Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 9. septembra 1965 Leto XVII. — štev. 35. Cena 50 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS,« NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK,« DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZAL0ŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
Umrl je
Drago
Lugarič
Prebivalci lendavske občine in delovne ljudi v Pomurju je v nedeljo globoko presunila skopa, ne še popolna vest, da je v prometni nesreči tragično preminil Drago Lugarič, sekretar občinskega komiteja ZKS Lendava in zvezni poslanec organizacijsko političnega zbora zvezne skupščine. Vest je bila vse preveč kruta, saj so ga še toliki videli prejšnji dan, kako si je ogledoval kmetijske površine v okolici Lendave, da preprosto nismo mogli verjeti, da ga je nesreča iztrgala iz naše sredine, da je prekinila njegovo tako plodno delovanje in to v letih, ki so kazala na to, da se bo njegova aktivnost šele v polni meri in tako obetajoče razvila.
Draga Lugariča ljudje v lendavski občini dobro poznajo, kar ni nič čudnega, saj je pravzaprav 15 let živel v Prekmurju, večino pa v sami Lendavi kot učitelj, predsednik občinske mladinske organizacije ter končno kot sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov. Rodil se je v Ptuju, v delavski družini, kjer je bilo šest otrok. Star je bil šele 14 let, ko se je preko očeta in starejšega brata leta 1942 povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem ter deloval kot partizanski kurir, dokler ni leta 1943 postal borec.
Po vojni je Drago Lugarič služboval kot učitelj v bivšem ptujskem okraju, leta 1950 pa je bil premeščen v Prekmurje in tu celih deset let z neumornim delom pomagal razvoju šolstva ter bil tudi upravitelj lendavske osnovne šole. Ob tem poklicu pa je izredno dobro spoznal domače ljudi, kar mu je bilo v veliko oporo pri političnem delu. Najprej je bil predsednik občinskega mladinskega komiteja, leta 1960 pa so ga komunisti izvolili za sekretarja občinskega komiteja ZK. To mesto je zapustil zaradi študija in po dvoletnem presledku je bil letos januarja spet izvoljen za sekretarja, na volitvah v zvezno skupščino pa še za poslanca organizacijsko političnega zbora zvezne skupščine. Za svoje delo je prejel tudi medaljo za zasluge za ljudstvo in red dela s srebrnim vencem.
Prerana smrt, Draga Lugariča nas je vse v Pomurju globoko prizadela, posebno pa še tiste, ki so ga poznali. Pri svojem delu je vedno razodeval izredno energijo, spoštovanje v vseh nas je vzbujala njegova izredna prizadevnost, vera v lepše in srečnejše življenje. Toda zavedal se je, da pot ni lahka. To je že spoznal kot 14-letni partizan, ter da je polna nenehnih bojev. Zato je bil kot človek in kot politični delavec vedno neizprosen v odkrivanju slabosti, napak, odločen pri svojem delu in tudi neumoren. Vendar pa je njegova kritična beseda kljub ostrini bila taka, da je človeku vlivala pogum in zato je tudi bil blag, vedno toplo prijateljski, tudi poln razumevanja, resničen tovariš, preudaren, odkrit in kljub prednosti delu tudi vedno nasmejan. Njegov delovni dan ni bil omejen, vedno je bil prvi tam, kjer je bilo potrebno biti.
Nihče ni pričakoval, da se bo tako hitro končala življenjska pot mladega revolucionarja, ki je svoj duh in svoj značaj prekalil v revoluciji in v povojnih akcijah, ki je bil dosledno zvest revolucionarnim težnjam ljudstva. Zato se toliko težje poslavljamo od njega in čeprav nam ostaja le spomin, se nam zdi, kakor da je s svojo hudomušno nasmejanostjo nenehno prisoten, med nami, kakor da njegov živi, oster, večkrat tudi nagajivi pogled hoče s stvari strgati sleherno tančico in prodreti v bistvo in kakor da bi s svojilni hitrimi, ostrimi in odločnimi kretnjami hotel pokazati, kako je treba delati. Zaradi svojega dela in značaja je bil priljubljen pri najširših krogih občanov in zato nam bo ostal vsem v spoštljivem spominu.
Netočna
informacija
V zadnji številki Pomurskega vestnika je bila na tem mestu v okviru sestavka »Vendarle preozko« na koncu v zadnjem odstavku objavljena trditev naslednje vsebine: »Po informacijah, ki jih je bilo možno prejšnji teden dobiti v Ljutomeru, so bili na dopustu vsi vodilni: predsednik SZDL, sekretar Ob ZK, predsednik sindikata, predsednik občinske skupščine in tajnik občinske skupščine.« Kasnejša ugotavljanja so pokazala, da so bile to nepreverjene informacije in po njih povzeta zelo pavšalna ugotovitev, ki bi jo lahko razbrali iz vsebine ostalega sestavka, da so ti tovariši zanemarili svoje delo zaradi dopusta. Resnici na ljubo je potrebno dodati, da so svoj »dopust« preživljali na sestankih v delovnih organizacijah, na raznih posvetovanjih, ki jih je bilo v tem času precej v dopoldanskih in popoldanskih urah, o čemer najbolje vedo v delovnih kolektivih in političnih organizacijah ljutomerske občine.
Trditev je potrebno popraviti tudi iz drugega vidika. V sklopu ostalega sestavka namreč vsiljuje misel, da v ljutomerski občini niso aktivno delali na izvajanju reforme. Toda takšen zaključek ne bi bil v skladu s stanjem, saj se je občinska skupščina sestala dvakrat, njeni sveti devetkrat, sestal se je tudi poseben koordinacijski odbor občinskih političnih organizacij in razpravljal o ukrepih in tudi problemih, ki so se porajali z izvajanjem reforme, sestal se je tudi občinski odbor SZDL, komite ZK, komite ZMS, predsedstvo sindikata, bili so tudi sestanki po vseh delovnih organizacijah itd. O vsem tem je bilo sicer skopo poročano tudi v Pomurskem vestniku in zato vsekakor ne bi bila niti točna niti pravična taka ocena, ko bi jo bilo možno razbrati iz sestavka.
Ob tem primeru ne bo odveč tudi neka druga ugotovitev, do katere smo prišli ob analiziranju sestavkov, v katerih se je poročalo o izvajanju reforme: preveč je bilo obdolževanj, ki niso bila niti vedno utemeljena ter so pogosto temeljila na slabih informacijah, na popolnoma preverjenih dejstvih, kar je prinesla s sabo naglica in želja čim hitreje ukrepati proti tistim posameznikom, ki se na tak ali drugačen način niso hoteli vključiti v reformna prizadevanja. Posledica dejanja prenagljenih sodb je tudi prej naveden primer, ki vsekakor nujno zahteva tudi popravek, ker informacija in po njej povzeti zaključki nikakor niso v skladu z resničnostjo.
Uredništvo
VREME
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 9. do 19. septembra Okrog 8. in 18. septembra padavine. V ostalem lepo vreme.	Dr. V. M.
Križevčani so dobili novo šolo
Minulo nedeljo so Križevčani in vaščani okoliških vasi proslavljali nenavaden dogodek dobili so novo šolo! Tako se je dolgoletna želja in prizadevanje krajevnih in ostalih organizacij v občini naposled le uresničilo.
Slavnostna otvoritev se je začela okrog 11. ure. Prisostvovali so ji številni gostje: član IS SRS Rudi Čačinovič, namestnik sekretarja za šolstvo SRS Boris Lipužič, zvezni poslanec Edo Perhavec, predsednik sveta za šolstvo občine Murska Sobota in republiški poslanec Ivo Orešnik ter predstavniki občinske skupščine in ostalih političnih organizacij. Goste je v uvodnem delu svečane otvoritve pozdravil Jože Kuronja, predsednik krajevne skupnosti Križevci. Za tem je sledil kratek kulturni program z govori.
Zgradba s štirimi učilnicami. vodovodom in centralno kurjavo je v skupni vrednosti stala okrog 50 milijonov dinarjev in je 14. šola po vrsti v občini po vojni. Nekaj sredstev — okrog 2 milijona dinarjev, so v obliki prostovoljnega dela prispevali tudi vaščani. Veliko prizadevnost so
pri kopanju vodovoda in urejanju okolice pokazali vaščani bližnjih vasi: Kuštanovec, Košarovec, Panovec in Kukeč. Novo šolsko leto bodo otroci začeli v novi šoli, stara pa, ki bo drugo leto slavila sto letnico, bo šla v pokoj.
Predsednik sveta za šolstvo soboške občine je nato predal šolo organom upravljanja tamkajšnjega kolektiva. Predsednik občine je prerezal trak
med vrati in tako predal šolo svojemu namenu. Številni občani, ki so se slavnosti udeležili, so si za tem ogledali notranje prostore šole.
Kar zadeva šolstva, se v tem kraju srečujemo s težavami pri stanovanjih za učitelje. Kljub temu, da za nekaj časa ni možnosti, da bi začeli z gradnjo stanovanj, Križevčani ne bodo držali rok križem, temveč si bodo skupno z občinsko skupščino prizadevali, da bi kaj kmalu prebrodili tudi to vrzel.
Po poročilih, ki jih je sprejelo Poslovno združenje kmetijskih proizvajalcev v Murski Soboti od organizacij s terena, je bila letos rodnost sadja zelo slaba. Zaradi tega bo izvoz tovrstnega blaga, ki je prejšnja leta predstavljal pomemben donos, letos omejen.
Sadje, kolikor pa so ga sadjarji pridelovali, pa bo služilo za lokalne potrebe. Kupci se zanimajo za blago, ker je zima pred vrati in je bila letos rodnost sadja tudi drugod slaba. Na združenju so menili, da bodo naročili večje količine grozdja z juga, da bodo kmetovalci v zameno za sadjevec rabili vinski mošt.
Tudi krompir je letos zatajil. da kar je v dobršni meri vplivalo nenehno deževje in poplave. Izvozili ga bodo samo nekaj vagonov, četudi je bil izvoz krompirja iz Pomurja v normalnih letinah tudi do 200 vagonov.
V teh dneh imajo na združenju polne roke dela s pripravami na jesensko setev. Preskrba s semenskim blagom bo dobra, tako da se bo setev lahko pravočasno začela. Na zalogi so sledeče vrste semen: etiole de shoisy, leonardo, sampastore in libelulla. Od rži pa je lahko dobiti samo tetraploidno, ker druge ni na zalogi. Kmetijske organizacije še vedno zbirajo naročila, kmetje pa bi morali čim prej dati ta naročila zadrugam, da se seme pravočasno nabavi.
Pri nabavi semenskega blaga in reprodukcijskega materiala je po uredbi sproščen prometni davek, tako da so cene za 20 % nižje.
Slovo od Draga  Lugariča
V torek popoldne ob 15. uri so se začele zadnje slovesnosti ob pogrebu Draga Lugariča pred domom TVD Partizan. V prisotnosti skoraj 6 tisoč ljudi iz same Lendave, celotne občine in ostalih pomurskih občin ter številnih političnih in družbenih delavcev iz vse Slovenije se je od pokojnika najprej poslovil Milan Frančeškin, nato pa še Jože Kolarič, predsednik občinske skupščine.
Nato je dolga kolona, na čelu katere so pionirji nesli blizu sto vencev in številne šopke, krenila skozi Lendavo proti pokopališču, kjer se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika zvezni poslanec inž. Edi Perhavec.
Prebivalci Lendave in celotne občine so se dostojno in z velikim spoštovanjem poslovili od pokojnega sekretarja
občinskega komiteja Zveze komunistov Draga Lugariča. Že prve vesti o tragični nesreči v nedeljo dopoldne so globoko prizadele ljudi, ki pa so ob tem težko verjeli v njihovo resničnost. Žal so bile vesti resnične, Truplo pokojnega Draga Lugariča so v nedeljo zvečer pripeljali v Lendavo in ga položili na mrtvaški oder, ob katerem je noč in dan stala častna straža mladincev ter predstavnikov političnih, družbenih in delovnih organizacij. V ponedeljek in torek dopoldne so se občani lendavske občine poslavljali od pokojnika ter mu s tem izkazovali poslednjo čast.
Izredna množica ljudi na pogrebu je nazorno pokazala, kako je bil pokojnik priljubljen med občani lendavske
(Nadaljevanje na 2. strani)
Slaba letina sadja
Slovo od Draga Lugariča
(Nadaljevanje s 1. strani)
občine in tudi drugod po Pomurju. Med množico je bilo mnogo mladih ljudi, ki jih je pokojnik vzgajal, učil in tudi s svojim vzgledom usmerjal v življenje, bilo je tudi mnogo najožjih sodelavcev, ki so z njegovimi ožjimi sorodniki delili bridko bol ob tej tako težki in nepričakovani izgubi.
Kako se je ponesrečil pokojni Drago Lugarič? V nedeljo zjutraj se je peljal z ženo in še eno sopotnico v Zagreb. Južno od Zeline na ravni cesti bi se moral srečati z avtomobilom znamke »Opel-caravan« nemške registracije, s katerim pa se je peljal mladi Zagrebčan. Toda voznik »Opel-caravana« je vozil prehitro in pri prehitevanju kolesarjev preveč zavozil na levo polovico cestišča ter zaradi prevelike hitrosti ni mogel zaviti na svojo polovico in tako se je zaletel v Lugaričev avtomobil znamke »Zastava 750«. To se je zgodilo ob 7.15. Prednji del Lugaričevega avtomobila je bil popolnoma zbit, Lugarič pa je dobil več zelo težkih poškodb, katerim je čez dvaj-
set minut podlegel. Njegovo ženo Agico, ki je prav tako bila težko poškodovana, so nezavestno prepeljali v zagrebško bolnišnico, kjer se je šele v ponedeljek zavedla. Tudi druga sopotnica je dobila več zlomov.
SOŽALJE OB SMRTI DRAGA LUGARIČA
Predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj je poslal družini pokojnega Draga Lugariča sožalno brzojavko, v kateri pravi:
»Ob težki izgubi, ki vas je zadela z nenadno smrtjo tovariša Lugariča, prejmite v imenu Zvezne skupščine in v mojem imenu izraze globokega sožalja.«
Družini pokojnega Draga Lugariča je poslal sožalno brzojavko tudi politični sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko. V njej pravi:
»Globoko pretresen ob vesti o tragični smrti tovariša Draga, neutrudno in požtrvovalnega družbeno-političnega delavca, izrekam svoje iskreno sožalje.«
Drago Lugarič na mrtvaškem odru v domu TVD Partizan
OD TEDNA DO TEDNA
INDIJA IN PAKISTAN V VOJNI
V ponedeljek je ves svet obletela vest, da se je med Indijo in Pakistanom zaradi nerešenega kašmirskega vprašanja začela vojna. Zgodilo se je torej tisto, česar so se mnogi upravičeno bali, saj kljub vsem pozivom na miroljubno rešitev ene izmed doslej najhujših kriz zaradi Kašmira, ki je razdeljen med Indijo in Pakistanom, do tega ni prišlo, pač pa se je spor še bolj razplamtel. Tako so v ponedeljek zjutraj indijske čete prestopile meje Zahodnega Pakistana. Ta vdor indijskih čet pomeni precejšnjo razširitev sovražnosti med Indijo in Pakistanom, ki so bile doslej na Kašmir. Trenutno je položaj precej nejasen, saj so tudi pakistanske sile v protinapadu, eno pa je vendarle jasno: ta spopad ne bo ne enemu in ne drugemu prinesel koristi, temveč le veliko škodo. V sedanji zaostritvi je tudi težko napovedati izid.
