitve razpisane najkasneje v treh mesecih po formalnem razpustu občinskega sveta, kot to določa zakon štev. 203 od 5. aprila 1951. leta, Ta zakon pravi, da se morajo občinski sveti, ki so se sami razpustili zaradi ostavke večine svetovalcev, kar velja za primer v našem mestu, obnoviti v roku treh mesecev. Na osnovi tega zakona je bil tudi imenovan prefek-turni komisar za začasno u-pravljanje občine. Ta rok zapade 14. t. m. Do sedaj pa prefektura ni še ničesar ukrenila, da bi bile razpisane nove občinske volitve. Zato je tudi popolnoma upravičeno stališče štirih strank ((demokratične levice« in drugih levičarskih strank, da bodo od 14. januarja dalje vsi sklepi prefekturnega komisarja na občini nezakoniti, Sčdaj bi bilo najbolj koristno, da bi socialdemokrati čim-prej uresničili svojo pobudo za sklicanje skupnega sestanka vseh skupin bivšega občinskega sveta. Na tem sestanku bi morale vse stranke in gibanja skupno nastopiti pri pristojnih oblasteh za razpis volitev v najkrajem času. Obenem pa bi na tem sestanku najbolj točno ugotovili, katere so tiste stranke, ki nasprotujejo čimprejšnjim volitvam. Zlasti velja to za Krščansko demokracijo, ki do sedaj ni napravila najmanjšega koraka za razpis volitev. Sicer je bilo že mnogokrat ugotovljeno, da demokristjani podpirajo zavlačevanje, ker hočejo, da bi se občinske volitve v Trstu vršile po vsedržavnih političnih volitvah V tej zvezi je nujno omeniti tudi polemiko, ki se je v zadnjih tednih razvila med strankami ((demokratične levice« in Krščansko demokracijo glede tega vprašanja, O-menjene stranke so v skupni izjavi obtožile KD, da namenoma zavlačuje razpis občinskih volitev. KD pa jim je v odgovoru skušala zanikati to obtožbo z izgovorom, da razpis občinskih volitev ni stvar političnih strank, ampak samo pristojnih oblasti Na ta demokristjanski izgovor je včeraj odgovoril tajnik tržaške federacije PSDI, ki pravi, da ima Krščanska demokracija, ki predstavlja znaten del prebivalstva, še vedno možnost zahtevati od tukajšnjih in vladnih oblasti razpis volitev v zakonitem roku. Zato poziva PSDI demokristjane, naj zavzamejo javno in nedvoumno stališče glede tega važnega vprašanja. To je na'-manj, kar se labko zahtev od stranke, ki je prevzela odgovornost za razpust občinskega sveta. Podobno so demokristjanom odgovorile tudi ostale tri stranke ((demokratične levice«. Komisijski ogled repenskega strelišča Vprašauje vojaškega »trtli-šča nad Velikim Repnom oziroma Colom se Vleče že dalj časa. O tem so že razpravljali na seji repentaborskega občinskega sveta, župan je večkrat interveniral pri pristojnih vojaških oblasteh, pri vladnem generalnem komisarju in drugih osebnostih, toda zadeva se ni premaknila z mrtve točkt. Vojaštvo je kar naprej zapiralo dohode k strelišču. taKj da so vaščani lahko odšli na svoje pašnike in gozdove praktično le še ob nedeljah in praznikih. Razumljivo je, da so zaradi tega negodovali in je bilo iz dneva v dan slišati več kritik, saj se je materialna škoda večala iz dneva v dan. Po zadnjih intervencijah in Trgotovilih je bilo sedaj pdlo-io. da si bo položaj vojaškega strelišča ogledala posebna komisija, ki jo sestavljajo re-pentaborski župan, odbornik za kmetistvo pokrajinske uprave Corberi, pokrajinski svetovalec Grbec ter polkovnik A-mos kot zastopnik gen. Ferra-rija. Komisija si bo strelišče ogledala v petek, pri čemer bo župan pokazal drug prostor, ki bi lahko služil za vojaške vaje. ne da bi s tem kmetje trpeli, škodo zaradi nemogočega dostopa na svoja zemljišča. Menijo, da bodo ob tej priliki načeli tudi vprašanje glede zaostalih najemnin za rekvi-rirana zemljišča. Govorili bodo o doseženih rezultatih v treh letih italijanske uprave V petek ob 17.30 bo imel v sejni dvorani prefekture vlad ni generalni komisar Palama' ra tiskovno konferenco, na kateri bo orisal predstavni kom tiska indekse o tretjem letu italijanske uprave v Trstu. Gre za statistične podatke o prometu v pristanišču, industrijski proizvodnji, turizmu. zaposlitvi itd., katere je pripravil urad za statistiko in popise vladnega generalnega komisariata. Podatki se nanašajo na razdobje oktober november 1957 in na primerjavo s prejšnjimi leti. V ta namen je omenjeni u-rad že pripravil obsežnejši statistični material, katerega je razdelil tisku, vendar pa bomo na prošnjo vladnega generalnega komisariata objavili te podatke šele po tiskovni konferenci. Ze pred nekaj dnevi smo poročali, da namerava vladni generalni komisar sklicati tiskovno konferenco, vendar smo takrat iz uradnega vira izvedeli, da bo na konferenci govora o conskem proračunu. Konferenca o tem vprašanju je bila namreč napovedana že v decembru in nato brez vsake obrazložitve odpovedana. Kje tiče razlogi za odpoved te tiskovne konference in zakaj so ji sedaj iiiMiiiMiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimuiiiiiiiMuiitiiittiiiiiiiuiiiifiiiiiiimitiiifiiifiimiiiiiiimmitiiiiiitiiimmiiiiiiiiiinimiiiiiiiiii Vprašanje prometnih zvez med Trstom, Benetkami in Avstrijo Avto cesta Benetke-Trst-Trbiž mora imeti prednost pred drugimi Družba cAvtovie Venete* poudarja, da je ta cesta tudi- v načrtu, ki je bil sprejet z mednarodno konvencijo v Ženevi Družba »Autovie Venete«, ki se ukvarja z načrti za gradnjo novih avtomobilskih cest zlasti na področju med Benetkami, Trstom, Vidmom in Trbižem, nam je poslala v objavo sledeče sporočilo: ((Preteklo soboto se je sestalo v Vidmu predsedstvo družbe «Autovie Venete«, ki ga sestavljajo predsednik poslanec inž. Giuseppe- Uertato, podpredsednika inž. Giovanni Favretto Fisce," predsednik; beneške pokrajine, in odv. A-gostino Candolini, predsednik videmske pokrajine ter pooblaščeni upravitelj inž. Rai-mondo Visintin. V zvezi z vestmi, ki so jih objavili nekateri časniki, da proučujejo načrte za gradnjo nove avtomobilske ceste Padova - Treviso - Pordeno-Trbiž, predsedstvo ome- njene družbe opozarja, da sta v načrtu za vzhodni del avtomobilskih cest, ki je bil sprejet na mednarodni konvenciji v 2enevi, leta 1950, omenjeni samo avtomobilski cesti Benetke - Videm - Trst in Videm - Trbiž. V vsedržavni načrt (zakon št. 463 od 21. maja leta 1953) pa je bila za sedaj za ta del vključena samo avtomobilska cesta Benetke - Palmanova - Videm -Trst. Zaradi tega ugotavlja predsedstvo, da noben drug načrt ne more biti veljaven, ker bi kakršni koli drugi načrti, ki jih ne vsebuje že sprejeti program, samo škodovali splošnim interesom tega področja in zlasti še beneškemu in tržaškemu pristanišču. Obenem pa ti načrti ne bi mogli biti sprejeti in bi vsako neposredno posredovanje v tem pogledu samo škodovalo razvoju avtomobilskih cest na tem važnem vzhodnem področju. Zato izraža prepričanje, da se omenjena pobuda ne bo razvila