raska letala dovažajo rezerve v Stalingrad
^ v8emu nemškemu naporu, da bi zavzeli me-*!°> ga Rusi z uspehom branijo že 36 dni. Ru-jj Pobijajo Nemce iz oken, z streh, po cestah, so z vsako uro bolj krvavi.
P* skrbi četniško SJ1* v Jugoslaviji
C*' (UP) — Hitler je nte Zveliča, poglavni-»iin, Vane "neodvisne" ter se pogovarjal o ^ Jočem naraščanju čet-\?lbar»ja v Jugoslaviji. \ ^ e taje nasvetoval Pa-||, nai takoj vpokliče no-\a2*> hrvaško fašistično NmT ."ustašev," da bi S oSjj v0lj uspešno pomagati Kt a v cilju, da uničijo nerala Draže Mihajlo-
Hn0J6 mnenja, da je nujno & ^lastiti se Miha j lovi-četniški upor, pred-9gL Jenim narodom posre-V1 dr"go fronto, ki bi K ° 0slabila posadke osi-jts7vvanskem ozemlju. kJfcen^^ v;rov lioročajo,
®»ki Caroly Bartha-VoJni minister, podal
RtflJibrŽe zaradi' preti"
B^t zahtev glede P°"
Sini na vzh°dno fronto, pk Jl8ter> general Wilmes ML aje vojak po poklicu brez vsake politi-Rolj^Clje, tako da bo naj-Kg^Pokoren Nemcem. Ne-Ijij d°Valci razmer zatrju-
E Nefl? k°rak g6nerala
pjav lca izgubljenega L^ftemško zmago.
Kjk zadovoljen z
v Vatikanu Tk'^-Myron C. Taylor, 0 s 1 a 1 predsednik ?0sebno misijo k
I'v Ala'iJ G dosPel "a potu Izjavil je, da . le ž Kanu dobro sprejet \ ^Pehom obiska po-^ ^oljen.
KS r°StnTdan
Izbila00. 6210 Quincy y..lfi 3o °bs°Jena na $200 w zapora, ker je brez postavne-iH Ogovarjala se je,
V^Me? Party' na kate"
V	V Praznovala svoj
VI	^ Toda P°licija ^ tf^oj8tJe Praznovala dan rtO* prez&odaj, ali
\L■ r°jena je bila
^utopljenec
\ Vti gnila včeraj iz V' ki; ceste nekega lVshijc e bil oblečen samo vodi je bil ka-
[v6{e . je nekak0 40 V^oltj V"i«v in 10 palcev
Jj%* 152 funtov. Nje-
0 niso dognali.
■t: ■ —-
^ 0sWa, 28. šept. — Nemško armadno poveljstvo dovaža ^epve v Stalingrad z transportnimi letali, trdijo poročila ^da ruska armada ne odjenja niti za hip in pooija ysl<ozi okna, z streh, izza cestnih -vogalov. Severno od stopili Rusi v ofenzivo, da bi nekoliko olajšali pritisk
na druge dele mesta.
Kot trdijo poročila, je v mestu do 38,000 nemških vojakov, ki dobivajo nova ojačanja. Boji postajajo od ure do ure bolj krvavi, poročajo Rusi. V mestu neprestano grme topovi in pokajo granate in bombe.
V	zadnjih 24 urah so izgubili Nemci v mestu in predmestju 4,000 mož. V prvih 30 dneh boja za Stalingrad so Nemci izgubili 200,000 vojakov in 1,500 tankov.
V	zadnjih 24 urah so Nemci naskočili mesto od več strani. Fronta se maje sem in tje, ko Nemci napredujejo v nekaterih krajih, Rusi pa v drugih.
V	nekem okraju so Rusi prepodili Nemce iz dveh ulic in uničili dve nemški stotniji, trdijo poročila.
Preko reke Volge, pred katero leži Stalingrad, švigajo neprestano čolni in barke.od ljrs-ga do brega in doVažajo potrebščine braniteljem.
V	boju za neko poslopje so Rusi pobili 600 Nemcev in poslopje sami zasedli.
"Naša armadna linija stoji nepremično," prihaja poročilo iz Moskve.
-o-
H?«"
V *1 brivec „V- oktobra
\NAve. I.V4 7 zvečer
Armadni bombnik je treščil in ubil sedem vojakov
Ottawa, O.—15 milj od tega mesta je treščil na zemljo dvo-motorni bombnik. Vsa posadka sedem mož je bila ubita. Razbite kose bombnika je razmetalo 400 jardov daleč čez dve farmi. Kot pripovedujejo priče, je bombnik krožil nizko nad zemljo, ko je naenkrat ekplo-diral in treščil na tla.
-o-
Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrla Jenie Lausche, stara 72 let, stanujoča na 1015 Hartley Rd. Tukaj zapušča dva nečaka, Johna in Avgusta Lausche, nečakinji Rose Lausche in May omož. Phillips. Rojena je bila v Pod-gojzdu pri žužemberku, kjer zapušča sestro Antonjo. Tukaj je bovala 45 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. Čas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Samo dva dni je še čas dobiti vozno licenco
S 1. oktobrom morajo imeti vsi vozniki avtov posebno dovoljenje, kot je to v avadi že nekaj let. Uradi, kjer izdajajo ta dovoljenja, bodo odprti do srede zvečer. Licenca je 40c in vsak prosilec mora predložiti lansko licenco. Ako je nima, bo moral najprej napraviti izpit v voza-renju pri državni policiji.
Dezerterje iščejo
Od treh vojaških dezerterjev, ki so ušli iz stare policijske postaje na W. 29. St. in Detroit Ave., so enega že prijeli, Louis Resetiča iz 15012 Hale Ave. Resetič je že drugič dezertiral __ od vojakov.
Amerikanci so uničili Japoncem 42 letal v boju za Solomonske otoke
Washington. — Japonsi so napadli z zračno, pomorsko in po-zemsko silo ameriške postojanke na Solomonskih otokih. Že štiri dni divja bitka. Ameriška bojna sila je uničila dozdaj Japoncem 42 letal in ter jim poškodovala štiri bojne ladje.
Ameriški marini so poiskali japonske oddelke v džungli, do-čim so jim bombniki pomagali uničevati sovražne postojanke. Glavni boji se vršijo na otokih Guadalcanal in Florida, ki so del Solomonsskega otočja.
bojiVjugoslaviji
New York. — Newyorški "PM" poroča, da se nahajajo četniške sile generala Mihajlovi-ca v velikih borbah z zasedbeni-mi četami. Najhujši boji so, glasom poročil svobode jugoslovanske radio postaje, v okolici Banja Luke, 95 milj jugovzhodno od Zagreba, pri Travniku in B u go j n i, železniških križiščih južne Bosne.
Gerilci so popolnoma porazili mečno italijansko kojono, ter osvobodili mesto Pazar. časopisje Ante Paveliča, vodje hrvaške marijonetne države, priznava, da divjajo v ozemlju blizu '3anja Luke sili boji med domoljubi in četami osišča.
Iz drugih virov poročajo, da je bil v bitki pri Ribniku ranjen Ratko Marušič, ki šteje med prvake jugoslovanskega četniškega gibanja pod generalom Dražem Mihajlovičem.
Na progi Sušak — Novska so gerilci vrgli iz tira vojaški vlak, ter pobili precejšnje število nemških vojakov.
--o-
Teta štorklja
Družini Mr. in Mrs. Anthony Zak (Zakrajšek), 977 Addison Rd. je prinesla teta štorklja zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Mary Bajt. Mati in dete se prav dobro počutita v Glen-ville bolnišnici. Mr. Andrej Bajt je zdaj že drugič stari oče. čestitke!
Rusija nima niti enega vojaka več
V nedeljo je osišče praznovalo z velikim pompom drugo obletnico, kar je bila UH-tvnovljena trožveza: Berlin, Rim, Tokio, Radijo in časopisje je ob tej priliki hvalilo osiške sile in grmelo . ogenj in žveplo na Združene narode. Nemški zunanji minister von Ribbcmtrop je izjavil, da je Rusija izgubila, dozdaj U,000,000. vojakov, ubitih, ranjenih in ujetih. Ako jc to res, pite m nima Rusija danes niti enega vojaka več, ker Nemci so še lansko leto trdili, da ima Rusija l-'t milijonov mož pod orožjem. Potemtakem branijo Stalingrad samo stare ženske in otroci, ltar je sla-t bo spnčevalo zu nemško bojno silo, ki ne more premagati nekaj ruskih "ba-bušk."
-o—--
Važno je, da poročate župniji sv. Vida število naših vojakov
V nedeljo 11. oktobra bodo v cerkvi sv. Vida blagoslovili in razvili tpominsko žsstavo v po-čast fantom-vojakom iz te slovenske župnije. Na zastavi bo všita ena velika zvezda za vse vojake, pod zvezdo bo pa številka kazala, koliko vojakov je dala dozdaj župnija sv. Vida ameriški armadi. Pozneje se bo to številko spremenilo, ko bo odšlo več naših fantov v armado.
Zato je važno, da sorodniki iz-režejo za to pripravljeni kupon, ki je priobčen na 3. strani našega lista. Izpolnite kupon ter ga oddajte v nedeljo v cerkvi sv. Vida v nalašč za to pripravljeni skrinjici.