POMIRITVE V DOMINIKANSKI REPUBLIKI
Prejšnji teden so v Dominikanski republiki le sestavili vlado in tako nekako končali z dolgo krizo, v kateri je padlo več ljudi kakor v kubanski revoluciji. Nova vlada je bila sestavljena vsekakor s privolitvijo Washingtona, ki pa je ob tem moral precej pritisniti na generala Imberta, vodjo vojaške junte, ki se nikakor ni zadovoljeval s tako rešitvijo. Novo vlado vodi Garcia Godoya, vendar pa je že v začetku naletel na silen odpor pri generalih, ki nočejo zapustiti svojega štaba v oporišču San Isidro. Zaradi tega je trenutno položaj v tej republiki zopet precej napet.
GRŠKA ŠE BREZ VLADE
V Grčiji še nadalje traja vladna kriza. Kronski svet, ki ga sestavljajo vsi bivši premieri in voditelji političnih strank, ni našel rešitve. Unije centra s Papandreum se zavzema za sestavo vlade, ki bi najkasneje v 45 dneh razpisala volitve. Papandreu je izjavil, da bi podpri mandat voditelja nacionalne radikalne unije Kanelopusa, če bi ta res v določenem roku razpisal volitve. S tem pa se ne strinjajo levičarske stranke,
ki hočejo uradniško vlado in volitve. Položaj pa je še nadalje zelo nejasen in tudi ni nobenih znamenj, kakršno politično rešitev bodo sprejeli.
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
čez dober teden dni se bo sestala generalna skupščina OZN. Problemov za njen dnevni red je mnogo, saj o vseh vprašanjih na lanskem zasedanju niti niso razpravljali. Zato menijo udeleženci, ki pripravljajo zasedanje, da bi naj to potekalo v dveh delih. Prvi del pa bi se naj končal 20. decembra. Med vprašanji, ki jim bo posvečena posebna pozornost, bo vsekakor razprava o sprejemu Kitajske v OZN. To namerava predlagati več držav in že po sedanjih komentarjih sodeč bo bitka zelo vroča. Zaradi spremenjenega položaja sil so ZDA že sedaj v skrbeh, čeprav je vlada prepričana, da bo zavrnjen predlog za sprejem Kitajske v OZN.
POVODNJI, PLAZOVI
Sredi prejšnjega tedna se je v Švicarskih Alpah ledenik Allalin zrušil na gradbišče hidroelektrarne in pokopal pod seboj okrog 100 delavcev. Do nedelje so izpod ledu in snega potegnili 13 trupel, medtem ko jih je pa še bilo takrat po predvidevanjih 75 zasutih. Strokovnjaki, ki so si ogledali ledenik, so ugotovili, da je reševanje izredno nevarno in je zato potrebno najprej odstraniti ledene skale, ki vise nad prizoriščem nesreče in groze. Zaradi nevarnosti usedanja po zadnjem deževju so iz doline Solaria izselili vse prebivalce.
V zadnjih dneh so se spet nad marsikaterimi predeli razbesnela neurja, kakršnih ljudje ne pomnijo. Ponekod je nenehno lilo tudi več dni in rečna korita so se naglo napolnila in zato se je voda razlila po poljih. Skoraj najbolj je bila prizadeta Italija: razrušene so bile ceste, mostovi, železnice, Rim je bil odrezan od sveta in brez pitne vode, poleg tega pa je bilo tudi precej žrtev. Po še nepopolnih podatkih je izgubilo življenje 55 ljudi.
PRISPEVKI IZSELJENCEV IN ZAČASNO ZAPOSLENIH V TUJINI ZA OPREMO NOVEGA OTROŠKEGA ODDELKA MURSKOSOBOŠKE BOLNICE
Delavci iz stanovanjske kolonije Fasanen gasse-Graz 60 šil. Ude Stanko, začasno zaposlen v Gracu 25 šil. Stefan Sobočan iz ZDA 1 dol. Fr. Germ iz Wildona (Avstrija) 20 šil. Tkalec Stefan iz Melinec (začasno zaposlen v Gracu) 20 šil. Horvat Jožef iz Brezovice (začasno zaposlen v Gracu) 25 šil. Petek Štefan iz Velike Polane (začasno zaposlen v Gracu) 25 šil. Gerenčer Štefan iz Radmožanec (začasno na delu v Gracu) 20 šil. Tot Jožef iz Domanjševec (začasno na delu v Gracu) 20 šil. Nojber Karol iz Domanjševec (začasno na delu v Gracu) 20 šil.
Darovalcem iskrena hvala! Podružnica Slovenske izseljenske matice Murska Sobota
Posvetovanje prosvetnih delavcev
V Gornji Radgoni so prosvetni delavci na posebnem posvetovanju, ki ga je organiziral svet za šolstvo, razpravljali o ukrepih v zvezi z gospodarsko reformo. Posvetovanja sta se udeležila tudi pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo tov. Galič in predsednik sindikata prosvetnih delavcev Čahuk Geza, ki sta prosvetne delavce seznanila s konkretnejšo interpretacijo ter za novi zakon financiranja šolstva v republiškem in zveznem merilu. Prosvetni delavci so izrazili zadovoljstvo, ko so zvedeli, da je v programu uzakonitev stabilnejših virov financiranja šolstva. S posebnim zanimanjem so poslušali izvajanja o nameravani valorizaciji osebnih dohodkov.
Ika
Izredno zanimanje v SZDL za razprave o reformi
Krajevne organizacije SZDL v soboški občini so že v preteklem tednu sklicale sestanke na podeželju, na katerih občani razpravljajo o novih gospodarskih ukrepih.
Po udeležbi na dosedanjih sestankih in na osnovi razprav lahko zaključimo, da se občani na podeželju zanimajo za gospodarsko reformo. Posebno jih zanima položaj kmetijstva v novih pogojih gospodarjenja, zato so tudi vse razprave usmerjene v glavnem na to področje. Kot že rečeno, je obisk skoraj povsod zadovoljiv, le v Rakičanu in Petrovcih je bilo prisotnih malo ljudi.
V razpravah na sestankih je največkrat čutiti želje občanov, zasebnih kmetijskih proizvajalcev, da bi lahko za delo v kmetijstvu dobili na na-
šem trgu več manjših kmetijskih strojev in kmetijskega orodja. Kmetje pravijo, da je kmetijskega orodja čedalje manj in težje ga je dobiti. Postavljajo tudi vprašanja, zakaj tolikšna podražitev umetnih gnojil. V razgovorih o delovanju kmetijskih zadrug so v Križevcih kritizirali KZ Petrovci, ker s svojih površin ni pravočasno pospravila nekaterih pridelkov, da pa se naj zadruga bolj vključi v prizadevanja za napredek kmetijstva.
V Bukovcih so opozorili, da je potrebno urediti odtok vode iz Dobla v kanal, ker ob večjem deževju ta voda poplavlja. Občani so na sestankih vpraševali, kako bo s kmetijskim zavarovanjem in ali bo povečan prispevek za to zavarovanje. Dalje so razpravljali tudi o delu kmetijskih strokovnjakov. Rekli so, da so ponekod kmetijski tehniki in inženirji zelo prizadevni, da najdejo najboljše oblike in poti za pomoč kmetovalcem pri dvigu kmetijske proizvodnje, drugje pa so spet takšni, ki si ne prizadevajo najbolj.
Čeprav so sestanki skoraj povsod živahni, pa velja omeniti, da se občani zanimajo predvsem za probleme, ki njih neposredno težijo. Opozarjajo na nekatere napake v gospodarjenju doslej, pozdravljajo pa pobudo krajevnih organizacij SZDL, da so organizirale te sestanke, saj se na njih lahko najbolj seznanijo z vsebino in cilji gospodarske reforme.
-ič
VARSTVO OTROK
Že v začetku toga meseca je komisija za varstvo otrok, socialno ogroženih in za zdravstvo pri krajevni skupnosti v Murski Soboti imela posvetovanje skupaj z vodstvi šol o varstvo otrok. Komisija si prizadeva, da bi s sodelovanjem šol uredila celodnevno varstvo šoloobveznih otrok. Na posvetovanju so sklenili, da bodo s pomočjo ankete ugotovili. koliko šoloobveznih otrok je na soboških šolah, ki bi bili potrebni celodnevnega varstva. V kolikor bodo rezultati ankete potrdili to potrebo, se bo omenjena komisija skupaj z ostalimi faktorji prizadevala urediti varstvo otrok vsaj na tistih soboških osemletkah, kjer so za to dani že sedaj dokaj ugodni pogoji.
Ali bo obrat Planike v Turnišču ukinjen?
Kolebanja o usodi obrata so se pričela že takrat, ko so v Turnišču napravili prvi par čevljev. Pred dvemi leti je obrat po likvidaciji bil ponovno pripojen k tovarni čevljev v Kranju. Delo se je začelo na novih sodobnih metodah, produktivnost je narasla, z njo pa tudi osebni dohodki zaposlenih. Po nekaterih izjavah in materialih matičnega podjetja
je bil obrat v Turnišču za vzgled ostalim.
Tako je bilo pred reformo. Z uvedbo novega načina gospodarjenja pa so se stvari dokaj močno spremenile. Matično podjetje, ki se je znašlo kot vsako drugo v težavah, že napoveduje, da bi naj v Turnišču izdelovali manj zahtevno obutev, cenejšo (v to so vkalkulirani tudi nižji osebni dohodki), in ker občina Len-
dava ni izpolnila svojih obveznosti. ki so bile obljubljene, naj bi obrat v Turnišču sčasoma ukinili.
Reforma je gotovo povzročila težave ne samo v delovnih organizacijah, temveč tudi v občinskih proračunih, slej ko prej pa je tudi pokazala, kako nestabilne so bile povezave med matičnimi podjetji in obrati. V nastali situaciji je
menda najlažje ukiniti te obrate, utemeljitve se kaj hitro najdejo, toda ali je to res edina rešitev? Vse bolj postaja jasno, da je tako poslovno sodelovanje, kooperacija in integracija kot je bila doslej, nevzdržno. Trdnih in medseboj odvisnih vezi skorajda ni bilo, brez teh pa ne more biti kooperacije ali dobrega sodelovanja.
J. D.
KROŠKA CESTA BO ASFALTIRANA
Končno bodo v prihodnjih dneh začeli z asfaltiranjem Kroške ceste. Predvideno je, da bi asfaltiranje ceste v dolžini 1 kilometra končali do 15. oktobra. V kolikor bodo z deli začeli ob določenem času lahko pričakujemo, da bo asfaltni trak na Kroški cesti končan še v tem mesecu. Spodnji sloj ceste bo pripravil delovni kolektiv podjetja »Agroservis« skupaj s komunalnim podjetjem, asfaltni trak, ki bo stal okrog 13,5 milijonov, pa bo uredilo cestno podjetje.
SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
V petek bodo člani krajevne skupnosti Murska Sobota razpravljali o rebalansu proračuna krajevne skupnosti. Ker je tudi tej ustanovi zmanjšana dotacija iz občinskega proraračuna bodo morali v programu dejavnosti krajevne skupnosti zmanjšati sredstva, ki so jih nameravali uporabiti za razširitev ulične razsvetljave in ureditev nekaterih komunalnih vprašanj. Manj bodo v prihodnje potrošili za ureditev nasadov in urejanje cest. Na sestanku bodo govorili tudi o izvršitvi programa komunalnih del do konca tega leta.
PRED KONFERENCAMI V MLADINSKIH AKTIVIH
Mladi o novih pogojih gospodarjenja
Letne konference v aktivih Zveze mladine so pred vrati. Leto je naokrog in mladi bodo zopet spregovorili o delu v minulem letu, problemih s katerimi se vsakodnevno srečujejo in še o marsičem drugem. Čemu bodo dale poudarek mladinske konference v aktivih, smo se zanimali pri predsedniku mladinskega komiteja ZMS v Murski Soboti Aleksandru Krpiču.
»Nekaterim je že znan sklep OK ZMS, da morajo občinske konference ZM biti končane v oktobru, to predvsem zaradi republiške konference, ki bo prihodnje leto — februarja. To obdobje sovpada z napori naših ljudi, da bi kar v najkrajšem času izpolnili zadane naloge reforme, v kateri tudi mladi niso držali križem rok, saj so s konkretnimi razpravami opozorili na vrsto nepravilnosti, ki so se doslej dogajale, zato bo ena poglavitnih nalog, da tudi konference v aktivih posvetijo pozornost premikom v našem gospodarstvu.«
O čem naj razpravljajo mladi na šolah, v kolektivih in na vaseh?
»Odgovor na to vprašanje lahko najdemo že v prvem odgovoru. Vendar pa je delo na posameznih področjih toliko specifično, da to ne bi mogli posploševati. Mladina v delovnih organizacijah je najbolj soočena s problemi, na katere vsakodnevno naleti: proizvodnja, organizacija dela, disciplina, izobraževanje na delovnem mestu in še bi lahko naštevali. Prav gotovo bodo mladi o teh stvareh tudi razpravljali. V šolah se bodo več pogovarjali o štipendiranju, socialnih problemih, učenju in na zadnje o izkoriščanju prostega časa. Na vasi pa bi morali poleg kulturnega in zabavnega življenja, o čemer tod najraje razpravljajo, posvetiti dobršen del razprav o dejavnosti mladine v organih upravljanja — zadružnih svetih, krajevni skupnosti in ostalih krajevnih organizacijah. Menim, da je letošnjo leto bilo tako razgibano na področju politične dejavnosti pri nas, da bi morali molk na konferencah, ki je doslej tu in tam prevladoval, črtati z dnevnega reda.«
In ob koncu razgovora nas je zanimalo še to: ali bo zmanjšanje občinskega proračuna vplivalo na izvajanje programa občinskega komiteja?