in sklene, da se to sporočilo pošlje vladi ter vsem pokrajinskim upravam in trgovinskim zbornicam beneške dežele«. Upajmo torej, da bo gornje opozorilo vladi in vsem tistim zainteresiranim krogom beneške dežele, ki so objavili vest o novi avtomobilski cesti Padova - Treviso - Pordenone -Trbiž, kaj -pomagalo. Saj si ne moremo zamisliti, da bi v Rimu dali prednost omenjeni avtomobilski cesti, ki ni neposredno povezana zlasti s ............................................................................................................... umi Povečanje Števila nesreč na delu Največ nesreč v gradbeni in železarski industriji Lani je prejelo zaradi nesreč na delu odškodnino nad ».000 delavcev . Morajo se izboljšali zaščitne uaprave Pred nekaj meseci je bilo precej govora o nesrečah na delu; vprašanje pa je še vedno pereče zlasti v našem mestu, ki glede tega prednjači pred mnogimi drugimi italijanskimi mesti. Iz najnovejših podatkov sledi, da je bilo na našem področju v zadnjih treh letih kar 6364 nesreč na delu v zidarski stroki; 5242 pa v kovinarski, zlasti v železarski industriji. Povprečno je v zidarski stroki nad 2.000 nesreč na delu vsako leto; v kovinarskih podjetjih pa nad 1800. Vsem je še v spominu nesreča zidarja, ki je pred dobrim mesecem padel s petega nadstropja pri gradnji nove stavbe v Ul. Pacinotti; delavci v ILVA pa se bodo še dolgo časa spominjali nesreče svojega delovnega tovariša Staniča, ki so ga stisnili kosi železa. Tudi lani je bilo veliko število hujših in lažjih nesreč na delu; točni podatki še niso znani; na sedežu pokrajinskega odbora ustanove INA1L so zabeležili lani približno 30 prošenj za izplačilo odškodnine zaradi smrtnih nesreč na delu, 8 000 pa zaradi manjših in večjih nesreč na delu. Vsekakor pa je število nesreč večje, ker marsikateri delavec iz enega ali drugega vzroka, večkrat pa zaradi nevednosti ne prijavi svojega primera o-menjeni ustanovi, ki nudi glede tega delavcem vso pomoč. Kakor je razvidno, je torej največ nesreč v gradbeni industriji in v kovinarskih podjetjih; do nesreč pa pride predvsem zadnje dni tedna, t. J, ob koncu delovnega urnika. To pomeni, da je največkrat vzrok nesreče izčrpanost delavcev. Večkrat pa pride do nesreč zaradi nezadostnih zaščitnih sredstev in nezadostne skrbi za varnost delavcev. Zlaati delavci v železarski stroki se pritožujejo zaradi prevelikega izkoriščanja delovne lile in zahtevajo znižanje delovnega urnika. Poleg tega pa vsi delavci že več časa zahtevajo, naj bi v podjetjih ustanovili odbore za zaščito pred nezgodami, v katerih bi morali biti primerno zastopani delavci. Oblasti pa bi morale večkrat napraviti kontrolo v raznih podjetjih in prisiliti delodajalce, da poskrbijo za vse zaščitne naprave ter usposobijo zlasti mlado delovno silo za njihovo učinkovito in takojšnjo uporabo. Številke o nesrečah na delu, ki smo jih zdaj omenili, so zelo zgovorne in dokazujejo, da je nujno potrebno proučiti to vprašanje in najti primerna sredstva. Novi odloki vladnega komisariata dražbam in licitacijam in sklepajo pogodbe v zadevah njihove pristojnosti. Odlok st. 200 se t,če uvedbe davka na družbe, sprememb k posrednim davkom od trgovinskih poslov in ukinitve davka na premoženje. Neugodne posledice prehude vinjenosti Te dni Je izšel Uradni ved-nik št. 1 vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje šest odlokov in seznam zakonskih ukrepov, ki začnejo veljati na našem področju. Odlok št. 195 določa ustanovitev Galerije starodavne umetnosti v gradiču miramarskega parka. Odlok št. 196 predpisuje, da bodo nekateri državni uradniki, ki so v službi pri vladnem generalnem komisariatu dobivali osebno doklado. Odlok 16f razteguje na Trst namestniški zakonodajni odlok z dne 14. marca 1945 št. 111. ki vsebuj,* razne predpise o trgovini. Odlok 198 vsebuje predpise o rekviziciji. Odlok 199 določa, da lahko vladni generalni komisar pooblasti .ravnatelja za javna dela in ravnatelje za finance ali funkctonai je, ki so od njih odvisni in ki unajo vsak vsaj kvalifikacijo ravnatelja sekcije, da načelujejo «Se liter dobrega« je s hripavim glasom pel v nedeljo zvečer neki mož, ki se je zibal, kot da bi ga premetavali razburkani morski valovi. Mož je bil sicer vajen valovanja, saj je pomorščak po poklicu, a vina verjetno ni mogel prenesti, vsaj v takšni meri ne, kakor ga je spil. Kljub negotovim korakom je vinjeni človek, Giovanni Gasperoni po imenu, stanujoč v Sesljanu, nadaljeval svojo pot po vasi tn pel solospeve, ki so morda ugajali njemu, a ne drugim. Posebno ne nekaterim agentom komisariata javne varnosti iz Devina, ki so nekaj časa opazovali moža in se mu morda tudi smejali, a ko je ta presegel vse meje dostojnosti, so sklenili, da ga spravijo za nekaj ur na hladno, kjer ne bi mogel škoditi nobenemu in bi se hkrati lahko streznil. Toda med telesno preiskavo je prišel na dan predmet, ki tržaškim pristaniščem in ne more preseči važnosti avtomobilskih cest, ki naj bi vezale tržaško in beneško pristanišče z Avstrijo ter obe najvažnejši jadranski pristanišči in industrijski središči med seboj. Sicer pa se ne bi nič čudili, da bi se našel nekje v kakem rimskem ministrstvu človek, ki bi takšno krivico zlasti v škodo Trsta podprl. Kljub vsemu pa dvomimo, da bi vlada kaj takega odobrila. Ko pa že govorimo o avtomobilskih cestah, moramo še omeniti ,da ni dolgo od tega, ko smo objavili vest, da so bili že izdelani načrti za gradnjo avtomobilske ceste Benetke - Muenchen. Tedaj smo napisali tudi nekatere podrobnosti, in sicer, koliko naj bi ta nova avtomobilska cesta stala Italijo, koliko Avstrijo in koliko Zahodno Nemčijo. Obenem pa je bilo rečeno, da sta avtomobilski cesti Benetke - Videm - Trst in Videm - Trbiž, ki naj bi se povezali z avtomobilsko cesto Dunaj - Celovec - Beljak - italijanska meja, odvisni od gradnje avtomobilske ceste Benetke - Muenchen. Menimo, da bi morala tudi ta vest dobiti u-strezen odgovor, kot ga je dobila vest o avtomobilski cesti Padova - Treviso - Pordenone - Trbiž. Podrejevati gradnjo avtomobilskih cest med Benetkami, Trstom, Vidmom in Avstrijo avtomobilski cesti z Bavarsko lahko samo škoduje tržaškemu pristanišču. E-dino korist od te avtomobilske ceste bi imele Benetke, ker sta Bavarska in Tirolska vezani na njeno pristanišče. Zato zanima ta avtomobilska cesta izključno Benetke. ——«» ----- Poskus samomora Vsak ima lahko v življenju nevšečnosti in se prepusti obupu. Nekateri ljudje iščejo pozabo v vinu, drugi v zabavi, nekaj pa se jih odloči za tragičen korak: s samomorom hočejo enkrat za vselej prekiniti trpljenje in v obupu je včasih lahko, seči po kakem rezilu in si ga globoko zasaditi v žile. Ta sicer ni »lahka« smrt, ki se včasih noče usmiliti kandidata in