-o-
Napad na Oslo je ubil 30 Gestapovcev
London. — V petek so angleški bombniki napadli Oslo, glavno mesto Norveške. Bombe so ubile 30 Gestapovcev, ki so bili zbrani v nekem poslopju. Med ubitimi je tudi polkovnik Ber-nardt, ki je bil znan po svojem preganjanju Norvežanov.
Ameriški in kanadski bombniki so napadli Japonce na Aleutih
Japoncem so poškodovali dve podmornici in en transport ter jim uničili sedem letal. Najmanj 150 japonskih vojakov je bilo ubitih ali ranjenih.
Avstralci so pričeli ofenzivo na Novi Gvineji
McArthurjev gl. stan, Avstralija, 29. sept. — Izkušene in utrjene avstralske čete so pričele z( uspešno ofenzivo v gorovju Owen Stanley. Ta ofenziva zaznamuje prve uspehe zaveznikov na Novi Gvineji, odkar so se Japonci izkrcali na severnem obrežju Nove Gvineje 21. julija ter od tam prodirali proti južnemu pristanišču Moresby.
Ofenziva zaveznikov je proti Japoncem, ki so se zakopali v gorskih prelazih, ki vodijo do Moresby. Japonci so bili prodrli že 32 milj do pristanišča Moresby, ko so jih zavezniki ustavili. Zdaj jih pa skušajo pognati nazaj.
-o-
Washington, 28. sept.—Mornariško poveljstvo naznanja, da je močna skupina ameriških in kanadskih letal napadla zadnji petek japonske naprave na otoku Kiska, ki je del Aleutov. Poškodovala je en japonski transport, dve podmornici, sklatila eno letalo ter poškodovala nadaljnih šest.
Že en dan prej so ameriški bombniki metali bombe na Kis-ko, toda škodo niso precenili, ker so napadali precej visoko. Pri napadu v petek pa je bilo ubitih in ranjenih najmanj 150 japonskih vojakov.
Bombe so zanetile požar na eni ladji v pristanišču. Ladja se je kmalu zatem nagnila in se sesedla pri obrežju.
To je prvo poročilo mornarice. ki naznanja, da sodeluje tudi kanadska bojna sila v bojnem pozorišču Alaske.
S tem so Amerikanci potopili ali poškodovali pri Aleutih že 33 japonskih ladij. Od teh se jih je potopilo 13, ena se je skoro gotovo potopila in 19 je bilo poškodovanih. Pri napadih sta bila v akciji armada in mornarica.
_ o........ ...........
Cena mesu najbrže ostane, dočim bo morda znižana mlekarskim izdelkom
V Clevelandu je bil včeraj Kenneth Galbraith, ki je pomožni administrator cen v Washingtonu. Izjavil je, da se bo cena sirovemu maslu, siru in drugim mlekarskim izdelkom znižala, dočim bo ostala najbrže cena mesu, kot je danes. Glede cene zelenjavi pa vlada ne bo mogla nikdar stabilizirati gotovih cen.
Vse to pa zavisi od proti-in-flacijskega predloga, o katerem zdaj debatira kongres. Ako bo predlog sprejet, bo vlada postavila maksimalne cene vsem farmarskim produktom, razen zelenjavi.
-o-
Italijani utrjujejo zdaj dalmatinsko obalo
Moskva.—Iz Carigrada poročajo, da Italijani utrjujejo dalmatinsko obalo južno od Splita. Kot trdijo Italijani, so te utrdbe proti jugoslovanskim patriotom in pa radi previdnosti pred možno invazijo zaveznikov v teh krajih.
-o-
Zamorski general je prišel v Anglijo
London. — Brigadni general Benjamin Davis, edini zamorski general v ameriški armadi, je dospel v Anglijo. Služil bo kot svetovalec generalu Lee z ozi-rom na zamorske vojake, ki se nahajajo tukaj.
-o--
Iz bolnišnice
Jennie Lukanc, 1120 E. 174. St. se je vrnila iz Mt. Sinai bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na njenem domu.
Druga obletnica
V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Margaret Svete v spomin 2. obletnice njene smrti.
Zastopniki narodnih domov
Zastopniki vseh narodnih domov imajo sejo jutri večer v SND na 6818 Denison Ave.
Za delo na farmah se lahko registrirate pri vladnem uradu
Ako kateri naših farmarjev potrebuje delavce, ali ako je kdo, I ki bi šel rad delat na farme, naj j bo zdaj za jesensko delo, ali za stalno, naj se priglasi pri U. S. Employment Service, 1242 W. 3rd St., Cleveland, O. V tem uradu je nastavljena oseba, ki se i peča samo z delom na farmah.
Kot nam je povedal zastopnik tega urada, je najboljše, da se osebno zglasite v tem uradu, tako oni, ki iščete delavce, kot oni, ki viečejo delo. Vsa postrežba- je brezplačna, ker je ta urad vzdrževan od vlade. Vlada se trudi, da preskrbi delodajalcem delavce, kot tudi, da preskrbi delavcem delo.
Farmarski delavci naj imajo na izbero,da delajo, ali pa gredo v armado
Washington. — General Her shey, načelnik urada za obvezno vojaško službo, je nasvetoval vladi, naj zagotovi farmam delavce s tem, da jim da na izbero: ali delajo na farmah, ali pa bodo šli v armado. To bi bila ena pomoč, da se zagotovi farmarjem delavce, je rekel general.
General Her shey je izjavil pri poljedelskem odseku poslanske zbornice, da je pripravljen topo-gledno postopati, ako bo dobil dovoljenje za to.
-o—--
Ra les M
Naši
vojaki
Anthony S. Zeleznik, sin Mr. in Mrs. Anton Zeleznik iz 10506 Reno Ave., se je oglasil od vojakov ter naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu, zlasti pa v New-burgu. Njegov naslov je: Pvt. Anthony S. Zeleznik, D 9-3 F. A. R. C., Fort Bragg, North Carolina.
na tap®
Frank Vatovec, ki služi pri ameriški mornarici, je prišel v soboto večer za devet dni na dopust k svojim staršem, Mr. in Mrs. John Vatovec, 10801 Prince Ave. Pravi, da se mu mornariški stan zelo dopade.
te te te Martin Antončič, ki je bil do-
Nemci so zopet jumorili 10 oseb radi izdaje
London. — Nemške oblasti so zopet umorile 10 oseb, ki so bile obdolžene veleizdaje in sabotaže. Šest so jih umorili v Pragi, štiri pa v Zagrebu in sicer so usmrtili štiri hrvaške dijake, katere so obdolžili, da so širili komunistično propagando.
———o--
Ker je pisaril Rooseveltu
Federalni sodnik je včeraj obsodil nekega John Hessiona iz Mansfield, O. na eno leto in en dan zapora, ker je pisaril predsedniku Rooseveltu žaljiva pi-| sma. Priznal je, da je poslal | Rooseveltu iz 17 raznih držav i 100 pisem.
K skupni molitvi j članice društva sv. Ane št. j SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob osmih k skupni molitvi za pokojno sestro Margaret Skufca v Zakrajškov pogrebni zavod. V sredo naj se pa udeležijo pogreba.
Zopet doma
Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Anton Hlabše iz 1082 E. 72. St. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na njenem domu.
POLOŽAJ V SPLITU
Minister g. Vilder je prejel iz Splita poročilo, da je bilo v splitski občini 22,000 oseb vrženih v zapor ali interniranih. Koncentracijska taborišča se nahajajo v Divuljah in v Trogiru, a tudi na Liparske otoke, ter v Italijo, je bilo poslanih mnogo izgnancev. V začetku italijanskega gospodarstva so bili častniki svobodni, toda ko je začel Draža Mihajlovič operacije velikega obsega, so odpejlali veliko število častnikov, posebno višjih činov, v taborišča.
Položaj v Splitu se je v toliko poboljšal, da smo vsi složni in da se mladina izvrstno obnaša. Planina Mosor je polna četnikov in beguncev. Vsako nog so ^Jj&L "streljanje . . . Pogosto prihajajo ranjenci.
Pred kratkim je počila bomba, ter povzročila smrt treh laških oficirjev. Italijani so vzeli 22 talcev, katerih pa do zdaj še niso ustrelili.
Dne 15. aprila je prišel ukaz, da se proslavi obletnica prihoda italijanske vojske v Spjlit. Po proslavi v mestni gimnaziji so se dijaki med seboj šalili in smejali. Profesor Gamulin jim je dejal: "Danes ni dan smeha, temveč dan jokanja." Gamulina so ovadili, nakar je bil aretiran in v zaporu tako strašno pretepen, da je še istega dne umrl. Vse mesto je bilo razburjeno in uporno. Mladina seje sijajno držala. Naslednji dan so dijaki vseh srednjih šol, kakor na povelje, vsi naenkrat vstali in s kratkim molkom počastili umrlega profesorja. Vsa mladina je enodušno zavrnila zahtevo, da profesorje in laške uradnike pozdravlja s fašističnim pozdravom.