»Če je kdo občutil znižanje proračunskih sredstev, Smo to občutili mi. Vsa sredstva dobimo izključno iz proračuna, le 0,1 % nam ostane od članarine. kar pa je minimalna vsota. Program bomo kljub temu poskušali realizirati, kar pa še ni zagotovilo, da ga v resnici bomo, saj nam proračun vsega ne dovoljuje. Vsekakor člani komiteja ne izgubljajo poguma, nasprotno, zatrjujejo, da bomo še naprej delali in se angažirali pri reševanju različnih problemov, nastalih v občini.«
Manj zaposlenih v bolnišnici
Prejšnji teden je delavski svet v splošni bolnišnici v M. Soboti razpravljal o ukrepih, ki naj bi jih kolektiv sprejel v zvezi z novim gospodarskim sistemom. Člani samoupravnega organa so sklenili v prihodnje uvesti čimvečjo štednjo na vseh področjih trošenja sredstev, razpravljali so o prerasporeditvi nekaterih kadrov znotraj bolnice, o zmanjšanju števila sistemiziranih delovnih mest in o odpustu odvišne delovne sile. Delavski svet je sklenil reducirati obstoječa, s sistematizacijo določena delovna mesta, za 10,1 odstotkov. Redukcija bo tako zajela 40 delovnih mest. Šestnajst zaposlenih, ki so delali na delovnih mestih, ki so sedaj z redukcijo ukinjena, bodo preusmerili na druga delovna mesta, predvsem v otroškem oddelku, medtem ko bodo 4 zaposleni v tem času starostno upokojeni. Tako bodo v bolnici odpustili 24 zaposlenih, razen teh pa bo oktobra zapustilo delovni kolektiv še devet ljudi, ki so bili sezonsko zaposleni in jim takrat pretečejo pogodbe. Med odpuščenimi delavci jih bo 6 iz administracije, 16 strežnikov, 1 krojač, 2 kuharici, 1 ključavničar, 1 perica in 1 čistilka na upravi.
Pri reševanju teh vprašanj se je samoupravni organ trudil, da bi bili ukrepi o odpu-
stu zaposlenih čim manj boleči. Predlog o odpustitvi je zajemal tudi dvoje zaposlenih, katerih odpust bi povzročil težke socialne probleme, zato so sklenili, da jih ne bodo odpustili in bodo poskusili najti rešitev na drug način. Z odpustitvijo delavcev, redukcijo ter preusmeritvami v druge oddelke bo storilnost dela v prihodnje vidno porasla.
MNENJA
So pravilna razmerja med cenami mesa
V Tovarni mesnih izdelkov so s I. septembrom spet znižali cene, mesu in sicer pri govejem mesu v povprečju 140 dinarjev pri kg, pri mesnih izdelkih pa tudi do 140 dinarjev (cene nekaterih so ostale iste). Prej pa so znižali tudi ceno teletini v povprečju za 140 dinarjev.
To zniževanje je vsekakor pohvale vredno, vendar pa smo zaradi prejšnjih podražitev bili tudi prisiljeni zaprositi za obrazložitev, zakaj podraževanje in sedaj zniževanje skoraj na prejšnjo ceno, kar vsekakor ni najbolj utemeljeno. V Tovarni mesnih izdelkov so nam povedali, da so prejšnje cene bile plod predvidevanj cene živini, ker ta cena predstavlja 90 odst. vseh stroškov. Stanje pa je bilo takrat takšno, da se je predvideval silen porast cene goveje živine. Sedanje zniže-
vanje je torej posledice stabilizacije trga in pa tudi ugodnega izvoza, saj je tovarna v osmih mesecih izvozila blaga v vrednosti 1 milijon 934 tisoč dolarjev (letni plan 2,2 milijona) in zato predvidevajo, da bodo plan izvoza močno presegli.
Ob vprašanju zniževanja cen pa so nas opozorili tudi na nekaj drugega: po mnenju vodstva tovarne bi cene prednjim delom goved, katere kupuje več kot polovica, približno četrtina potrošnikov, še lahko znižali, vendar da tega ne morejo zaradi določenih cen. Po njihovih izjavah morajo kategorijam formirati ceno po naslednjih faktorjih: III. kategorija 0,86 povprečne cene, 11. kategorija 1,16 in I. kategorija 1.30. Če bi znižali ceno mesu III. kategorije, bi zaradi razmerij morali znižati ceno ostalim kategorijam.
Po njihovem mnenju so tudi razlike med kategorijami premajhne, ker je drugod po svetu razmerje med cenami 1:3 (meso prve kategorije je trikrat dražje kot meso III. kategorije). Ker ima tovarna možnosti za izvažanje, za kar pridejo v poštev zadnji deli goved, bi ji bilo v interesu prednje dele prodajati ceneje, ker bi jih s tem lahko več prodali in bi bilo zanjo koristneje kakor pa to meso predelovati v klobase in podobno.
Brez dvoma bi bilo v interesu potrošnikov dobro, če bi se čimprej ugotovilo ali so res kake ovire za takšno znižanje cen.
nc
POMURSKI VESTNIK, 9. september 1965
2
Dve ali eno trgovsko podjetje
V soboški občini je v tem času v pripravi in razpravi predlog o združitvi trgovskih podjetij. O njem posebno živo razpravljajo v trgovskih kolektivih. Sedaj je v občini pet' trgovskih podjetij, ki v novih pogojih, ko so ukinjena investicijska posojila, ne bi zmogla zaradi razdrobljenosti sredstev večjih vlaganj za razširjeno reprodukcijo. Na osnovi tega je Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti izdelal analizo, v kateri prikazujejo, da bi bilo možno z združitvijo trgovskih podjetij prihraniti okrog 34 milijonov dinarjev. Poslovni stroški bi se naj predvidoma znižali za 15 milijonov, obresti za obratna sredstva za 8 milijonov, ugodnejša nabava količinskega blaga za 10 milijonov in manjši upravni stroški za 12 milijonov. To so le grobi pokazatelji, katerih pa predhodno ni mogoče videti do potankosti. V občini je trgovinsko omrežje glede prostorninskega obsega zelo slabo urejeno, zato bi bila združitev pri obstoječem blagovnem prometu, ki ga ustvarijo vsa podjetja letno okrog 7 milijard dinarjev upravičena, ker bi se iz teh sredstev investicijska naložba dosti prej zbrala. Pri vsem tem je potrebno računati tudi na eno, da blagovni, promet v soboški občini predstavlja precejšen del sredstev, ki bi se z dobro urejeno in sodobno trgovino lahko še povečala, ker bi potrošniki v večji meri kupovali doma in ne bi odhajali v bolj urejene centre, kjer je izbira dosti večja.
Pri združitvi trgovskih podjetij v eno se tako nekateri trgovci in potrošniki bojijo, da bi s tem v trgovini nastal monopol, katerega pa je možno preprečiti s pravilno notranjo delitvijo dela in sistemom nagrajevanja. Poleg tega pa že sedaj predstavljajo 25 odst. prometa industrijske trgovine, ki so pomemben konkurent ha tržišču.
O isti situaciji so se pred dnevi pogovarjali člani Zveze komunistov vseh trgovskih podjetij. Na sestanku so bile razprave precej živahne, in sta se izoblikovali dve mnenji: eni so bili za eno trgovsko podjetje, drugi pa za dve.
Člani kolektiva Potrošnik so se tako v organih upravljanja, kakor tudi s celotnim kolektivom strinjali z združitvijo v eno trgovsko podjetje. Isto mnenje je podprt predstavnik Goričanke z utemeljitvijo, da je celoten kolektiv enakega mnenja. Druga dva kolektiva: Prekmurski magazin in Merkur pa se potegujeta, vsaj tako je bilo razbrati iz razprav prisotnih članov, za združitev v dve trgovski podjetji z utemeljitvijo, da bo konkurenčnost in izbira za potrošnika boljša. Sestanek se je končal v precej nejasni sliki, čeravno so se pred tem o združitvi že pogovarjali
Morda bi ob robu članka bilo potrebno zapisati tudi to, da ne bi bilo napak, če bi se o tako pomembni odločitvi vprašalo potrošnike, kaj mislijo oni o napovedani združitvi.
J. S.
S POSVETOVANJA RAVNATELJEV OSNOVNIH ŠOL V MURSKI SOBOTI
Uvesti bo potrebno več reda
Pred dnevi so se na posvetovanju o šolstvu v luči novih gospodarskih ukrepov zbrali ravnatelji osnovnih šol iz soboške občine. To je bil predvsem delovni dogovor, na katerem so razpravljali o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih na področju osnovnega šolstva.
V živahnem razgovoru so prisotni najprej govorili o kadrih na osnovnih šolah. Ugotovili so, da je v šolskem letu 1965/66 na vseh osnovnih šolah v občini toliko učnih moči, da bo lahko pouk nemoteno tekel, ne da bi morali zmanjšati predmetnike. Letos je na šole prišlo 40 novih učiteljev, to so pretežno absolventi soboškega učiteljišča in srednje fiskulturne šole, kljub temu pa zasedba učnih mest še ni popolna. Bolj kot številčna zasedenost na posameznih šolah, bode v oči kvalifikacijski sestav tega kadra, še vedno namreč zelo primanjkuje predmetnih učiteljev z višjo pedagoško izobrazbo. Letos sta prišla le dva učitelja s takšno izobrazbo in ni pričakovati, da bi se ta stvar izboljšala preden bodo študij končali številni učitelji, ki izredno študirajo na višji pedagoški šoli. Letos tudi ni bilo primerov, da bi prosvetni kader zaradi slabih materialnih pogojev zapuščal delovna mesta na šolah v soboški občini, kar kaže, da je nagrajevanje v splošnem dobro.
Na posvetovanju so poudarili, da v šolah notranje rezerve so in da jih bo treba iskati tudi v kvaliteti pouka.
To pa bo mogoče uspešneje delati takrat, ko bo več predmetnih učiteljev. Drugo področje rezerv pa je vsekakor tudi v gospodarjenju na šolah. Ne da šole doslej ne bi dobro gospodarile s sredstvi, pač pa so v nekaterih primerih zanemarjale odpravo takšnih pomanjkljivosti, katerih ureditev ne zahteva večjih denarnih sredstev. To so predvsem različne manjše okvare na samih zgradbah, v učilnicah in kabinetih itd. Tudi šolske vrtove je potrebno vestneje urejevati in vzdrževati, saj lahko predstavljajo močan vir za pocenitev delovanja mlečnih kuhinj.
Na nekaterih šolah bo potrebno v prihodnje v delu uvesti tudi več reda. Tako ni bilo malo primerov, kjer na šolah v počitnicah niso imeli urejenega dežurstva. Nekateri učitelji namreč te svoje obveze niso dovolj vestno opravljali. Bilo je tudi tako, da je tehnično osebje, zaposleno na šolah, imelo prav tako dolge počitnice kot prosvetni kader.
Udeleženci razgovora so ugotovili, da bo v tem šolskem letu manj honorarnih ur na šolah, ker so prišle nove moči in bodo lahko razširili tudi v lanskem šolskem letu skrčene predmetnike. Čeprav različne ustanove in zavodi tudi šole čedalje bolj zasipajo z zahtevami po raznih poročilih in analizah, bo potrebno administrativno osebje na šolah številčno skrčiti. Seveda je predpogoj temu zmanjšanje mnogokrat nepotrebnega pisarniškega dela in zasedba delovnih
mest tajnic šol s takšnimi ljudmi, ki imajo za takšno delo potrebno kvalifikacijo. Večina tajnic na šolah izven M. Sobote namreč nima potrebne strokovne srednješolske izobrazbe, a absolventi ekonomske šole ne morejo najti zaposlitve.
Na posvetovanju so menili, da bi v prihodnje našli takšne oblike (morda servise ali podobno), kjer bi administrativno delo lahko opravili z manj delovne sile in bolj kvalitetno kot doslej. V prihodnje naj tudi ne bi bilo pomočnikov ravnateljev, saj nobena šola v občini nima več kot 25 oddelkov. Na ta način bodo vsi ti lahko poučevali, zmanjšalo pa se bo število honorarnih ur. Da bi ravnatelji lahko uspešno opravljali svojo osnovno dolžnost, to je organizirali in pedagoško usmerjali delo na šolah, lahko imajo v prihodnje le največ 6 honorarnih ur v mesecu.
Letos šolska mreža ne bo spreminjana, potrebna pa bo v prihodnje urediti še organizacijo šol na Goričkem v okolišu Petrovec in Šalovec ter v Dokležovju. Ponekod na teh področjih imajo še nepopolne šole ali pa šole s kombiniranim poukom, kar občutno vpliva na znanje, ki si ga učenci v takšnih razmerah lahko pridobijo.
-ič
40 let gasilstva v Radomerju
V knjigi zapisnikov gasilskega društva Radomerje (pri Ljutomeru) je 15. oktobra 1924. leta ustanovitelj med drugim zapisal: »Vedno ponavljajoči požari v sosednjih vaseh, so zbudili sočutje do naših Pogorelcev. Premišljeval sem, kako bi se na najenostavnejši način temu zlu uprli; in tako sem prišel do zaključka — ustanoviti požarno varnost v Radomerju . . .«
Te besede so se hitro uresničile in na ustanovnem občnem zboru 1. februarja 1925. leta so bili položeni temelji za nadaljnji razvoj gasilskega društva v Radomerju. Iz zapisnikov je razvidno, da si je društvo z izredno vnemo prizadevalo dobiti potrebna sredstva za gradnjo doma in za nabavo motorne brizgalne. Naslednje leto po ustanovitvi so začeli graditi dom (orodišče); leta 1928 pa si je društvo nabavilo novo motorno brizgalno. V tem času je društvo sodelovalo pri raznih nastopih in proslavah, uspešno pa je tudi sodelovalo pri gašenju vseh požarov, ki so se pojavili na bližnjem ali daljšem področju.
Leta 1955, ob proslavi 30-letnice, so slovesno predali svojemu namenu novo dvorano, pisarniške prostore in gasilski stolp. Ob tej
priložnosti so odkrili ploščo padlim žrtvam tega področja, ki jo je dal vgraditi KO ZB Radomerje. Letos je društvo dobilo prenovljeno motorno brizgalno ter obnovilo prostore v gasilskem domu.
Zadnjo nedeljo je gasilsko društvo Radomerje dostojno proslavilo svoj 40-letni jubilej. Ob tej priložnosti so se spomnili vseh članov, ki so padli v NOB, kakor tudi članov, ki od ustanovitve do danes uspešno delujejo v tem društvu.
pp-
KRVODAJALSKA AKCIJA
V	LENDAVSKI OBČINI
V	začetku septembra se bo kot vsako leto začela krvodajalska akcija. Te dni se pri občinskem odboru RK Lendava zbirajo poslednje prijave krvodajalcev, ki jih bo menda letos preko 600. Nekatere vasi kot Dobrovnik, Turnišče, Mostje, Kobilje so na vrhu po zbranih prijavah, kar dokazuje, da je ta akcija tam pravilno pojmovana iz tega pa se nedvomno tudi ocenjuje delo vaške organizacije RK. Veliko prijavljencev je tudi iz delovnih organizacij. Po predvidevanjih se bo akcija pričela 7. septembra.
Jani
Premalo krvodajalcev
Občinski odbor RK Ljutomer si že dalj časa prizadeva, da bi se letošnje krvodajalske akcije udeležili. občani v čim večjem številu. Tako je imel pred kratkim sestanek s predsedniki OO RK ter s sindikalnimi predstavniki podjetij, na katerem so razpravljali o sedanjih zdravstvenih potrebah za čim večjo udeležbo v krvodajalski akciji, ki bo letos v Ljutomeru 15. in 16. septembra in 17. septembra v Križevcih. Odbor RK je tudi letos v velikih skrbeh zaradi slabega odziva. Tako so se npr. iz Tehnostroja prijavili samo trije, a lansko leto je bilo iz tega podjetja 16 darovalcev krvi; iz VŽK lansko leto 24 — letos se je prijavilo samo 6.