ga pusti krvaveti in trpeti. Največkrat pa takega človeka rešijo smrti in potem mora vse življenje nositi sledove nepremiš* ljenega dejanja. Obup je zajel včeraj v prvih jutranjih urah tudi 49-letnega pleskarja Massimilia-na Štorija iz Ul. Pondarea 5. popolnoma izpremenili namen in s tem tudi pomen? To čudno zadržanje vladnega generalnega komisariata na svojevrsten način potrjuje glasove, da je conski proračun aktiven in da bo v letošnjem letu predvidena aktivna razlika dosegla kar 13 milijard lir. Na vsak način bi moralo biti med tiskovno konferenco govora tudi o tem vprašanju in pričakujemo, da bo vladni generalni komisar navedel vsaj nekatere najvažnejše podatke. Čez leden dni nabor letnika 1937 Cez teden dni bo pričela tržaška občina pošiljati pozive za nabor mladeničev, ki so rojeni 1937. leta. K naboru se morajo zglasiti tudi mladeniči, ki zaradi pomote ali drugega razloga niso vpisani v seznam, ki je občinstvu na vpogled vsak dan na anagrafskem uradu do 10. t.m, \ sak dan bodo pregledali približno 60 mladeničev, tako da računajo, da bo celotni nabor-ni postopek trajal mesec in pol. Mladeniči, ki bodo potrjeni, bodo nastopili vojaško službo, ko bo tu predpisalo vojno ministrstvo. Mladeniči rujeni 1938. leta pa bodo šli na nabor verjetno po avgustu, za rojene leta 1939 in 1940 pa bodo veljali roki, ki so običajni v ostalih pokrajinah. Uradno se še nič ne ve o vppklicih odnosno ureditvi službe za mladeniče, ki so bili rojeni pred zgoraj navedenimi letniki. V LETU 1957 Številna naročila v ladjedelnicah CK DA y preteklem letu so bile ladjedelnice CRDA dobro za- 126 stanovanjskih izgonov Spremenili se mora kriterij, po katerem dodeljuje občina zasilna stanovanja Vprašanje stanovanjskih izgonov je na našem področju še vedno izredno pereče, saj je do 15. februarja napovedanih kar 126 izgonov, med katerimi 68 s pomočjo policije, tako da za te primere ni mogoče doseči več nobene odložitve. Kot vidimo, je torej stanje še vedno zelo resno, saj grozi samo do sredine prihodnjega meseca kar 126 tržaškim družinam, da se znajdejo na cesti brez kakršnega koli zatočišča. Upoštevati moramo namreč tudi, da občina ne razpolaga več s primernimi zatočišči, kamor bi lahko namestila izgnane družine. Tako že sedaj niso mogli dobiti vsaj zasilnega zavetišča za več desetin družin, katere so izgnali že proti koncu leta. Kam bodo namestili družine, ki se bodo znašle na cesti v prihodnjih tednih? Na to vprašanje žal ne ve nihče pravega odgovora. Za sedaj ni mogoče pričakovati rešitve niti od parlamenta, čeprav je senat že razpravljal o zakonskem o-snutku, katerega so podprli predstavniki vseh strank. Ta osnutek je sedaj v rokah predsednika senata, ki je zahteval krajšo odložitev razprave, da bo lahko stvar proučil -in se prepričal, če je položaj v resnici tako kritičen. Kot je znano, je senat z delom preobložen, tako da ni upanja, da bi stvar v kratkem rešil in nato predal zakonski o-snutek v razpravo poslanski zbornici. Upravičene kritike lete tudi na račun tržaške občine in prefekturnega komisarja. O-menili smo že kritično stanje glede zasilnih zatočišč. Delovanje občine pa je tudi glede drugih vptašarij in zlasti glede kriterijev vredno resne kritike. Tako je združenje stanovanjskih upravičencev že pred dobrim mesecem dni interveniralo, da bi izpremenili kriterije, po katerih občina poslene, saj so postavili gred- določa, komu bodo nudili po- lje šestih 'ladij v skupni to-naži 181 tisoč ton, splavili so 179,000 ton ladjevja in dokončali ter izročili naročnikom 6 ladij v skupni tonaži 123.000 ton. Obvestilo naročnikom v Jugoslaviji Vse naročnike na naš li,st v Jugoslaviji vljudno prosimo, da takoj nakažejo naročnino za leto 1958. Po možnosti vplačajte vsaj za tri mesece vnaprej, da nam tako prihranite deio in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali. Naročnino nakazujte na »ADIT« Državna zal. Slovenije - Ljuo-ljana - Stritarjeva 3/1 . Tekoči račun 60 - KB - 1 - 2 -375. l.etna naročnina znaša din 2.520.—, četrtletna 630. -mesečna 210.—. Samo nedeljska številka: letno 540.—, polletno 270.—, četrtletno 135.—. moč in komu ne. Občina namreč odbija vsako pomoč ti; stim izgnanim družinam, ki sestoje iz dveh članov in ki imajo 40.000 lir mesečnih dohodkov, odnosno imajo tri člane in 50.000 lir dohodkov, štiri člane in 60.000 lir dohodkov, 5 članov in 70.000 lir dohodkov, za vsakega nadaljnjega člana pa računajo še 5.000 lir dohodkov. Očitno so te vsote mnogo prenizke, saj nikakor ne more plačevati na primer mlad zakonski par, ki zasluži na mesec 41.000 lir svobodno najemnino, ki je najmanj 15.000 lir za še tako majhno in skromno stanovanje, ki ga pa povrh tega ni tako lahko — če že ne nemogoče — najti. S stanovanjskimi izgoni se torej nadaljuje, kar nam priča tudi primer stanovalcev v Ul. Coroneo 5 - 7, ki so pred nekaj meseci javno protestirali pri vseh najodgovornejših predstavnikih oblasti in katerim so mnogi uradni predstavniki zagotovili vso podporo. Sedem družin, ki so ime- je še poslabšal položaj vinjenega uasperonija. V žepu so mu namreč našli nož z ostrim, osem in pol cm dolgim rezilom. Posest takega orožja, ker policijski organi tako označujejo nož, je prepovedana in kazniva, posebno če se ima v javnem lokalu. In tako so agenti sestavili zapisnik ter ga poslali okrajnemu sodišču v Tržiču, kjer se bo moral Gasperoni zagovarjati zaradi pijanosti in tudi zaradi posesti noža. Nekaj mesecev zapora ali globe ga nihče ne bo mogel rešiti. Vzroki niso manjkali, ker mož kljub volji, da bi si z delom kaj zaslužil, ni nikjer našel zaposlitve. Dolga brezposelnost gu je tako prisilila, da je sklenil izvršiti samomor. V ta namen je spravil v žep ostro britvico in se odpravil do ljudskega vrta v Ul, Giu-lia, kjer si je z rezilom prerezal obe zapestji. Kri, ki mu je pritekla iz ran, pa ga je spumetovala. Končno, si je mislil Stori, je življenje lepo in se izplača živeti. Obup je tako pustil mesto upanju in Stori si je z robcem za silo obvezal rani ter se, čeprav Nadaljevanje borbe kovinarjev Tudi včeraj stavka v ladjedelnicah CRDA Danes bodo delavci zopet zapustili delo dve uri pred koncem urnika Kakor je bilo napovedano, je bila v CRDA in Tržaškem arzenalu včeraj spet stavka, ki se je je udeležilo vse de- lavstvo. V arzenalu so delav< ct zapustili delo ob 13.30, v ubral ih QHDa Pa °b l415- Nočne Izmene niso stavkale, dnevne izniune pa so zapustile delo po petih urah dela. Popoldne je bilo v Ljudskem domu zborovanje stavkajočih, na katerem so razpravljali o sedanjem stanjil spora in o nadaljevanju borbe. Sinoči pa so o razvoju spora in nadaljevanju stuvkovnegu gibanju razpravljali na seji izvršnega odbora Zveze kovinarjev FI OM. Po skupnem dogovoru tajništev