S S- 185 FifoiM plačana ? lotonifl ttrora twregif d« u P«fl)
v Trstu, v toreK 8. avgusta 1922
Posamezna številka 20 stotink
LetniK ilvii
fcvzemšl p©ixie>;:ek, vuk dan
St. 20, L nadstropje. Dopisi "naj * pisma m ne sprejemajo. rokopt=l K m v-j Štefan O od I b«. —Lastnik tiskarna*^ sneta ca mesec 17.—,3 mesece L 19 Za laoienutve mesečno 4 lire vsč-
uHci sv. Pnmčaka Mljajo nredui"t. Ncfrmklrsna bdajate!} In odgovoril urednik Tlak tiskarna Edinost flsinrni— • L 32. —. is cjk teto L 60 — in---* ft 11-BT.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stođnk- — Oglasi se račutujo i Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni' osmrtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih za v odo V asm po L 3. — Mali oglasi po 20 sL beseda, majnanj pa L 2 — Oglas* MroSnina In reklamacije se pošiljajo izkhšno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška AsiŠkega štev. 20, L eadsfcopfe. — Telefon uredništva fa uprave 11-47.'
dne 8. augusta 1322. v Sežani.
Oživljajo se nam spomini na veliko skup-j ičino šolske družbe sv. Cirila in Metoda, j ki se je vršila v Sežani pred leti. Na kolo-: dvoru so pozdravljali skupščinarje zvoki i glasbe in naše pesmi in krasna beseda jim je klicala dobrodošlico. Ob veselih koračnicah so korakali v prijazno metropolo nagega K-asa, ki je bila vsa povita v zastave.
Minulo nedeljo smo proslavili v Sežani ustanovitev šolske družbe, ki raj bo nadaljevala vzvišeno nalogo širjenja kulture med našim narodom. Prilika }e bila torej pc sem sorodna oni glavnih skupščin družbe sv. Cirila in Metoda. In vendar — kaka razlika v vnanjih oblikah! Tiho so prihajali gostje, pozdravljala jih ni nobena zas+a-va, nikdo jim ni zaklical dobrodošlice, tiho fc moralo biti tudi po javnih lokalih: glava naša in srce naše sta prišli do besede le v dvorani na ustano nem zboioranju in po tem na slavnostnem prostoru. In vendar so nam bile ure, ki smo jih preživeli v ne-*elrc. ure velikega zadoščenja, ure tolažbe in \ zpodbude. Kar je prihajalo iz razmišljajoče glave in kipelo iz-srca: to so bili akordi. ki so se spajali v velepesem slovenske ljubezni do svoje dece, skrbf za naše šole in požrtvovalnosti na oltar kulture. Ko €mo se vračali iz Sežane, so nam govorila čustva in srce: tak narod ne izgine, ne sme umreti!
Predsednik prejšnje moške pc iružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in predsednik pripravljalnega odbora za novo lobko društvo, dr. Josip Abram je otvo-ril zborovanje z lepim nagovorom. Opozarjal je na smotre, ki jih bo zasledovalo društvo, in ideje, ki mu bodo za smernico. Z radostjo je ugotovil, da je tu zbran ves narod po zastopnikih vseh struj, vseh stanov. V našem društvu ne bo nobene razlike. V njem bo prostora za vse, ker vsem je dolžnost, da sodeluje i o za cilje, ki jih bo zasledovalo društvo. Le pouk v materinem jeziku more biti uspešen; v tuiem je le muka in brezplodna potrata.
Od nel-daj je tako. da so veliki narodi nasprotni razvoju ir.al:h, oziroma drugo-rodnih manjšin. Stremijo po raznarodovanju. Manjši narodi so se že v davnih časih zavedali revarnosti. ki jim grozi. Leta 1872 »o si Čehi ustanovili svojo šolsko družbo, ki se je v letu 1880 razvila v mogočno organizacijo, Matico- školsko. V prvi vrsti se imajo Čehi zahvaliti niej, da so danes to, kar so. Leta 1885. smo sledili Slovenci češkemu zgledu. Ustanovili smo si svojo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ki je kmalu dobila številnih podružnic. Leta 1886. se je ustanovila moška v Trstu, 1. 1887 goriška, a L 1892 sežanska. In ta organizacija se je pri nas tako razvila, da je imela dražba na Primorskem večino podružnic, a prednjačila je naša tržaška moška podružnica. Družba se je izkazala hvaležna. Veliko je žrtvovala za šolstvo v naših krajih. Zato smo ji bili hvaležni tudi mi.
Ni prav rečeno, če to današnie zborovanje označamo kot «prvo», ker v resnici hoče Šolsko društvo le nadaljevati prejšnje delo, ki pa ni bilo nikakor napadalno, ampak je bilo vedno le obrambeno-
Vsled zloma Avstrije so ostale naše podružnice brez matice. Misliti smo morali na ustanovo nove osrednje družbe s podružnicami, ki naj nabira sredstva za šole, za katere bi morali skrbeti drugi, a nočejo. Obljub imamo sicer obilo. Ali — kdaj se uresničijo? Ali naj čakamo? Ne smemo. Vsak dan čakanja bi bil izgublien. Se razširiti in spopolniti bomo morali delo za
kralj Aleksander. Upa se, da bo vsa stvar V par dneh urejena.
Vse tukajšnje časopisje, brez razlike strank, sedaj ostro nastopa proti temu, da se iznašajo v javnost stvari, ki se tičejo le kraljeve družine
same.
naše šole. Vsi moramo podpirati naše društvo, da bo moglo čim uspešneje vršiti svojo vzvišeno nalogo.V zavesti moramo imeti, kar je rekel stari pedagog Komensky: prvi pogoj narodne sreće sta dobra šola in dobra knjiga! Zato postani naše Solako društvo mogočno središče!
