List 8,
Politični oddelek.
Nemiri v Trstu.
Minoli teden so se v Trstu zgodili nemiri, ka-koršnih to mesto še ni doživelo, ki pa so tržaške razmere nakrat takorekoč bengalično razsvetlile, ter pokazale na jedni strani popolno nesposobnost državne uprave za njene socijalne in politične naloge, na drugi strani pa mej prebivalstvom tudi tendence, ki so na sebi največja nevarnost za državo.
Uzrok nastalim nemirom je v prvi vrsti vlada, ker ta ni bila kos svoji nalogi. Povod nemirom je dal štrajk „Lloydoviha kurjačev, ki bi bil gotovo ostal omejen na interesente, da ni vlada vsega pokvarila.
Kurjači na „Lloydovihu parnikih so pred Bogom in pred ljudmi veliki siromaki in trpini, kajti kurjaška služba je mučna in težka, da nobena tako. „Lloydovia kurjači, katerih je kacih 800 — večinoma Slovencev — so vsled tega zahtevali ne zvišanja plače, ampak le olajšanja službenih razmer. Njihove želje so bile skromne in so bile omejene na tele točke:
1.  Kurjači so zahtevali, naj se odpravi uredba, da mora kurjač, kadar je bil šest ur prost, biti tri ure na parniku na straži in opravljati dela, katera spadajo v področje mornarjev. „Lloyda je upeljal to navado, da mu je treba nekaj manj mornarjev imeti.
2.  Zahtevali so dalje, naj se utesni delavski čas. Kurjač je imel doslej 12 ur trajajočo dnevno ali nočno „šihtoa, potem je bil 12 ur prost, oziroma le 9 ur, ker je moral tri ure biti na straži. Od omenjenih 12 ur je bil 10y2 ure pri delu, poldruga ura je odpadla na pavze. Če se pomisli, kako kurjač pri delu trpi, je gotovo, da tacega dela 10V2 ure ni možno prenesti. Kurjači so zahtevali, naj se lOVaurno
delo skrči na 8 ur. Tudi najtrdosrčnejši človek mora z ozirom na trpljenje pri kurjaškem delu priznati, da ta zahteva ni pretirana.
3. Končno so zahtevali, naj bo kurjačem, kadar so v pristanu, dovoljeno, da sme vsaj polovica od njih vsako noč ostati doma pri svojih rodbinah, mej tem ko so morali doslej biti na parniku, tudi če so bili prosti.
To so bile zahteve kurjačev. In te ponižne zahteve je MLloydu odklonil z vso odločnostjo. Vsled tega je prišlo do štrajka.
Človek bi mislil, da ostane vlada vsaj v takem slučaju nevtralna, in da bo skušala med „Lloy-dovimi" špekulanti in med največjimi trpini vsega „Lloydovegau osobja posredovati. Pa to se ni zgodilo. Vladaniposredovalaintudi nevtralna ni ostala, ampak priskočila je na pomoč „LloyduK, šla mu je na roko, da bi ta zamogel kurjače izstradati in jih prisiliti, da pod starimi, neznosnimi pogoji prevzamejo delo. To kriči do neba in vlado zadene zato vsa odgovornost za dogodivše se  izgrede.
Vlada je dopustila, da je „Lloyda mesto štrajku-jočih delavcev najel tuje kurajče, arabske, grške, italijanske, turške in indijske, ljudi, katerih bi „Lloyda ne smel sprejeti, ker je od države subvencioniran, ker uživa od države posebne privilegije. Pri tem je c. kr. pomorska oblast celo popolnoma ignorirala, da imajo ti tuji kurjači le navidezno tiste izpite, k\ so predpisani, da niso polnovredni namestniki domačih kurjačev, nekateri sploh niso imeli nikakih izpitov.
Vrh tega je paše c. kr. mornarica priskočila „LloyduB na pomoč in komandirala 30 vojaških kurjačev na službovanje pri „Lloydua, češ, da zamore „Lloydtt izpolniti proti poštnemu erarju prevzete dolžnosti.
Stran 72
To je sodu izbilo dno. Štrajkujoči kurjači so pač računali, da prisilijo „Lloydovoa gospodo k odje-njanju s tem, da onemogočijo „Lloyduu izvrševati njegove dolžnosti. Ta njih račun pa jim je preprečila vlada s tem, da je „Lloydu" dovolila najeti manj vredne tuje kurjače ter mu dala na razpolago vojaške kurjače. „Lloyda je vsled tega mogel vsaj najnujnejše svoje dolžnosti izvrševati, njegove ladje niso bile več odvisne od štrajkujočih kurjačev in s tem bi bil štrajk ugonobljen, da ni vladno postopanje napotilo drugih delavcev, da so kurjačem hiteli na pomoč.
Tržaško delavstvo je sklenilo uprizoriti generalni štrajk, ter s tem paralizirati vladno podpiranje „Lloydau. Ta štrajk je bil v četrtek uprizorjen, a čim se je začel, posegli so v ta strogo gospodarski boj tudi drugi elementi, katerim pa ni bilo za zmago delavskih zahtev, ampak za vse druge zahteve.
Pred vsem so se delavskega gibanja oprijeli iredentisti, ter so ljudstvo ščuvali k izgredom, hoteč provzročiti revolto in krvave boje, ki bi obrnili nase občno pozornost, razvneli strasti in provzročili vsaj utrjenje iredentizma, če ne že mednarodne konflikte ali celo intervencije.
Nadalje pa so se delavskega, na sebi vseskoz poštenega gibanja polastili tisti anarhistični elementi, katerih je v Trstu vse polno. Anarhizem je mej Italijani sploh jako razširjen, posebno pa mej tržaškim „moboma. Tržaška „mularijaa je vseskoz anarhistična in ta mularija je, deloma iz lastnega nagiba, deloma vsled ščuvanja iredente, provzročila, da je prišlo do krvavih izgredov.
Vlada je v nedeljo razglasila obsedno stanje in za slučaje punta določila naglo sodbo. Take izredne odredbe sicer niso simpatične in da je vlada glede štrajka „Lloydoviha kurjačev pametno postopala, bi jih tudi ne bilo treba izdati, ali dogodki v petek in v soboto so jo silili, da se je poslužila tega sredstva. Z njim je hipoma zadušila revolucijsko gibanje in provzročila, da sta v Trstu zopet zavladala red in mir.