obeh sindikalnih orgu-nizacij kovinarjev bo danes spet stavka- v CRDA in arze-nulu bodo' delavci zapustili delo ob 12.30, dnevne izmene bodo zapustile delo po petih urah dela, osemurne nočne izmene bodo delale redno, dvanajsturne nočne izmene pa sploh ne bodo prišle na delo. Stavke se bodo udeležili tudi delavci, ki so zaposleni pri zunanjih podjetjih, ki opravljajo razna dela v CRDA in Tržaškem arzenalu. Danes ob 13.30 bo zborovanje stavkajočih delavcev v dvorani ((Verdi« v Miljah; zvečer pa bo v Ul. Zonta 2 sestanek sindikalnih aktivistov iz malih in I»uvr/.ai »um *v , **r • - ■ . um divllv iftiuv ; šibek zaradi izgubljene krvi. siednjih industrijskih podjetij. zatekel v sprejemni oddelek bolnišnice. Dežurni zdravnik mu je tu-koj nudil pomoč in ker mu je ugotovil tudi mišične poškodbe, gu je nujno poslal na II. kirurški oddelek. Ce ne bo komplikacij, bo Stori ozdravel v 15 ali 20 dneh. Po okrevanju se ga bo morda kdo usmilil in mu nudil delo, ki mu bo pomagnlo, da bo po- Na delu se je delavec ranil v desno oko »dravnikov se bo Vouk lahko zdravil doma in tako so ga po nudeni potrebni pomoči odslovili in mu priporočili 8 ali celo 10 dni skrbne nege. Seveda se bo moral držati navodil, ki mu jih je dal zdrav-nik-okulist. Vouk, ki se je sam zatekel v bolnišnico, se je ranil na očesu med delom v delavnicah Taurosa v Ul. Flavia. Hotel je namreč poravnati kos železa, a tu se je zopet skrivil, pri čemer ga je zadnji del udaril po očesu. le svobodno pogodbo, so do sedaj že izselili in jih namestili v raznih občinskih zasilnih zavetiščih. Za ostale družine, ki imajo staro pogodbo, pa je izselitveni postopek v teku. Predavanje za rezervne oficirje Poveljstvo vojaškega področja prireja tudi letos spopo1.-nitveni tečaj za rezervne oficirje. Tečaj se prične 11. t. m. s predavanjem tržaškega univerzitetnega profesorja Co-stantinidesa o ((Petroleju in Srednjem vzhodu«. Predavanje bo v prostorih oficirskega krožka v Ul- Universita ob 18. uri. Vabljeni so rezervni oficirji. Karel Gruntar Včeraj popoldne smo v Bazovici pokopali Karla Gruntarja, učitelja v pokoju in bivšega gostilničarja. V starosti 82 let je po daljši bolezni za vedno zatisnil oči, sam, takorekoč brez svojcev, saj je imel v Trstu samo nečaka, o-stali sorodniki pa živijo v Jugoslaviji- Njegova življenjska pot je bila pot zavednih primorskih učiteljev. Najprej je služboval na Tolminskem, potem je bil premeščen v Sežano, od tam v Rojan, kjer je ostal nekaj let, dokler ga niso premestili na Katinaro m od tum v Bazovico, kjer je živel vse od leta 1004 dalje. Tik pred upokojitvijo je poučeval še v Gropadi, toda svojega poklica se je z veseljem lotil tudi po osvoboditvi, ko je bilo občutno pomanjkanje učnih moči, in spet smo ga nekaj let videli v šoli v Bazovici. Njegova življenjska pot je bila polna trnja. Življenjska družica, ki mu je umrla že pred leti, je povila skupaj pet otrok, toda trije so umrli že v otroški dobi. Ostala sta mu dva sinaN za katera je upal, da mu bosta v uteho in oporo na stara leta. Toda usoda je hotela drugače. Eden od obeh sinov je v Ljubljani, ka-1 mor je zbežal pred jušistitno tiranijo, da bi lahko mirno študiral, nenadoma zbolel tn umrl, medtem ko so mu drugega sina upepeliti v krematoriju nemškega taborišča. Tako je ostal sam, daleč od svojcev, ki prebivajo v Kobaridu, od koder je sam po rodu. Kot primorskega učitelja se ga spominjajo vsi njegovi bivši učenci, kt so učitelja Gruntarja cenili zaradi njegove široke razgledanosti, zaradi nje- ove zavednosti, zaradi tega. S kora se bomo srečali mA l/tvlv.-.v-vl-Jš*. z- Janez Cuk, znani filmski igralec, ki bo nastopil na prireditvah Glasbene Matice Ogromna večina Tržačanov se bo prvič srečala s sekste-tom Boruta Lesjaka, ki bo nastopil na obeh prireditvah Glasbene Matice v soboto 11. t. m. (ples) ter v nedeljo 12. t. m. (zabavni popoldan). Borut Lesjak je še prav mlad, a si je že pridobil sloves izrazito nadarjenega glasbenika ter se je že uveljavil kot pianist, kot dirigent glasbenih skupin in kot komponist. Poleg srednje šole je dokončal tudi glasbeno akademijo, kjer je leta 1954 diplomiral. Za seboj ima že več klavirskih koncertov, z orkestrom in samostojnih, vodil je z u-spehom Zabavni oktet, Češko godbo in Kranjske drvarje, sedaj pa ima svoj sekstet, ki ga je sam ustanovil. Kot komponist je uglasbil vložke v več filmih. Nekaj njegovih kompozicij iz filma «Ne čakaj na maj«, ki so splošno priljubljene, bomo slišali na koncertu. Priredil in samostojno komponiral je tudi celo vrsto skladb za plesni orkester. Sploh je Lesjak mojster v zabavnem žanru, ki nam je dal že mnogo lepega za male (kakor v lutkovnem filmu eOtoks) in pa za odrasle, kakor bomo imeli priliko sami spoznati. Njegov ansambel je uspešno nastopil že širom po Jugoslaviji in tudi v inozemstvu; celo v Parizu je žel prav laskav uspeh. Za GM — dr. M. SNG v TRSTU V nedeljo 12. t. m. ob 16. uri na Kontovelu A. P. CEHOV UTVA Huda nesreča delavca v filobusu a ,_____ ker je v vsakem trenutku z besedo ali dejanjem priskočil na pomoč tistemu, ki je je bit potreben. Imel je mnogo prijateljev v Trstu in po Krasu in ko se je zvedelo, da je tako nenadoma preminil, se je marsikdo spomiiil na leta. ko mu je pok. Gruntar, vlival prvo učenost v glavo. V velikem številu smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka domača zemljica, ki jo je tako vroče ljubil/ GLASBENA MATICA priredi 11. januarja 195M z začetkom ob ,21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« PLES 12. januarja ob 17. uri pa v Avditoriju VESELI POPOLDAN Sodelujejo: priznani ansambel Boruta Lesjaka duet Majda in Polonca Janez Cuk, znani slovenski filmski igralec Vabila in rezerviranje miz oa danes dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338: BuecKertove pesmi; 19.15 Sola in vzgoja: »Pomen in važnost igre za otrokov duševni in telesni raz- it A D 1 O voj«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 - -jTo Šport; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Ugo Betti; »Naše sanje«, komedija v 3 dej.; nato orkester Johhny Douglas; 23.00 Romance in serenade. T H S T 1. 11-.30 Simfonična glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 16.30 Prenos koncerta iz Avditorija; 17.00 Oddaja za otroke; 17.30 Glasbeni popoldan; 21.00 Pestra glasba. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v Ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranjj koledar; 12.05 Opoldanski cocktail: 12.50 Od melodije do melodije; 13.40 Kmetijski nasveti: »Zimsko škropljenje sadnega drevja«; 13.45 Od melodije do melodije: 14.20 Sola. in življenje: «Pogovor s pionirji o njihovih načrtih« — «S kolesom po Krasu«; 14.40 «Morena» in druge slovaške narodne pesmi -i;n plesi; 15.25 Polke in valčki Franka Jan. koviča; 15.40- 17.00 Prenos RLj 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.15 Lahka glasba; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Ritmični orkester Artid Shavv. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 6.40-6.45 Naš jedilnik: 8,05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni poldne govori; 9.15 Za ljubitelje narodne in domače glasbe; 9.45 Petnajst minut s triom Dorka Skoberneta; 10.10 Skladbe o mestih in deželah; 11.00 Melodije s tekočega traku; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo; 12.05 Opoldanski solistični koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igra Mariborski godalni an-simbel; 13.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — John Dos Passos: Manhattan Transfer (odlomek); 16.05 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 S kitaro pod oknom (italijanski in španski napevi); 18.00 Kulturni piegled; 18.15 Tri klavirske skladbe Cl. Debussyja; 18.30 Glasb* narodov sveta: Pesmi in plesi ■* Kambodže; 18.50 Razgovori o n:eohnanyi: Variacije na neko otroško temo za ^ u ln 17 30 Plesna čajanka, 18.00 Koncert orkestra Iz beneškega gledališča «La Fe-nlce«; 18.40 Znane melodije iz preteklosti; 19.00 Mahler; Tri ........................................................................ ■■tunini...111 [od včeraj do danes Stanislav Vouk iz Ul. Sura Davis bi se moral precej zahvaliti sreči, če danes še vidi z desnim očesom. Bil je namreč v nevarnosti, da izgubi vid, n na njegovo srečo so mu zdravniki v bolnišnici ugoto- zabil na trenutke, ko ni vi- vili le runo, čeprav globoko del nobene druge rešitve kot I in precej skelečo, na roženicl naglo smrt. 'desnega očesa. Bo mnenju V jutranjih urah je 24-letni Renato Franovič iz Griže pri Miljah stopil v filobus št. 20 ter nameraval na delo. Nepričakovano pa mu je postalo slabo, in to v trenutku ko je filobus vozil čez Seneni trg. Franovič se je zgrudil na tlu, pri čemer se je udaril ob sedežih. Na kričanje potnikov je šofer po desetih metrih vožnje zavrl in tako so lahko nezavestnega delavca odnesli do bližnje servisne postaje, kamor so prišli ponj bolničarji Rdečega križa z rešilnim avtom. Franovičevo stanje je bilo ob prihodu v bolnišnico precej resno, ker je imel poleg ran na desni strani glave tudi verjetno prebitje lobanja. Zdravnikom m preostalo drugega, kot sprejeti gu na II. kirurškem oddelku, kjer »o si tudi pridržali prognozo. Pristojni organi »o uvedli preiskavo, da ugotovijo vzroke Franovičevih poškodb. Nekateri očividci so mnenja, da je mladeniču med vožnjo postalo slabo, drugi pa mislijo, da je izgubil ravnotežje in nerodno padel, pri čemer je zaradi tresljajev vozila večkrat udaril z glavo ob sedeže. IJUDNHA 1’KIISVKTA izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel redno sejo v petek 10. januarja t, 1. ob 18. uri na sedežu v Ul. Homa 15. KAZNA OltVKNTII.A Izvršni odbor Slovenske gospo, darsko-kulturne zveze v Trstu bo imel sejo v sredo 8. t. 111. ob 20.30 na sedežu v Ul. Ruma 15. DAHOVI IN IMtlNPKVKIl V počasihev spomina padlega Sina Angela daruje ob 13. obletnici njegove smrt! družina Zuban 1000 lir za Dijaško Malico. Namesto cvetja na grob pok bratranca daruje Amalija Cok 1000 lir za Dijaško Matico. «»_—. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3., 6. in 7. januarja 1958 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 44 oseb, poroke pa ni bilo nobene, UMRLI SO: 72-letn! Pletro Piazza, 69-letiiii Luigi Jancovuh 44-letnl Lm lano De Potite Ji-letna Kmilta Hslrsrhke vd ’ /ir-nlch, H9-leina Domeniva Pi(u*u por Vtdali, 66-letni Ktnilto Cubt 70-lel,na Anna Retz. vd. Saba, 29- 42-letnl Carlo Purieh, 58-letna Merced« Zottl, 75-letna Laura Colombii.ro vd. Lucches,, 43-letm H errucclo Zugna, 71 -letn 1 Giovau-ni Coloni 79-letna Glovanna Čebul« vd. Mosettt, 87-1 etni Rlccar-do Stenico, B4-lrtn4 Mlchele Germani, 73-letn| Vasco De Paoli, 82-letna Rosa Blaslg por. Salz 76-letni Carlo Gherlanl, 79-letm Josip Pahor, 82-letnl Karel Gruntar, 16-letna Grazlella Malartdrt-110, 83-tetnu Glosetfa GherdoJ por Bensi, 61-1 etrd Giuseppe Salv Int. 27-lelna Chlara de Domlnlcl por. Busan, 69-letna Frančiška Lisjak por Skorja, 78-lema Beatrlce Rossi vd. Trebbt, 84-letna Maria Co lom 76-lciua Marija Bezeg vd Kert, 67-1 rt ni Antonio SemT, 74 letna Maria Magl por, Gordoni 73-letna Margherlta VUkopp vd Fragtacomo 63-letna Pavlina Sto- s 1 w~-*». • ..v...... vno- covac vd. Steffg, 68-letni Angelo Scocchl, 69-letnl Antonio Franza, 54-letn| Alojz Cok. 76-lrtna Frančiška Kravo« vd Simoni, 59-letna Antonia Kadesstch por Vartella 69-letna Ana Hegent vd Godina Uu-letnl Carlo Bradamunte, 84 letni Ganparo VVel.vv 72-letnl Az-zoltno (JuercloH, 7lf-1«na Mar a F.lisabetta Spadam vd Bonlfacto Hooalia Comellt, stara 5 cim NOČNA SLU/HA LEKARN v januarju CipoUa, Ul. Uelpogglo 4; Godi na tnea, Ul. GlnnastUa 6 Al MatM&lema, Istrska ultra 4:1 Ptz-/ul Clgnola, Kor/o Halla 14;’ Cru- letna Ida Vidon por, Beacovlch, I ee Azzurraj Ul. Coinmerctaic 26 v.uiui 111 w,injr »W"i. Ariston. 16.00: «Vragi s Pacifik*? R. VVagr.er, T. Moore. Cin««1* sccpe, techmcolor. j Armonia. 15.00: »Stebri neba«. ' Ohandler, D. Malone. Tech m* Aurora. 16.00: «Arrivederc! n* nta«, M. Lanza, M. Al)asl° " R. Rascel. . Garibaldi 16.00: »Zelezrvl letni*” M. Fischer, R. Salvatori. -Ideale. 16.00: »Veliki zapelj ?<*. Fernamdel, C. Sevilla, E. C z*” Technlcolor. a0. Impero. 16.00; «Arrlvederci n-, nta«, M. Lanza, M. ARaslO R. Rascel. _ Italta. 16.00; »Rififi«, J. SeJuS in Mazali Noel. Mladolet"“ prepovedano. _ -gt Moderno, 16.00: «Davy In pirati«, F Parker, B. i,n J. York. Mip S. Marco, 16.00: «Lisbon», N-land, Maureen 0’Hara. Clnen'^ scope, techmcolor. Savona. 16,00: «LJubezenskl Sž-g, Llberace, D. Maronc In J. uct Vlale. 16.00; «30 milijonov knj ,. Zemlje«, W. Ilopper, J. Vltt. Venelo. 16.00: «HoHy^ ali smrt«, D. Martin, J. Le-, Belvedere. 15.30: «KralJtc» M got«, Techmcolor Marconi iŠ.bO: ’ »Sijajna; zen«. Cinemascope, technic0-,! Masslmo. 