Lansko leto je v Ljutomeru darovalo kri 645 krvodajalcev. Za letos so planirali 1100 prijav (le ob takem Številu je možnih 700 odvzemov). Do sedaj pa se jih je prijavilo nekaj nad 500, kar je za ljutomersko občino vsekakor premalo.
V občini deluje nad 26 organizacij RK. Med najboljše spadajo Železne dveri, kjer se je za letošnjo krvodajalsko akcijo prijavilo nad 140 krvodajalcev, Jeruzalem in Stara cesta (sami vinogradniški kraji). Letos so v občini podelili 6 zlatih (10 odvzemov) in 82 srebrnih značk (5 odvzemov). V podjetjih in na tistih področjih, ki niso bila poplavljena, zbirajo prostovoljne prispevke za poplavIjence. Nekaj sredstev so dobili od GO RK, od bivšega Okrajnega odbora RK ter nad 600 kg rabljenih oblačil od mednarodne pomoči.
pp-
RAZPRAVA O GOSPODARJENJU
V prvi polovici septembra bo občinska skupščina Lendava ponovno zasedala. Na dnevnem redu bosta dve izredno aktualni vprašanji: razprava o realizaciji gospodarstva v 7. mesecih in razprava o stanovanjski, komunalni in obrtni dejavnosti. Posebno bo zanimivo kako se gospodarstvo občine prilagaja novim načinom gospodarjenja, posebno pa kako daleč so v teh prizadevanjih delovne organizacije prišle. Stanovanjska, komunalna in obrtna dejavnost, ta je že nekaj let velik problem, prav gotovo zaslužijo izredno poglobljene in skrbno pripravljene analize, posebno zaradi tega, ker se v teh dejavnostih skriva obilo rezerv, ki jih bo spričo vse večje potrebe potrebno najti. Skupščina bo razpravljala tudi o problemih vajencev.
Drago Novak:
Prlekija v NOB
Pred dnevi je pri Pomurski založbi izšlo delo Draga Novaka: Prlekija v NOB. Že uvodoma ne bo odveč povedati, da to delo toplo pozdravljamo in pomeni njegov izid majhno slovesnost, ki je pa toliko dragocenejša, ker nam napoveduje, da se bodo verjetno le uresničile, da bo tudi pokrajina ob Muri nekako ob 20-letnici osvoboditve dobila svojo zgodovino boja za novi družbeni red in za osvoboditev izpod okupacije. Ni tudi slučajno, da je tako delo dobila najprej Prlekija, kar je predvsem zasluga Draga Novaka, profesorja in ravnatelja ljutomerske gimnazije, ker je prav on že vrsto let sistematično zbiral vso ohranjeno gradivo ne samo za ureditev in izpopolnitev muzeja, temveč tudi za prikaz celotne zgodovine v pisani besedi. Uvodoma naj še dodam tudi ugotovitev oziroma domnevo, da bo verjetno delo vzbudilo dokaj široke komentarje, kar ni nič čudnega, saj verjetno marsikateri dogodek in marsikatero osebo postavlja v drugačno luč, kakor je to bilo v raznih krajših sestavkih, ki so bili napisani in objavljeni ob raznih prilikah. V celotnem orisu dogajanja dobijo posamezni dogodki in tudi njihovi akterji seveda nekoliko drugačen pomen kakor če so posamično obravnavani.
Ni namen tega zapisa ob izidu knjige, da bi jo ocenjeval, da bi ugotavljal njene slabosti, pomanjkljivosti in podobno, ker bo to potrebno pustiti tistim, ki so v dogajanjih, ki so predmet dela, neposredno sodelovali ali to obdobje tudi raziskovali, da povedo svoje mnenje. Tudi avtor Drago Novak v uvodu poudarja, da delo ni popolno, da z njim ni izrekel dokončne sodbe o deležu Prlekije v obeh revolucionarnih obdobjih (predvojno in medvojno), temveč je le zbiral dostopno Zgodovinsko gradivo ter ga vsebinsko in oblikovno uredil. Vendar takih mnenj ne smemo preostro jemati, kajti delo vendarle ni samo zbir urejenega zgodovinskega gradiva, temveč precej več in bi mu bilo neupravičeno zmanjševati vrednost.
Zgodovinski oris Prlekije je razdeljen v dva dela: predvojnega, ki se začenja s koncem prve svetovne vojne, po-
rajanjem Jugoslavije in revolucionarnih gibanj ter končuje z začetkom okupacije, z zatiranjem in izseljevanjem slovenskega življa. Drugi del se seveda začenja s tistim, kar se je ob močno razviti revolucionarni dejavnosti za časa stare Jugoslavije in seveda stopnjevalo ob nasiljih okupatorja — to je z uporom. Ostala poglavja so posvečena dogajanjem v času narodnoosvobodilne borbe. Delo je izredno bogato tudi po slikovnem materialu: slike borcev, fotografije pisem in plakatov, posnetki krajev, kjer so bila žarišča dogajanja ter drugih prizorov, ki so značilni za po-
polnejše in slikovitejše predstavljanje. Delu pa sta dodana imenika žrtev radgonske in ljutomerske občine ter pregled in opis spominskih plošč in drugih spomenikov v obeh občinah.
Delo bo brez dvoma izredno dober pripomoček učiteljem in učencem pri podrobnejšem poznavanju zgodovine svoje pokrajine. Ob tem pa se nam budi še močneje želja, da bi tudi Prekmurje čimprej dobilo tak oris kar Pomurska založba tudi obljublja.
Š. Balažic
PETROVIČ & CO
optik G R A Z
Herrengasse 23 Tel. 97-4-74
Reformna stremljenja v šolstvu
Pretekli teden je v Lendavi bil osrednji dogodek pogovor o financiranju šolstva, tako osnovnega kot drugostopenjskega, ki so se ga udeležili republiški in zvezni poslanci občin Lendava, Radgona, M. Sobota, Ljutomer in Lenart, poleg teh pa so razgovoru bili prisotni sekretarji ObK ZKS predsednik ObO SZDL in sindikatov, predsedniki skladov za šolstvo in predsedniki šolskih svetov omenjenih občin. Poleg predsednikov skupščin se je razgovora udeležil tudi pomočnik sekretariata šolstvo SRS Lipužič.
Letos pravzaprav pravih počitnic ali vsaj pravega počitniškega razpoloženja ni bilo. Vsakdo bi dejal, da je temu kriva gospodarska reforma in vse kar z njo velja tudi za družbene službe. Res je sicer, da je imela močan vpliv na vso družbeno dogajanje pa tako tudi v šolstvu, toda prosveto je posebno prizadela zmanjšanje proračunskih sredstev občin, s tem pa je postalo ogroženo tudi medobčinsko financiranje šol II. stopnje. Pogostokrat se slišijo mnenja in izraža bojazen, da »je pač lažje se načelno strinjati in pristati«, kot konkretno izpolnjevati svoje obveznosti. Plod takih in podobnih razmišljanj se kaj hitro pokaže v tem, da nekatere občine še do danes niso poravnale svoje obveznosti v medobčinskem skladu. Ko po eni strani ugotavljamo, je bilo na posvetovanju večkrat poudarjeno, da so občine dolžne po zakonu financirati osnovne šole, to po drugi strani ne velja za srednje, zato ob nastalem položaju tako stanje pri financiranju srednjih.
Eno je torej ob vsem tem jasno, sistem financiranja šol II. stopnje je tak, kakršen je, nevzdržen, v dani situaciji pa
je, s tem so se udeleženci posveta strinjali, potrebna discipliniranost pri izpopolnjevanju obveznosti do skladov. Diskusija se je hote ali nehote dotaknila tudi odkrivanja notranjih rezerv v šolstvu. Prav gotovo čaka šolske kolektive pri iskanju meril za intelektualno delo še mnogo dela — mimogrede rečeno takih meril skorajda nimamo. Eden izmed diskutantov je dejal, da obstojajo velike možnosti, toda te bolj v kvaliteti kot v številu zaposlenih v prosveti.
Enotnost osnovne šole je problem zase. Šolstvo kot tako ni le komunalni problem, temveč nacionalni in kot takega bi morali obravnavati. Res je sicer, da ob tem našem hotenju po naglem razvoju čestokrat ne vidimo realnih možnosti, predvsem pa ne gre ločevati osnovnega šolstva od šol II. stopnje, ker je to medseboj tesno povezano. Odnosi med šolo in občino postajajo vedno bolj slabi, porajajo se nesporazumi, vzroke zanje pa je iskati prav gotovo v sistemu financiranja. Če naj bo šola samostojna, če naj v njej deluje samoupravljanje tako kot bi to moralo biti, bo potrebno to samostojnost in sorazmerno večjo gotovost doseči z novim sistemom financiranja. Inprovizacije, ki so v šolstvu bile čestokrat močno prisotne morajo odstopiti svoje mesto realno ocenjenim možnostim. Čeprav razlike še obstojajo ne moremo trditi, da je pred leti postavljen koncept o osnovni šoli slab. Če smo se odločili za tako šolo, je potrebno s pospešenim tempom nadaljevati delo, ob tem pa zagotoviti tak sistem financiranja, ki bo to delo omogočil.
Položaj v šolstvu v Pomurju ni rožnat, to nam priča že nekaj podatkov. V šolskem letu 1964/65 je primanjkovalo
200 učiteljev, to pa je seveda močno vplivalo na skrčenje predmetnikov in med tem ko na razvitih področjih uvajajo Že najmodernejše metode (obvezno plavanje, smučanje, šola na prostem) v Pomurju 2.900 učencev nima zagotovljenega tehničnega pouka, 6.600 učencev telesne vzgoje itd. Vprašanje kadrov je še veliko bolj pereče, če ga gledamo po kvalifikacijski strukturi. Ne smemo pozabiti, da pa je v teh letih po vojni dosežen le viden napredek, toda danes naša družba potrebuje mnogo več, kot pa je v dani situaciji zaradi neurejenih materialnih razmer mogoče dati.
Udeleženci posvetovanja so se soglasili s tem, da je potrebno dati vso podporo stremljenjem, da se čim prej izdela republiški zakon o financiranju šolstva, mišljenja pa so bili, naj bi republika v novem sistemu financiranja upoštevali materialni položaj občin, in če že ne izenačila, vsaj delno popravila velike razlike, ki danes so.
Ob neurejenem materialnem položaju šol so udeleženci posveta priporočali sleherni občinski skupščini, da pri rebalansu proračunov ne bi krčili sredstev šolam, ker bi to lahko :še bolj negativno vplivalo na dejavnost šol in v končni meri vplivalo še na večje krčenje predmetnikov, kot je bilo to doslej. Kar se tiče reforme v šolstvu samem, pa je potrebno tako kot to delajo že številne gospodarske organizacije, pregledati in realno oceniti vse možnosti, da bi se tudi v družbenih službah in pa tako tudi v šolstvu našle vse tiste rezerve, ki bi lahko vsaj delno vplivale na izboljšanje položaja.
J. Dominko
POLEMIKA
Še o maržah v lendavski občini
V 34. številki »Pomurskega vestnika« na strani 5 je članek: »Marže v lendavski KZ«, ki netočno prikazuje stvari okoli marž in s tem jemlje ugled zadrugi ter ljudem, ki v njej delajo. Zato prosimo, da v naslednji številki vašega lista objavite naslednjo pojasnilo:
Pisec članka (ki se sicer ni podpisal) napačno prikazuje celotno stvar, predvsem pa so ga zmedle številke. Tako navaja: »da je ena od poslovnih enot odkupila govedo težko 385 kg po ceni 550 din za kg, prodajna cena pa 680 din, razlika torej 130 din.«
Pisec članka je pokukal v inšpektorjev zapisnik, toda samo v prvo stran, kajti na drugi strani bi našel pojasnilo, da zadruga odkupuje živino brez odbitka na sitost, prodaja pa ga s 6 % odbitkom.
Tako je v nakazanem primeru (ki ga omenja pisec članka) tehtalo govedo 410 kg in smo ga v tej teži plačali kmetovalcu po 150 din za kg, prodali pa v teži 385 kg, torej s 6% odbitkom. Če tu poiščemo razliko, bomo takoj ugotovili, da je takozvana marža le 94 din pri kg.
V	članku pisec v oklepaju tudi poudarja, da je takih primerov (130 dinarska marža) veliko, s čimer še bolj zavaja bralce vašega časopisa.
V članku med ostalim tudi pravi: »... zaračunavanje pri odkupu živine, zgolj zaradi formalnega poslovanja z izstavitvijo odkupnega bloka in računa in to od 80—130 din pri kilogramu žive teže verjetno ni upravičeno«. Strinjamo se s piscem članka, da zgolj zaradi formalnega poslovanja z izstavitvijo odkup-
nega bloka in računa to ne bi bilo upravičeno. Ko pa dela v zadrugi 13 kmetijskih tehnikov in 1 dipl. ing. agronomije na organiziranju proizvodnje, svetovanju — na splošno v kooperativnem sodelovanju, potem to ni več samo formalno poslovanje, pač pa je tu vloženo delo kmetijskih strokovnjakov tako v živalski proizvodnji kot v rastlinski proizvodnji, ki je osnova prejšnji.
Smatramo, da pisec članka ni imel dobrega namena, ker če bi ga imel, bi se lahko potrudil v zadrugo, kjer bi mu rade volje pojasnili celotno stvar in bi potem vest imela tudi podlago resnice, to tembolj ker nikjer ne omenja tistih primerkov, kjer ima zadruga minimalno maržo ali pa je sploh nima. Gre se torej za napihovanje in netočno prikazovanje.
POMURSKI VESTNIK, 9. september 1965
3
RTV
Ljubljana
Nedelja, 19. septembra 1965
8.05	Mladinska radijska igra. Svetislav Ruškuc: Krava v stolpnici;
9.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Anton Rus: Ob bodeči meji; 10.20 Partizanske pesmi; 10.40—11.45 Lahka glasba; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	II; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Za uvod v nedeljsko popoldne; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; P. Daninos: Iz dneva v dan;
16.00—	19.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Mojstrske partiture;
21.00	Športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov, 14. oddaja: Poljska.
Ponedeljek, 20. septembra 1965
11.15	Nimaš prednosti!; 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Letošnja proizvodnja sortnega semena v Sloveniji; 12.40 Slovenske narodne; 14.05 S poti po Italiji
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05 Operni koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavna glasba; 20.00 Igrali smo vam; 20.45 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana.
Torek, 21. septembra 1965
11.45 Nimaš prednosti!; 12.05 Petindvajset minut Gershwina; 12.30 Kmetijski nasveti — Julij Majer: Jesenski pregled čebel; 12.40 Čez hrib in dol; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Včasih bobni — danes televizija; 14.35 Robert Schumann v svoji solistični glasbi; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05 — Simfonična glasba; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in po svetu;
18.15	Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavnih melodij; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra Eugene O’Neill: O divjina; 21.16 Serenadni večer.