Govornik noče nobenega posebej pozdravljati. Ne radi osebe,-ampak radi stvari omenja našega prvoboritelja in zastopnika v parlamentu ch . Josipa Wilfana. (Viharno ploskanje in živio-klici). Pozdravlja zastopnike novih podružnic in občin. Govoru predsednika je sledilo vsesplošno odobravanje.
Alojzij Urbaneič prinaša pozdrave goriškega pol- društva «Edinost*. Kraj vseh naših navskrižij nam mora biti geslo edinost. Naša mladina mora dobivati pouk v svojem jeziku. Za to smo vsi! Za to se hočemo boriti vsi kakor levi in orli. Saj vsi ljubimo svoj jezik, svojo šolo. V tem pogledu smo vsi ene misli kakor nekdaj pod praporom družbe sv. Cirila in Metoda V tem smislu pozdravlja novo Šolsko društvo. Sivi Krn nam je porok, da ostanemo kakor smo bili (Navdušeno pritrjevanje.)
Dr. Edvard Slavik ie pozdravil Šolsko društvo kot predsednik družbe za Istro, ki ima isto nalogo, samo da je Istro zadela še hujša usoda. Na delu na tem polju se najdimo vsi za blagor naroda: na najvažnejšem polju, na šolskem polju.
Na to je prečttal tajnik Fr. Venterini lepo in skrbno sestavljeno poročilo pripravljalnega odbora, ki je bik) soglasno pohvaljeno in ki je priobčimo posebej.
Dodatno k svojemu govoru je predsednik dr- Abram izrekel prisrčno zahvalo občini sežanski, županu Ludoviku Mdhorčiču in sežanskemu pripravljalnemu odseku, ki je vse tako lepo pripravil za zborovanje in za slavnost.
Čitanje in obrazlaganje pravil se je po soglasnem sklepu opustilo, ker so pravila itak natisnjena in jih more vsakdo dobiti.
Nato se je vršila volitev predsednika in odbora. Na predlog g. Grcneka je bil z vzklikom izvoljen za predsednika g. Abram. (Imena.' članov odbora priobčimo jutri).
Nato je predsednik prečital brzojavni pozdrav moške in ženske podružnice v Idriji, ki je bil sprejet z glasnimi živio-klici.
Ob točki «slučajnosti» se je oglasil sežanski župan Mahorčič, zahvaljujoč se, da je pripravljalni odbor izbral Sežano za to skupščino. Zahvalil se je na iskrenih besedah predsednika. Obžaloval je, da ni mogla Sežana sprejeti skupščinarjev tako, kakor je želela. Vendar pa jih je sprejela s pravim slovenskim srcem. Želi društvu najboljših uspehov v prid in dobrobit naše mladine. (Ploskanje in živio-klici.)
V svoiem sklepnem govoru se je predsednik dr. Abram ponovno z globoko čut-jeno besedo zahvalil zborovalcem na častni udeležbi in na velikem zanimanju za cilje Šolskega društva. Zaklical jim je: Na svidenje na popoldanski slavnosti!
• • *
O tej bomo poročali prihodnjič. Danes naglašamo le, da je bil uspeh popoln v vsakem pogledu. Udeležba ogromna in je po tolikih zaprekah in neugodnostih, s katerimi so se morali boriti prireditelji, nadkrilila vsa pričakovanja. Red uzoren. Niti najmanjša nej*riličnost ni kalila te prekrasne prireditve. Ponosni smemo biti na svoie ljudstvo.
Italija
Obsedno stanje v nekaterih pokrajinah ▼ Italiji
RIM, 7. Kljub porivu vlade k miru in redu in kljub temu da je stavka uradno končana že več dni, se nemiri po nekaterih glavnejših središčih Italije nadaljujejo. Vsled tega je vlada ca predlog ministrstva za notranje zadeve sklenila izročiti v teh pokrajinah vso oblast vojaškemu poveljništvu. Ta sklep, ki pomeni proglasitev obsednega stanja, velja za genovsko milansko, jakinsko, parmsko in Iivorensko pokrajino. Obsedno stanje bo trajalo, dokler se ne pcvrne na ozemlje imenovanih pokrajin popoln mir. Poveljništvo je izročeno v Milanu generalu Cattaneo, poveljniku prvega armad-nega zbora, v Genovi generalu Squillace, poveljniku divizije, v Jakinu generalu Tiscorni-ju, v Livornu generalu Ptrasi-ju in v Parmi generalu Lodametzu.
V Genovi je položaj predvsem še vedno zelo resen. Včeraj so fašisti razdejali dva socialistična krožka ter so zažgali tiskarnico socialističnega lista «11 Lavoro». Ogenj je napravil veliko škodo, predvsem na papirju, <ki je ves zgorel. Popoldne je gruča fašistov vdrla v prostore Delavske zbornice in j'H zasedla. Do izgredov je prišlo zadnja dva dni tudi v Parmi, med tem ko se je povrnil v Milan skoraj popoln mir. Pri včerajšnjem pogrebu padlih fašistov je prišlo le do popolnoma neznatnih incidentov.
J^-soslavlia
Jugosiovenska delegacija pri Zvezi Narodov.
6ELGRAD, 7. Ministrski svet je imenoval delegacijo, ki se bo udeležila tretjega zasedanja Zv^fce Naro:fov. Delegacija je tako-le sestavljena: Minister \nanjih stvari Ninčič, poslanik v Dernu Jovanović, posl. Krizman in prof. Polič iz Zagreba.
Poset kraljevske dvojice na Čehoslova-škem. — Pašić odide tudi t Marijanske Lazi.
BELGRAD, 7. Po vsesokolskem zle tu zapusti kraljevska dvoiica, kakor je znano, Bled. Vrne se v Belgrad, kjer pa ostane samo nekaj dni. Kakor poročajo listi, odpotuje kraljevski par, ne, kakor se je sedaj mislilo, v Ilidže ali v Dubrovnik, marveč v kopališče Marijanske Lažne v Čehoslo-vaški, kjer ostane nekaj tednov. Dubrovnik posetita kralj in kraljica šele pozimi, ko je v iugoslov. Primorju najugodnejše vreme.