16.00: «Ubltl m* plrt ntorai«, A. Lan«bury In v Form -»T* Novo cine. 16.00: «Za Med prve slikarje morskih globin sodi Francisco Gussi iz Barcelone. Njegov način dela ni prav nič podoben slikarstvu »kopenskih# kolegov. Ti iščejo motive za svoje krajine na sprehodih po slikovitih dolinah in drugod, Gussijeva u-metnost pa je združena z velikimi telesnimi napori, saj jo «krade» na morskem dnu. Gussi seveda dela svoje podobe na obroke. Potopi se in opazuje podvodni svet. Sele potem, ko se vrne na površje po sapo. nariše sliko po spominu. Preuen naslika podvodno krajino, se mora potopiti vsaj petdesetkrat, zakaj poprej po njegovih izjavah ni mogoče posredovati morskega dna ali živalskih zastopnikov morskih globin v primerni obliki in podobi. Po navadi se potaplja Gussi brez opreme do deset metrov globoko in ostane spodaj tudi dlje kot minuto, V telesni zmogljivosti bi se torej lahko pomeril z marsikateriit športnikom. Kadar ima s seboj potapljaško opremo, katere sestavni del je kisikova maska, mu zadostuje za eno podobo pet zapovrstnih daljših izletov v «svet tišine«. Slikar «šeste celine« ne u-stvarja podob nenavadnih rib in drugih morskih živali, kar bi mu kot posebnost kaj kmalu pripomoglo do uspeha. Pravi, da bi takšne podobe ustvarile pri gledalcu sugestijo vode, ker riba pač plava v njej. Nasprotno, slikar riše pravzaprav vodo nad motnim morskim dnom. Mimogrede: G us-si je prijatelj Antonia Ribere, ki uživa sloves »podvodnega pesnika« .. HitiiiHii mi n n iti n umni intimnimi m im (Humu n m i m n n m m iiiiiuiHunimiianiiitiiiiiiiii GASILCEV A ZENA ill I um Mb. — 4 8. januarja 1958 laoriško-benciki dnevnik Hud ukrep grozi 110 delavcem SAFOC V treh znižati oddelkih tedenski nameravajo delovni čas Delovni čas bi se znižal od sedanjih 40 na 24 delovnih ar Med delavci oddelkov za i* delovanje orodja, vzdrževanje strojev in v montažnem oddelku je povzročila veliko nezadovoljstvo vest, da namerava ravnateljstvo že v tem tednu skrčiti tedenski delov ni čas od 40 na 24 ur. Ukrep bi prizadejal po zatrjevanju predstavnika ravnateljstva 110 delavcev, vendar ni nemogoče, da bi se to število še povečalo. Govori se, da bi se škoda, ki bi jo delavci utrpeli s skrčenjem delovnega časa delno nadomestila z dopolnilno blagajno, vendar se o tej možnosti ne ve še nič točnega. Ce bi ravnateljstvo uresničilo svoj sklep, in o tem ni skoraj nobenega dvoma, bi bilo večje število družin hudo prizadetih, saj so njihovi prejemki že tako skrčeni. Ker pa so pozimi izdatki v vsaki družini še toliko večji, ker je treba kupiti kurjavo, zimska oblačila in drugo, bi bilo skrčenje delovnega časa za številne družine naravnost u-aodno. Obmejni promet na Goriškem V letu 1957 zabeležili nad milijon prehodov Obmejni promet s prepustnicami in dvolastniškimi izkaznicami je dosegel v letu 1057 neverjeten razmah, saj »o na vseh blokih goriške pokrajine zabeležili več kot 1 milijon prehodov. Z dvolastniškimi izkaznicami je prešlo mejo okoli 41.000 ital. in 103 tisoč jug. državljanov, z navadnima propustnicami 608.000 jug. in 266.000 ital. državljanov, s posebnimi propustnicami 208 ital. in 148 jug. državljanov, s tranzitnimi prepustnicami je prekoračilo mejo tudi 6.400 jug. državljanov. S potnimi listi je šlo čez Obmejni promet š prepustnicami in dvolastniškimi izkaznicami je doživel višek v mesecu decembru, ko je prišlo z jugoslovanskega obmejnega pasu okoli 60.000 09eb. Do tako velikega prometa je prišlo predvsem zaradi velikega dotoka ljudi na Andrejev sejem in ob božičnih ter novoletnih praznikih. GORIŠKA PROSTA CONA Koliko blaga prejmemo na leto Z zakonom o prosti coni, ki bo veljal za nadaljnjih devet let, zagotavlja našemu mestu letno sledeče količine blaga po znižanih cenah: 2.000 ton goveje živine za zakol, svežega ter zmrznjenega mesa. 600 ton masla in hranilnih maščob 1.300 ton semenskega olja, 370 ton kave, 150 ton kavnih nadomestkov, 2.650 ton sladkorja, 60 ton kaikaa, 7.000 hi piva, 25.000 kubičnih metrov gradbenega lesa. 20.000 ton lesa za kurjavo, 500 ton lignita, 3.000 ton bencina, 600 ton petroleja, 5.600 ton gazo-ina, 200 ton mazil. Tabela obsega 52 najrazličnejših blagovnih vesti. Površina posejane pšenice enaka lanski Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je bil november na splošno ugoden za sejanje in oranje zemlje, ki naj spomladi sprejme nove kulture. Površina, na kateri je bila posejana pšenica, je letos približno enaka lanski. hlevih ni bilo večjih obolenj. Živina je zdrava. Opaziti je večje število mladih na nekoliko dvignila. Koruza se je nekoliko pocenila. Tudi cena vinu je relativno dobra. Njegova kakovost je nadpovprečna, kolikost pa za 20 do 30 odstotkov manjša kot leta 1956. Povišanje indeksa življenjskih stroškov Vsedržavni indeks življenjskih stroškov, ki se za leto 1938 označuje z ena, je znašal v 61 glavnih pokrajinskih središčih v septembru 1957 64,09, v avgustu 63,79 in 63,05 v septembru 1956. Indeks se je povečal za 0,5 odstotka v primeri z mesecem avgustom in za 1,6 odst. v primeri s septembrom 1956. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! KRIZA V RONKAH Predstavniki manjšine za nove volitve Delegacija pokrajinske Zveze demokratičnih občin, v kateri sta bila tudi senator Pel-legrini in poslanec prof. Ma-rangone, je bila včeraj pri prefektu in mu pojasnila svoje stališče do občinske krize v Ronkah in vprašanj, ki so v neposredni zvezi z delovanjem te občine. Kot je znano, vodi občinsko upravo samo občinski odbor, ker so svetovalci Krščanske demokracije podali ostavko. Ker ima občinska uprava veliko odgovornost in tudi važne naloge, kot je na primer odobritev občinskega proračuna za leto 1958, je tako stanje zelo škodljivo. Predstavniki manjšine v občinskem svetu v Ronkah predstavnika parlamenta so skladu s sklepom pokrajinskega kongresa Zveze demokratičnih občin, ki je bil pred časom v Gradiški, predlagali prefektu, naj napravi vse, kar je v njegovi moči, da se položaj uredi, dasiravno bi se v ta namen moral poslužiti zakona in v ča.>u treh mesecev razpisati volitve za izvolitev novega občinskega sveta. Prefekt je predlog vzel na znanje, obenem pa je delegate obvestil, da je notranje ministrstvo že seznanil položajem in pričakuje, da mu bo v kratkem odgovoril. Š>?OTZ~t f Zadnja faza priprav za tekmo s Severno irsko Izbrana šestnajstorica azzurrov za odločilno srečanje v Belfastu Med sklicanimi ni Virgilija - Corradi, Ferrario in Firmam se bodo ostalim pridružili v četrtek IIIIIMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllKIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIlillllllllllllH Med strojnimi podjetji v Novi Gorici in SAF0G Podpisana pogodba o tehničnem sodelovanju Italijanska delniška družba naj bi posredovala potrebne načrte, nakar bi lahko podjetje v Novi Gorici izdelovalo 500 statev letno blok " pri Rdeči hiši 32.000 živali, ki jih živinorejci redi-italijanskih državljanov m 24 j j° predvsem za meso. tisoč inozemcev, predvsem Ju- Zaradi razpoložljivosti manj-goslovanov. ših količin pšenice, se je ce- Imel bo 13 nadstropij si Gradbena delavnost v Gorici stremi vedno bolj navzgor. Mesto bo kmalu postalo polno novih motivov, ki bodo s svojimi vertikalnimi linijami spremenili dosedanjo monotonijo. Te dni bodo pričeli kopati temelje 13-nadstropnemii nebotičniku v Ui. Parini, katerega model vidimo na zgornji sliki. V njem bo 24 modernih stanovanj. Gradilo ga bo stavbeno