16. številka. Ljubljana, v petek 20. januvarja. XV. leto. 1882. Izhaja vsak dan kvc^ct, izimsi nedeljo in praznike, ter velja po pošti projennm za avstrijsk o-o^erske dežele za vse leto ti; •/M.. za pol lota s ^ld., za četrt leta t :•]>]. Zu Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta .'! ^ld. :io kr., za jeden meso«- I tdd. 10 kr. Za pošiljanje mi doni računa se po lo kr. za mesec, po 80 ki-, za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po r> kr., če se oznanilo jedenkrnt t ' ... po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tli upravništvo jo v Ljubljani v Frana Knlmana li i št _(ib dališk.i itolbft*. Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnini-, n-klaimu ije. oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \f Ljubi j a ii i 20. januvarja. Z nekako plaho radovednostjo se ozira denes ne samo vaak Avstrijec, ampak skoro vsa Evropa proti južnemu delu naše države, v bojazni da (las bisehen Hercegovina" v;:plamti in zaneti ogenj, kateri bi zahteval zopetne žrtve denarne in krvave ter v svojem razvitim prouzročil celo evropsko kon-flagracij", kajti polastila se je našega kontinenta tolika mejsebojna nezaupnost, toliko vprašanj še čaka ugodne rešitve, daje skoro opravičeno ogromno, do zdaj še nepoznano oboroževanje, da je pa tudi bojnzen naravna, di bi neznatna iskrfca utegnila biti uzrok prostranemu požaru. Akoravno smo uverjeni, da nij vse istina, kar pišo dunajski listi, da treba marsikaj staviti na račun preži ve židovske fantazije in židovskih umazanih namenov, priznavati vender moramo, da je polož:*j resen, ozbiljen, kajti delegacije so prvikrat izredno sklicane v 28. dan t. m. in, kakor poroča si noenji tplegram, zahtevalo se bode od njih nad 61/« milijonov, kateri znesek dovolj jasno govori, da nijmamo opravka samo z roparskimi Četami, nego da se upor širi ; ž njim pa nevarnost. A kaj je uzrok, kdo je temu kriv? To vprašanje si moramo staviti, kajti ako se pozna uzrok, potem so znana tudi sredstva, kako zaprečiti nevarnost. — Trdi se navadno, da je br.nnbovska postava uzrok upora, a ta uzrok je le postranski, pravi uzrok je naša slab:', bosmškim in hercegovskim razmeram nikukor prikladna uprava, in graja, lia Francozi nijmajo sposobnosti za kolonizacijo, je nam nasproti vič nego umestna. Vsa uprava ne kaže niti jedne jednotne misli, kajti takoj, ko smo zaseli Bosno in Hercegovino, odstranjeval se ie turški element, ker je Filipovic dobro znal, da so baš Turki bili glavni uporniki. A njegov naslednik Wurtemberg dajal je prednost mo hamedanskemu življu v vsacem oziru in izbral si kot j zaupne može zloglasne bege a h Kip tanovič itd. \ ter tako izgubil zaupanje v vseh poltenih krogih, kajti brezzn 'r:ijneža ne spoštuje nikdo. Uradniki, nastavljeni v teh pokrajinah, so tudi množili nezadovoljnost; bili so vmes pošteni in vestni, a nekateri pa „catilim*rrsche existenzenM v najdrz nejšem pomenu in tožbe o njih nebrojne. Nij se vsikdar gledalo, Je-li dotičnik sposoben, da le gre v Bosno, katera se je smatrala kot „refugium pteca-torum". In v glavnem, ekonomičnem vprašanji, zbog katerega se je upor začel proti Turkom, nijsmo storili čisto nič, zemljiščnega vprašanja nijsmo niti pretresovali, kje neki rešili, ampak proglasili smo staro turško postavo in tako bremena kmetom povišali. V 27 okrajih so morali kmetje desetino Odrajtovati v gotovini, in ker se je to plačilo zahtevalo v takem času, ko se žito nij lehko ali le slabo spečalo, je bila izguba neizogibna in desetina tem bolj čutna. Novi davki: užitnina, hišni davek, davek od drobnice, vse je zadevalo le kmeta, ker lartniki (navadno begi) o teh plačilih niti čuti nijso hoteli. Tretjino, v nekaterih krajih četrtino pridelkov, katero mora kmet odr.ijtovati lastniku zemlje, so z vojaško silo izterjevali, upeljala se je užitnimi, mestni davki, š.ange, povsod nova plačili, a nikakeršnih pravic in svoboščin, kajti deželni zastop, kateri 86 je sklicaval kakor za turških časov, imenovala j deželi):', vlada, m ravno tedaj, da se nij pečal z že I jami in težnjami ljudstvi . katero je kmalu izprevi-delo, da se nij obrnilo na bolje. Najprvo pokazala s.' je nezadovoljnost v Hercegovini, kajti tamošnji kristijani, kateri so Avstrijcem največ in dejanski pomagali, bili so najbolj tlačeni od Turkov in slavni četo vodje Lazar Soči ca, Peko Pavlov ie in pop Ivan M uši d (vi trije jako vplivni), katerim j*1 vojaška uprava po- delila državne službe, bili so od