Tudi ministrski predsednik Nikola Pašić odpotuje prihodnji teden v Marijanske Lažne, kjer ostane mesec dni. Tu se sestane s predsednikom Čehoslovaške republike dr. Masarykom in ministrskim predsednikom dr. Benešem. Te dni je posetil Pašiča in ministra zunanjih del dr. Ninčića čehoslovaški poslanik Anton Kalina, da se osebno dogovori z njima o programu nameravanega sestanka. Kalina je na to odpotoval v Prago na 4tedenski dopust.
Kraljević Gjorje ▼ Belgradn.
BELGRAD, 7. Semkaj je že pred nekoliko dnevi prispel kraljevič Gjorgje, starejši brat kralja Aleksandra, ki se je kakor znano že zdavnaj odrekel nasledstvenih pravic. Zadnje čase je časopisje mnogo pisalo o njem. Govorilo se je celo, da je izpremenil svoje mnenje in da namerava zopet kandidirati za kraljevski prestol. Nekateri tukajšnji, posebno pa inozemski listi so hoteli iz tega narediti celo dina-stično vprašanje. Prihod kraljeviča Gjorgja iz Pariza v Belgrad je zamašil usta enim in drugim. Izkazalo se je, da gre Ie za ureditev družinskih razmer med posameznimi člani kraljeve hiše. Po ustavi ima pravico do ureditve teh odnošajev le glavar kralejve hiše, ki ie
Komisija m
BELGRAD, 6. Zunanji minister dr. Ninčič je imenoval posebno komisijo, ki ima z italijanskimi delegati urediti razmejitev med Jugoslavijo Reko in Italijo. Komisija je imela zadnje dneve v ministrstvu zunanjih Sel več sej, na k&teTih so se razpravljala razna tehnična vprašanja komisije. V komisijo so poleg ostalih pozvani še narodni poslanec Hreljanović, dr. M. Stražnicki, univerzitetni profesor iz Zagreba in dr. Mogan, univ- docent iz Zagreba. Za predsednika komisije je izvoljen bivši hrvatski ban in poslanec hrvatskega bloka dr. Mat-ko Laginja, za .podpredsednika pa narodni poslanec Nataš Petrovič. Komisija bo imela svoj sedež na Sušaku, odkoder se bo dnevno vozila s posebnim motornim čolnom v Opatrjo k skupnim konferencam.
V političnih krogih napravlja zelo neugoden vtis okolnost, da dso danes še ni prispelo iz Rima poročilo o definitivnem zaključku sporazuma v zadevi izvršitve ra-pallske pogodbe. Iz Rima ie pač prispelo poročilo, da italijanska vlada sedaj nenadoma hoče imeti še gotove koncesije glede imenovanja italijanskih učiteljev na manjšinskih šolah v Jugoslaviji. Ta vest je napravila zek» neugoden vtisek. .
Izjav* dr. Lagiaje.
ZAGREB, 6. Belgr&jski dopisnik »Obzora« je imel pogovor z bivšim hrvatskim banom dr. Laginjo, ki se sedaj nahaja v Bel-gradu in je bd imenovan za predsednika komisije za reško vprašanje. Na vprašanje, kako to, da je kot član opozicionalnega Hrvatskega bloka sprejel to imenovanje, je odgovoril dr. Laginja tako-le: »Povabilo, da vstopim v to komisijo, je v zvezi z znano mojo brzojavko, katero sem pred tremi meseci poslal ministrskemu predsedniku Pašiču in v kateri sem ga prosil, naj se pred izpraznitvijo našega nespornega ozemlja okoli Zadra in Reke ne sklepajo nikaki dogovori in konvencije in da se v slučaju, da se ustanovi1 zona bolj ugodnega prometa za Zadar, ustanovi istočasno tak pas tudi za tisti del kastavske občine, ki je po ra-p al ls ki pogodbi pripadel naši državi.»
Na vprašanje, kaj pravi Hrvatski blok k temu, da je on stopi 1/ stik s predstavniki današnje vlade, je odgovoril dr. Laginja: «Napačno bi sodil vsak; ki bi mislil, da sem se s tem korakom odtdaljil od hrvatskega bloka. Za mojo brzojavko ministrskemu predsedniku Pašiču, kateri jo je takoj dostavil ministru vnanjih stvari Ninčiču v Genovo, ie vedelo tudi predsedništvo hrvatskega bloka, ki je ta moj sklep vzelo na znanje, preden je bila brzojavka odposlana Složni smo v vprašanjih; ki se tičejo onega dela našega narodnega ozemlja, katero nam je nesporno priznano po mednarodnih dogovorih, ker med Hrvati, Srbi in Slovenci ni in ne sme biti ritflike. Bilo bi boljše, če bi biK možje, ki so na vladi v Selgradu, že prej sprejeli to stališče hrvatskega bloka, ker bi to bilo zeio ojačalo položaj jugoslovenske delegacije v Genovi.*
Obzorov dopisnik je nato vprašal, kako gleda dr. Laginja na nadaljnji razvoj pogajanj glede izvršitve rapalkkega dogovora in ostalega, kar je z njim v zvezi
«Nekje v starem sv. pismu ie napisano — je dejal Lagmja — da so očetje zob ali kislo grozdje, a sinovom veže zobe. Nesrečen je bil čas, ko so tako odšli trije naši možje, kakor so bili že pokojni Milenko Vesnić in Kosta Stojanović ter še živeči dr. Trunbič in stavili svoje podpise pod ono, kar imenujemo rapaHsko pogodbo. Jaz nameravam pomagati naši stvari pri izvrševanju tega dogovora* kolikor in dokler bom mogel kaj pomagati. Čutim veliko težo položaja in bol v duši, toda ravno kot Hrvat imam dolžnost, da v vsem pomagam tej stvaiL JViz sem mož, ki že zaradi svoje starosti ne presoja stvari pristranski in katerega spominja njegova mladost na kraje, za katere gre. Če ne veste, Vam povem, da sem se ravno na Reki učil vseh osem let na tedanji hrvatski gimnaziji in da sem bil po dokončanem pravem študiju in na prošnio svojih občinarjev v Kast-vu tam več let občinski knjigovodja, katerega delokrog je bil zelo obsežen. Občina je tedaj imela kakih 20-000 prebivalcev, dve železniški postaji, sedem kilometrov morske obali in okoli 1200 hektarjev krasnih gozdov. Po rapaHskem dogovoru je to sedaj skoraj vse izgubljeno. Ostalo nam je samo 8000 prebivalcev brez železnice in brez moria».