Sreda, 22. septembra 1965
12.05 Iz Kozinove opere Ekvinokcij; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Stane Marovt: Vtisi o govedoreji na Danskem; 12.40 Slovenske narodne melodije; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ernest Adamič: Živali na preži; 14.35 Iz koncertov in simfonij; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 20.00 Engelbert Humperdinok: Janko in Metka, opera v treh dejanjih.
Četrtek, 23. septembra 1965
12.05 Opoldanski intermezzo z godali; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Albin Stritar: UREA v poljedelstvu; 12.40 Čez zelene trate;
14.05	Slovenski skladatelji v svojih skladbah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05 Simfonična glasba; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in po svetu;
18.15	Turistična oddaja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno.
Petek, 24. septembra 1965
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Ansambelski odlomki iz Mozartovih oper; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Bosiljka Kregar: Proizvodnja vrtnic in cvetic na kmetijskem obratu; 12.40 Skozi vas; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Z orkestrom RTV Ljubljana; 15.30 Sovjetske revolucionarne pesmi;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe; 18.45 Festivalsko poletje; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Zborovske skladbe Marka. Tajčeviča; 21.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Sobota, 25. septembra 1965
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Tenorist Mitja Gregorač na novih posnetkih iz našega studia; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčelj: Na kaj moramo paziti pri letošnji trgatvi; 12.40 Prek sončnih dobrav; 14.05 »Po jezeru« in še marsikaj iz solistične glasbe;
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz baleta Pepelka Sergeja Prokofjeva;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Popevke tega tedna; 18.45 S knjižnega trga;
20.00—	22.00 Sobotni večer s plesom; 20.30 Victorien Salden: Madame Sans Gene; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
TELEVIZIJA
Četrtek, 9. septembra:
18.40 Poročila; 18.45 Po Jugoslaviji: Kanjon Tare; 19.15 Mikrofestival -II. oddaja; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 TV dnevnik; 20.30 A. Medved: Za pravdo in srce — predstava škofjeloških amaterjev; 22.30 TV obzornik.
Petek, 10. septembra:
18.00 Jesen v Bolgariji — dokumentarni film; 18.40 Poročila; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Pleskanje in tapete; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Ganges — prve del reportaže — Indija; 19.45 Turistične razglednice; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Celovečerni film;
22.00	TV obzornik; 22.15 Dnevi in dela Michelangela — II. del.
Sobota, 11. septembna:
15.45 Stuttgart: Evropsko prvenstvo v atletiki (do 17.55); 18.20 Poročila; 18.25 Zgodbe in nezgode: Ambrosio krade čas — predstava mariborskega gledališča; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 Danny Kave vam predstavlja — serij. film; 22.50 Poročila.
Sljeme, Avala
18.10 Informativne oddaje; 19.30 TV pošta; 19.45 Propagandna oddaja; 20.30 Glasbeni kotiček; 20.40 S kamero po svetu; 22.00 Zgodbe za vas — serijski film; 22.30 Informativne oddaje
Prenagljena obdolžitev zaradi jajc
V zadnjem času je bilo v dnevnem časopisju — Večer in Delo nekaj člankov, ki pišejo o pokvarjenih in gnilih jajcih, katere pošilja na trg Agromerkur, obrat KIK Pomurke. Polemično pisanje o teh stvareh je naletelo v kolektivu Agromerkur na ogorčenje, ker je na tak način širša javnost in obenem njihov potrošnik zavedena s podatki, o katerih v Agromerkuru zatrjujejo, da niso pravilni. Obrnili smo se na upravo obrata, kjer so nam povedali sledeče:
Zadeva se je začela že lansko leto, ko je veterinarska inšpekcija v Ljubljani brez podpisa 9. julija 1964 zavrnila sto zabojev Pomurkinih jajc z utemeljitvijo, da so pokvarjena. Soboška veterinarska inšpekcija je jajca ponovno pregledala in pri lampiranju ugotovila, da je bil odstotek pokvarjenih jajc v dopustnih mejah, ostala jajca pa so bila dobra za trg, kar je lahko razbrati iz zapisnika. Vprašanje: zakaj so bila jajca zavrnjena, je talko ostalo odprto?
Letos je podjetje dobavilo 15. julija Letei 79.200 komadov jajc, po dobavnici 362. Po tem datumom Latea ni dobila nobene pošiljke več od Pomurke. Prva brzojavna reklamacija zoper odposlana jajca pa je prispela po 25 dneh 10. avgusta, na kateri piše, da je 7.277 komadov jajc pokvarjenih. Zapisnik o isti pošiljki pa so v Agromerkuru prejeli šele drugega septembra, v katerem pa je navedeno, da so naknadno še našli 987 pokvarjenih jajc. Na zapisnik od Letee odgovarjajo v Pomurki s podatki, da so bila jajca, ki jih je Letea prejela 15. julija skladiščena v skrajno neprimernem in neregistriranem prostoru, kar so komisijsko ugotovili. V vlažnem skladišču, polnem šare in odpadka
gnilih jajc je zares možno, da je prišlo do hitrejšega kvarjenja jajc Pomurke. V Agromerkuru ponovno poudarjajo, da so dobavili sveža jajca, kar dokazuje potrdilo, ki je ta jajca spremljalo.
6. avgusta letos je obrat odposlal pošiljko jajc v ljubljansko prodajalno za prodajo grosistu. 17. avgusta je v skladišču prodajalne v Ljubljani isto pošiljko jajc prevzelo podjetje Prehrane, ki pa jih je čez dva dni zavrnilo z utemeljitvijo, da so naleteli na pokvarjena jajca.
Izpad pri teh jajcih si je mogoče razlagati, ker so se zbirala v času zadrževanja pri kmetijskih proizvajalcih, ki so pričakovali višje cene. Uprava Agromerkura je po prejetju obvestila izdala nalog, da se celotna količina 18.360 komadov jajc, od katerih je 30 odst. pokvarjenih po trditvi inšpekcije, vrne in se dostavijo sveža jajca. 20. avgu-
sta je bil v Ljubljano prepeIjan kamion svežih jajc. Pri razkladanju svežih in nakladanju pokvarjenih jajc, je prišlo do neljube zadeve, ker je v istem času prišel veterinarski inšpektor občine Center in blago zasegel z utemeljitvijo, da sumi o poskusu prodaje pokvarjenih jajc.
Torej, v celotni obdolžitvi, da pošilja Pomurka na tržišče pokvarjena jajca je dejansko spornih teh 18.360 komadov, od katerih je 30 odst. pokvarjenih, ki pa še niso bila dana v maloprodajo. Jajca so prepeljali v Mursko Soboto, in jih še enkrat pregleduje skupina veterinarjev.
Na kraju bi zapisali samo to, da je pri vsej zadevi prav gotovo konkurenčnost na trgu odigrala pomembno vlogo, čeravno ni mogoče zanikati, da se ob konjunkturi lahko pripeti tudi nekaj, česar pa ni nemogoče v celoti kontrolirati.
J. S.
Arondacija po svoje
Ob uveljavitvi gospodarske reforme je bilo rečeno, vsak državljan naj v interesu reforme same, pove svoje mišljenje, ki bi lahko negativno vplivale na vzdušje ob reformi. Ob tem prav gotovo ni bila mišljena akcija kazanje na nekoga s prsti, ampak dobronamerne in trezne presoje, kajti te lahko veliko pomagajo v procesu, v katerem naj
bi bil aktiven sleherni občan. Začelo se je z govoricami, kot se po neki stari navadi vsaka stvar začne, o tem, kako je upravnik ekonomske enote, kmetijske zadruge v Turnišču Matjašec samovoljno arondiral, zamenjaval svoja in zadružna zemljišča.
Kmetijska zadruga je formirala komisijo, ki je ugotovila dejansko stanje. Pšenica je posejana na zadružni parceli, namenjena gojitvenim poskusom, menda ni bila »pomoto-
ma« požeta in pospravljena. Arondacija je sicer »speljana,« zadruga je v zamenjavo dobila prvotno zamočvirjen travnik, in šele kasneje naj bi dobila zemljišče enake kvalitete. Pšenica je požeta in pospravljena, kaj pa uspeh poizkusa, za katerega je tovarna dušičnih gnojil iz Ruš dala brezplačna gnojila?
Kljub zagotovilom upravni-
ka je po vsem tem podvomiti v realnost številk. Napake se enkrat odpuščajo, tako so v zadrugi tudi lani storili, za podoben prekršek iste osebe.
Reforma velja prav gotovo za vse ne glede na položaj, najbolj pa za člane ZK, ki bi morali v reformi biti v ospredju vseh dogajanj. Zato je pravilen sklep osnovne organizacije v kolektivu izključitev iz ZK in predlog zadružnemu svetu za suspenz.
-ko-
Razvoj kmetijstva in zadruge
V ponedeljek so člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov na sestanku pretresali položaj kmetijskih zadrug v novem gospodarskem sistemu. Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja je nastalo vrsto vprašanj, ki zaposlene v teh delovnih organizacijah, strokovne delavce in občane zelo zanimajo.
Vse kaže, da bodo kmetijske zadruge v prihodnje morale svojo dejavnost usmeriti izključno v proizvodno in kooperativno dejavnost. Odkup kmetijskih pridelkov, goveje živine in svinj verjetno ne bo več zajet v dejavnost kmetijskih zadrug. Te delovne organizacije so si doslej z odkupom na osnovi razlike v cenah (marže) ustvarjale precejšnje dohodke, ki so jih rabile za pokritje svojih dejavnosti. Z ukinitvijo različnih premij in s predvideno opustitvijo odkupa iz dejavnosti teh delovnih organizacij, bo-
do morale kmetijske zadruge svoje dohodke ustvarjati izključno v lastni proizvodnji ali v proizvodnem sodelovanju s privatnimi kmetijskimi proizvajalci. Prav ti faktorji prinašajo pred kmetijske zadruge in njihove delovne kolektive vrsto problemov, ki jih bo potrebno rešiti. Ena osnovnih nalog, ki iz tega izhaja, je vsekakor usmeritev v proizvodnjo. Ob tem pa je iskati vse možnosti za pocenitev te proizvodnje in za izkoriščanje notranjih rezerv, ki vsekakor so.
Primerjava gospodarskih rezultatov v lanskem prvem polletju z letošnjimi ne kaže na nič kaj rožnati položaj kmetijskih zadrug. Ob lanskem polletju sta imeli le dve zadrugi izgubo v višini skoraj 4 milijone devet sto tisoč dinarjev, ob zaključku prvega polletja letos pa je izguba v treh kmetijskih zadrugah znašala že okrog 13,5 milijonov dinarjev. Lansko leto so kmetijske zadruge akumulirale in naložile v svoje sklade 6,3 milijonov, letos pa le 1,5 milijona dinarjev. Torej letošnji pokazatelji so še slabši kot lanski, zato je nujno potrebno najti nove oblike in poti.
Iskanje notranjih rezerv bo ena osnovnih nalog, še bolj pa izkoriščanje teh. V upravah kmetijskih zadrug je bilo že pred kratkim 67 zaposlenih in od teh le dva z visokošolsko izobrazbo, 1 z višjo, 35 s srednjo in 29 z nižjo izobrazbo. Kot so menili prisotni na sestanku, je število zaposlenih v upravah mogoče znatno skrčiti. Potrebno bo izboljšati kvalifikacijski sestav, da bo ob manj zaposlenih potrebno delo kvalitetneje opravljeno.
Karkoli bo že, ali bodo kmetijske zadruge v dotedanji obliki ostale ali ne, bodo morali kmetijski strokovnjaki biti tisti, ki si bodo najbolj prizadevali za dvig kmetijske proizvodnje. Poleg pohval kmetijskim strokovnjakom, je bilo doslej slišati tudi kritike na njihovo delo in prizadevnost. Zato naj bi v prihodnje tudi sistem nagrajevanja v kmetijskih organizacijah bil takšen, da bi nagrajeval kmetijske strokovnjake ne samo za vloženo delo, temveč predvsem rezultate njihovega dela in to rezultate v lastni proizvodnji kmetijskih organizacij
in rezultate v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi zasebnimi proizvajalci.
Ko so govorili o nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje v soboški občini, so dejali, da pravzaprav še ni izdelanega programa razvoja kmetijstva v občini. To pa je osnova za razpravo o vprašanjih razvoja kmetijstva. Na sestanku je bil dan članom društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v razpravo tudi predlog osnutka o razvoju kmetijstva in organizacijskih oblikah, ki ga je pripravil KIK Pomurka. Ta osnutek predvideva združitev dosedanjih kmetijskih zadrug s kombinatom. Enoten obrat za kmetijstvo v Rakičanu bi vključeval vso kmetijsko proizvodnjo na družbenih površinah, kmetijske zadruge bi bile le proizvodni obrati, ki bi proizvodnjo obdržale, razen KZ Cankove, katere proizvodne površine naj bi se priključile rakičanskemu obratu in bi dosedanja cankovska zadruga razvijala le proizvodnjo v kooperaciji. Tudi ostale zadruge bi se s kooperacijo vključile v enoten obrat KIK »Pomurka« — KZ Murska Sobota — obrat za kooperacijo.
To so le grobi obrisi osnutka, ki je bil podan na sestanku. Prisotni so o predlogu obširneje razpravljali, vendar kakšnih dokončnih sklepov niso sprejeli. O tem bodo v teh dneh predstavniki kombinata in kmetijskih zadrug še razpravljali. Seveda se tudi tokrat, če bi bila sprejeta predlagana varianta, pojavlja vrsta vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti, da se bo kmetijstvo nasploh, posebno pa družbena kmetijska proizvodnja, čimprej in čim uspešneje prilagodila pogojem, ki jih novi gospodarski sistem prinaša.
-ič
Mladina in reforma
ObK ZMS Ljutomer je pretekli torek Sklical plenarno sejo, ki so se je udeležili razen članov sekretariata ObK tudi predsedniki aktivov ZM. Govorili so o problemih pri uvajanju gospodarske reforme v občini ter o vsebinskih in organizacijskih pripravah na letne konference aktivov ZMS, katere se morajo letos končati v mesecu septembru Mladinci iz delovnih organizacij so govorili o konkret nih izvajanjih gospodarske reforme v delovnih organizacijah. Zelo zanimiva je bila diskusija predsednika aktiva ZMS Cezanjevci. Ta aktiv je do nedavnega zelo dobro deloval. Pri svojem delu je bil povezan z vsemi teritorialnimi organizacijami. Lansko leto je aktivu ZM »MLIN« Cezanjevci daroval 100.000 din. Za 40. tisoč dinarjev so si kupili gramofon s ploščami. Priredili so nekaj uspešnih mladinskih plesov v Gasilskem domu. Vse je bilo dobro, dok-
ler »požar« ni vzdramil cezanjevske gasilce. Ti so zahtevali, da se mora klubska soba v Gasilskem domu do 1. maja t.l. izprazniti. Aktiv je tako tudi storil, saj kdo bi si upal proti gasilcem. Mladinski inventar so razdelili po vasi med člane ZM, denar pa vložili v banko. In ko so se mladinci hoteli pred kratkim »zbližati« z gasilci, so ti dejali. »Mi mladine ne rabimo, mladinska organizacija ni potrebna itd.«.