civihi" vlade skoro sramotno odstavljeni. Večina Hercegovc« v dobivala je za turške vir de popolno brano pod tem pogojem, da čuva mejo. Ta naprava imela je 11 v -»111 i namen, strazena bila je granica, a llerregovce. katerega njegova zemlja itak živi, nij bilo treba ropati. Bo-sniska vlada pa jo to odpravila in vse prošnje o tej zadevi brezozirno odbila. Nasledek bili so — roparji. Je še druzih napak, a dovolj bode u/.e s temi, razvidno je, kako nerodno se je ravnalo, da se posebne razmere nijso uva/evale čisto nič, da se je hotelo postopati v Nevcsinji tako kakor na Dunaji, vse le po jednem kopitu. Nij čuda tedaj, da se je nezadovoljnost, množila in tla hote to nezadovoljnost uporabljevati tuji agentje — govori se o turških, laških, ruskih in angleških. Ker bi nadaljevanje upora bilo nepriliČno in nekoristno, je gotovo želja vsacega, da se našej vladi posreči skoro na praviti red in pomnjenje in naposled odstraniti napake v upravi. Poliiiciii razgliMl. IVo(i'«iii.je «lv/,ele. V Ljublj a o i 20, januvarja. ii.'ft ruMlt€»*< * interpeliral je IleilV včeraj vlado o nemirih v Dalmaciji m v okupiranih provinci j ah. Interpelacija se glasi : i. Al* so g! ivim» m poro a preko Dubrovnika v „Presse": „V 17. dan t. m. z*del je oddelek 11. pešpolka princ Saclisen pri Koritu na krdelo 80 mož. Po kratkem boji bil je ranjen jeden čast nik in pet mož; krdelo je bežalo zapustivši šest mrtvih in štiri težko ranjene. Nij dvojbe več. da se bode takoj organizirala popolna vstaja" Torej v Hercegovini se uže razširja pogubni ogenj vstaje. — Ustavoverni listi napadajo na tso moč Črnogoro in Rusijo, češ, da sta oni zakrivili vse to. A to vse delajo le li sovraštvu proti Slovanom, saj vsak dobro ve, kako korektno se obnaša knez črnogorski, da pa knez ne more obešati Črnogorcev, ki simpatizi-rajo s svojimi brati, to menda spoznajo celo umazane židovske duše VnaiiJ«' države. V francoske) zbornici so razmere mej Gambetto in poslanci še vedno precej napete. Gain-betta je bije hotel zbornici odvzeti pravico inici-jative v finančnih zadevali, da ga nijso zadržali ministri. On je hotel v svojem revizijskem postavnem načrtu upeljati klavzulo, da poslanci v bodoče ne smejo zahtevati novega kredita. Kakor poroča „Tniies'\ posvetavala se je korenito angleška vlada, kako postopati z onimi Irskimi sumnjivimi osobami, ki so udje parlamenta, a sedaj zapiti. Ukrenila je, da ne nastopi njim nasproti nobene izvzete poti. Pristaši Parnellovi pa nameravajo baje po snidenji parlamenta Htaviti posebne predloge glede sumnjivih. Prvi predlog se bode glasil: -Ta zbornica ne odobruje, da se je Parnell zaprl in gram vlado zaradi te politike." Razmere mej TureiJ »> in Bis m ar ko m so jako prijateljske, da, one vzbujajo pri sosedih sum-njo. Francoski listi govorijo, da s tem namerava Bisinark uresničevati nemški „drang nacb osten". Rusko „Novoje Vr." pa pravi, da bi mogel priti čas, ko bode ta tajna transakcija mej Berolinom in Carigradom motila evropski mir. Dopisi. X l>ovj«»ga 16. januvarja. [Izviren dop.| Davična vratna vnetica prikazala se je pri tukajšnjih prebivalcih. Pri napadu ne dela nikakeršnih izjem. Otroci in tudi odrasteni so jej plen. Vender pa odraslim bolj prizanaša in le pri otrocih svojo oblast skazuje. Umrli so do sedaj 3 otroci, ki pa še nijso šole obiskovali. Šolarjem se precej ponuja, tako da jih sedaj mora 10 posteljo čuvati. Jedni so bolj, drugi zopet menj bolni. Hudo napadenim se tudi v času najhujšega pritiska malo meša; toda pri nobenem ne zapusti kacega nasledka, temveč vsak dobi po minulem pritisku čisti razum. Lehko napadeni se bolezni kmalu otresejo in okrevajo. Odn sli so nekako bolj varni pred to boleznijo, ker se je še le pri dveh pokazala. Toleg te bolezni prikazuje se še druga, namreč : osepmce. Te so uže minolo leto meseca aprila iu maja tukaj hudo razsajale iu dva mlada otroka uničile Iz Cifro r nJega jjg-r&da 1 8. januvarja. (i/v. dop ] Te dni zapustil nas je na naso občno žalost gospod P le i we i s Jože, nečak ranjega dr. Janeza Bleiweisi viteza Ti ^tenišk^ga. Jo?e Pleiweis je bil odkritosrčen in pošten možak, vsak, kateri ga je poznal, gaje ljubil; —bilje pa tudi vrl narodnjak in pravi sin matere „Slavett, nam vedno zvesti prfja-tel), — ubogim pa oče skozi cela tri leto, katera je mej nami prebival. Koliko je on za nas storil, nij popisati; zato so se pa tudi na večer pred njegovim odhodom v čitalničnih prostorih zbrali vsi tržani in večina uradnikov, da bi se še jedenkrat veselili ž njim. Nigovori so se vrstili okrog mize — napivalo se mu ie do ranega jutra, vmes smo pa zapeli marsikatero slovvnsko pesen. Drugi dan smo ga spremljali blizu pol ure v obilem številu in poslovili se težkega srca.