Gamulinov slučaj je celo na Italijane same slabo vplival, tako da najbrže zaradi tega popuščajo v vprašanju fašističnega pozdrava. Vendar pa Gamulinov slučaj ni osamljen, često Lahi po ulicah žalijo ali napadajo naše ljudi, a vsakogar, ki je zaprt, pretepajo in mučijo. Vse to pa iznova ojačuje upor in pov-zročuje izgrede.
zdaj prideljen letalskemu koru v Atlantic City, je bil premeščen v državo Illinois. Njegov sedanji naslov je: Pvt. Martin Antoncic, 38 T. S. Squadron, J 301, Brick Barracks, Chenute Field, Ran-toul, 111. Z njim je bil premeščen tudi Tom Beriiardic.
te te te Danes odpotuje v službo Stri-' ca Sama Anton Tomšič Jr., sin Mr. in Mrs. Anton Tomšič iz 1193 E. 61. St. Tony je bil tajnik društva Modernaires št. 58 ZSZ. V nedeljo so mu člani priredili lepo odhodnico. Tone se je prostovoljno vpisal k zrakoplov-cem. Obilo sreče in zdrav po-vratek!
Gazolinske postaje bodo zbirale staro železo
Vse gazolinske postaje so bile naprošene, naj sodelujejo v kampanji za zbiranje starega železa, ki se bo vršila od 5. do 18. oktobra. Ljudje naj vozijo ali nosijo vse, kar morejo dobiti pod streho, v kleti ali garaži, na gazolinske postaje in to kakor hitro mogoče. Zadnji dan kampanje, 18. oktobra,'se bo pa dobilo vsak razpoložljiv truk v okraju, da bodo lahko pobrali vsak funt starega železa, ki bo še na razpolago po hišah.
il ameriškaVdomovina
ifiSSK =	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
^•Hllllllllllllllfi!	LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	' DAILY NEWSPAPER
^ 228	CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1942__LETO XLV. — VOL. XLV.
f r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio.
_____Published daily except Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 __Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: Dnited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 lor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3o
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
>8.°.	No. 228 Tue., Sept. 29, 1942
Mr. Oto Habsburg je govoril
Oto Habsburg je povedal v Union College v Schenectady, N. Y. dalje: "da so naredili pri zadnji verzejski mirovni konferenci Avstrijo za najslabotnejšo državo ob mejah Nemčije."
Neverjetno je skoraj, kako je mogel ta mladi gospod kaj takega javno povedati in pustiti, da to še pride v javnost.
Tako! Zato, ker je Avstrija pahnila ves svet v prvo svetovno vojno, samo zato, da bi uničila jugoslovanstvo, kakor opiše zgodovinar Chapek v svoji knjigi "Franz Joseph I." naj bi jo mirovna konferenca za toliko gorje; ki ga je s to svetovno vojno povzročila, še nagradila in jo naredila v močno državo? Ali bi ne bila s tem pripravila samo Hitlerju pot do še večjega uspeha? Ali ne vidimo danes vsi, da bi bila močna Avstrija samo močna podpora nacizmu sedaj, ko jo je zavzel? Kolikor močnejša Avstrija, toliko močnejši Hitler.
Poleg tega pa, ali Mr. Oto Habsburg ne ve, da se je na verzejski konferenci zgodila nevrjetna. stvar, da so tam povzročiteljico svetovne vojne, povzročiteljico toliko strašnega gorja na svetu, Avstrijo, res še nagradili kar s celo Koroško, z velikim delom slovenske Štajerske in pahnili stoti-soče sebi zvestih Slovencev v strašno nemško sužnost in v nezmerno trpljenje? Tiste Slovence, ki so se borili kot prostovoljci proti tej Avstriji s Zavezniki, prelivali tudi zanje svojo kri na raznih frontah? Da so bili ravno Jugoslovani tisti, ki so prebili s solunsko fronto in štrli Avstrijo in Nemčijo? Da pa je prav tista, mirovna konferenca Hitlerjevega zaveznika, Italijo, nagradila kar s tretjino slovenske zemlje, s slovenskim Trstom, ji dala "strategične" meje s slovenskimi Julijskimi alpami in tako pahnila skoraj milijon Jugoslovanov, največ-Slovencev, v sužnost Italije na milost, in nemilost, brez vsakega zagotovila, da jim bo morala biti pravična?
Da, da, mladi gospod Oto Habsburg, mirovna konferenca je naredila zločin, da je naredila Avstrijo močno, ji je dala slovenske Karavanke za meje, katere rabi sedaj Hitler, o čemer pa Oto nehvaležno trdi, da je niso. Da, ravno to, da je verzejska mirovna konferenca bila tako zaslepljena in naredila ta zločin, to se danes maščuje.
Edino pravično in edino pravilno in modro bi bilo, da bi ta mirovna konferenoa Avstrijo za kazen morala kar enostavno razdeliti med Čehe in Slovence, med tiste, proti katerim je šla v boj, da jih ubije. Vsak pameten človek danes lahko sam vidi, da bi bila morala mirovna konferenca ustanoviti najprej močno Češko in močno Slovenijo in ju narediti v močan jez proti pangermanskemu pritisku proti vzhodu. Naredila bi tako od Severnega morja do Jadrana po celi srednji Evropi močan jez, ki bi bil držal in zadržal panger-manski apetit po nadvladi sveta za stalno in danes bi ne bili tam, kjer smo. Tako se pa danes samo strašno maščuje slepota državnikov verzjeske mirovne konference, in upajmo, da jih bo saj sedaj ta bridka skušnja izmodrila, da bodo spoznali, da sta najvežnejši državi, najvažnejša naroda v Evropi: češki in slovenski, če hočejo v^Evropi mir. To sta dva stebra, dva vogelna kamna, na katere bo morala biti bodoča Evropa sezidana, ali se bo pa zopet vse enkrat prodrlo. Nobeno vprašanje ni rešeno, dokler ni rešeno prav, je rekel modri Lincoln. Tako tudi češko in slovensko vprašanje.
Vse to vidi danes ves svet. Kako more sedaj Mr. Oto Habsburg vzpričo tega jasnega dejstva govoriti tako, kakor je, je nerazumljivo.
Pa je nevarnost, da se bodo tu v Ameriki našli gotovi krogi, ki gledajo samo na osebo, ki govori ,ne na resnico, da mu bodo prikimali in dali prav. Le naj mu! Jasno je: Slovani, zlasti Čehi in Slovenci, mu ne bodo! Nikdar več ne bodo dovolili, da bi se ponovil zločin iz 1919, pa naj jih stane tudi še potoke krvi. Sedanje trpljenje jih bo skalilo v jeklo, ki se ne bo dalo več upogniti.
(Dalje sledi.)
beseda iz naroda
TAKO GOVORE NEMCI
Monakovo ni bilo nekaj dokončnega — "Prigovor, da je ta rešitev (rop Čehoslovaške) v nasprotju z monakovskim dogovorom, je brez vsake osnove. Ta dogovor se v, nobenem primeru ni mogel smatrati kot dokončan." (Adoif Hitler, Reichstag, 28. 4. 1939.)
» * »
Po ropu češkega zlata — "Ne želimo ničesar, kar bi ne bilo že prej naše, in nobene države ne bomo oplenili njene
lastnine." (Adolf Hitler, Reichstag, 28. 4. 1939.)
» * »
Veličastno uničenje — Med dogovorom Trozveze, Anglije, Italije in Nemčije, se Nemci lahko naglo in nemoteno pripravijo za končni obračun s Francijo. Francija bo osamljena. Trenutek njenega uničenja bo začetek nove in veličastne dobe nemškega širjenja. (Adolf Hitler, Mein Kampf.)
* * *
Brigajte se za svoje zadeve! — Vsi odgovorni državniki bi se morali brigati za svoje zadeve in se ne bi smeli mešati ves čas v zadeve drugih, držav. (Adolf Hitler, Saar-bruecken, 9. 10. 38.)
K operni predstavi Glasbene Matice v Clevelandu
Morda je na mestu, če nekoliko pobližje seznanimo glasbo ljubeče občinstvo z osebnostjo slavnega komponista G. Rossini-ja, kateri je dal svetu znamenito opero "Seviljski brivec." To opero bo vprizorila Glasbena Matica prvič v Ameriki v slovenskem prevodu v nedeljo 4. oktobra ob sedmih zvečer. Predstava bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Gioacchino Rossini je bil rojen 29. februarja 1792 v Pesaro. Njegov oče je bil mestni trobentač. Ker pa je preveč simpatizi-ral s francoskimi republikanci je zato izgubil službo. Posrečilo se mu je potem dobiti zaslužek pri opernem orkestru. Radi svojega lepega glasu je postala Rossinijeva mati operna pevka, čeprav ni znala ne pisati ne či-tati. Rossinijev talent se je tako razvijal v muzikalni družini, že kot otrok je sodeloval pri raznih predstavah bodisi kot pevec ali pa kot spremljevalec na klavirju. Kmalu se je vpisal v kon-servatorij v Bologni in temeljito študiral glasbo. Ko je bil star 18 let so že v Benetkah peli prvo njegovo opero "Trg za ženitev."
Komponiranje mu je z lahkoto teklo izpod peresa in v nadalj-nih štirih letih je uglasbil sedem opernih del, med njimi tudi "Se-viljskega brivca," za katerega je dobil takrat 400 "svudov" (goldinarjev) plače. Muzikalni zgodovinarji trdijo, da je napravil Dpero "Seviljski brivec" v trinajstih dneh. Prva predstava omenjene opere je bila 1816 leta.