Tako ima aktiv ZMS Cezanjevci od prvega maja t.l. svoje sestanke namesto v Gasilskem domu — pred njim.
PRISPEVEK OBČANOV
Krajevno-komunalna komisija vasi Zbigovci in Orehovski vrh organizira v teh dneh delo na vaških cestah. Delo bodo vaščani opravljali prostovoljno. Nameravajo popraviti štiri kilometre ceste. Občinska skupščina Gor. Radgona pa bo prispevala sredstva za gramoz. K tej akciji se nista hoteli pridružiti vasi Črešnjevci in Orehovci, ki pa imata tudi slabe ceste.
Mauko
Radio
Murska Sobota
Petek, 10. septembra:
17.00 Domača poročila, obvestila, objave; 17.10 Vsega po malem — za vsakogar nekaj; 17.35—18.00 Želi ste — poslušajte.
Nedelja, 12. septembra:
9.05 Želeli ste — poslušajte; 11.40 Na valu 202; 12.00 Domača poročila; 12.05 V nedeljo opoldne: pogovor s poslušalci — mali nedeljski koncert — aktualne beležke — Pišta in Franca; 12.45 Oddaja v madžarščini; 13.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.00 Želeli ste — poslušajte; 15.00 Prenos sporeda RTV; 15.15—16.00 Želeli ste — poslušajte.
Torek, 7. septembra:
17.00	Domača poročila; 17.10 Obvestila in reklame, zabavna glasba; 17.30 Športni pregled; 17.30—18.00 Od popevke do popevke.
Petek, 10. septembra:
17.00	Domača poročila, obvestila, objave; 17.10 Vsega po malem — za vsakogar nekaj; 17.30—18.00 Želeli ste — poslušajte.
Sodoben mlin in nesodobno poslovanje
Pred dvemi leti so v lendavski občini dobili novi mlin. Ob otvoritvi je bilo rečeno, da je objekt eden izmed najbolj modernih v tem delu ožje domovine. Nekdo je takrat dejal, da bo novi mlin omogočil boljšo organizacijo dela, s tem pa tudi boljše poslovanje. Ali je po dveh letih res tako?
Po nekaterih uradnih ugotovitvah temu ni tako. Imamo torej novi mlin, napake pa so stare in se kopičijo, toda kako dolgo?
Uradne ugotovitve v mesečnem poročilu službe družbenega knjigovodstva zajemajo nekaj strani. Navedel bom samo nekaj teh: Iz zapisnikov ni razvidno, da bi člani DS diskutirali o poslovanju gospodarske organizacije, kdo torej o teh tako važnih vprašanjih v Elektromlinu razpravlja? O nabavi nekaterih stvari DS ni sklepal, blagajniške dnevnike ni podpisoval blagajnik (zakaj potem sploh je), za znesek 300 tisoč dinarjev, knjiženih na konto izrednih dohodkov, se ni našla temeljnica in še in še bi lahko našteval.
Kakšno je torej to poslovanje, ali ni tu bilo kršeno načelo samoupravljanja in ali se SDK zadržuje samo na ugotovitvah in nasvetih? Očitno je, da samoupravljanje v podjetju ne živi, da so torej tudi odnosi temu primerni. Pustimo ob strani različne govorice o številnih potovanjih vodilnih uslužbencev, o tem ali onem, dejstva so taka, utemeljene sama po sebi in zahtevajo temeljito spremembo poslovanja, dosledno upoštevanje načel samoupravljanja.
DENARNE POMOČI
DIJAKOM IN VAJENCEM
Skrbstveni organ Skupščine občine Gornja Radgona je v juniju letos nudil 13 dijakom in vajencem denarne pomoči. Najvišja pomoč je znašala
10.000	dinarjev, najmanjša pa
3.000	dinarjev. V času šolskega leta se je stanje upravičencem spreminjalo, tako da je pomoči bilo povprečno deležnih 20—25 socialno ogroženih mladoletnikov. Občinska skupščina je po planu predvidela za tovrstne pomoči za leto 1965 skupno 1,5 milijona dinarjev.
Kljub novim pogojem pa je skrbstveni organ dobil do
septembra le 7 novih prošenj, kar je v primerjavi z lanskim letom izredno malo. Vzrok za to še ni ugotovljen.
POPRAVLJAJO CESTE
Že četrto leto zapored prebivalci Zbigovec in Orehovec popravljajo v jesenskem času ceste V. reda na svojem območju in to na pobudo krajevno komunalne komisije Zbigovci—Orehovci pri Krajevni skupnosti Gornja Radgona.
V teh dveh vaseh imajo prav gotovo najbolj urejene ceste V. reda in zato bi bilo potrebno, da bi temu sledile še druge vasi.
Ta teden v črnem okvirju
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA IZPITA
Pretekli teden se je pripetila težja prometna nesreča v vasi Lemerje med kolesarjem Kolomanom Pintaričem iz Zenkovec 28 in motoristom Alojzem Rituperjem iz Poznanovec 41. Motorist je vozil brez vozniškega izpita in je v ovinku zadel kolesarja, ki je vozil pravilno po desni strani cestišča. Kolesarja je zbil v obcestni jarek in mu zlomil levo nogo.
PRIPELJAL IZ STRANSKE CESTE
V vasi Boreči pri Ljutomeru se je v soboto ob 10.30 uri pripetila težja prometna nesreča med mopedistom Alojzem Lebarjem in osebnim avtomobilom, ki ga je upravljal avstrijski državljan Adolf
Jicha. Iz stranske pešpoti je od železniške postaje Križevci pripeljal mopedist na glavno cesto. V tem trenutku je iz Križevec pripeljal voznik osebnega avtomobila in podrl mopedista. Pri nesreči je dobil mopedist težje telesne poškodbe in obležal v nezavesti. Ima pretres možganov in prelom hrbtenice.
VINJEN PEŠEC PREČKAL CESTO
V soboto se je pripetila huda prometna nesreča v Lendavi pred Kolodvorsko restavracijo, med voznikom osebnega avtomobila reg. št. MB 131-51, ki ga je upravljal Stefan Kovač iz Dobrovnika 9 in pešcem Janezom Koša iz Lendave, Kolodvorska 11. Vinjen Koša je prečkal cesto, v tem trenutku pa je iz Lendave pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, ki je s prednjim delom avtomobila zadel pešca. Koša je dobil hude telesne poškodbe, katerim je v soboški bolnišnici podlegel.
OBESIL SE JE
V vasi Mala Polana se je pretekli petek ob 23.00 uri obesil 59-letni Jože Hozjan iz Male Polane 68. Kaj je privedlo Hozjana do samomora ni znano.
ZAŽGAL SLAMO
V Tropovcih je preteklo nedeljo zgorela kopica slame, katero je zažgal Milan Mikola, sin lastnika, star 10 let, ki se je igral z vžigalicami. Zgorelo je okrog 10.000 kg slame.
TEKMOVALA STA
Na Prešernovi ulici v Murski Soboti sta trčila kolesarja Branko Marinič (otrok) iz Murske Sobote, Severjeva 1 in Milan Prelog (otrok) iz Murske Sobote, Severjeva 1. Otroka sta tekmovala kdo bo
hitrejši. Ko je Prelog prehiteval Mariniča, ga je na ovinku podrl, pri čemer je dobil Marinič težke telesne poškodbe — prelom desne noge v kolku.
AVTOMOBILIST PODRL PEŠCA
Do hude prometne nesreče je prišlo na Apaški cesti v Radgoni med voznikom osebnega avtomobila reg. št. MS 19-99, ki ga je upravljal Janko Strajnšak iz Radgone, Lackova 12, ter pešcem Stanislavom Lesjakom iz Hercegovščaka 16. Ko je voznik osebnega avtomobila prehiteval pešca, je iz nasprotne smeri pripeljal drugi osebni avtomobil, ki ni zasenčil luči. Stranjšak zaradi tega ni videl pešca in ga je podrl. Pri nesreči je pešca tako vrglo na pokrov avtomobila, da je z glavo raz bil prednjo šipo in nato padel po cestišču. Dobil je hude telesne poškodbe — ima počeno lobanjo in zlomljeno spodnjo čeljust. Na avtomobilu znaša materialna škoda okrog 80.000 dinarjev.
VINJEN VOZNIK POVZROČIL NESREČO
V Radencih se je pripetila huda prometna nesreča, ki jo je povzročil vinjen voznik osebnega avtomobila reg. št. MS 14-20 Roman Rauter iz Radgone, Grajska 1. Voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Petanjci in je v Radencih trčil v nasproti vozeči vojaški avtomobil, ki ga je upravljal Nenad Pavšič iz Radgone. Pri nesreči je bil poškodovan sopotnik v osebnem avtomobilu — Alojz Zeuger iz Radgone. Materialna škoda na osebnem avtomobilu znaša po nestrokovni oceni 200.000 dinarjev, na vojaškem avtomobilu pa 5.000 dinarjev.
PADEL IN SE POŠKODOVAL
V Šalovcih je prišlo do prometne nesreče, ki se je pripetila mopedistu Matušu iz Hodoša 54. Mopedist je padel po cestišču in se lažje poškodoval na glavi. Materialna škoda na mopedu znaša okrog 15.000 dinarjev.
POMURSKI VESTNIK, 9. september 1965
4
Pomurska
založba
Pri POMURSKI ZALOŽBI V MURSKI SOBOTI je izšlo delo prof. Draga Novaka
„PRLEKIJA V NOB”
Profesor Novak obravnava v svojem delu družbene, politične in gospodarske razmere v tej pokrajini med obema vojnama in njen delež v NOB. V knjigi je veliko slikovnega materiala in natančen seznam vseh žrtev fašizma v Prlekiji med 1941—1945.
Knjigo lahko dobite v vseh slovenskih knjigarnah ali pa neposredno pri POMURSKI ZALOŽBI, MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 4.
Murska
Sobota
Šolski center za blagovni promet Murska Sobota:
Nadzornik praktičnega pouka
Šolski center za blagovni
PROMET V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto
nadzornika praktičnega pouka
Pogoj: končana poslovodska ali njej enaka šola oziroma visokokvalificirani delavec v trgovini z večletno prakso. — Nastop službe takoj. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Centra. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET MURSKA SOBOTA
60 učencev sprejmejo
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET MURSKA SOBOTA bo v šolskem letu 1965-66 sprejel
60 UČENCEV ZA PRODAJALCE V TRGOVINI
V šolo se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno dokončali osemletko. Ostali pogoji in način šolanja so razvidni na oglasni deski na Šolskem centru za blagovni promet v Murski Soboti. — Prošnje sprejema Center do 13. septembra 1965.
DRUŠTVENE OBJAVE
Šoferjem
in avtomehanikom
Podružnica ZŠAM v Murski Soboti bo priredila množični sestanek svojih članov v nedeljo, 12. septembra 1965 ob 8. uri v sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota (pritličje).
Na sestanek vabi tudi vse tiste, ki želijo obiskovati tečaj za pridobitev kvalifikacije. Tečaj se bo predvidoma začel že v tem mesecu.
Člani ZŠAM naj se sestanka udeležijo obvezno.
POSLOVALNICA murska sobota
JUGOSLAVIJA
ZA DELOVNE KOLEKTIVE ORGANIZIRAMO
Dunaj—Brno—Bratislava — 3 dni;
prijave mesec dni pred izvedbo potovanja.
Budimpešta — 2 dni;
prijave mesec dni pred izvedbo potovanja.
Carigrad—Sofija — 9 dni;
prijave še do 11. sept. 1965. Gradbeniki —
strokovna ekskurzija okt. v Italijo; prijave do 10. okt. 1965.
Pišite nam za natančne programe.
Gasilsko društvo Tešanovci bo priredilo v nedeljo, 12. septembra 1965 DOMAČE KOLINE z bujto repo in retaši.
Vljudno vabljeni!	M-593
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL!
Korozijska zaščita z originalnim Valvoline — tectilom; v enem dnevu, kvalitetno, za ceno 5.000 din.
agroservis m. sobota
Servisi: Zastava, Opel, DKW, Renault
PRODAJO
GOSTINSKO PODJETJE GORNJA RADGONA razpisuje javno dražbo z razprodajo
Javna dražba z razprodajo bo v nedeljo, 12. septembra 1965 ob 9. uri pri RADGONSKI KLETI v Radgoni
Prodajali bodo sode, kuhinjsko opremo, lonce, 300-kg tehnico, mize, stole in drugi gostinski inventar.
UPRAVA
PRANJE
MAZANJE
AGROSERVIS
MURSKA SOBOTA
Radgona: osnovna šola za odrasle
Delavska univerza v Gornji Radgoni vpisuje v 5. in 6. razred ter v 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle. Vpisovanje je vsak dan od 8. do 12. ure vključno do 15. septembra 1965.
Ob vpisu je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne knjige in 2 osebni fotografiji 4x6 cm.
Pogoj za vpis: starost nad 18 let.
Vpisuje tudi kandidate za začetni nemški tečaj. Rok za, prijave je 1. oktober 1965.
Oglas v
Pomurskem vestnika — gotov uspeh!
posredovalec želja
UPOKOJENEC z dobro pokojnino želi stanovanje in hrano pri dobri ženski; poroka ni izključena. Naslov v upravi lista pod »Hinko«.	M-590
zaposlitve
DEKLE (od 15 let dalje) sprejmemo za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu. Ugodni pogoji. Ni potrebno znanje kuhe. Beloglavec, Lendavska 53.
M-597
„MLIN0PEK“ šofer
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri podjetju MLINOPEK M. Sobota razpisuje prosto delovno mesto
ŠOFERJA C KATEGORIJE za Pekarno v Petrovcih
Pogoj: šofer z 2-letno prakso Nastop službe z 20. sept. 1965.
Prijave je vložiti v roku 10 dni po objavi v časopisu. Plača po Pravilniku o razdelitvi OD podjetja. Stanovanja ni.
Pismene ponudbe dostaviti na naslov: MLINOPEK, Murska Sobota.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 10. septembra — Dan morn. Sobota. 11. septembra — Milan Nedelja. 12. septembra — Silvin Ponedeljek, 13. septembra — Filip Torek, 14. septembra — Zdenko Sreda. 15 septembra — Nikodem Četrtek, 16. septembra — Ljudmila
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
10.	sept. — dr. Miklič
11.	sept. — dr. Vlajeva
12. sept. — dr. Vlajeva
13.	sept. — dr. Gregorčeva
14.	sept. — dr. Županjevac
15.	sept. — dr. Miklič
16.	sept. — dr. Lopert
KINO
MURSKA SOBOTA —	10. in 11.
sept. jugoslovanskozahodnonemški barvni kinemaskopski film: »Med jastrebi«. 13. in 14. sept. češki film: »Smrt se imenuje Engelchen«. 15. in 16. sept. ameriški barvni kinemaskopski film; »Pet tednov v balonu«.