Končno je še vprašal <= Obzorov* dopisnik, ali misli, da pride kmahi do sporazuma med Belgradom in Zagrebom. «Jaz Vam nato na žalost ne morem odgovoriti — je dejal dr. Laginja — glejte, da sedeta čim prej k mizi na razgovor s Štefanom Radićem in Matkom Drinkovićem vsaj Pašić, Protič in morda tudi Ljuba Davidov ić, Jaz bom rad dal svof blagoslov, več me ne vprašajte, ker tud« jaz že nekaj časa sem le od strani gledam.»
Bolgarska
Odgovor medzavezniške komisije bolgarski vladi.
Vprašanje bolgarske odškodnine prepuščeno trem velevlastim.
SOFIJA, 7. Bolgarska brzojavna agencija poroča: medzavezniška komisija je poslala bolgarski vladi noto v odgovor na noto bolgarske vlade z dne 27. julija. Medzavezniška kemisija pobija v svojem odgovoru trditev bolgarske vlade, da je stavila protipredloge in trdi, da so ugovori bolgarske vlads šli za tem, da razveljavilo dogovor, predložen od komisije, da povzročijo odložitev plačanje vkupne dolgo-vane odškodnine za debo treh let ter znižanje bolgarskega dolga. Tako formulirana zahteva — nadaljuje nota — se ne more smatrati za protipredlog. Medzavezniška komisija priznava bolgarski vladi, da je dala odobriti v zbornici dva zakona o kroženju papirnatega denarja in seznam davkov, namenjenih za plačanie odškodnine. Komisiji ne ostaja nič drugega nego da prepusti vprašanje plaćanja bolgarske odškodnine trem velevlastim, obžaluje pa, da se ji vkljub vsemu ni posrečilo pregovoriti bolgarsko vlado pogajanjem na podlagi, ki bi omogočila proučitev zadnjih njenih zahtev in predložitev novih konkretnih predlogov.	__
Rusija
Japonska in Rusija.
LONDON, 7. Reuterieva agencija javlja iz Tokija: Japonska vlada skuša pregovoriti sovjetsko vlado, naj odpre Sibirijo enako za vse osebo, dočim bi uprava zemlje ostala popolnoma v ruskih rokah. V ta namen je japonska vlada že ponovno začela pogajanja z republiko na Daljnjem vzhodu. Japonska hoče na vsak način stopiti v trgovske stike z Rusi**. Najbrž bo prišlo do konference med Japonsko vlado in Rusijo v Karbinu. Japonska vlada izjavlja, da bodo njene čete izpraznile Sibirijo brez ozira na to, ali pride do kakega dogovora ali ne.
Poliska
Uspeh Novakove vlade.
VARŠAVA, 7. Novakova vlada je dobila v zbornici večino 50 glasov. V ministrskih krogih -se smatra, da je ta večina večja, nego se je pričakovala in da je res znatna spričo sedanje parlamentarne grupacije. Listi desnice bi hoteli zmanjšati pomen uspeha in dati razumeti, da boj proti sedanji vladi ne bo- ponehal in da ji bo onemogočil razpis volitev. Na drugi strani se časopisje levice kaže gotovo, da Novakova vlada ne bo trajna.
«Kuryer Poznany:> piše, da se kriza lahko smatra za rešeno, ker zbornica je podprla sedanjo vlado bolj kot katerokoli prej. To jim bo dalo moč in potreben ugled za vladanje. Izjave ministrskega predsednika so bile iasne in sigurne. Vsled tega je splošen vtisek dober.
SociaKstiški list «Robotnik» piše, da je program, ki ga je očrtala Novakova vlada, eden najboljših.
Litvinov ▼ Varšavi.
VARŠAVA, 7. Litvinov se je na povratku iz Haaga ustavil v Varšavi, kjer je obiskal ministra vnanjih stvari in državnega predsednika, nakar je nadaljeval potovanje v London*
Anglija
Prihod Schanzeria in Poincareja v London.
LONDON, 7. Tekom vožnje čez Rokav-ski preliv sta imela Schanzer in Poincare, ko sta se vozila v istem vlaku, prisrčen po govor. Pri prihodu v London ju je pričakoval ministrski predsednik Lloyd George, ki je gosta prisrčno pozdravil. Medtem so fo. tografi in kinematografi imeli polne roke dela. Pred postajo je pričakovala anini* stre vkljub dežju velikanska množica. SchaDzer in Poincare sta odsedla s spremstvom v istem hotelu. Na postaji sta sprejela Schanzerja italijanski poslanik De Martino z vsem poslaniškim osebiem in pooblaščeni minister kom. Gianini. Danes ob 11 se bo vršila prva konferenca.
LONDON, 7. Včeraj je prispel belgijski ministrski predsednik Thennis, da se udeleži konference, ki se je začela danes predpoldne v angleškem ministrstvu za zunanje zadeve.
Izgube francoske Mornarice t vojni.
PARIZ, 7. «Mat in» je objavil podatke o izgubah francoske mornarice ob času vojne, iz katerih je razvidno, da je bilo ubito oziroma da je izginilo 11.337 mornarjev.
Francija
Najmočnejša postaja za brezžični brzojav.