-Bog ti daj, dragi prijatelj in sin matere „Slave1', srečno pot in zadovoljnost, ohrani nas v srci in ostani, kakor si tukaj bil, vrl Slovenec tudi t«m v belej Ljubljani. Živio! ti kličejo čitalničarji in tržani. ■ z Trsta 17. januvarja. [Izv. dop.j Karneval je začel pogostoma Bvoje burke uganjati, ples za plesom se vrsti v gledališčih in dvoranah, mej tem ko brzojavi po časnikih vznemirjajo ljudstvo od juca. Llojd mora imeti hipoma več parnikov na razpolaganje tukajšnjega vojaškega povelj ništva pripravljenih. Borza je tudi tu nekoliko vznemirjena, pa upati je, da se bode vender le vse na bolje na jugu obrnilo. Vreme je kaj prijetno tu, okrog Trsta cveto mandeljni in brstje sadnih dreves napelo se je. Cvetke cvetejo kakor spomladi, na nekej kampanji v Škorkoli, katera je proti solncu, so češplje na drevesih debele kakor lešniki. Se bode li to sadje izzorilo, je vprašanje časa; ako vreme tako ostane, kakor je zdaj, da ne bode mrzle burje, cvetele bodo tudi češnje kmalu. Stari ljudje ne pomnijo take zime, da bi v tem času toliko toplote bilo; po dnevu je od 10 do 13" R. stopinj gorkote, po noči je bolj hladno, toda mraza nij. 'Mi Dunaja 10. januvarja. [Uviren dopis.] (O notranjem položaji pred prvo s e j o d r ž a v-nega zbora.) Jutri 20. t. m. stiide se zopet državni zbor. Predsednik zbornice dr. Smolka prišel je na Dunaj uže pred par dnevi, da prigotovi vse, kolikor je za prvo sejo potreba. DeneR na večer imajo češki, poljski, Hohenwartov in središčni klub svoje seje. Od zadnjega zasedanja se je notranja situva-cija precej spremenila. Prvič so cesarjeve besede v boljšem delu avstrijskega prebivalstva vzbudile lepe na le ter ustavovercem prizadele silno rano. Nedvomno je, daje moč cesarjevih besedij tudi na zbor-n;co napravila velik utis. Posledice tega utiša prikazale se bodo najbrž uže v prvih sejah državnega zbora. Ustavoverci pripravljajo nekaj za rehabilitacijo svojega imena. Poročal sem jedenkrat da so se ustavoverni poslanci na Dunaji in v Pragi posvetovali, kai da hote storiti na cesarjeve besede. Predlagali so velik .verfassu^g-Jtag" na Dunaji, — te ideje do denes nijso izvršili; dogovarjali so se o tem, naj bi posamezni poslanci ustavovprne stranke sklicevali zbore volilcev. Tudi tega nijso storili. Teža cesarjevih besedij omamila je torej ustavoverce tako, da zunaj parlamenta nijso učinili ničesa v svojo korist. Zato je več nego verjetno, da bodo ustavoverci v državnej zbornici skusili svojo politično nezrelost. Govori se, da bodo uže v prvej seji skusili „eouptt, nadejaje se, da bodo morda v večini, ker mnogo poslancev avtonomistiške stranke ne bode moglo priti uže v prvo sejo n. pr. dalmatinski, bu-kovin°ki in tudi nekateri iz Galicije. Mogoče je tudi, da ustavoverni poslanci sklenejo, da pošljejo na cesarja adreso, v katerej bodo svoje delovanje proti Ta iffejevemu ministerstvu hoteli opravičiti. Notranji položaj Avstrije je tudi vsled dogodkov v Kriroliji ter Hercegovini zelo spremenjen. Mi-ni-^terski svet ukrenil je, da se bodo uže 28 t. m. sklicale delegacije, v katerih se imajo dovoliti sredstva za večjo operacijo v Dalmaciji in Hercegovini. In zato bode treba najmenj kacih 10 milijonov forin-tov. Avstrijsko prebivalstvo je v uemiru, ker ne izve natančnih poročil iz Dalmacije in Hercegovine. Tukajšnjim listom izljubilo se je, da celo vojne bulletine priobčujejo svojim čitalcem. Je-li so ist istiniti ali ne, o tem nijma nihče sodbe. Vsakako se dozdeva, da nekateri židovski žurnalisti o vstaših več vedo, nego vstaši sami. Prav komično pa je, kako natanke vesti vedo, kedo da je uzrok puntar-stva v Krivošiji in Hercegovini. O tem so se izci-mila različna mnema. Glavni prouzročitelji punta so v prvej vrsti npan3lavisti" — to so vam največji neprijatelji Avstrije. Glavno gnezdo imajo ti se ve da v Moskvi, a agenti so povsod — v Črnejgori, Srbiji, v Dalmaciji. Vodja roparjev Kovačevič dobil je baje od bivšega srbskega ministra Rističa lepo sabljo, pištolo, mošnjo cekinov. Tudi bivši srbski metropolit Mihajl je mej duševnimi zavratniki proti Avstriji. Črnagora igra dvoumno ulogo — ljudstvo je vse za vstaše, vlada pa za Avstrijo. Knez je se ve da preslab, da bi mogel ljudstvo krotiti — zato je