G. RADGONA — 10. sept. zapadnonemški (izredni) film: »Draga, ostani z menoj«. 11. in 12. sept. zapadnonemški film: »Maščevalec«. 15. sept. angleški film: »Tudi to je ljubezen«.
LJUTOMER — 11. in 12. sept. ameriški vistavisionski film: »Gusar«. 15. in 16. sept. španski film: »Žeja«.
BELTINCI — 11. in 12. sept. ameriški barvni film: »Zadnji vlak iz Gunhilla«.
VELIKA POLANA —	11. in 12.
sept. nemški film: »To je močnejše od mene«.
ČRENSOVCI — 11. in 12. sept. italijanski barvni kinemaskopski film: »Rimska sužnja«.
BUČKOVCI — 12. sept. barvni
film: »Sovrstnice«.
APAČE — 11. in 12. sept. francoski kinemaskopski film: »Taksi proti Tobruku«.
ŠALOVCI — 11. in 12. sept. španski barvni kinemaskopski film: »Mati, poslušaj mojo pesem«.
VERŽEJ — 11. in 12. sept. francoski film: »Kamikaze«.
PRODAM
OTROŠKO POSTELJCO, skoraj novo, ugodno prodam. Kocljeva 9, Murska Sobota. M-587 AVTOMOBIL »DKW«, v voznem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-588
MOPED, dvosedežni, prodam.
Tomšičeva 14, M. Sobota. M-591 TELEVIZOR prodam ali zamenjam za dvosedežni moped. Franc Nemec, Kupšinci 52, p. M. Sobota.	M-592
MOTORNO KOLO »Panonija«, 250 ccm, ugodno prodam. Gasilski dom Beltinci.	M-594
OKNO, novo, dvodelno, s šipami, ugodno prodam. Stefan Flisar, M. Črnci 44, p. Tišina. M-595 KAVČ, dobro ohranjen, ugodno prodam. — Naslov v upravi lista.	M-569

SOBE
SOBO, neopremljeno, iščem za dve leti v centru M. Sobota. Plačam zelo dobro. Naslov v upravi lista.	M-589
Orodnega strugarja vabijo
Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delavcev podjetja »ELRAD« GORNJA RADGONA razpisuje prosto delovno mesto
ORODNEGA STRUGARJA
Pogoj: VKV ali KV strugar, absolvent IKŠ ali ŽIŠ z najmanj 4-letmo prakso v orodjarni.
Prednost imajo prosilci z radgonskega območja.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Interesenti se naj zglasijo osebno pri upravi podjetja ali pošljejo svoje vloge s kratkim življenjepisom.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Nastop dela možen takoj ali po dogovoru.
MILAN FILIPČIČ :
REICHSTAG V PLAMENIH
»Iz poročil, ki so mi jih predložili, sklepam, da so zaradi odločnosti in hrabrosti, ki ste jo pokazali vi osebno
—	poskusi veleizdaje zadušeni. Izražam vam mojo globoko zahvalo in spoštovanje.«
Brzojavko je podpisal stari predsednik — feldmaršal von Hindenburg.
Istega dne je general Werner von Blomberg naslovil proglas na armado:
»S pogledom vojaka in s hrabrostjo, ki jo bomo pomnili kot vzgled, je führer sam napadel in uničil upornike. Armada, ki nosi orožje v imenu naroda in ki ostaja izven vseh političnih borb, se bo zahvalila führerju s svojo vdanostjo in zvestobo... Führer nas prosi, da vzpostavimo prisrčne odnose z novimi SA. Z veseljem bomo to storili, prepričani, da služimo skupnemu idealu.«
Armada je bila zadovoljna in hvaležna »junaškemu« führerju. Velik medsebojni nacistični obračun se je končal z zmago armade — Reichswehra.
Resnici na ljubo naj raje rečemo, da je bila zmaga Reichswehra začasna. Generali so bili kratkovidni in lepega dne, kakih 9 let kasneje, jih je Hitler zmerjal že kot pobaline. Tudi general von Blomberg je dobil tedaj svoje »plačilo«. Himmler mu je podtaknil lepo, mlado ženo, ki je imela kot ženska dvomljivo preteklost. Von Blomberg se je z njo poročil. Poročeni priči sta bila Hitler in Göring (!), ki za to nista vedela. Ko je javnost »slučajno« zvedela, je bil Hitler besen in je generala von Blomberga odslovil.
Nihče točno ne ve. koliko ljudi je bilo ubitih v krvavi nacistični »bartolomejski noči«. Računajo, da je čistka odplavila vsaj tisoč pomembnih nacistov, predvsem voditeljev oddelkov SA.
Padla sta Röhm in Strasser. Odslej ni nihče več tikal velikega führerja. Z Röhmom vred je padlo v čistki šest (od desetih) obergrupenführerjev SA in komandantov brigad, deset nacističnih poslancev Reichstaga. To še zdaleč ni vse. Zahrbtni Göring je pospravil nekdanjega kanclerja generala Kurta von Schleicherja, generala von Bredowa. Esesovci so ubili dva pomočnika podkanclerja von Papena
—	von Boseja in Edgarja Junga, ki je napisal Papenu znan govor v Marburgu (mesto severno od Frankfurta ob Maini). Bose je bil v sobi podkanclerja, od koder so ga poklicali v sosednjo sobo. Tam so ga čakali trije esesovci. Streli! Ko so odprli vrata, je na tleh ležal mrtvec. Ubijalci so že izginili. Ubili so tudi voditelja nemške katoliške akcije Klausenrja.
V mestecu Hischbergu v Šleziji so esesovci za zabavo pobili celo skupino Judov.
Zvečer 30. junija je v Münchenu igral v svojem stanovanju čelo poznani glasbeni kritik Willi Schmidt. Žena je pripravljala večerjo. Trije otroci so se igrali. Zapel je zvonec. Vstopili so trije esesovci in Schmidta odpeljali. Nikoli več se ni vrnil. Vdovi so poslali krsto s pripombo, da je v nobenem primeru ne sme odpreti. Poslali so ji veliko vsoto denarja, ker so se esesovci zmotili. Pokojnik je imel slučajno isti priimek kot človek, ki so ga iskali. Vdova je denar odklonila. Po telefonu se je oglasil sam Himmler in ji dejal, naj sprejme denar in molči. Vdova se še ni vdala. Tedaj jo je obiskal Rudolf Hess in jo prepričal. Dobila je pokojnino. Hess ji je dejal, da je njen mož padel kot »žrtev za veliko stvar«.
Willi Schmidt m bil edini — ubili so še sedem drugih ljudi z istim priimkom, medtem ko pravega Schmidta nikoli niso našli. Ta primer pove zelo mnogo. Pove tudi, koliko je bilo 30. junija 1934 vredno življenje posameznega človeka, ki se je zdel esesovcem vreden krogle.
Goebbels je bil spreten. Nemškim listom je takoj prepovedal objavljati osmrtnice za tistimi, ki so bili ubiti ali storili »samomor«.
HITLER PRED REICHSTAGOM — PRVIČ PO POKOLU
Hitler se je pojavil pred Reichstagom šele 13. julija. Takrat je spregovoril. V začetku se je branil. Začel je z navajanjem nacističnih uspehov. Nato je govoril o dogodkih 30. junija. Obtožil je Röhma, ki ga je prisilil v akcijo. Posebno je podčrtal obtožbe proti Röhmu in njegovi skupini zaradi podkupovanja, razkošnega življenja, pijančevanja in homoseksualnosti.
»Maja meseca sem prejel obtožbe proti višjim voditeljem SA z dokazi, o katerih ni bilo dvoma... Znotraj SA se je porajala sekta, ki je postajala jedro zarote, ne samo proti moralnim zakonom, temveč tudi proti varnosti države...
...V državi obstaja samo en nosilec orožja, in to je armada; obstaja samo en nosilec politične volje, in to je nacionalsocialistična stranka.
... Postalo mi je jasno, da se lahko dvigne proti načelniku generalštaba (mislil je Röhma) samo en človek. To sem jaz, ki me je izdal, in samo jaz sem lahko zahteval, da mi položi račun.
... Letel sem v München... jaz sem vodil in dokončal akcijo v Münchenu pod pogoji, ki so vam znani.«
Ob zaključku govora je zavrnil pripombe, da bi krivce morala soditi redna sodišča, z besedami:
»Če bi prišel kdo k meni in me vprašal, zakaj se nisem obrnil na redna sodišča, tedaj bi mu lahko odgovoril samo to:
,V tem trenutku sem odgovoren za usodo nemškega ljudstva in zaradi tega sem bil jaz sam za štiriindvajset ur sodišče nemškega ljudstva’... In vsakdo mora vedeti za vse večne čase: če bo dvignil roko proti državi, da mu bo nagrada neizogibna smrt.«
Hitler je med govorom omenil, da je bil Rohm povezan tudi z neko tujo velesilo (Francijo). (Mnogo kasneje je nemška vlada poslala francoski vladi uradno noto s pripombo, da so vsi sumi proti francoskemu poslaniku v Berlinu brez osnove. Hitler je to vedel, vendar je Röhmu podtaknil še ta greh.)
Tako je Hitler opravil z Röhmom — in ne samo z njim. Ko ga je kmalu potem obiskal Rauschning, mu je Hitler zaupal:
»Podcenjujejo me (misli na višje sloje in generale) zaradi tega, ker sem se dvignil od spodaj, zato, ker nisem imel vzgoje, ker nisem imel olike, ki jo njihova vrabčevska pamet šteje za pravilno ... Toda pokvaril sem njihove načrte. Mislili so, da sem njihovo orodje in so se smejali za mojim hrbtom... Govorili so, kakor da nimam nobene oblasti, kakor da sem izgubil svojo stranko. To sem že zdavnaj spregledal. Dal sem jim takšno klofuto, da jo bodo dolgo pomnili. To, kar sem izgubil s sojenjem SA, to bom pridobil, ko bom sodil te fevdalne sleparje in profesionalne kvartopirce. Sedaj sem močnejši kot kdajkoli prej. Naprej, gospodje Papeni in Hugenbergi! Pripravljen sem za prihodnjo rundo!«
»HINDENBURG MRTEV — NAJ ŽIVI ADOLF HITLER!«
Kmalu je dosegel to, za kar je požgal Reichstag in za kar je obračunal z Röhmom in SA. Od Röhmove čistke je pretekel komaj dober mesec in tedaj je 2. avgusta zjutraj prispela vest, da je umrl predsednik feldmaršal von Hindenburg. Že eno uro po smrti starega feldmaršala je izšel zakon, ki je določal, da se funkcija predsednika »Tretjega Reicha« združuje s funkcijo kanclerja in da bo novi poglavar države Adolf Hitler, ki bo istočasno tudi vrhovni komandant oboroženih sil Reicha.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska časopisno založniško podjetje >»Pomurski tisk« v Murski Soboti— List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov na vračamo in ne odgovarjamo zanje- 
Naročniški in oglasni oddelek, Murska Sobota, Kidričeva ul. 4. telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11               
1-365
POMURSKI VESTNIK, 9. september 1965
5
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Mura : Aluminij 3:3 (0:1)
V soboto je bila v Murski Soboti odigrana prva prvenstvena tekma SNL v novi tekmovalni sezoni med Aluminijem iz Kidričevega in domačo Muro. Tekma, ki je bila izredno razburljiva, kar zlasti velja za drugi polčas, se je končala neodločeno 3:3 (0:1).
Po nekoliko nervoznem začetku je prevzela pobudo Mura in bila v rahli terenski premoči. Vrstili so se napadi za napadom, vendar le do kazenskega prostora. Kljub terenski premoči Mure so prvi prišli v vodstvo gostje že v 15. minuti povsem nepričakovano. Po izvedenem prostem strelu iz desne strani kazenskega prostora je neovirano prejel žogo Krnič in z volej udarcem potresel mrežo Vrdjuke. Nato so se do konca prvega polčasa napadi obojestransko menjavali, vendar so bili gostje nevarnejši pred golom. V tem delu so zapravili lepi priložnosti za gol Krnič in Spehonja (Aluminij) ter Horvat (Mura) in tako se je prvi polčas končal s prednostjo gostov.
V drugem polčasu je igra postala živahnejša in razburljiva. Domačini so pričeli ostro napadati in že v tretji minuti je Ilič rezultat izenačil. Mura je nadalje imela pobudo in nekaj minut pozneje je Sečko dosegel vodstvo. Toda gostje iz Kidričevega se niso predali, ampak so pričeli še bolj organizirano prihajati pred domača vrata. V dobrih dveh minutah jim je uspelo dvakrat zatresti mrežo in ponovno priti v vodstvo. Samo minuto pozneje je v proti napadu Mura dosegla tretji gol in izenačenje. Na gol Bračiča je streljal Drvarič, žogi je spremenil smer Mesarič in jo poslal v lastno mrežo. Neodločen rezultat povsem odgovarja dogodkom na igrišču. Tekmo je dobro vodil Janžekovič, iz Maribora.
Mura: Vrdjuka, Rantaša, Martinuzi I, Drvarič, Horvat I, Martinuzi II, Tkalčec, Sečko, Ilič, Horvat II, Sarotar.
Prihodnjo nedeljo igra moštvo Mure zopet na svojem igrišču z Rudarjem iz Trbovelj.
ko je bil poškodovan Madžar in je Nafta igrala le z desetimi igralci, rahlo terensko premoč. Najidealnejšo priložnost za gol so imeli gostje nekaj minut pred koncem, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko, katero je odlični Farkaš ubranil. Tekmo je dobro sodil Kološa iz M. Sobote.
Nafta: Farkaš, Furšt, Kerek, Bači HI, Bači II, Bači I, Balantič, (Terek), Matičič, Horvat, Madžar,
NAFTA : ŠOŠTANJ 1:0 (1:0)
V prvenstveni tekmi prvega kola SCL — vzhod je Nafta na svojem igrišču premagala borbeno moštvo Partizana iz Šoštanja z minimalnim rezultatom 1:0 (1:0). V prvem polčasu je imela Nafta rahlo terensko premoč, ki jo je izrazila z golom, ki ga je v 10. minuti dosegel Madžar. Tudi v nadaljevanju je imela Nafta še priložnosti za povečanje rezultata, vendar jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. V drugem polčasu je bila igra enakopravna, medtem ko so imeli gostje od 65. minute dalje,
Nafta pomurski pokalni zmagovalec
Pretekli teden je bila na igrišču Mure v Murski Soboti odigrana finalna nogometna tekma za pokal maršala Tita na področju Nogometne podzveze Murska Sobota med Nafto iz Lendave in domačo Muro. Čeprav so bili domači nogometaši favoriti srečanja, se je tekma presenetljivo, vendar zasluženo končala z zmago Nafte z rezultatom 3:2 (1:1). Prvi so se zbrali gostje in pričeli napadati na vrata Mure ter po nekaj mihutah igre dosegli, gol, ki pa ga sodnik zaradi ofsida ni priznal Kljub temu pa prva pride v vodstvo Nafta. Mladi napadalec Nafte Terek je izkoristil nepazljivost domače obrambe in prisebno poslal žogo v mrežo. Nato je pričela napadati Mura in samo dve minuti pozneje je Šarotar rezultat izenačil. Do konca prvega polčasa sta obe enajstorici imeli priložnosti za
gol, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.