podjetje Cechet, ki je zgradilo v našem mestu te več zgradb. Stroški bodo znašali okoli 100 milijonov lir. Po načrtih bi ga morali zgraditi v 365 delovnih dneh. Predstavniki novogoriških strojnih tovarn in livarn ter tovarne strojev SAFOG iz Gorice so, kot poročajo iz Nove Gorice, sklenili pogodbo o vzajemnem tehničnem sodelovanju pri izdelovanju avtomatskih statev za tekstilno industrijo. Italijanska delniška družba naj bi proti odplačilu posredovala potrebne načrte in drugo tehnično dokumentacijo, prej pa mora zadevni sporazum potrditi pristojni organ Zveznega izvršnega sveta v Beogradu. V razvijajoči se jugoslovanski tekstilni industriji je pomanjkanje statev, posebno avtomatskih, zelo občutno ter bi zato omenjeni sporazum utegnil biti koristen. Direktor novogoriškega podjetja je izrazil mnenje, da bi lahko v nekaj letih, ko bi osvojili tehniški postopek tovrstne proizvodnje izdelali kakih 500 statev letno. Zdaj izdeluje polavtomatske statve neko zagrebško podjetje. VLOM V*STANDO Nylonske vrvice so imele važno vlogo Za vlom v veleblagovnico St ar da se ne zanima samo kriminalni oddelek goriške kvesture, ampak tudi ravnatelj Cappelletti. ki je položil denar v blagajno, ker je u-pal, da je dovolj na varnem. Ravnatelj je namreč pregledal vse prostore, po katerih so se kretali vlomilci. Pri tem se mu je naključilo, da je opazil na tleh tanko ny-lonsko vrvico, ki je med seboj vezala tri točke: vhodna vrata, okno in blagajno. Ker je že sam vlom najboljše spričevalo izkušenosti ljudi, ki so se lotili tako tveganega podjetja, si lahko na podlagi novega odkritja predstavljamo, da so zasnovali načrt do zadnje potankosti. Cernu so služile ny!onske vrvice? Svedrovci so vedeli, da stanujejo poleg Stande razne stranke in da nočmi obhodnih' ledno prihaja nadzorovat ključavnico na vhodnih vratih. Ti ljudje so predstavljali največjo nevarnost Da bi pravočasno opozorili osebi, ki sta odpirali blagajno, sta bila dva pomočnika pri vhodnih vratih in pri oknu. Kadar je pretila nevarnost, sta potegnila za vrvico. To je bil znak za alarm, in svedrovca sta takoj prenehala z delom. Se en potegljaj, in nevarnost je šla mimo. Poleg ostalih kvalitet, s katerimi so bili vlomilci prav gotovo dobro oboroženi, je tudi svojevrsten »telefon* mnogo pripomogel k uspešnemu zaključku drznega podviga, katerega pristojne oblasti še niso katalogirale. • «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 102, tel. 31-52, - KINO - VERDI. 16.30: «Možje v me- stu», N. Taranto, M. Merlini, A. Sordi. VITTORIA 17.00: iiDogodivšči. ne Paperina in njegovih dru žabnikov*, Walt Disney, do kumentarni film «Dolina Santa Ynes». CENTRALE 17.00: «Prvi a-plavz*. C. Villa, E. Vaničes. MODERNO. 17.00: »Voščena maska*, v barvah. RIM. 7. — Tajništvo italijanske nogometne zveze je na predlog tehničnega komisarja sklicalo za kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo s Severno Irsko, ki bo 15. jan. v Belfastu, naslednjih 16 igralcev: Bologna: Pivatelli; Fiorentina: Gratton, Montuc-ri, Robotti, Segalo; Inter: Invernizzi; Vincenzi; Juventus: Corradi, Ferrario; Milan: Schiaffino; Napoli: Bugatti; Padova: Azzini, Moro; Roma: Ghiggia, Panetti; Sampdoria: Firmani. Navedeni igralci, razen onih, ki so angažirani za tekmo Juventus - Sampdoria. morajo biti jutri do 18. ure pri emilij-ski pokrajinski zvezi v Bologni. Od tam bodo takoj odpotovali z avtobusom v Caselec-chio. kjer bodo bivali v hotelu Pedretti. Corradiju in Ferrariu (oba Juve) ter Firmaniju (Sampdoria) je dovoljeno, da pridejo naravnost v Caselecchio v četrtek do 16. ure. Reprezentanti bodo zapustili Caselecchio v soboto popoldne in odpotovali z vlakom v Rim, odkoder bodo odpotovali z letalom v Belfast ob 10,30. * * * FLORENCA, 7. — Od štirih igralcev Fiorentine. ki so med izbranimi za Belfast, čuti Mc.n-tuori bolečine v hrbtu kot posledico včerajšnje tekme z A-talanto, Krilec Segato je brez vročine in bo jutri lahko prispel v Bologno. Branilec Robotti in napadalec Gratton pa sta v odlični fizični kondiciji. Irska reprezentanca močnejša kot 4. dec.? BELFAST, 7. — Nogometni strokovnjaki v Severni Irski menijo, da je reprezentanca, ki se bo 15. t. m. pomerila z italijansko v Belfastu, mnogo močnejša od one, ki je bila 4. dec. prisiljena k neodločenemu rezultatu v prijateljskem srečanju. Predvsem menijo, da bo vključitev Billyja Simpsona v sredino napada in zamenjava mest med obema zvezama dala napadu večjo prodornost, 4. dec. namreč Simpsonov namestnik Mc Adams ni zadovoljil in ga je Ferrario z lahkoto nadzoroval. Simpson pa je mnogo bolj gibčen in tudi fizično močnejši in izvedenci so prepričani, da bo mnogo bolj zaposlil italijansk' obrambo Kot pa njegov prednik. Vedno v zvezi z napadom trdijo, da je bil Cush, ki je 4. dec. d-osegel oba gola, prestavljen s položaja leve zveze na položaj desne zato, da do lahko Mc Ilroy na levi tvoril močnejšo dvojico z Mc Par-landom, ki je znan po svonh ostrih strelih na gol, kar je dokazal tudi v svojem matičnem moštvu Aston Villa, ki je trenutno lastnik angleškega pokala. Tudi obramba severnoirske reprezentance je znatno poja-čena z vključitvijo škotskega branilca Cunninghama. ki nastopa v vrstah Leisertra. Čeprav bo formalno zamenjal po škodovainega Keitha, so tehniki vendarle mnenja, da je nja-gova igra bolj prikladna za o-b-rambo pioti italijanskim napadalcem. Ves tisk v Belfastu tudi podčrtuje simpatično gesto Manchestra United, ki je dal dvema svojima igralcema dovoljenje, da lahko nastopita v reprezentanci, čeprav mora enajsterica že naslednji večer nastopiti proti beograjski Crvs- ni zvezdi za pokal evropskih prvakov. Ta dva igralca sta vratar Gregg in srednji krilec Jack Blanchflower. Izvedenci končno predvidevajo, da bo tekma 15. jan. mnogo bolj trda že zaradi dejstva. ker zadostuje Italiji že neodločen rezultat za kvalifikacijo v finale svetovnega or-venstva, Severna Irska pa mora zmagati. V Belfastu pa kljub temu prevladuje optimistično razpoloženje, ki temelji v glavnem na presenetlji-zi zmagi nad Anglijo s 3:2. PLAVANJE Crappova pred Konradsovo SYDNEY, 7. — V finalu na 440 yardov prosto v okviru plavalnega prvenstva Novega juž_ nega Walesa, je zmagala Avstralka Lorraine Crapp, ki je progo preplavala v času 4’58”2 m samo za 6 desetink sekunde prehitela svojo mlado rojakinjo Ilsc Konrads, ki je včeraj v izločilnem tekmovanju zmagala s časom 4’59”2. Svetovni rekord na tej progi ima Crappova s časom 4’48”6. Prvi letošnji uspeh planiškega junaka Recknagel (Nem.) zmagovalec avstrijsko-nemške Prodoren uspeh sovjetskih skakalcev - Med Jugo-slovani najboljši Langus, med Italijani Zandanel BISCHOFSHOFEN, 7. — Helmut Recknagel iz Vzhodne Nemčije je zmagal na nemško-avstrijski skakalni