PARIZ, 7. Danes predpoldne je bila posvečena osrednja postaja za brezžični brzojav v Sainte Assise. S te postaje se bo lahko poslalo 5—6 brzojavk istočasno iz Evrope v druge dele sveta. Prvi aparat, ki je stavljen na razpolago občinstvu, je za 50% močnejši kot aparat postaje v Bordeaux. Glede hitrosti v oddajanju se je doseglo 100 besed na minuto. V kratkem bodo postavljeni še trije aparati, s katerimi bo ta postaja postala štirikrat močnejša od najmočnejše na svetu in 35 krat močnejša ,kot postaja na Eiffelovem stolpu. Tedaj bo ta postaja mogla vzdrževati zvezo z vsemi spreje-majočimi postajami na svetu.
Pamik nasedel.
MARSEILLE, 7. Vsled megle je italijanski parnik «.Bolzano» včeraj nasedel. Posadka je ostala na parniku. Danes predpoldne je bil parnik zopet splavljen m s pomočjo vlačilke odpeljan T pristanišče.
Grška
Ustanovitev nevtralne zone med grško in zavezniško vojsko — Grško-turški obmejni incident,
ATENE, 7. Uradno poročilo generala, poveljnika grških čet, opisuje obmejni dogodek pri ČataHži tako-le: Deset grških vojakov, katerih šest brez orožja, je bilo poslanih v bližnji gozd. Vojaki niso poznali demarkacijske črte in so jo nevede prekoračili ter padli v turško zasedo. Turki so ubili tri vojake in vrnili njihova trupla drugega dne. Tekom preiskave se ie dognalo, da so Turki streljali prav od blizu. Dva mrliča sta imela na truplu tudi znake bodlja-jev z bodalom. Grki niso izvršili nikakega konjeniškega izvida.
Grški listi javljajo medtem, da je komisija, sestavljena od vojaških delegatov Italije, Velike Britanije, Francije in Grčije, podpisala zapisnik, ki določa na meji pri Čataldži, med zavezniško in grško vojsko, 6 km. široko nevtralno zono-
Grki se umikajo od Carigrada.
CARIGRAD, 7. Grško vojaško poveljništvo je sporočilo zastopnikom zavezniških držav, da so grške čete začele umikati na tri kilometre onkraj demarkacijske črte pri Čataldži.
Dnevsi® vesti
** Seja Političnega društva «Edinost». Trza* ški odborniki so uljudno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v petek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih uredništva «Edinost» ulica S. Fran-cesco 20, I. radi posvetovanja o naši politični organizaciji za Trst in okolico v okviru našega političnega društva za Trst in Istro.
Predsednik.
Besede poanirjenja. Nova italijanska vlada je izdala na prebivalstvo sledeči proglas:
Italijani! V tem hipu ta.ko resnega motenja notranjega miru se obrača vlada do dežele, do vse dežele brez razlike strank z neposrednim pozivom na naslov državljanov, naj prenehajo krvavi spori in naj se duhovi povzdignejo ni višino čustva patriotične in človeške vzajemnosti. Italija zahteva od svojih sinov, naj odnehajo od borb, ki jo mesarijo. Njen glas bo brez« dvoma prodrl v plemenito dušo Italijanov, kajti ni mogoče, da bi srca, ki so bila prej zdriv-žena v veličastni in zmagoslavni obrambi države, ne čutila strašne boli, ki ji jo povzročajo take motne razmere, in da bi spričo tega ostala ravnodušna. Vlada ima vrhovno dolžnost braniti državo, njene ustanove, splošne koristi in pravice posameznikov za vsako ceno, z vsemi sredstvi, neomajno proti vsakemu, kdorkoli se jih dotakne. Vlada že pripravlja ukrepe, kakor jih vsiljuje položaj, za vzpostavitev spoštovanja zakona, življenja in lastnine, toda hoče se obrniti do dežele še enkrat s pozivom k slogi in redu, zanašajoč se, da se bo njena beseda slišala. Stranke, ki se nahajajo v medsebojni borbi, naj bi razumele pravi položaj v sedanjem hipu, ki je tako poln nevarnosti in grozečega razsula, in naj se povrnejo k disciplini. Volja italijanskega ljudstva pomagaj preprečiti, da bi se v brezplodnih in krutih državljanskih borbah razpršili plodovi zmage, ki je bila izvojevana s toliko žrtvami, preprečiti razpad gospodarskega in finančnega ustroja države, preprečiti še večjo zakasnitev obnovitev državnega življenja, od katere pričakuje Italija vstajajenje svojega blagostanja in od katere sta odvisna njena čast in obramba njenih interesov pred svetom, in to še tem bolj, ker še ni minila doba velikih mednarodnih pogajanj. Srca vseh državljanov naj se povzdignejo v poletu ljubezni do domovine, povrni se red v našo tako trdo preizkušeno deželo! Podpisani: Facta, Schanzer, Amendola, Taddei, Alessio, Bertone, Paratore, Soleri, De Vito, Anile, Riccio, Bertini, Rosai, Dello Sbarba, Fulci, Luciani in Casoli (načelnik pisarnice).
Tukajšnja oblastva so dala ta proglas javno prilepili na zato določenih mestih. Razume se, da želimo tudi mi julijski Slovani, da bi imel proglas vlade tiste uspehe, ki jih vlada sama pričakuje. Saj so izgredi in nemiri za našo deželo vsled njene obmejne lege mnogo pogub-nejši nego za katerokoli drugo pokrajino v Italiji. Posebno je iaključena vsaka gospodarska obnovitev Trsta, ako se mu ne zajamči popoln in trajen mir in mi smo ponovno opozarjali na ogromno škodo, ki jo povzroča večna »državljanska vojna* tržaški trgovini in vsemu julij-skemu gospodarstvu sploh. Zato smo vedno priporočali mir, red in človeške oblike politične borbe. In danes povodom proglasa italijanske vlade ponavljamo: Povrni se mir v našo že dovolj preiskušeno in razmesarjeno Julijsko Krajino!