V drugem polčasu je ponovno napadala Nafta ter v nekaj minutah dosegla dva gola in visoko vodstvo 3:1. Strelec obeh golov je bil Horvat. Sele po visokem vodstvu Nafte so pričeli nogometaši Mure resneje ogrožati vrata Farkaša, vendar so bile vse akcije prepočasne in vsi napadi so se končali ob kazenskem prostoru. Sele dve minuti pred koncem tekme je uspelo Drvariču znižati rezultat na 3:2 iz enajstmetrovke.
Tekmo je sodil Bolkovič iz M. Sobote.
Mura: Kolarič (Slavic), Horvat I, Martinuzi I, Horvat III, Drvarič, Martinuzi II, Ilič, Sečko, Horvat II, Šarotar, Kukanja (Jandl).
Nafta: Farkaš, Furšt, Kerek, Bači HI, Bači II, Bači I, Balantič, Horvat, Matičič, Terek, Perša.
Tako je moštvo Nafte postalo pomurski pokalni prvak za leto 1965. Doslej je ta naslov enkrat osvojilo moštvo Turnišča in trikrat moštvo Mure.
Štefan Bukvič na svetovnem prvenstvu oračev
O velikem uspehu Štefana Bukviča, traktorista iz Lemerja, ki ga je dosegel na nedavnem evropskem prvenstvu oračev v Leipzigu, v Vzhodni Nemčiji, smo že poročali. Tokrat pa smo hoteli izvedeti nekoliko več, zlasti nas je zanimalo, kako se pripravlja na svetovno prvenstvo oračev, ki bo meseca oktobra v Oslu na Norveškem.
— Koliko časa že tekmujete in kakšne uspehe ste doslej dosegli?
Moj prvi nastop je bil leta 1962 na občinskem tekmovanju v Moravcih, kamor sem bil poslan od strani zadruge in kjer sem zasedel drugo mesto. Se istega leta sem nastopil tudi na okrajnem tekmovanju v Radgoni in zasedel prvo mesto( oranje, spretnostna vožnja, agrotehnika). Naslednjega leta je bilo izvedeno samo okrajno tekmovanje traktoristov v Ormožu. Tudi tega sem se udeležil in zasedel prvo mesto ter se plasiral na republiško tekmovanje, ki je bilo še istega leta v Kočevju. Tam sem zasedel peto mesto. Ker lansko leto ni bilo izvedeno niti občinsko niti okrajno tekmovanje traktoristov, sem sodeloval te na republiškem tekmovanju v Novi Gorici in zasedel drugo mesto ter sl s tem pridobil pravico sodelovanja na državnem prvenstvu,
ki je bilo v Peči (Kosmet). Nepričakovano sem osvojil prvo mesto, kar je bil zame vsekakor velik uspeh. Kot državni prvak sem bil nato poslan na evropsko prvenstvo v oranju, ki je bilo letos 4. junija v Leipzigu (V. Nemčija). Kot drugoplasirani za češkoslovaškim tekmovalcem sem si pridobil pravico sodelovanja na svetovnem prvenstvu, ki bo v času od 2.— 16. oktobra v Oslu na Norveškem.
— Kako se pripravljate za ta nastop in kakšen uspeh pričakujete?
Sredi tega meseca se bom udeležil skupnih priprav v Beogradu, ki bodo trajale dobrih deset dni. Te priprave bodo vodili sami strokovnjaki in zato upam, da mi bodo koristile. Kar zadeva samega nastopa na svetovnem prvenstvu upam, da bom izboljšal doslej najboljši rezultat, ki ga je dosegel jugoslovanski tekmovalec, Mariborčan, leta 1962, ko je zasedel 16. mesto.
Občinska nogometna liga
Mladost ali Olimpija?
V predzadnjem kolu občinske nogometne lige Lendava je bilo najzanimivejše srečanje med Graničarjem iz Benice in Mladostjo iz Čentibe, ki se je končalo s tesno zmago Graničarja. Presenetilo je moštvo Dinama iz Pinc, ki je odneslo točko Olimpiji iz Dolge vasi. Zvezda iz Doline je katastrofalno porazila Petišovce, medtem, ko se je srečanje med Muro iz Gaberja in Elmo iz Lendave končalo s 3:0 brez borbe, ker Elma ni nastopila. Po predzadnjem kolu je položaj na tabeli še vedno nejasen, in bo o naslovu letošnjega občinskega prvaka odločilo srečanje Mladost : Olimpija.
Rezultati XIII. kola:
Olimpija : Dinamo 1:1 Mura : Elma 3:0 Graničar : Mladost 3:2 Petišovci : Zvezda 0:10 Tabela
Mladost	13	9	2	2	46:13	20
Olimpija	13	8	3	2	38:19	19
Graničar	13	8	3	2	27:18	19
Dinamo	13	5	4	4	33:29	14
Zvezda	13	6	1	6	32:22	13
Mura	13	5	3	5	24:24	13
Petišovci	13	1	1	11	11:52	3
Elma	13	0	3	10	8:42	3
Prekinjena tekma v Dobrovniku
V drugem kolu pomurske nogometne lige, je pripravilo največje presenečenje moštvo Bogojine, ki je zmagalo v Turnišču. Preseneča tudi visoka zmaga Dokležovja nad Tišino, medtem ko so
se ostala srečanja več ali manj končala s pričakovanimi izidi. Vse graje je vredno zopet nešportno obnašanje igralca Brajde Nagya, ki je nekaj minut pred koncem tekme, pri stanju 2:1 za Bakovce
napadel sodnika, zaradi česar je bila tekma predčasno zaključena. Čeprav bo tekma med Brazdo in Bakovci registrirana s 3:0 v korist Bakovec, obsojamo nešportni dogodek v Dobrovniku, hkrati pa zahtevamo najstrožje ukrepe tekmovalne in disciplinske komisije. as bi bil, da bi že enkrat nehali s takimi nešportnimi izpadi na nogometnih igriščih.
Rezultati II. kola:
Vrelec : Šalovci 3 0 Dokležovje : Tišina 6:1 Tehnostroj : Beltinci 4:2 Radgona : Veržej 3:2 Turnišče : Bogojina 1:2 Brazda : Bakovci 0:3 (pri 1:2 prek.)
Strelci iz ljutomerske občine — udeleženci nedavno održanega strelskega tekmovanja v Presiki
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENIH
Med podpisniki so bili tudi von Papen, general Blomberg, Schacht, von Neurath in drugi. (Von Papen je bil vesel, da si je 30. junija rešil glavo in je kmalu nato odšel na Dunaj kot Hitlerjev posebni poslanik.)
Zastopniki konservatizma so priznali svoj poraz!
Še isti dan — tudi 2. avgusta 1934 — je armada prisegla novemu komandantu — Adolfu Hitlerju. Važna je vsebina prisege:
»S to svečano prisego prisegam pri bogu, da se bom, brezpogojno pokoraval führerju nemškega Reicha in nemškemu Reichu in ljudstva Adolfu Hitlerju, vrhovnemu komandantu oboroženih sil, in da bom pripravljen, da kot pravi vojak ob vsakem času dam svoje življenje za prisego.«
Vojaki niso prisegli niti ustavi niti domovini. Prisegli so Hitlerju- osebno!
Še en korak manjka. Storimo to in dodajmo še plebiscit 19. avgusta 1934, ki ga je zahteval Hitler, da bi se ljudstvo izreklo ali je za to, da Hitler prevzame funkcijo novega predsednika Reicha. Po radiu je govoril Hindenburgov sin: »Moj oče je tudi sam gledal v Hitlerju svojega neposrednega naslednika na položaju šefa države in jaz se ravnam po njegovem namenu, ko pozivam nemške može in žene, da glasujejo za to, da se položaj mojega očeta odstopi führerju in kanclerju Reicha.«
19. avgusta 1934 je prišlo na na volišče 95,7 odstotkov volilcev. Več kot 30 milijonov (89%) Nemcev je glasovalo »za«, štiri in pol milijona ljudi je bilo toliko junaških, da so glasovali »proti«. Osem sto sedemdeset tisoč ljudi je uničilo volilne listke.
Tako je postal Hitler, ki se je pred dobrim letom pritihotapil na oblast, neomejen diktator Nemčije. Požig Reichstaga se mu je obilo poplačal. Ko je v jeseni, oktobra meseca, govoril na strankinem zborovanju v Nürnbergu, je bil dobre volje:
»Živčno obdobje devetnajstega stoletja je našlo v nas svoj konec. V naslednjih tisoč letih Nemčija ne bo več doživela revolucije! «
ZAKLJUČEK
Zgodovina je pravičen sodnik. V naslednjih desetih letih je pokazala, da se je Hitler krepko uštel. Nemškemu fašizmu sicer ni sodilo ljudsko sodišče proletarske diktature, kot je to dejal na leipziškem procesu Georgij Dimitrov, toda sodilo mu je mednarodno sodišče kot predstavnik, vseh tistih, ki so se v zadnji vojni borili proti nemškemu fašizmu.
BESEDE IN DEJSTVA
»Nemčija nima niti namena niti želje, da bi se vmešavala v avstrijske notranje zadeve, da bi Avstrijo morda anketirala ali si jo priključila.«
Te besede je spregovoril Adolf Hitler pred Reichstagom dne 21. maja 1935. Toda dejstva so govorila drugače.
»Brž ko so nacisti januarja 1933 prišli v Nemčiji na oblast, so mi najvišji vladni uradniki Nemčije pogosto izjavili, da je priključitev Avstrije politična in gospodarska nujnost,« je izjavil pred nürnberškim sodiščem proti glavnim nacističnim vojnim zločincem bivši ameriški generalni konzul v Berlinu George Messersmith, »in da bodo to priključitev izvedli ne glede na to, kakšna sredstva bi bila za to potrebna. Edino, v čemer si nacisti tedaj niso bili na jasnem, je bilo vprašanje, kdaj in kako. Med mojim bivanjem v Avstriji pa so mi kancler Dollfuss, predsednik Miklas in drugi visoki uradniki vedno znova poročali, da izvaja nemška vlada neprestan pritisk na avstrijsko vlado.«
V čem je bil ta pritisk? Agenti prepovedane nacistične stranke so neprestano napadali avstrijske urade in ustanove, polagali bombe pod železniške mostove ter terorizirali prebivalstvo.
»V tistem obdobju,« nadaljuje George Messersmith svojo izjavo, »so mi visoki nacistični funkcoinarji večkrat izjavili, da vso to teroristično dejavnost v Avstriji vodijo iz Nemčije. V teh razgovorih predstavniki nemške vlade niso skrivali dejstva, da so oni odgovorni za to dejavnost v Avstriji.«
Na čelu Avstrije je stal tedaj mož, katerega energija in častihlepnost nista bila v nobenem pravem sorazmerju z njegovo velikostjo. Dr. Engelbert Dollfuss je bil po postavi izredno majhen mož in prav zato je bil cilj mnogih šal, ki so jih na njegov račun zbijali v Avstriji in izven nje.
Dollfuss je sam zbiral te šale in se zabaval nad njimi. Priznati mu je treba, da je bil spreten diplomat, toda kljub temu ni bil kos problemom, pred katerimi je stala tedanja Avstrija. Storil je marsikatero politično napako.
Ko se 4. marca 1933 poslanci v avstrijskem parlamentu niso mogli zediniti o nekaterih vprašanjih avstrijskih železnic, je kancler Dollfuss poslal poslance enostavno domov in jih ni več sklical. Ko se je pozneje skušal parlament znova sestati, je stala pred parlamentom policija.
Dollfus je postal krščansko-socialni diktator.
In ta mali avstrijski diktator je hodil v šolo pri svojem velikem bratu Benitu Mussoliniju. Oba diktatorja sta se večkrat sestala in veliki diktator je dajal malemu nasvete, ki jih je ta zvesto izpolnjeval.
Mussolini tedaj še m bil Hitlerjev prijatelj. Nasprotno, tedaj se je še bal, da ne bi postal Hitlerjev vpliv v Evropi premočan. Hotel je, da bi bila Avstrija fašistična in je spodbujal Dollfussa k odločnemu boju zoper socialiste in naciste.
49
»Stoj, Epafrodit! Ne hodi v smrt! Tunjuš te čaka v zasedi!« je kričal Radovan.
»Lažeš, barbar! Tunjuš je bil v Odrinu in je imel s seboj pismo s cesarskim pečatom!«
»Kriste naj te varuje slepote! Poglej ta konja! Čigava sta? Tunjuševa. Moj sin jih je ukradel in tvegal glavo, zate tvegal. In mene poglej! Na smrt sem se gnal, da tebe rešim, na tem kljusetu ima hrbtišče kakor gabrov hlod!«
Takrat zavpije Iztok: »Huni! Huni!«
»Samo dva! Ta gresta za nama! Dajte ju!«
Jezdeca se ustavita, zakričita hunsko kletev, zasukneta konja in bliskovito odbežita nazaj.
»Epafrodit ali še praviš, da lažem?«
»Ne lažeš! Nazaj! Tunjuš je razbojnik!«
50
Obrnili so težki voz. Spremljevalci so morali ostati daleč
zadaj, da so stražili hrbet.
»Kaj vama dam za plačilo?« povpraša Grk.
»Da te smeva spremljati v Bizanc.«
»Dobro, do Bizanca z menoj, potem k meni. Veliki slavnosti bodo, tesno bo za prenočišča«
Radovan je pomežiknil Iztoku, ki ni vedel zakaj. Eno pa
je le dobro razumel: to da sta srečno opravila.
»Še nekaj, gospod,« je primaknil Radovan. »Ko bi smel sesti k vozniku. Truden sem!«
Epafrodit mu je velel na voz.
Konji so udarili ob trdo cesto, kolesa so zaropotala in težki trgovčev voz je zagrnil oblak praho.
51
Se isto noč se je vrnil Balambak k Tanjušu. »Glavo!« je zarežal poglavar.
»Vzemi mojo! Slovena sta nas izdala. Epafrodit se je vrnil v Bizanc.«
Tanjuš je zaškripal.
»Kdo je razodel nakano tem psom? Naj takoj pogine!« »Balambak, tvoj hlapec ti pravi: Vino razodeva skrivnost!«
»Naj pogine, kakor sem rekel!«
Balambak je šel in prerezal vse mehove, da je vino izteklo. Ko so se rdečila tla od žlahtnega vina, je Tunjuš prisegel na zlato krsto Atile, da mora v potokih teči kri Slovenov.
POMURSKI VESTNIK, 9. september 1965
6