Vsega skupaj je uglasbil plo-doviti muzikalni ženij Rossini nad trideset oper. Mnogo od' teh je že davno pozabljenih, čeprav ^o imele ob njegovem času velike uspehe. Opera "William Tell," ki je še na repertoarju nekaterih gledališč, je bila poleg Seviljskega brivca" najbolj popularno njegovo delo. Do leta ' 868 je bila igrana petstokrat samo v Parizu.
S smelostjo pa lahko trdimo, da je "Seviljski brivec" dosegel največji sloves. Ni ga opernega gledališča na svetu, katero ne bi imelo to živahno in veselo opero stalno na repertoarju. Glasba in dejanje vsebuje tako briljan-ten humor, da se človek te opere nikdar ne naveliča poslušati.
Ko je bil Rossini star 37 let je prenehal komponirati. Nastanil se je v Parizu, kjer je dve leti poprej sprejel mesto ravnatelja opernega gledališča. Uglasbil je potem samo še manjša dela. Pariška mestna občina mu je podarila lepo zemljišče v Passy, blizu Pariza, kjer si je sezidal vilo in tam preživel ostale dni svojega življenja.
Bil je dvakrat poročen. Prva žena je bila operna prima-don-na in je umrla leta 1845. Prihodnje leto 'se je potem v drugič poročil. Umrl je za pljučni-
co 13. novembra leta 1868 na svojem domu pri Parizu.
O Rossini ju pripovedujejo mnogo šaljivih dogodivščin. Bil je velik humorist. Razumljivo je torej, da je z lahkoto utisnil ženijalni humor v "Seviljskega brivca," ki še danes zabava ljudi prav tako, kakor pred sto-šestindvajsetimi leti.
Tone Šubelj.
Zanimiv nemški dokument
UBERTY UMEffICKS,
Said a housewife named
Mrs. I. Budget, "We're 'scrimping,' but I don't begrudge it, For by saving up more We'll help win the war—
At least, that's the way I should judge it."
Evc?y u!mo or <!ot!nr yen put into War Champa nnj jjond» is u Ww a: Nazi Jiomts ivror'iors! Help your county rail« i -o quou!
V. S. Treasury /Vpf
Iz domovine sta dospela foto-statska posnetka dveh listov, oziroma strani iz nemškega zapisnika, ki se tičeta gestapovske-ga početja s slovenskim narodom. Priobčujemo poizkus razlage, v kolikor je mogoče razbrati smisel iz dokumenta samega in iz poročil, ki smo jih med tem prejemali v večji ali manjši meri iz domovine.
Predvsem opozarjamo ne nekatere reči. Iz domovine ni prišla z dokumentom vred nikaka razlaga. Vse, kar bomo rekli glede teh papirjev, je sad našega lastnega študija. Veljalo bo, kolikor bomo mogli dokazati. Nekatere reči bodo ostale pri golem ugibanju. Drugače za enkrat ni mogoče.
Pisanje na obeh papirjih je v nemškem jeziku z izjemo ene same opazke, ki je v srbohrvaščini. Nemščina je videti dobra, pisava pa deloma tako slaba, da je nekaj vrst ali vsaj posameznih besed naravnost nečitljivih. Druge so pa tako nerazločne, da se je bilo treba zateči k ugibanju.
Vse kaže, da je bil zapisnik sestavljen najkasneje maja mesece 1941. Po našem mnenju ga je sestavil neki gestapovec, ki je bil v "šoli" in je poslušal navodila višjih nemških oblasti, kako je treba postopati s Slovenci potem, ko bosta Štajerska in Gorenjska dodobra zasedeni po Nemcih. Najbolj primerna se nam zdi ta razlaga. Rekli bi, da sta lista iztrgana iz "zvezka," kamor si je gestapovec zapisoval svoje "note" ali opazke.
Tu prinašamo razlago teh nemških listin:
Od 7. junija do 5. julija je treba preseliti iz štajerske 5.000 političnih osumljencev in intelektualcev. Med temi ima biti okoli 300 duhovnikov, ki naj bi se odpeljali s posebnim vlakom. Preseljeni imajo biti na Hrvatsko. Drugi, torej laiki, pa imajo biti poslani v Srbijo.
V istem času je treba iz Koroške poslati v pregnanstvo 4,-I 000 intelekutalcev iz št. Vida v I Arandjelovac (pod Beogradom). S Oni, ki so zaprti v Begunjah, | se imajo preseliti v št. Vid. ! Pripombe: — Pričujoči zapi-l ski se skoraj dobesedno ujemajo j s poročili, ki so nam med tem j prihajala iz domovine.
Takoj prve dni po zasedbi je bile več tisoč razumnikov aretiranih na Spodnjem štajerskem in so bili dolgo zaprti v meljski vojašnici v Mariboru. Med njimi je bilo okoli 260 duhovnikov, med katere pa ni šteti onih, ki so bili zaprti v Celju. Skupaj jih je bilo res kakih 300 ali še celo več. Prve dni junija so one iz Maribora najprej za nekaj tednov prepeljali 'v Rajhenburg, kmalu za njimi (28 junija) še one iz Celja, potem pa v prvi polovici julija vse skupaj na Hrvatsko. (Ni jih pa odpeljal poseben vlak, kakor je znano.)
Ostale razumnike so prepe-ljavali iz Maribora naravnost v Srbijo, deloma iz postaje Slovenska Bistrica, deloma naravnost iz Maribora. V nekem poročilu iz Beograda smo res či-tali, da je mnogo Slovencev iz Štajerske naseljenih v Arandje-!ovc.u in sosednjih vaseh ter okrajih.
Kar se tiče navodil za Koroško, moramo najprej vedeti, da je bila vsa Gorenjska prideljena Koroški in se zdaj imenuje
"Gau Kaernten." "Zopet se navodila ujemajo s poznejšimi dejstvi.
Na tisoče razumnikov so takoj aretirali in jih zaprli v prejšnji
ženski kaznilnici v Begunjah (Vigaun). Od tam so morali
najprej v št. Vid pri Ljubljani,
v kolikor niso bili poslani naravnost tja (iz krajev okoli Vodic in Komende). Ko so oni iz št. Vida odhajali na jug, — največ v Srbijo — so dovažali nove v Št. Vid iz Begunj. Duhovniki iz Gorenjskega tu niso posebej imenovani, vemo, pa iz poročil, da so z drugimi vred bili pregnani v Srbijo.
Od 10. julija do 30. avgusta. Za to dobo so tu navodila samo za "delo" na Štajerskem. Izseliti je treba 25,000 nadaljnih Slovencev. Res vemo iz poročil, da so v juliju in avgustu dovažali v meljsko vojašnico tisoče in tisoče kmetov, delavcev in nižjih uradnikov, obrtnikov in tako dalje. Sobe in kleti so bile tako natrpane, da so vse navzkriž ležali moški in ženske, fantje in dekleta, otroci in dojenčki, zdra-
vi in bolni. Odvažali so jih v Srbijo, v Bosno v Liko, med tem so dovažali nove v Melje. Mnogo so jih izselili tudi iz ljutomerske okolice, iz ptujske, iz celjske na-varost v tujino. Skupaj jih je bilo res po vsem videzu v tem času 25,000 kakor navaja gesta-povski zapisnik.
Glede žandarjev in uradnikov je rečeno, da imajo biti poslani na Hrvatsko v zagrebško taborišče. Glede tega nam je znana opazka v nekem poročilu, da je bilo na Hrvatskem sprva mnogo slovenskih uradnikov, ki so bili primorani služiti "neodvisni" v raznih pisarnah, ali pa stradati, dasi so v srcu odločni Jugoslovani. Pozneje sb bili mnogi odpuščeni in so prosjačili po Zagrebu, oziroma se pridružili Mihajlovičevim četam.
Da so morali Srbi izprazniti zagrebško taborišče za Slovence, je tudi umevno. Saj so Sr-| be iz Hrvatske čimprej odpravili.
' Od 15. septembra do 31. okto-! bra. — V tem času je treba po j tem zapisniku izseliti iz štajerske nadaljnih 65,000 in sicer skozi Rajhenburški "Sammella-ger" za kar je v slovenskih poročilih točen izraz: zbiralno taborišče.
Tu imamo opraviti že z izseljevanjem brežiškega in krškega okraja. Vse prilično se ujema. število je bilo res nekako toliko, saj sta oba okraja skupaj štela nekako 50,000 prebivalcev. Nemci so pa v teh okrajih sicer nekatere pustili, če ravno ne veliko, zato so pa posegli deloma tudi v litijski in šmarski okraj. Vemo tudi iz mnogih poročil, da so morali ti siromaki večinoma skozi' Rajhenburg, kjer je bilo takrat v samostanu trapistov zanje pripravljeno "zbiralno taborišče." Le iz Krškega so izseljenci odhajali naravnost na vlak.
Ne ujema pa se navodilo v zapisniku glede vprašanja kam se imajo poslati ti izseljenci. Sicer njsmo popolnoma prepričani, da smo brali prav, toda zdi se, da zapisnik pravi: na Hrvatsko . . .
Iz mnogih poročil pa vemo, da so morali v resnici iti v šle-zijo in še drugam v nemški Rajh. Kako naj si to spremembo razlagamo?
Zdi se ,da ni težko. Vemo
[iiiiiiimmimiii
Ce
verjamete al' pa ne
illlllllMIIIIIIIIIII
Z Willarda, Wis. mi je pisal Kranjč Tone z Menišije. Naenkrat se je spomnil, da je minilo že 40 let, kar me ni videl. O Ma-rička, kaj smo že toliko časa na svetu? Na vso moč me sili, naj ga ob priliki obiščem. Naj se kar dvignem lepega jesenskega jutra in jo udarim proti Wiscon-sinu. Prišel bom ravno prav za spomladano oranje. Kakopak!