Prijatelj ali sovražnik? Pod tem naslovom pripoveduje «Der Tiroler*, kako da Italijani motrijo svoje nove pokrajine z dveh staliSČ. Enkrat vidijo v novih državljanih odrešence, ki jim bo Italija zavetišče svobode, ena.kosti in pravičnosti. Drugikrat pa jih proglašajo za ostanke avstro-ogrske monarhije, torej za nekdanje sovražnike. In kot s takimi postopajo tudi z njimi. Bratje in enakopravni sodržavljani smo, ko gre za dolžnosti napram državi. Ko pa se oglašamo z zahtevami, smo nekdanji sovražniki države. Ne eno ne drugo naziranje o našem razmerju do države ne odgovarja res-nici. Prijatelji države z njeno sedanjo uprava ne moremo biti. Pač pa spoštujemo v tej državi pravico in zakon. Zaio pa zahtevamo odkrito, da država spoštufe jaše kulturne in gospodarske življenske potrebe. Tega nočejo razumeti izvestni elementi, ki jim je povsod sebičnost smernica za njihovo postopanje z nami in rušijo s tem edino in potrebno podlago ljudstva in države: čut skupnosti in požrtvovalnosti za splošnost. Tega ne more hoteti nobena država — tudi italijanska ne. Ti krogi ; nam štejejo v zlo, ker smo napram prejšnji državi vršili svojo dolžnost. V teh naših žrtvah za prejšnjo državo vidijo še vedno topove in puške, naperjene proti Italiji. — Tako postopajo n. pr. tudi z ozirom na vprašanje odkupa prejšnj-.h vojnih posojil. Po senžermenski mirovni pogodbi italijanska država res ni obvezana v odkup. Tudi druge države ne. Mirovna pogodi a prepušča poedinim nasledstvenini državan; rešitev tega vprašanja. Juristična Italiji ni sprejela te obveze, pač pa moralično. Italiji je anektirala te dežele in jim s tem odtegnila tisto državo, ki bi bila njih gospodarstvu iKJvrnila vojna posojila. Z aneksijo tei dežel jo IkJija sprejela moraliČno in naravno dolžnost, da jih ne pahne v gospodarsko po< gubo! Tudi glede zaščite manjšin ni sprejela Italija v mirovni pogodbi nVcakih jurističnil? obvez. Toda n»* zato — kakor vedno govori — k<jr jih noče ščititi, marveč zato, ker je v taki liberaloi državi, kak-or je Italija, zaščita manj< šin sama ob sebi umljiva in ni treba nikak« juriiti^ne obveze. Zaščita manjšin pa se n«
Jotikd samo kulturnih vprašanj, ampak tudi gospodarskih Do drugačnega naziranja dovaja edino le stališče, ki vidi v novih državljanih »tare sovražnike! To dvolično postopanje — sedaj prijatelji, sedaj sovražniki — ima. pogubne posledice za državo in za sožitje obeh narodov.
Vsem denarnim zadrugam! Z o žirom na okrožnico gen. civ. komisariata v Trstu, naslovljeno na vse denarne zavode Julijske Krajine v stvari denarnega staja za dne 30. junija 1922, pozivamo vse svoje denarne zadruge, da predlože v ugoditev omenjene okrožnice [uradu VL (bančni oddelek)] (Ufficio VI Sezione ban-cariaj denarno stanje za dne 30. junija 1922. Zadruge naj sestavijo v to svrho izkaz, v katerem naj bo navedeno: 1, Gotovina, dne 30. 6. 1922 ; 2. stanje hranilnih vlog in tekočih računov; 3. stanje pri tujih zavodih naloženega denarja; 4. stanje posojil; 5. stanje vrednostnih listin. Ta izkaz naj se pošlje najkasneje do 15. avgusta na gen. civ. komisariat v Trstu.
Zadružna zveza.
«Obnova Goriške«. Pod tem imenom je začel izhajati v Gorici nov list, ki bo vestnik zveze zadrug vojnih oškodovancev G oriš ko-Gradiščanske. List se bo bavil izključno z vprašanji gospodarske narave in z gospodarskimi prilikami v deželi s posebnim ozirom na vprašanje vojne odškodnine. Potreba lista, ki naj temeljito proučuje to najvažnejše a obenem tudi najbolj zapleteno vprašanje v celokupnem vprašanju obnovitev Goriške, je bila očitna in izdajatelji so zapolnili s svojo spodbudo • no n ijneprijenejžih vrzeli v vrsti naših listov. «Gbnova Goriške-> izhaja v Gorici vsakega 1. in 15. dne meseca^ stane L 4.50 na leto in se naroča Gorica, Corso Vittorio Emanuele III. št. 10. — Iz uvoda v prvi številki posnemljejpio sledeče vrstice:
Vsi vemo, da je naša dežela razbita in razrušena. Naše ljudstvo še nima strehe nad glavo; napol podrte barake služijo za bivališče tisočem in tisočem; po naših vinogradih raste bohotno akacija in trnje, naši sadovnjaki so izginili in naš kmet mora še vedno v smrtni nevarnosti z lastno pridnostjo brez nikake pomoči spravljati v red razdejane njive, preko-j pane travnike, uničene vrtove. Tudi naša mala obrt je na tleh.
Vse to bo treba zopet vzpostaviti, zopet po-, klicati k življenju te neprostovoljne mrtvece.
Živimo v državi, kjer vlada, kakor pravijo, popoln demokratizem. Za nas se ta demokra-tizem javlja posebno v tem, da ne pride naš človek nikdar in nikoli do svojih pravic, ako j mirno in potrpežljivo čaka, da mu jih vlada da J sama od sebe. Zaupajoč le na svojo pravdo in opirajoč se na zakon, ne prideš v tej državi nikamor. Zato je treba, da se oglašamo vedno in povsod in odločno zahtevamo svoja prava. In,1 evo, ta namen ima naš list: na eni strani —j napram vladi — naj bo glasnik krivic, ki se go-; dijo deželi v vojnoodškodcinskih zadevah, na drugi pa naj bodri in poučuje ljudstvo, kako naj ravna, da pride do svojih pravic, da se krivica odpravi in uveljavi pravica.