sodelovanje Črnegore pri vstaših neizogibno. A tudi „iredentistiu imajo svoje roke vmes. Poročal sem uže, da so pripeljali celo ladijo pušek nazadovk in streliva za vstaše. Glavna krivda zadela bo se ve da Turško, ker njeni pristaši pomogli so največ, da se upor razšir-juje. Koliko pa je kriv nesrečen avstrijski vladni zistem v Bosni in Hercegovini, culi boderao še čudne stvari. Notranja situvacija je torej v obče zelo izpre-menjena v prvej seji državnega zbora v novem letu. P. vzela je Marijana svojo cigareto iz žepa, jo z žve-plenko užgala in začela puški. Tudi Neždanov vzel je cigareto ter Marijanu ognja prosil. BI je to krasen večer. Kolja in teta šla sta na vrt; društvo pak ostalo je še celo uro na terasi, da čisti zrak uživa. Razgovor postal je živahen .... Kolomejcev napadal je književnost; tudi tu izkazal je Sipjagin svojo liberalnost, zagovarjal je neodvisnost književnosti, dokazal njeno potrebo, omenil celo Chateaubrianda, kateremu je car Aleksander I. dal red sv. Andreja! Neždanov se nij v razgovor mešal. Gospa Sipjaginova pogledala ga je z začudenjem, da se nič ne oglasi, a to je bilo ob jednem odobravanje njegove skromnosti. K čaju sli so zopet vsi v salon. „Pri nas," dejal je Sipjagin Neždanovu, „pri nas je grdi običaj, na večer igrati in sicer prepovedano stukolko. Ali ne verjamete? Vas dakako ne vabim, da se je udeležite . . . toda, ne bi li Marijanu tako prijazna bila iu nam na klavirji kaj svi-rala. Vi gotovo glasbo ljubite — kaj?" Ne čakajoč Neždanovljevega odgovora vzel je karte v roko. Marijana sela je h klavirju in svirala, ni dobro ni slabo, nekatere Mendelsohnovih „Pesnij brez besed". nCliarmant, charmant, quel touche !" vzkliknil je navdušeno Kolomejcev: njegovo odobravanje je pa le izviralo iz kurterije, resnično nij bilo; Neždanov pa o glasbi nij čisto nič razumel. Mej tem seli so gospod Sipjagin s soprogo, Kolomejcev in teta k mizi pripravijenej za kartanje . . . Kolja prišel je lehko noč voščit in do-bivfii blagoslov svojih roditeljev popil je Se namestu čaja veliko kupico mleka ter potem odšel. Otec mu je še rekel, da se bodo jutri pri Alekseji Dimitriči lekcije začele. Ko je na to Sipjagin videl, kako Neždanov brez dela v sobi sedi, ter iz same dolgočasnosti fotografije gleda, rekel mu je, noj svobodno spat gre, kajti od potovanja je baje vrlo utrujen. Neždanov naklonil se je vsem ter odšel; pri vratih sešel se je z Marijano in zopet sta si pogledala na oči — in ta pogled potrdil je še bolj njijinn misel, da sta oba na jednem polji vzrasla, akopram se mu ona nij zdaj nasmijala, nego celo obrvi jezno nabrala. V njegovej sobi duhtelo je vse po rožah; pod njegovim oknom sedaj odprtim ležal je rožni vrt. Bas nasproti v goščavi oglasil se je v tem trenutku slavec: ponočno nebo, milo a nerazsvitJjeno, se je nad temnimi vrhovi lip videlo sivo-rumeno, ker je baš mesec vzhajal. Neždanov užgal je luč; sivi nočni metulji prifrčali so v sobo, a veter, ki je v sobo pihnil, pognal jih je v brleči plamen. „Čudno!" mislil si je Neždanov, ko je uže v postelji ležal: „Gospod in gospa sta poštena, slo-bodoumna, celo uljudna človeka ... a vender mi je srce težko! — Ta kamerjunker ... ali kar je ... no, o pravem času bodemo videli ... Nij vredno sentimentalen biti!" V tem trenutku jel je nočni čuvaj z desko tleči, ter svoje zategneno: „Po—zor!" v tamno noč kričati. Z nasprotne strani odgovoril mu je drug melanholičen glas isto tako zategneno „Pozor!" „Vraga, tu sem ravno ko v kakšnej trdnjavi!" mislil si je dremljojoč Neždanov. (Dalje prih.) Izpred porotnega sodišča na Dunaji. !Ker ne zna nemški odgovarja v sioven^m. Kot -r .. m i tolmač fungira g. Navratil. Priča. izjavi, da nikdar Vesteneck proti „Tribttm". _ . .., , J . j Se mj bila kaznovan*. vd*'je') , Dr. Kopp: Priča, ki se ima ravnokar prešli« Po prečkanji zatožne bral je predsednik s«- gati je druzega dnCi ko bila je presii4ana pnMi dišču tri inkriminirane članke iz .Tribune', poročilo ; preiskovalnim .sodnikom, pred vladnim svetnikom g. litijskega župana, iz katerega je razvidno, da je *a-grofom Chorinskim izjavila, da je bilo to, kar potrte šipe 7 gld. 30 kr. bilo plačanih ter tudi, da ;je prijavilat D„pacno 0na da je bila k temu zaje to oknopobijanje litijsko prebivalstvo vzburilo, i pelj.ma ft zdaj mora izpove(iati resnico. Isto je Kakor trdi poročilo, ta je dogodek nezaslišan, župan- izjavila vsem drugim prjčam kar je razvidno iz spi. stvo prosilo je, naj deželno