Tone naroča lepe pozdrave vem Meniševcem in dodaja, da če se slučajno kdaj zaletim v Bočkovega Janeza, naj ga v njegovem imenu pozdravim. Bom že.
Tone je doma iz trdne Kranj-če hiše. štirje fantje so bili pri hiši, ravno za en pod. Pa vsi pevci, da nikoli takih! Kadar so v nedeljo pritisnili s svojimi mogočnimi basi na koru, je cerkovnik, Mivč Luka, plašno gledal gori na kor, ker se je bal, da se bo podrl pod takimi glasovi.
Z najmlajšim Lojzetom sva bila velika prijatelja. Skupaj sva pasla, skupaj "gonila kozo" in skupaj trpela zmerjanje od poljskega varha Herblana, ki je trdil, da Kranjče in Grmkove krave pojedo največ detelje brez
namreč iz raznih drugih poročil da so prvotno res mislili vse slovenske izseljence prepeljati na jug, torej v Srbijo in na Hrvatsko. Toda ko so videli, kako so se Slovenci lepo sporazumevali s Srbi in jugoslovasko usmerjenimi Hrvati, je prišlo drugo povelje. Ne več na jug — na sever s temi trdovratnimi Slovenci! Tam gori med trdimi Nemci ne bodo mogli delati škode .. .	(Doposlano po Glasu Naroda) (Dalje prihodnjič)
-o-
Svatje zaspali okoli mize V Budimpešti se je nekdo oženil. Povabil je na svatovšči-no vse svoje prijatelje in sorodnike, od nevestine strani so prišli kajpak tudi njeni svatje. Eden izmed ženinovih svatov pa je imel smolo, da je njegov vlak, s katerim se je vozil na svatbo, imel celi dve uri zamude. Ko je mož prihitel na stanovanje svojega prijatelja, je bila okoli mize že zbrana vsa družba. Toda nihče se ni zmenil za zakasnelega gosta: vse omizje je namreč trdno spalo okoli okrašene mize. Zapozneli svat je skočil k ženinu ter ga začel tresti in buditi — zaman. Takisto je poskušal pri nevesti in drugih — povsod zaman. Nato ga je prijela groza ter je odhitel na policijo. Policija je bila hitro na kraju nesrečne svatovščine, kjer pa je prav tako malo opravila, kakor poprej zakasneli svat. Poklicali so zdravnike, kateri so šele dognali, da ni nobene hujše nesreče, kakor le ta, da so vsi svatje uži-li nekako omamljivo sredstvo, zaradi česar so zaspali In res so se čez nekaj ur vsi pedrami-li. Zdaj so ugotovili, da so pili vino, ki je vanj bilo pomešano mamilo. Dognali so tudi, da je to mamilo pomešala v vino že-ninova dosedanja stara gospodinja, katera se je hotela maščevati, ker ženin ni nje vzel v zakon. Ženska je hotela z mamilom pokvariti svatovščino, kar se ji je, kakor smo videli, res posrečilo. Škodo pa je imela sama, ker se je morala zagovarjati na sodniji.
postavnega dovoljenja-
Kolikokrat so mi Kralji, ma odrezali kruha! P®''v dno črnega, ki je bi! sladak in stokrat boljši <** , ga. Saj veste, sosedov , vedno boljši.
Vidiš, Tone, kadar na Williard, pa bova oM J ke-le spomine in si žele J starih dobrih časov. Se^yj je Willard ravno tako ,j Clevelanda, kot je Cleve' J Willarda. In če bi prišel j ga bomo tukaj pognalj^ j meniševski šegi in nav I peli bomo tisto Herbl»° J jo še znaš: Hajdi»° i Temešvar. . .	. - wi
Saj se še spominja J na, ali ne? Poljski in n<jJ ruh je bil. Midva sva # I samo radi krav, na.„Vj,er| nisva prišla navzkriž.| bil še premlad za ^^ Jf krat sem se hotel malo P j ti, med fante, pa sta &A Planincov France in ® J ne s škricem. Jima Pa pustil.	., ]J
čakaj, te bom spo"1"'^] neke temne in viharne sovražnika po Begnah- J je nosil ponoči, ko Je jJ po vasi, veliko ^ ^ feni vem, ali jo je vzel 0 J groba, ali so jo bili se ^J zabili, ko so tako na£ Menišije.	v
Neke nedelje vece>'J ^ dobili v roke fantje P Napojili so ga bili* da y stil pri miru, če bi K ^ $ po vasi. Herblen je jJ mož, ki ga je lahko n J Malo pred enajsto se mora iti klicat uro- J rej svojo
helebardo r J
gorenjem koncu, da začel ofenzivo in vp» 'i si: Ura je enaaajst- J Ko se bliža Jernej a mu privali naenk^ A velika črna pošast P-i je naš -hrabri n^jffl
mislil, da bi jo vW P /j šastjo, ki se je valn. ^ proti njemu. Nic. ^ ^fi imam helebardo i" j lahko ubranil. • tn Mogočno se w vtfl pred črno P°šastJ°p!iJ sne helebardo v r° ^ ^M je s svojim bobneč1
"Holt, ver da? .
ne zmeni za svarij se mu zakotali 1 J
Tedaj je pa gre zares. Popade " zavihti
helebardo «
ves glas: "Tok^. F boš spustil. Poc kaj je Herblen!" s helebardo v žnika in ga za'cne ^ , kati na vse m^ ,j jj so fantje, ki s° s našega nočnega v .^j je bil v tem P°P°a Pj svojega sovran* W ležal ves razcep., ^
ugotovili, da m , ^
drugega kot J oriP'U se je sušil na d^ ^ sapa vrgla na ^^u valila proti hra varhu.	verj^K
Herblen pa* je ,<•
dežnik. Trdil je bognasvaruj, Llv ^ njem hipu sPreV >if
Tone, ali se J^J šen je bil KrusC
V imenu v«®6 J pošiljam lepe P^ tfoV A družini. Če mi pridelal kaj	t
bi, da ga bomo P^ ^o'-pak, da veš, bre mo meli.
»:»iliii;»;»::;mii:i:ii;iii;iniiiiiit;aumnt
DEKLETA IN žEN^,
Ne odlašajte! Naročite si ftndožO ali "STERLING" suknjo za tX/ WILL-CALL in to direktno 1J 0 f /\ D dokler dobite še dobro Pj^o ? cenah. Za dobro blago in P° bo se vam priporočam.	l^J"
BEN NO B. LEV8 i^J
ENdicott 3126 1034 ADDISON »^rfJ^
zaklad v srebrnem jezeru
dj Se je premaknil in se t,j.al Proti Sheridanu. Na L ,ga je pričakoval inže-li5j je, kurjač je izsto-L8""1 v temi, inženjer je l4.ori| s strojnikom ne-L aJnih besed in dal zna-Lj|a odhod. Vse se je vr-I 0r običajno, če privozi L ,ena kretnja, nobena Ej; izdala, da igrajo le Ef za izvidnike.
sta prispela v tabor L1 tudi oglednika, ki ju k JVal Old Firehand. Po-
|Ceornelu'da J'e na p°-
V v redu, in njuno po-L.Se Povečalo veselo raz-trampi. Prav no-^ vomil o popolnem us-
L5'^ Pa sta poklicala L na stran in mu brez Predala, da se ne da-L, m za dolarje, ter hjjij' naj odkrito pove, ali, »j Večji del trampov od-P dr, ?rnel ju je mirno po-k k°nca in dejal: h|v3el »i ne hodi, da bi L * te ljudi! Saj so ve-r nePorabni pote-PUg av tako malo pa mi h da bi delil z nji-RtH-,Sl zaslužili, nič ne
K^.0 sami vzeli!" hVldeli! Pripravljen fc., 0 dober načrt za tak
k'N silili na vlak —!"
K h . prej s°na
Nak°i Sam ne VSt°"
n al bom zunaj na pro-jffei n®Sejo blagajno. In kbvlak odpeljal —. Vse [ 0 Podalo samo po se-
L>idva o
k? le i • Ali midva tu-Pid, °biva_v
M M-'	*
[\ ^ 0staneta pri meni,!. L* člo^3' sposobna, upo-PV- el{a sta, zato sem pitau Poslal v Sheridan. [\ k Woodwardu! Moj žnan> povedal va-K 1 'mena tistih, ki jih fc». seboj "
H4, ^ cornelovega za-finiit Je bil
obenem nekak fciv' 'Usedla in si dala 5e' ki si jih je cor-
I !Hitj Se misli c0r"
l^tab nadležnih lenuhov
V	11111 trampov, tega IjH ^ sam ni vedel. Da LH ^ gotovo ne bil stopil
iSilf |l'etJe ure zjutraj : °b progi in se pri-j%:naPad. Odločilni tre-
N^žal.
D«neLT tri ^ bil°- k0 L V v nočni vetrič na
Kveti,Zov. in kmalu nato [pive 6 v temi ostre luči j L\in' Trampi so planili, J je ^sli za orožje. S^vozil. Kakih sto a 0enjem je zažviž-N] ® :zaškrtala, vlak se X'J'ampi so zatulili %'n se dren j ali k zad-l ' Vsak bi bil rad pr-
>otJe dobro vedel, kaj >vJNše. Stopil je k
V^te okoli 0gla
K \\ ?ne 111 vprašal:
V	del' b°ys — ?"