Nimamo namena se pečati s politiko. Le za gospodarske prilike dežele se bomo zanimali. O teh bomo pisali.RazpravIjali bomo vsled tega o vsem, kar je v zvezi z vojno odškodnino, ki tvori v današnjih dneh brez dvoma podlago. /sega našega gospodarskega razvoja.
Zavedamo se, kakor smo se zavedali, ko nas je še bilo majhno število, da imamo težavno nalogo pred sabo; vemo, da smo prevzeli ene«
fa najnehvaležnejših poslov na svoje rame. rnjeva bo naša pot v bodočnosti, kakor je bila križeva v preteklosti. A obup nas ne obhaja. Prepričani smo, da se more z resno, neomah-liivo voljo tudi v najtežavnejših razmerah priti do zaželenega cilja, ako se ta volja opira na' disciplinirano, tesno sklenjeno armado, ki je danes zbrana v taboru Zveze zadrug vojnih oškodovancev.
Priznajmo: hud bo boj. A trd in neupogljiv mora biti naš odpor, da bo zmaga gotova.
Vabimo na naročbo in sodelovanje.
V Gorici, julija 1922.
Društvena vesti
Slov. akad. fer. društvo «EaIkan» ima redni sestanek v četrtek v navadnih prostorih.
Odbor.
MDP — Sv. Jakob. Danes cb 21 redni sestanek. Tovariši: točnost.	Predsednik.
M.ĐP Sv. J&kcb. Vsi oni otroci, ki so igrali pri « Škratih » naj pridejo jutri v sredo, ob 10. uri zjutrai v dvorano DKD Sv. Jakob.
Odbor.
Pripravljahu odbor magdalenske «Omladine-*
ima danes, v tarek 8. t. m. odborovo sejo ob 20 zvečer. Prosimo, da se je udeležijo tudi tovariši tržaške »Omladine*. — Predsednik.
Magdalenska <*Qsnladina». Jutri, v sredo 9. t. m. ob 20. uri mandolinitične vaje. Načelnik.
Seja Sokolske Župe — Trst. V sredo ob 19^ zvečer bo zelo važna seja v pisarni župnega predsednika. Po možnosti naj se udeleže tudi zastopniki drugih Scik. društev.
MDP — Sv. Jakob. V nedeljo ob 10 zjutraj se vrši že naznajeni občni zbor. Predsednik.
iz triiikega živflenia
Živo streljanje pri Sv. Ivanu. Po noči od nedelje do poneoeljka je bil ves sveioivanski okraj alarmiran za par ur vsled živega streljanja, ki se je razlegalo v bližini nove openske ceste, pri takozvanih delavskih hišah. Bilo je vrženih par bomb. Prihiteli so od vseh strani
stražarji, k! so se svoje strani začeti streljati ▼ zrak, da tako uženejo nočne strelce. Cez dobri pol ure je streljanje ponehalo in stražarji so naili na licu mesta le nekoliko prestrašenih žensk, Jfi so iz svojih stanovanj videle več moških postav, katere so se medsebojno obstreljevale. Ranjenca ni bilo nobenega, gmotna škode tudi ne. Od trelcev do sedaj ni ie nobeden prijet.
Ena ara proč. 70 letni Mihael Stralli je šel v nedeljo po noči proti svojemu domu v ulici delTIstria, ko se mu je približal mladenič ter ga vprašal, koliko ur je. Starec je potegnil uro iz žepa ter prijazno odgovoril: «Ena ara proč.* Te besede so koj zavzele usodepolen pomen. Mladenič je pograbil za uro, strgal verižico in pobegnil v noč. Stari Stralli je začel kričati ter je nato resignirano javil stvar policiji.
Poboj v starerm mesto. 25 letni oglar Henrik Kristič je lel v nedeljo okrog polnoči po ulici Donota proti svojem domu. V samotni ulici je naenkrat srečal pet sumljivih oseb, vsled česar se je obrnil in začel bežati. Omenjena petorica pa ga je dotekla in ne da bi vedel zakaj, ne da bi mu kdo rekel besede, tako pripoveduje, je bil dvakrat zaboden v hibe t. Prihitel je zdravnik rešilne postaje, ki je Krističu obvezal za silo še precej nevarne rane ter ga spravil v bolnišnico.
Stara	Zadnje dni fašisti tržejo proda-
jalcem po ulicah list «Lav oratore» iz rok ter ga zažigajo. Fašistovski mladeniči pa znajo zelo slabo citati, kajti poleg «Lavoratore» so nejka-terim prodajalcem potrgali tudi izvode «Edinosti.* Za smejati se, to m; jeziti se, to se ne izplača. Zatorej: hvala lepa za reklamo!
Družinski prepir s tragičnimi posledicami. Marija Škilan iz Sv. M. M. Spodnje se je bila pred leti poročila z Dominikom Giglio. V zadnjem času je njen mož začel pijančevati ter zanemarjati ženo in dom. Žena se je vsled tega v soboto vzdignila ter pobegnila v hišo svojega očeta Antona Škilan pri Sv. M. M. Spodnji 1036. Ko je prišel v soboto zvečer Dominik Giglio domov in ni našel žene, jo je šel takoj iskat v očetovo hišo. Tam se mu je postavil nasproti ženin brat, mu predočil njegove grehe ter ga pozval, naj zapusti hišo. Giglio je razjarjen potegnil nož iz žepa ter se hotel vreči na svaka. 76 let stari Anton Škilan je tedaj posredoval ter bil dvakrat zaboden z nožem. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Giglio je zadobil tudi nekaj lahkih poškodb. Ko je prišel v bolnišnico, da bi ga zdravili, je bil aretiran.