turneji. V štirih nastopih v Oberstdorfu, Garmisch Fartenkirchenu. Inns. bruoku in Bischofshofenu jc zbral skupno 865,1 točk. V C-bertsdorfu je bil drugi, v Gar- HELMUT RECKNAGEL mischu se ni plasiral, v Innsbrucku in v Bischofshofenu pa je bil prvi. Na drugo mesto v končni klasifikaciji se je uvrstil sovjetski skakalec Samov s 860,3 točkami, na tretje pa prav tako sovjetski skakalec Kamenski s 859,3 točkami. Nogometno prvenstvo IV. serije in diletantov Ponziana in Pro Gorizia še vedno pri dnu lesfvice Med diletanti od tržaških enajstoric uspešna samo Libertas iiMiHitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiaiiiiMiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiinuiHiiiiiiiiHoiaHiniiiniiinii, Nove knjige v Lfudski čitalnici Številni ljubitelji dobrega čtiva bodo lahko segli po Stritarjevih zbranih delih, Zupančičevi sta, ki imajo vsak po 20 točk. Edera je preteklo nedeljo ;z gubila v Miljah proti Mugge-sani z 1:0, S. Giovanni je izgubil proti Itali s 4:1, Libertas pa je doma premagal A-moco s 3:0. Lepo je v zadnjih tednih napredovala goriška Juventi.ia (Standrež), ki je tokrat na svojem terenu premagala e- najstorico Silver Romana z visokim rezultatom 6:0 in deli poslej 14. mesto z Mošo in Sv. Ano. Rezultati; Muggesana - Eda-ra 1:0, Pro Romans - Crda 2:1, Cava Romana - SantVAnna 3:2, Itala - San Giovanni 4:1, Ro l-chi - Istria 3:1, Cormonese -Mossa 1:0, Juventina - Silver Romana 6:0, Libertas - Amo-co 3:0, Fortitudo . San Can-ciano 3:0. IV. SERIJA Skup. A Mantova 13 8 4 1 23 9 20 Treviso 13 6 6 1 17 8 16 Anconita.na 13 7 3 3 20 11 1<’ Pordenone 13 5 5 3 22 17 15 Hellas 13 5 5 3 16 13 15 Pescara 13 4 6 3 16 12 14 Chieti 13 4 6 3 15 14 14 Marzoli 13 5 3 5 21 20 13 Forli 13 4 4 5 14 15 12 Moglia 13 4 4 5 13 15 12 Crda 13 4 4 5 15 19 12 Pro Gorizia 13 5 2 6 11 16 12 V. Veneto 13 3 4 6 17 26 10 Dolo 13 3 3 7 14 22 9 Falk 13 2 4 7 1 21 8 Belluno 13 1 5 7 10 19 3 Skup B Sava 13 8 4 1 25 13 20 Bassano 13 7 4 2 18 8 13 Schio 13 6 5 2 IH 10 17 Trento 13 6 4 3 20 15 16 Pelizzari 13 6 4 3 17 14 16 Rovereto 13 7 2 4 17 19 16 Bolzaino 13 6 2 5 24 15 14 Audace 13 5 3 5 IB 16 13 P. S. Pietro 13 5 2 6 12 10 12 Aurora 13 3 6 4 12 14 12 Saici 13 4 3 6 13 15 1 1 Cividalese 13 4 3 6 12 22 11 Ponziana 13 3 4 6 13 17 10 Meraino 13 3 3 7 14 20 M Portogruar. 13 3 3 7 12 20 9 Clodia 13 1 2 10 9 26 4 DILETANTI Skua B Fortitudo 15 11 2 2 45 18 24 Edera 15 9 2 4 33 15 29 Libertas 15 8 4 3 28 17 20 S. Giovanni 15 8 4 3 20 15 20 Itala 15 7 4 4 28 16 18 Istria 15 7 3 5 26 15 17 Ronchi 15 7 3 5 32 27 17 Muggesana 15 H 1 6 22 21 17 Cava Rom. 15 6 5 4 23 26 17 Cormonese 15 4 7 4 16 16 15 Silver Rom. 15 5 3 7 20 30 13 Crda 15 5 2 8 19 19 12 Amoco 15 4 4 7 15 29 12 Mossa 15 4 2 9 25 30 10 SanfAnna 15 4 2 9 20 28 10 Juventina 15 4 2 9 2 H :ih 10 S. Canciano 15 3 3 9 14 36 9 Pro Romans 15 3 3 9 17 91 9 KRIZA PRI LAZIU Čiriču zaupnico igralcem globe... RIM, 7. — Izvršni svet nogometne sekcije Lazia je zaradi neuspehov A moštva sprejel proti igralcem stroge disciplinske ukrepe. V zvezi s tekmo Spal - Lazio so bili kaznovani z globami igralci, ker se niso držali navodil trenerja med tekmo: Fuin 100.000 lir. Eufemi. Pinardi, Seimosscu, Moltrasio vsak po 50.000 iir, Corradori 50.000 lir zaradi prepoznega prihajanja na treninge. V zvezi s tekmo Lazio -Genoa je dobila vsa enajstorica kolektivno globo zaradi premajhne prizadevnosti. Prof. Siliato, predsednik Lazia, je končno izrazil upanje, da bo enajsterica z okrevanjem nekaterih titularnih i-gralcev igrala bolje, nato pa odbor soglasno izrekel zaupnico jugoslovanskemu trenerju Čiriču. Spričo močne konkurenc* srednjeevropskih skakalcev, prodoren uspeh sovjetskih preseneča in nakazuje, da se je tudi ta športna panoga v Sovjetski zvezi v zadnjih letih, znatno razvila in napredovala. Zadnje tekmovanje je bilo, kot že rečeno, v Bischofshofa-nu, ki pa je zaradi pomanjkanja snega moralo biti na manjši skakaln ci. Vrstni red na prvih mestih je bil naslednji: 1. Rechnagel (Vz. N.) 216.5 (53,5 in 55,5), 2. Glass (Vzh. Nem.) 216,5 (53.5 in 55,5); 3. Takadze (SZ) 210,5 (52.5 iu 56), 4. Leoaolter (Avstr.) 5. Bolgart (Zah. Nem ), 6. Samov (SZ) itd. Od Jugoslovanov je bil najboljši Zidar, ki se je uvrstil na 22. mesto, od Italijanov pa Zandanel, ki je bil 31. s skokoma 47,5 in 50 m. Upoštevajoč rezultate vseh štirih prireditev je bil med Jugoslovani najboljši Jože Langus, med Italijani pa Zanda* nel. Za jugoslovanske skakalce je bila ta turneja koristen trening. saj pred njo doma zaradi pomanjkanja snega sploh niso mogli skakati. SMUČANJE Začetek v Grindcwaldu preložen na četrtek GRINDEWALD, 7. — 20. mednarodno žensko prvenstvo V alpskih disciplinah, ki bi se moralo začeti jutri zjutrai so morali preložiti na četrtek. Že od ponedeljka zjutraj namreč močan veter onemogoča uporabo vzpenjače za alpske proge, drugi vzrok za preložitev tekmovanja pa je v dejstvu, da zaradi slabega vremena, tekmovalke sploh nise mogle prej preizkusiti proge. -Ni izključeno tudi, da bo ena od treh d.sc.plin na programu odpadla, ker mora biti tekmovanje zaključeno do sobote. Komisija je medtem že Izžrebala vrstni red tekmovali za veleslalom. Prva bo »tantala Američanka Nonie Foly, za njo pa Švicarka Ademzer, Francozinja Telinge in Italijanka Marchelli itd. -i- oogovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst K1N0PR0SEK-K0N10VEL predvaja danes t. t. m. ob 19.30 uri Titanus film: «NEVIHTE» Igrajo: S. PAMPANINI, JEAN GABIN in CARLA DEL POGGIO Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. predvaja danes t. t. m. z začetkom ob 18. url Metro barvni film: «Vedno je lepo vrerae» O Igrajo: GENE KELLY, DAN DAILEY, CYD CHARISSE MAfliF-AN n VOJNA na BALKANU Nekaj izbranih poglavij Lola Ribar, s katerim sem se seznanil že na poti k obali, bil človek drugega kova. 'Tudi on se je v celoti udeleževal tk, vendar je bila njegova vloga v partizanskem gibanju -edvsem politične narave. Četudi mu se ni bilo trideset let, i je videlo že sedaj, da sodi v ono skupino ljudi iz najbližje itove okolice, ki bo v Novi Jugoslaviji dosegla veliko slavo, jegov oče, dr. Ivan Ribar, starejši zdravnik dostojanstvene inanjosti in lepih sivih las, je bil eden izmed tistih redkih jsamezmkov, ki so predstavljali spono med partizanskim banjem in bivšo Jugoslavijo. Vendar je bil Lola komunist i glave do pete. V raztrgani nemški uniformi, s svojo jnjevito zunanjostjo in obnašanjem, s svojo nato P* zavzeti otol otokom ki se jim bo zdel najbolj primeren. Partizani E cLT* °t0kU Ir*d«»v»ti zadostno število voj; in opreme, da bi se uprli postopnemu osvajanju. Perspektive so bile torej vse drugo, le rožnate ne. porSatnJ1Č J* VeUdarle Pmpe‘ ^S^or: naj pridem t (Nadaljevanje »ledi