> je tiščal Old R . ^igu Ulnokres na prsi.
K>oraT! We»-!Ubo-
^ po^lej. cornel! lL	gane, ga ustre-
[Cie .
v Gi al Old Firehand
\Vyf8 je bil Podoben co/nel se je
V	W Je pohvalil. "Do-
Posebno na-Opravimo! Zna"
"^Si„7°!, izstopila bo-r^k dva dobra človeka
strahu."
iC°^l2V02il dalje — ?" i\\, loce!'>
* ^ . Je V temo. old I Je sklonil črez og-
l-ajo. Nikogar ni bilo videti na progi, iz prednjega voza pa je donelo vpitje in tuljenje. Trampi so se prepirali za kovčeg.
"Naprej — naprej —!" je hlastnil strojniku. "Pa z vso brzino—! Temu cornel je vstopil. Ne smemo več čakati."
Vlak se je premaknil in se odpeljal, vse huje je brzel.
"Stojte — stojte —-!" je nekdo kričal. "Postrelite pse —! Streljate, streljate —!"
Trampi v vozovih so se prestrašili, silili so v zadnji voz in mislili poskakati z vlaka. Pa vlak je vozil s polno paro, niso si upali.
Old Firehand je kuril, ogenj iz peči je svetil v njegov obraz. Tedaj pa so se odprla vrata prednjega voza in Woodward je stopil na mostič, ki je vezal lokomotivo z vozovi. Zagledal je Old Firehandov obraz. Miroljubno sta stala poleg njega "trampa"-delavca.
Kar zatulil je, da je prevpil ropot vlaka in sopihanje stroja.
"Old Firehand —! Pes —! Pojdi k vragu —!"
Izdrl je pištolo in ustrelil. Pa Old Firehand se je po bli-skovo vrgel na tla in krgola je zletela črez njega ter obtičala v pločevini. Trenutek pozneje pa se je že zabliskal lovčev samokres in v srce zadet je padel Woodward nazaj v voz. Drugi so prihiteli k vratom, tudi nje so podrle Old Firehandove krogle. Delavca sta porinila steno pred mostič.
Nemoteno je divjal vlak dalje, ostro je opazoval strojnik progo, ki sta jo obsevali luči lokomotive. Četrt ure je minilo in na vzhodu je zardela prva tzarja, kakor visoka temna sen-Ica je vstajal na zapadu skalo-viti Eagle Tail. Vlak se je bližal mostu. Z dolgim, zateglim žvižganjem je naznanil strojnik zasedi, da prihaja.
Old Firehandovi ljudje so že tudi dolgo čakali na svojih postojankah. Nekaj pred polnočjo je prispela četa dragoncev iz Wallasa, postavili so se pod mostom na bregovih, da primejo trampe, ki bi skušali pobegniti k reki. Ob mostu je stal Winnetou z rafter j i in lovci, na drugi strani predora pa železničarji in delavci in pri njih je čakal Watson, ki je prevzel težavno in nevarno nalogo, da odklopi lokomotivo, ko bo privo-zila v predor.
Zateglo žvižganje so vsi razumeli. Watson je zapovedal svojim ljudem: "Zažgite grmado!", in šel v predor, kjer je, stisnjen k steni, čakal na vlak.
Črez most je vozil Old Firehand počasneje. Pred vhodom v predor je zaklical Winnetouo-vim ljudem:
"Prižgite grmado za nami!" Nekaj trenutkov pozneje je vlak obstal trdo ob Watsonu. Zlezel je med stroj in prvi voz, ga odklopil in zbežal iz predora. Lokomotiva je sopihala za njim, sami so ostali vozovi s trampi v predoru. Pred vhodom so delavci medtem zanetili ogromne kresove in jih porinili na progo trdo ob progi.
Vse to se je zgodilo naglo, tako naglo, da se trampi vobče niso utegnili zavesti položaja. Že med vožnjo se niso počutili dobro. Zvedeli so, da stoji Old Firehand na lokomotivi, razumeli so, da se jim je udar ponesrečil in da so se dali zvabiti v grdo past, — kako se je vse zgodilo, jim je bilo popolnoma nerazumljivo — bali pa se za sebe in za življenje niso. Mnogo jih je bilo, skoraj dve sto, dobro so bili oboroženi, prepričani so bili, da se bodo prebili in ušli, če tudi bi se vlak ustavil v obljudenem kraju, nihče bi-se jih ne drznil zadrževati.
iDalje prihodnjič.) PODPIRAJTE -SLOVENSKE TRGOVCE
Chest," s čimer bo pomagano na ' domači in bojni fronti. Darujte dovolj za oboje!
Mala Lillian je sedela na pragu, ko je prišla mimo bolniška strežnica in se ji prijazno nasmejala. Tedaj pa je Lillian potegnila futo na obraz in se tako skrila. Prikazala se je iz hiše njena mati in ji velela, da se*odstrani v ozadje na dvorišče. Dekletce je ubogalo.
Bolniška strežnica je takoj sprevidela, da je tukaj nekaj narobe. Sirotna mati ji je pojasnila, da dekletce ne more govoriti in tudi ne dosti jesti. Potrebovala je operacije, katera je bila izvršena v bolniški kliniki. Sedaj lahko je, toda govoriti pa še ne more. Zato jo mati ne pusti igrati se z drugimi otroci, ker se ubogemu dekletcu posme-hujejo. Mala Lillian se je bala vsakogar, ki je prišel v njeno bližino. "Še.niHjJjP nisem videla tako nesrečnega otroka," pravi bolniška strežnica. Strežnica je povedala materi, da so v mestu
: šole, kjer se otroci, ki so slabega I posluha, lahko priuče pravilne-! ga govorjenja. Toda družina je ! bila revna in ni mogla prenesti nadaljnih stroškov za zdravljenje.
Strežnica pojasni, da je organizacija, ki skrbi za take otroke s slabim sluhom in ta organizacija se imenuje "War Chest," katero vzdržujejo dobri ljudje s prostovoljnimi prispevki. Na prigovarjanje so poslali malo( Lillian v to šolo in par tednov j pozneje, ko je bolniška strežnica zopet obiskala to družino, jo je Lillian prijazno pozdravila na hišnem pragu ter se ji iskreno zahvalila za pomoč.
Ta agencija in preko sto agencij na domači in bojni fronti si prizadeva obdržati moralo in blagostanje v širnem Clevelandu in širom dežele. Vsak, ki lahko kaj prispeva, naj letos daruje v sklad dobrodelne organizacije "War
Prišla je pomlad zelena
Prišla je spomlad zelena, ljubim fantom razcvetena, in brž ko se ozeleni, j ljubim fantom žalost stri.
Ko se drevje ozelenuje, mladim fantom napoveduje, da je prišel tisti čas, j ko jih kliče vojskin glas.
| Ko za obrambo domovine i vojska kliče staršev sine. J Božja sveta volja je, da mladi fant na vojsko gre.
Bcbni bodo ropotali pot krvavo nam kazali, takrat pa čez vse gore moj pozdrav domov naj gre.
Ena ptčika priletela, vrh kosarne se je vsedla. Ona poje, žvrgoli, vse mlade fante prebudi.
Mladi fantje, le vstajajte, eno pisemce spisajte do očeta, matere — do brata, sestre žalostne.
Očka so na pragu stali, belo pisemce so brali. Očka pisemce bero, mamca milo jokajo.
Kolk noči že nisem spala, ko sem tebe previjala. Kolk' noči pa še ne bom, ker tebe videla več ne bom.
Za eno mašo bom plačala, da se bo za sina brala. Mašnik bo mašo bral, moj sin se bo pa vojskoval.
Tončka Jevnik.
For Victory... Buy
U- S. DEFENSE
BONDS STAMPS
Gornja slika nam predstavlja domovanje ameriškega častniškega kluba nekje v Islandiji. Par palmovih dreves je tam zato, da Trnši fantje mislijo, da so kje na jugu in aa se počutijo bolj doma. Vojak na straži je ameriških marin.
Gornja slika nam nudi prizor iz tovarn e letal v Republic Aviation Co., Farmingdale, L. I., kjer izdelujejo letala modela P-W.
Borbe v Bosanski krajini
Moskva. (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija je oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske vojske z dne 4. septembra, o bojih v Bosanski karjini.
Gerilske skupine v Bosanski krajini še vedno napadajo in prizadevajo zavojevalcu težke izgube. Prodrli .so že do predmestij Banjaluke.
Dne 29. avgusta je bil potol-čen ustaški oddelek v neposredni bližini, komaj 10 kilometrov od Banjaluke. Istotam so gue-rilci uničili tudi en tank in zrušili eno letalo. Boji se nadaljujejo.
Dne 26. avgusta je majhno guerilsko krdelo ustavilo na cesti med Bugojno in Kupresom, ustaški avtomobil, štirje ustaški oficii-ji so bili ubiti, avtomobil pa zažgan.