predsedništvo to vzame gov Zaradi tega stavim predlog, da se ta priča za na znanje ter obžaluje, da gospod vitez F ranz 1 , zdaj nft zaprjse2e Vesteneck razširjuje d e mo r a 1 i zac i j o po Dr Porzer je energično zoper ta predlog, ke r takem vedenji. Na vprašanje predsednika izjavlja zatoženec svojo nedolžnost, pravi tudi, da je Članke prečital, predno jih je dal v tisk. Predsednik: Hočete li dokazati resnico ? Zatoženec: To prepuščam svojemu zagovorniku in tudi sam bodem skusil. Na pom predsednika opisal je g. Haman ves dogodek, kakor se je v istini pripetil, a ne, kakor ga slika zatožba. On izjavlja, da je dopis ter poročilo sprejel v dobrej veri. Oba dopisnika, ki sta mu poslala telegram ter dopise, znana sta mu dolgo let kot zelo zanesl]ivamoža. Jeden dopisnikov je tudi sam dogodke v Litiji mogel opazovati. Isti tudi nijso taki, da bi ne zaslužili vere. Prvi telegram govori na pr. o tem, da je okrajni glavar okna pobijal. Okrajni glavarji, ki pobijajo okna, so istinito redkost, a v tem slučaji mora se tej osobi posvetiti v obraz. Znano je namreč, da je pl. Vesteneck razdražljiv ter buršikozne nravi. Ko g. Haman na dalje te dve svojstvi g. Friinzl-Vestenecka opisuje, vpraša ga predsednik, je-li zatoženec značaj Friinzl-Vesteneckov pozna po osobnem opazovanji. G. Haman pravi, da je značaj tožnikov dovolj znan iz časnikov. Obče je tudi znauo, da g. okrajni glavar nijma one svesti, ki bi ovrgla njegovo buršikoznost. G. Haman zatrjuje svojo objektivnost ter zanika vsak zli namen. To razvidno je iz tega, da je kot vesten urednik tudi to sprejel v list, kar govore prijatelji zatožnikovi misle: „audiatur et altera pars". Ter tudi to, kar je g. okrajni glavar sam o sebi pisal v „Polit. Corresp." Potem mogli so či-talci nTriblineu sami napraviti si sodbo o okrajnemu glavarji. „Za resnicoljubnost svojih dopisnikov pa položim roko v ogenj ter glasno potrjujem, da se o istih izreka kakov dvom. Nerazumljivo mi je tudi, kako se mi more to v zlo šteti, da jaz, opiraje se na resoicoljubje svojih dopisnikov, hočem dokazati resnico." Dr. Kopp: Gospod zatoženec, ali Vam nij znano, da sta „Vaterland" ter „Weltblatt" te vesti preklicala ter priobčila častno izjavo? Zatoženec: O „Vaterlandu" mi je to znano. Dr. Kopp: Torej nam nečete imenovati pisateljev onih člankov. Zatož.: Ne. Dr. Kopp. Moramo ja pa vender poznati tudi mi, ako jim čemo tako trdno zaupati kakor Vi. Zatoženec: Opisal sem dopisnika radi tega kot zaupanja vredna moža, da s tem opravičim, da sem vesti mogel sprejeti v dobrej veri. Dr. Kopp: Vi pravite, da je tožnik buršikozne nravi. Je-li Vam je to bilo znano, predno ste prejeli dopise ? Zatoženec: To mi je bilo znano uže davno. Dr. Kopp: Sklicujete se tudi na poročilo župana. Znano Vam je menda, da sta v Kranjskej politični stranki v hudem nasprotji. Ali se Vam ne dozdeva, da je poročilo županovo, ker je naperjeno proti narodnemu nasprotniku, veuder nekako dvomljivo ? Zatoženec: Ono je uradni spis, radi tega za-služuje popolno vero. Friinzl pl. Vesteneck: Poznate-li litijskega župana ? Zatoženec: Ne. Vesteneck: Znate-li, da on ne ume nemški? Zatoženec: To mi nij znano. Kot prva priča preslišan je Martin Hačiu je nepostaven. Predlog imel bi le takrat srni sla, če bi priča pri glavnej obravnavi si oporekala To jasno izreka §. 170 kaz. post. Sodišče razsodi, da se ta priča ima zapriseči. Martin Hačin pove, da je videl, ko je v do-tičnej nori več gospodov stopilo raz voz, tudi je videl, da so ti gospodje s kepami potrli okna. Predsednik: Je-li stanovanje visoko? Priča: Prvo nadstropje je tako nizko, da se lehko s palico udari po oknu. Je-li se je metalo z opekami, priča tisti večer nij videla, pač pa je drugi dan videla na tleh opeke. Predsednik očita priči, da je pred vladnim svetnikom grofom Chorinskim o tem drugače pravila. Hačin odgovori, da se ga takrat nij uprašalo, je-li se je metalo z opeko. On pove, da Jo Vcstoiicck z dvema drug ima gospodoma Mtfal pri hiši št. 22 ter se smijal. Predsednik konstatuje, da je priča v političnej preiskavi rekla, da je Vesteneck ^tal pri sosedovej hiši. Kasneje pa je Hačin povedal, da se mu je obljubila dobra služba, ako tako pove. Hačin pove, da bi tega ne bil prisegel. Predsednik: Ali ste gospoda okrajnega glavarja takrat na tanko izpozuali ali sarno po glasu? Priča : I z p ozn al sem ga na glasu in na postavi. Predsednik: Kako daleč stali ste od okrajnega glavarja. Priča: Kakih deset korakov od njega. Preasednik: Koga ste videli metati ? Priča ne more imenovati osob po imenu steneck stal je v sredi mej metači. Tega nij da bi Vesteneck bil komu metati velel. Ves dogodek trajal je nekaj minut. Pripeljali so se trije vozovi, dva postala sta pred Del Cottovo hišo, tretji pa da se je dalje peljal. Predsednik: Kako ste zraven priSli ? Priča: Slučajno. Predsednik: Ali ste bili pijani? Priča: Ne. Dr. Kopp: Ste li tudi druge gospode izpoznali po obrazu ali po glasu? Priča: Izpozual sem samo dva. Drugi stali so s hrbtom proti meni. V vozu, ki se je dalje peljal, sedel je samo gospod Werner. Dr. Porzer: Je li stvar napravila mnogo hrupa. Priča: Da. Predsednik: Ali so ljudje sami prišli iz gostilne? Priča: Jaz sem jih klical. Porotnik Salvaterra: Je-li ima Litija svečavo? Priča: Ne. Ali je takrat ležalo dosti snega na Priča: Nekoliko tednov kasneje. Dr. Kopp: Koliko se vam plača za dan ? Priča: 30 kr. Jeden porotnikov vpraša, zakaj da priča oij zahtevala obljubljenega za izpovedbo. flu-in pravi, da je radi tega okrajnega glavarstva slugo večkrat opominal. Dr. Porzer prosi, naj se konstatuje, da je Martin Hačin izjavil, da bi napačne iz-povedbe ne bil prisegel, temveč, da bi jo bil preklical, ko bi bilo prišlo do prisege. Seja pretrga se za četrt ure. (Dalje pr\h.) Ve-čul, Domače stvari. — (Telefon.) Čuvaj na ljubljanskem gradu v velikem stolpu se sedaj lahko pogovarja, kadar mu drago, z nadzornikom brizgalnic ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva v poslopji ljubljanskega rotovža. To je mogoče po telefonu, katerega je uredil nas narodni arar in elektromehauik g. Josip Geba pred dvema dnevoma kaj izvrstno. Progo diateno, katera je služila prej za neka telegrafična znamenja, vporabil je g. Geba za telefon, in zdaj Čuvaj v velikem stolpu z grada pokliče z zvončenim znamenjem nadzorovatelja brizgalnic na rotovži in mu potem iahko pove, kje gori. Praktična korist telefona pokazala se je uže včeraj, v četrtek, popo-ludne, ko je gorelo v dimniku Koširjeve hiše blizu Prul. Nij bilo treba streljati s kationom in strašiti prebivalstva, nego čuvaj je po telefonu na rotovž naznanil, kje gori in takoj se je zbralo nad dvajset udov prostovoljnega gasilnega društva pod vodstvom g. F. Šantelna in v malo minutah o^enj pogasilo. G. J. Gebi je izvrstna uravnava telefona gotovo čast. — (Pogreb gospe Marije Lenčetove) v Lavrici včeraj bil je sijajen. Nad 2000 pogrebcev iz Ljubljane in okolice je bilo navzočnih, mej istimi nad 100 voz, ki so prišli iz Ljubljane, na stotine ljudstva pa, ki je prišlo peš. Mnogobrojni krasni venci so kinčali rakev dobrotljive ranjke gospe in pevci so kaj milo pri hiši in na gomili zapeli slovenski pesni: „Usliši nas gospod" in „Nad zvezdami". Mnogo revežev ljubljanskih in iz okulice bilo je bogato obdarovanih. — (Narodno bralno društvo v Borovnici) napravi dne 22. jan. 1882 veselico s sledečim programom: Govor predsednika, petje (me-šaui zbor), tombola, ples. Vstopnina 20 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. K udeležbi uljudno vabi odbor. — (Bralno društvo na Opčinah) napravi v soboto dne 4. februvarja veselico s petjem, deklamacijo, igro in plesom. Odbor. — (Zaradi ponarejanja bankovcev) bilo je pretečene dni tudi mnogo preiskav v Vnanjih Goricah in Vrbljenih, a vse brez uspeha, kajti našlo se nij ničeaa sumnjivega. tleh? Dr. Porzer Priča: Da. Dr. Porzer Ali je radi tega noč bila svitlejša? Priča: Da, svetlo po snegu. Dr. Pozer: Kdo je pouzročil, da ste preklicali to, kar ste prvič povedali ? Priča: Sluga od okrajnega glavarstva, Anton Sevček. Dr. Kopp vpraša pričo, je-li bil vladni sveto valeč navzočen, ko ga je okrajnega glavarstva sluga hotel pregovoriti do krive izpovedbe? Priča trdi, da je grof Chorinskybil navor.'ii ter da je to moral slišati. Dr. Kopp prosi, naj se to dene v zapisnik. Dr. Kopp: Kdaj ste vstopili v službo pri be-iežniku ? Telegram ,,Slovenskemu Narodu". Dunaj. „Wiener Zeitung" javlja, da je cesar imenoval grofa Hohenwarts predsednikom iz desetih udov obstoječej komisiji, katere ustanovitev je cesar dne 11. novembra in. 1. za-povedal. Komisija ta ima se posvetovati o upravi, kako bi se napravila priprostejša, da bi se moglo kaj prihraniti v državnem gospodarstvu. Razno vesti. * (Originalen tat.) Pretečeni teden prišel je v Parizu v prodajalnico biserov petdesetleten, dobro oblečen mož in tu ukral je dragocenosti, ki so bile vredne najmanj 246.000 frankov. Zviti ta tat pa je izvršil to na naslednji