Četniki so zaplenili važne dokumente, med njimi pismo nekega bogatega madžarskega kmeta iz Srema, ki piše svojemu sinu, vojaku nekega ustaške-ga polka. Med drugim piše oče:
"Ne moreš si misliti, kaj se tu godi. Hujše je kakor v Bosni. Pretekli teden so guerilci ustavili avtobus med Dobrincem in Pecujem in pregledali potne liste. Potniki so morali sami zažgati avtobus, ter so nato dobili dovoljenje, da se vrnejo v mesto. Lastnika avtobusa in štiri častnike so pa ubili.
"V bližini Jarčina nedaleč od Rume, so guerilci izkopali tračnice in ustavili potniški vlak. Vsi potniki, civilni in vojaški so morali izstopti. Vojakom so pobrali orožje, ter jim dovolili, da se peš vrnejo v Rumo. Dva člana železniške policije sta bila ubita. Drugi potniki pa so se smeli nemoteno vrniti domov.
o kruhu, o solzah po kočicah revnih ob robu cest.
(Sešek Ljudmila.)
Kruh
Vse se gnete in lovi in pada . . . Iz žuljev in rdeče krvi zamesila
je žena kruh. Ni bel in ne maslen, le črn je, kot bi ga človek iz temne noči vzel. in ne iz žarečih mrakov, ki so se vrtinčili pri delu v
globinah oči. Hleb je le eden, a ust je šest . . . S konico noža zarezala mati je vanj šest zarez po dolgem in počez: za Janezka, Pavlino, za Anico, Ivanko, za Tončko in Marino. In še za očeta ostane rezina. Sebe samo mati res ni zraven štela,
kakor vedno reva, ji bo brez
kruha ostati. Preje vsaj drobtine devala je v usta,
a v teh težkih časih, deca jih
pohrusta. Jo j, če bi bili bogati. No, potem bi mati ne delila
kruha na rezine, se otroci ne bi tepli za drobtine. In vedno iznova se plete povest
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Sept. 29, okt. 1, 5.)
MALI OGLASI
MOŠKI
od 18 do 60
se sprejmejo za assembly, za skladišče in za splošna tovarniška dela.
OBRAMBNO DELO
Plača od ure PICKER X-RAY
17325 Euclid Ave.
4. nadstropje Ako ste zdaj zaposleni pri obrambnem delu ,se ne priglasite.
Na delo se sprejme
Takoj se sprejme operatori-co za Beauty parlor. Istotam se sprejme žensko za čiščenje. Zglasite se na 6111 St. Clair Ave.	v (230)
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 5 sob in kopalnica. Odda se odrasli družini. Vprašajte* na 1010 E. 70. St.	(230)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 10 sob, klet, poleg tovarne. Proda se prav poceni, ali pa se zamenja za hišo za eno družino. Naslov izveste v uradu tega lista.	(229)
Gostilniška oprema
Naprodaj je gostilniška oprema prav poceni. Bara, register, beer dispenser, bottle cooler, sink, omara, mize in stoli. Crown's Tavern 1231 E. 61. St.
rainey institute
1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni In večerni tečaji ŠIVANJE OBLEK, KOČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov za $2.00
Zmožne in izkušene učiteljice vam bodo pokazale, kako si napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE
ženske dobijo delo
Sprejme se ženske za čiščenje poslopja. Nočno delo. Vprašajte ob osmih zvečer v Society for Savings Bldg. Public Square.
(228)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
| Oblak Furniture Co.
^ TRGOVINA S POHIŠTVOM Y
Pohištvo in vse potrebščine .'w	za dom
6612 ST. C LAIK AVE. _ HEnderson 2978_^
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte ze naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Prosimo vključite sledeče ime v listo in končno število vojakov iz fare cv. Vida. ki bo označeno na spominski zastavi v cerkvi sv. Vida.
Ime in priimek ........................................................................................................................
Army ................ Navy .........-..... Marines ................ Coast Guard ................
Naslov doma ......................-...................................................................................................
Sedanje bivališče vojaka (če znano) ..........................................................................
Se bom udbležil sv. obhajila U. oktobra z društvom Najsvetejšega Imena
(da ali ne) ...............
Se bom udeležil maše ob 8;30 v nedeljo, 11. oktobra (da ali ne) ........................
Bom kupil spominsko karto (da ali ne) ................
Izpolnite ta kupon in gai oddajte pri glavnem vhodu v cerkev sv. Vida.
njenosti do tete Matilde sem hotel najprej tebe videti, — je rekel z nasmehom grof. — No, črez deset minut bom pripravljen in tedaj poj dem izraziti generalki sožalje.
Prve dni po pogrebu je bila Milica zaposlena z ureditvijo zapuščine Mihaila Petroviča. Ta pa je bila silno zamotana in v neredu. Tako je na primer Matilda Ferdinandovna trdila, da ji je mož zapustil dosmrtno rento; ker pa ni bilo tozadevne litstine nikjer in je notar zatrjeval, da jo je general nazaj vzel, so sklepali, da je listino uničil. Generalka je očitno kazala svojo nevoljo ter zmerjala
pokojnega moža. Nehvaležnost te ženske, ki je zastrupila vse življenje neodločnemu dedu, je Milico silno jezila, zlasti ker je bila generalka baš možu dolžna zahvalo za svoje in blagostanje svojega sina. Vendar pa ji je Milica obljubila dosmrtno pokojnino, toda istočasno je izjavila, da takoj prevzame Vse-svjatsko in jo prosi, naj se ne meša v njene sklepe glede uprave posestva.
Možev dopust je sklenila preživeti v Vsesvjatskem, s čimer je bil grof soglasen. Bilo je odločeno, da odpotujeta, kakor hitro bodo urejena najvažnejša opravila. Milica je hitela z delom, da gre čim prej iz Petrograda, ter se je že vnaprej veselila, kakšno neprijetno presenečenje napravi vsej nemški zalegi na posestvu.
Z možem je bila v »»M odnošajih. Grof je 1Jk njo svoj prejšnji vpliv in oblast, toda bjj dober, ljubezniv in uS !3 si je Milica očitala M nost ter odganjala dneve, ki jih je prež>v'e njavi.	M
Nepričakovan slu ^ skoraj skalil to lep0 j V zaupnih pogovorih J j povedala možu, kak° ^ umorjen, ter mu °P| j drobnosti o Leopold1 ^ losti, a grof je strog0 morilca. O kleteh je > 1 čala; toda v njeno vejjj denje je sama genei"8 ^ govorila z grofom J bridko objokovala "lieS
sina: jrfiiil (Dalje prihod^
V. J. KKIŽANOVSKA:
PAJČ EVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
ti vas srečno, — je rekel s tihim in od razburjenja tresočim se glasom Kromski. — Vem, da niste še prišli do meje svoje potrpežljivosti, a pot k prostosti vam zastavljata poštenost in vestnost; toda uverjen sem, da pride čas, ko se vam bo zdel jarem pretežek, in tedaj se vaše srce in ponos upreta sirovemu nasilju nad vašimi čuvstvi. Toda, ko pride tista ura, spomnite nad vašimi čuvstvi. Toda, ko pilde tista ra, spomnite se, Milica, da je na svetu človek, ki vas ljubi več od svojega življenja, ki prihiti na vaš poziv, da vam pomaga in vas podpre celo tedaj, če ne bi imel nika-kega upanja na lastno srečo.
Njegov glas in pogled sta izdajala tako globoko, brezpogojno udanost, da se je Milica zdrznila, prebledela in povesila glavo.
—	Ne smem vas poslušati, Rostislav; toda vkljub temu me vaše besede navdajajo z radostjo. Spoznanje, da te nekdo nesebično ljubi, je neizrečeno bla-ženstvo, — je zašepetala. Ne vem, če pride ura, ki mi jo prerokujete, in če bom mogla, tudi če bi recimo to želela, pahniti od sebe železno roko, ki me drži; toda če se bom morala boriti za prostost, pa naj se to zgodi kadarkoli, tedaj vam obljubljam, da ne pokličem nikogar drugega na pomoč razen vas. Ne izkušajte me s sanjami o bodočnosti; čast in dolžnost mi to zabranjujeta.
Rostislav je prišel k ustnam obe njeni roki.
—	Hvala, potrpežljivo bom čakal. Jaz niti najmanje ne dvomim, da boste nekoč zahoteli prostosti, v ostalem pa naj gre vse, kakor Bog hoče.
Nemirno je Milica vstala in mu iztrgala roki.
—	Moram pripraviti prtljago, — je rekla vsa zardela in naglo odšla s terase.
Crez nekaj ur je ostavila trdnjavo.
—	Tem bolje, ker vas potem moja povest ne bo užalostila. omislite, da so dobila oblastva poročila o zalogah orožja v kleteh Dembovke in pri bližnjih kolonistih. Pred desetimi dnevi so napravili nenadno preiskavo in našli so cel arsenal. Na nesrečo je glavni krivec, izdajalec Rangvald, utekel zasluženi kazni; zblaznel je in ne bo dolgo živel; v koliko so v to zadevo zapleteni in odgovorni za zločin njegova žena in sin mu, ne vem. Bržkone bo vlada tudi takrat kakor običajno pre-mehka in preobširna. Pravijo, da sta mati in hči kakor brez uma, vaš ded, ki je bil že prej bolan, pa je tako pravno potrt, da se boje za njegov razum in življenje. Generala so morali takoj odpeljati iz Dembovke, dasj je bil tako slab, da so ga morali nesti v voz in v vagon.
—	Zelo mi je žal deda, toda on žanje samo sad svoje ne-odpustljive slabosti napram Matildi Ferdinandovni, — je ogorčeno pripomnila Milica.
Toda zdaj sta jo bolj zanimala zakonska pl. Fohtsa. Povedala je Platonu Aleksandro-viču, kako se je seznanila z njima, nato je vprašala generala, kako se ta blagorodni zakonski par obnaša v ječi.
—	On se je vedel dostojanstveno in mirno: toda gospa, ki ni pričakovala nič takega, je prvi trenotek vse tajila z nezaslišano nesramnostjo. Ko smo ji pa pokazali krila, nabita z listinami, je postala besna, med drugim je zmerjala vas, Milica Jurjevna, nato pa je padla v nezavest. To vam je strašna ženska, — je zaničljivo zaključil Platon Aleksandrovič.
Že davno ni bila Milica tako dobre volje kakor tistega, dne; pri kosilu, kateremu je predsedovala, ker je bila Natalija Lvovna bolna, pa je s svojimi duhovitimi besedami zelo zabavala Baldarova in Rostislava.
Še so sedeli pri kavi, ko so prinesli Milici brzojavko. Ko jo je prebrala, je prebledela.
—	Slabe vesti? — jo je vprašala Kromski.
—	Da, brzojavka je od Matilde Ferdinandovne. Ded je na smrtni postelji ter prosi, naj pridem k njemu. Toda če ga hočem dobiti še živega, mi poročajo, naj pridem takoj.
—	Težko vas pustim proč, toda ne morem vas zadrževati: volja umirajočega, posebno pa še vašega deda, je sveta, — je žalostno rekel Platon Aleksandrovič.
Odločili so, da odpotuje Milica z vlakom ob enajstih ponoči, a general je šel naznaniti novico ženi. Milica in Rostislav sta ostala sama.
—	Moram brzojaviti možu, da odpotujem v Petrograd in da mi ded umira, — je rekla Milica in narušila molčanje, ki je postalo neprijetno.
—	Ali hočete povabiti grofa na pogreb? S kako vnemo sprejemate zopet svoje okove, — je bridko pripomnil Kromski.
—	Nte, po svojih okovih nikakor ne hrepenim, toda ali morem drugače ravnati? Krivični ste, Rostislav, — je odgovorila s tihim, neprepričanim glasom Milica.
Kromski je prisedel bliže, jo prijel za roko in krepko stisnil.
—	Prav imate, krivičen sem in nespameten: tak je vedno, kdor ljubi.
Poslednje besede je izgovoril tako tiho, da jih je Milica več uganila kakor slišala, in močno zardela.
—	Ah, če bi imeli dovolj poguma pretrgati zveze s človekom, ki vas je tako zavratno zavoj eval in se ni potrudil naredi-
jih je videla ljubezen, toda le eden jo je ogreval in privlačeval, drugi pa jo je nadvlado-val in usužnjil ter vzbujal v njej neko čudno bojazen. Isto razliko je čutila med krepkim gorečim, odločnim, a istočasno krotkim stiskom Rostislavove roke in železnim Berenklavo-vim stiskom, ko je bil jezen in jo je hotel podvreči svoji volji. Dasi si je delala očitke in je odganjala te misli, vendar so tvorile edini predmet njenega razmišljanja v dolgih urah, ki jih je preživela v samoti v svoji nekdanji deviški sobi, kamor se je zatekla po mrtvaških molitvah, šepetanih izrazih soža-lja in tolažitvah sorodnikov in znancev ali po molčečih zaju-trekih in obedih v družbi generalke, ki je bila bleda, žalostna in zlomljena.
Možev prihod jo je odvynil od teh misli. Milica je bila zaposlena s pomerjevanjem žalne obleke, ko je vstopil v njeno sobo živahen, veder in odločen kakor vselej in ves iz sebe od sreče, da je zopet pri njej.
Miličino srce je nemirno vztreptalo, ko jo je grof s svojim običajnim pokorjujočim jo usmevom objel in jo poljubil na ustne. Skrila je obličje na njegove prsi in se razjokala; on pa jo je posedel na divan in jo začel tolažiti kakor otroka.	1 1
—	Ubožica, draga! Tvoji živci niso za nič po vsem tem, kar si prestala. Ne morem si odpustiti, da sem te pustil do sedaj samo; no, zdaj je vsega konec, hvala Bogu, in midva se ne ločiva več. Dobil sem dvomesečni dopust, s katerim smeš razpolagati po svoji volji, in kakor hitro se vrneva domov, podam takoj prošnjo za premestitev. V novem kraju pa upam da ne bo nihče motil najine sreče.
Milica se je. skušala nasmehniti. On ima prav; mirno življenje ob njegovi strani ji prinese zopet duševno ravnovesje.
—	Zdaj pa, draga, obriši si solze in skrbi za obleko. Tudi jaz se moram preobleči in ne morem izgubljati časa; mrtvaški voz je že pred vhodom, a duhovniki bodo tu že črez pol ure.
—	Ali si videl Matildo Ferdi-nandovno?
—	Ne še. Vkljub vsej naklo-
Polkovnika Mer rit A. Ed-son bo ob njegovem povrat-ku v domače mesto Chester, Vt. gotovo sprejela godba, kot junaka iz bojev ameriških marinov z Japonci na Solomonskih otokih. Polkovnik Edson je lastnoročno pomagal pregnati sovražnika z njegovih postojank z ročnimi granatami in dina-mitom.
Filmska zvezda Lillian Harvey je zbežala iz Francije, ko so jo zasedle nacij-ske čete in sedaj deluje kot pomožna bolniška strežnica v uradu, ameriškega Rdečega križa v Los Angeles. Po končani vojni pa bo nadaljevala svojo filmsko kariero.
X.
Dasi je Milica hitela, vendar ni dobila deda več živega. Miha-il Petrovič je umrl nekaj ur pred njenim prihodom po težki agoniji in mučnih halucinacijah, ki so jih povzročili zadnji dogodki.
Matilda Ferdinandovna je prosila Milico, naj se nastani v svojih prejšnjih sobah in naj ji pomaga urediti opravila, ki jih je povzročila dedova smrt. Milica se je udala njeni prošnji, ne toliko iz bojazni pred opravljivostjo znancev, ampak ker se ji je generalka smilila. Toliki udarci so generalko docela potrli.
Berenklau je brzojavil, da odpotuje naslednjega dne, in če odlože pogreb, tedaj upa še
Sliba nam predstavlja ruske sniperje,	f I
Ijeni z brzostrelnimi puškami na bojišču ob Rz slika iz Moskve.	^^jorf
J dm
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
kranjsko-slovenshJ katoliška JEDHOT"
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov!
.Jt fii^
Najstarejša slovenska podporna Q v Ameriki. . . Posluje že 49- J
Članstvo 38,200 Premoženje 3P'
127^
Solventnost K. S. K. Jednote znaša	/
«ri
Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj s« p steni in nadsolventnl podporni organizaciji,	,
coN0 «r
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI	jfJ
oPcf
kjer se lahko zavaruješ »a smrtnine, razne poškodbe-bolezni in onemoglosti.	I'
d*'0
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske oa ^	,
otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje o»» Jr
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste	<
dobe od $250.00 do $5,000.00.	ui'j-
t
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot, pO^ ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge Pfifffliv^ se obrnite na uradnike in uradnice krajev«""
K. S. K. Jednote. ali pa na:	f
GLAVNI URAP 351-353 No. Chicago St.	*
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
vojne industrije, ki oglašajo v tem dnevniku iščejo ... pomoč!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
General major Cyril Cloives, poveljnik avstralskih čet je bil sedaj izbran za poveljnika zavezniških armad, ki se bojujejo proti Japoncem v Milne zalivu v južnem delu Nove Guineje.
pravočasno priti. Pogreb so nato odložili do grofovega prihoda.
Milica je pričakovala moža s težkimi, nemirnimi občutki, kakršnih ni še nikdar doživela. Že na pota|vanju jo je prevzela dušeča jo potrtost. Prebivanje v temnem, mračnem stanovanju dedove hiše je to potrtost še povečalo. Milica je bila čista in poštena iz globine duše, zato si je očitala svoj poslednji pogovor s Kromskim. Govorila je s človekom, ki je vanjo zaljubljen, o možnosti, zakonske ločitve ter poslušala njegovo ljubezensko priznanje. Imela je občutek, kakor da je varala moža. Posebno jo je mučila zavest, da jo celo v tem trenotku misel na Rostislavovo ljubezen nikakor ne žali, ampak navdaja z radostjo. Ko pa se je spominjala strasti, ki mu je gorela v očeh in zvenela v glasu, ji je srce začelo biti od slado-strastnosti.
Ko je Milica v mislih na novo preživljala dneve prebivanja v trdnjavi, so se ji misli ustavljale zlasti pri zadnjem razgovoru z Rostislavom. Tedaj je nehote začela primerjati grofa s Kromskim. Primerjala je Rostislavove sive, zamišljene in dobre oči s svetoplavi-mi, resnimi in hladnimi Beren-nlavovimi očmi. V pogledu obo-
General major Carl Spatz (levi na sliki) f ameriške zračne sile v Angliji pripenja odlik°van nemu generalu Ira C. Eaker, za junaške čine ob V paaa na Abbeville, Francija, 19. avgusta.