način : Prišel je v prodajalnico biserov prodajalke Chauvet in jej izročil nekaj zlatnine v popravo. Poprave so se kmalu izvršile in oče prodajalke jih je poslal tujcu v hotel. Tujec plačal je vse na tanko in nihče nij dvomil, da je to bogat Amenkauec. Drugi dan prišel je zopet tujec v prodajalnico biserov, izbral si je zlato tabakiro in jo plačal, prosil pa je prodajalko, naj hi za prihodnji dan prfprnvihi yeč dragocenosti j, da jih hoče kupiti, da jih potem v Ameriki zopet proda. Dan prihodnji prišel je zopet tujec okolo 2. ure po-poludne. Prodajalka pokazala mu je okolo 25 do 30 dragocenosti j. Tujec je dolgo pr«'gledaval in okolo V»5. uri izbral si je uže več dragocenostij, osobito pa drago bisernico in jo del v popotno usnjato torbico. Komaj pa je spravil tujec zadnjo dragon nost v torbico, prišel je v prodajalnico zopet drug tuj mož in zahteval, naj mu prodajalka pokaže one-le zlate gumbe, ki so v izložbi. Prodajalka storila je to in pustila tujca s še dvema drugima znanima kupcema v prodajalnici. Ko pride prodajalka zopet nazaj, izvleče tujec več bankovcev iz žepa, kskor bi hote! plačati, a dejal je: Bankovci so tuje države, moram jih iti menjat, mej tem pa obdržite tu po potno torbico (v katero je namreč del dragocenosti.) In odšel je menjat denar. Prodajalka in nje oče nijsta slutila nič hudega, saj sta imela torbico in v njej dragocenosti. Tujca nij bilo dolgo nazaj. Prodajalko je jelo skrbeti. Prodajalka pOtipala je torbico, če so res dragocenosti v njej. Kes je nekaj občutila. Zopet sta bila popolnem potolažena. Tujca nij nazaj, prodaja I niča se mora zapreti. Zdaj šilom.« odpreta torbico in najdeta v njej mestu dragocenostij — kos lesa in nekaj dratu zvitega. Zdaj sta sprevidela, da sta bila oba tujca, kupec dragoceno-tij in oni kupovalec gumbov v zvezi in da sta v prodajalnici zamenjala svoj« popotni torbici in tako odnesla dragocenosti ogromne vrednosti 246.000 frankov. * (Statistika pridelkov.) V Rusiji se pridela 72 milijonov hektolitrov pšenice, 208 rži, 41 ječmena, 132 ovsa, 30 ajde in 30 druzega žita skupaj. Pridelki vsacega leta roprezontirajo povprek vrednost treh milijard goldinarjev avstrijske veljave. — Največ °/o teh pridelkov pripada relativno juž-nej Rusiji, kjer poljedelstvo sploh tako napreduje, da so se pridelki v trku zadnjih dvajset let podvojili. Meteorološkim poročilo. A. V LJubljani: 'I Stanje Dan tas op.Ä" barometra i zovan'a v mm. Tem- peratam Vetrovi Nebo Mo-krina v 11)01. Ob 7. uri ijulraj ob 2. uri popol i '¡i ob 9. uri VtÍK 758* 7f> no. — 75768 m». I — 7.r>7-o8mm. - 8-4« C j b™' 0.4o < < »I»l»'»ln» Imrja . ,, ' slüboln.i 46 ( Imrja meleno i jasno O'Oimra. jasno o 4/ < s a bu r n stin J íb.7;uri 760*99«. ij ut raj ob I. Dri 7. i ro r\ nn / I llSlfUl i i . Hptír jutroxalioii nh. |-uri 754-30mm. ¡ - ;}-6« C slabo,f" ijitny oh \ f 7Ö308iw.l + 4-0" C IITtf Tftrijc slahutcn jasno ; 000mm. ob 7. uri •jutraj oh 2. uri |MP|lc«ll|l||ll> ob 7. orí trata 762-06mi, 7r»o ¿5 rara. 761*98 mm, — --8« 0 + .'{'-i0 C — 2-0° 0 ikbota ztln slabo-ten ,tvcr ¡rorenjer jasno jasno jasno 000 mm. Umrli so v LJubljani 2 19. januvarja: Franoiška Smrtnik, branjevka, 27 1., Oradiiče št.. 12, za osepnioami. — Neža Orel, bivša kuha-' rica, 08 1., Kravja dolina št. 11, za j etiko. V dežeinej bolnici: 15. januvarja: Matevž Stržinar, gostač, 73 1. — Vanifl Janez, gostač, 59 1., za (etiko. ID-\jL:n.aosl3:£i "borza, dne 20. januvarja. (Isvirno telegraficno porodilo. Enotni državni dolg v bankovcih . Enotni državni dol"; v srebru . . . Zlata renta .......... 18UO državno posojilo...... Akcijo narodne banke...... Kreditne akcije........ London ........... Srebro ........... Napol............. C. kr. eekini.......... Državne marke........ Naznanilo. [Jdano podpisani naznanja Svojim, da se je z l>u naja domov povrnil in da kakor poprej Kepne9 slviislt«' in cerkven«' ure, kakor tudi šlvulne »troje itd. dobro in po iii/Jto) erui popravljat. Izdeluje tudi nove cerkvene ure in hišno krzojitve. Matija Petrie, (37—1) urar v Postojni* 74 -1<1. 10 kr 75 h 35 92 n 20 129 » — '» 823 n — 7) 302 n 36 n 11 71 80 n 9 n 7) 50 n n 5 r> 60 T) 58 !» 66 hnó 16. januvarja: Zjutraj megla, čez dan jasno, na večer močna zarja in svitla nor; srednja temperatura — 4'f)0 C, za 22° (' pod liormalom. Dno 17. januvarja; Cez dan jasno, večerna zarja, zve-Ber oblačno; srednja temperatura — 2 1 0, za 0-30 C pod normaloin. Dné 1H. januvarja: Cel dan jasno; srednja temperatura — 0"5° C, za 1*5 C" nad nornialom. Dné 19. januvarja: Jutranja zarja, čez dan jasno, slabotna večerna zarja, »vitla noč; srednja temperatura— 1*4° ('. za <••»)" C nad normalom. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je bil prve dni povsod v Avstriji tako visok, kot u/.ti 80 let ne. Pozneje jo palo stanje precej znatno v vzhodu In jugu, obdržalo so jo pa še zniironi visoko na severu in zahodu. Zračni pritisk torej nij več tako jednakomerno razdeljen, kot. prejšnje dni. Temperatura nij posebno ekstremna In tudi povprek precej normalna. Razloček mej liiaksiniom in muiinioni /naša 16" ''. Vetrovi so še zmirom slabotni In prevladujejo še vedno severni In izhodni nad južnimi In zahodnimi. Vreme mirno in stanovitno lepo; nebo povsod večinoma jasno. Morje večji del pr cej mirno. Zahvala. Za mnogobrojno Izkazano sočutje mej bolez 11 i j o in pri nepozabljivej Izgubi naše drage, iskreno ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere, gospo Marije Lenče, roj. Hubel, za lepo darovane vence, kakor tudi za mnogo-brojno spremstvo k grobu, zahvaljujemo se toplo vsem Borodnikom, prijateljem in znancem, potem gospodom pevcem in veteranom. Vtorek, 24. t. in., zjutraj oh P, uri iuale se bodo za ranjo BV. mase v farnej cerkvi v Rudniku, in v četrtek, 26, t m . tudi oh 1). uri, v mestnoj cerkvi pri Sv. Jakobu v 1 .juhljuui. Na Laverci, dne 20. januvarja 1882. (89 Žalujoči. i Loteristka (pisarica) i5če se v loterijo na deželi Ona mora biti uže dobro vajena te^a posla. Plamene ponudbe sprejema upravniStvo „Slov. Naroda". (3o—1) l>oljt«nMk» cCNtn hI. IO na desno partene sprejme se jeden fantič ali deklica v hrano in stanovanje. (37—1) l£r. Pattlsonova vata proti protinu takoj zmanjša in hitro ozdravi (.r>79—8) protin in revmatizem vsake vrste, kakor: obrazno, prsne, vratne in zobne holečine, protin v glavi, rokah ali v kolenih, trganje po udih, bolečine v hrbtu ali na ledji, V zavitkih po 70 kr. in polzavitkih po 40 kr. se dobi pri Trnkoczvji, lekarna npr; samorogu" V Ljubljani. ■ k m kapljice za želodec, nepresežno Izvrstno zdravilo zoper yse bo lezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodoi, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, /.oper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Glavna SBf*.l0fjra.S Lekar ltr» r a^. Sa v n i k. V K v mniku: lekar Josip Močnik. Svaritev! Ker se. v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo \ zgoraj navedenih zalogab in pazi naj B6 OSObito na ta znamenja: Prave Maiijinceijske kapljice za želodec mora j ■, uueti v sklenieo vtisneno besede: Ke.hte. Mariazeller Blagentropfen — Brady & Dostal Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z nnšiui originalnim |iečatniu, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Maiijinceijske matere '»(»/.je, mora biti pole;: te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno Ktg»ineuje in zavoj tnoru hiti zapečaten t našim vtirstvctiim Kiiaiue-iijtui. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki ne-luajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot po-sarejeni In prosimo, naj bc nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo BOdnijskl kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—20) T ujel: 20. januvarja : Pri Sionu: Ilailner (z Železnikov. -- Böhigsfeld z Dunaja. — Luzattoiz Trsta« (irof Mar^heri z Dolenjskega, Pri iViatliči. Kapsuoinski ■/. Dunaja. — Schadek, VVagner z Dunaja« Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvanc imitirane rakve od kovin. Izdelane so i/, lesa v Jako lepej obliki in BOlIdno, sliČne so po meta-ličnej barvi z bogatim vkiisnim lišpom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako cene, kakor do zdaj navadne lesene rakve. Na telegrafično Daročilo E naznanjeno dolgOStno mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje. Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje In pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrhljuje venoe in trakove z napisi, naposled tudi transport mrličev na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v ceno oskrhovanje. (701—7) ^ LU|:R El N IGU NGS- PIL L E N n.'ii.i od v-.ii |.i>.i.»i.niii tidelkor, ntourio tp patUlJe nlr si;t>tlljivc)>ohl,j<- ]>i>n«• minit dtOorOi i/.srW»i. Sfftilt, /•>*:« iler J'lankrn- UtUt SpiejfrtfptttHr, tor v vaeli dobrih lekarnah na Dunaji in iio dožoli. S varjenje! Izdatelj in odgovorni ureduik Makso Armič. Lastnina in tisk nNárodne tiskarne".