Odmevi napada na fašiste ▼ Miljah. Poročali smo v nedeljski številki o zasedi, v katero so padli fašisti iz Vižinade, ko so zapuščali Milje in se vračali domov. Varnostna oblasfva so predvidevala, da bo prišlo do reakcije se strani fašistov ter takoj poslala več oddelkov stražarjev in vojaštva z enim oklopnim avtomobilom v Milje, da skrbijo za red. Fašistom je kljub temu uspelo, da so v soboto zvečer vdrli v dve trgovini, papirnico in brivnico, ter poškodovali deloma inventar. V nedeljo popoldne pa so vdrli v prodajalno delavske zadinge v Miljah ter razdelili živila in blago med ljudstvo. Strogi službi varnostnih organov se je zahvaljevati, da ni prišlo do hujšega. Mesto je kakor izumrlo, vse se previdno drži doma.
Od ranjenih fašistov je Aleksander Ucini, 26 let star, iz Siene stanujoč v Miljah, podlegel svojim ranam ter umrl v tržaški bolnišnici v nedeljo. Ostalim ranjencem gre na bolje.
VosN z GorBkasa
Razprava radi umora nad tiskarjem Mnllerjem.
Pričelo se je z govori. Prvi je govoril odvetnik Matosel-Loriani, ki zastopa Mullerjevo družino kot civilno stranko. Izjavil je v daljšem govoru, da družina ne zahteva nikake odškodnine, da zahteva pa Jkazen za krivce, da se zadosti zakonu. Odv. Matosel-Loriani, kakor za njim odvetnik Zenaro in kraljev prokurator dr. Loffredo, je po v dar jal, da tu ne gre za političen zločin, ampak za navaden umor. Posebno je to podčrtal odvetnik Zennaro, ki zastopa Giraldija kot civilno stranko, ko je pov-darjal, da obtoženec, čim sedi na obtožni klopi nima stranke. Opisal je umor v vsej grozoti ter povdarjal, da porotniki z eventuelnim oprostilnim izrekom ne smejo sankcionirati take vrste činov, kot nekaj, kar ne spada pod kazen. Govornik je nato obrazložil uspeh razprave ter na podlagi dobljenih dokazov zahteval, da se krivci kaznujejo. Kraljev prokurator je povdarjal, da to ni zločin fašizma; slišali so porotniki od nekaterih fašistovskih voditeljev samih, da mnogi fašisti niso disciplinirani vojaki. Opozarjal je na mirno, jasno pričanje Giraldija in na neovrgljive dokaze, ki govore proti obtožencem.
Branitelj je zahteval ^kratek odlog, da se zamore pripraviti na svoj govor, da lahko pobije zastopnike obtožbe. Razprava se je preložila na današnji dan, ki bo prinesel tudi razsodbo.
Včeraj pred razpravo je prišel od genoveške sodnije odgovor na tozadevno vprašanje tržaške sodnije, da je bil pred leti Delle Grazie obsojen na 5 let ječe, ker je nekega svojega so-rodika nagovarjal k tatvini. Kazni ni presedel. Delle Grazie je izjavil, da o obsodbi ne ve ničesar, da nikoli ni bil pri tozadevni razpravi.
ja ornstva »Sokol*. (Zakasnelo). Dne 2. 7. je nastopilo na javni telovadbi prvikrat po vojni tukajšnje telovadno druitvo »Sokol«. Prireditev je uspela nepričakovano dobro. Ob 10. ari pred pol. so prikorakali Sokoli in Sokoliće iz Prvačine na čelu brata načelnika Črneta. Pri bivšem Sokol-skem doma so čakali goste domači Sokoli pod vodstvom brata načelnika Iva Lenardiča, ki je goste prisrčno pozdravil in jim pokazal razvaline Sokolskega doma. Sokoli in Sokoliće so nato odkorakali v sprevodu na čelu jim domača Sokolska godba na telovadni prostor, kjer se je začel ob 3 popoldne program. Po pozdravnem nagovoru so nastopile Sokoliće s prostimi vajami s kroji. Sokoliće so žele burno odobravanje. Za njimi je nastopil domači pevski zbor z »Ujetega ptička tožbo«. Nastopila je vrsta iz Prvačine na drogu. Vsak telovadec je precizno izvajal svojo ulogo, tako da je občinstvo neprenehoma odobravalo. Burno odobravanje sta vzbudila tudi nastopa pevskega društva iz Kozane in Biljane. Genila pa je občinstvo deklamacija komaj desetletnega dečka. Po tej deklamaciji je zopet nastopila skupina telovadcev in telovadk, za njo pa Članica domaČega društva zopet z deklamacijo.
Hvala vsem gostom iz Gorice in od drugod, ki so nas počastili s svojim obiskom!
Goriški godbeni krožek. Prejeli smo in objavljamo. Ustanovil se ta v Gorici godbeni krožek ki ima namen predvsem gojiti glasbeno izobrazbo, in proizvajati dobre in resne instru« mentalne skladbe. — Kot vsaka nova ustanova zahteva veliko požrtvovalnosti in veliko potrpljenja. Krožek se nahaja sedaj v veliki denarni stiski za nabavo novih godal ki so neobhodno potrebna za resno fciasbo. Priporoča se zatorej krožek, kakor denarnim zavodom, zadrugam, premožnim, raznim društvom, tako tudi čast. duhovščini, da nam pomagajo v tej potrebi. Godbeni krožek izključuje ples, in bo služil za razne prireditve, predstave, za gledališče, koncerte, procesije, maše, za narodne in državne slovesnosti.
Do sedaj je vpisanih 34 mladeničev in dečkov od 13.—18. leta. Ker gre tukaj za velekul-turno delo za napredek naroda, darujte za naš krtžek, ki bo v čast narodu in v veselje ljudstvu. Lep zgled sta nam dala dva gospoda, ki sta nam darovala vsak po sto lir. Iskrena jima hvala. Istotaka hvala vsem drugim našim. Najiskrenejša zahvala pa blagorodnemu gospodu Černigoj Ant., ki nam napravi godbena stojala (pulte). Ker je med dečki veliko ubožcih, se priporoča krožek, da bi kak dobrotnik kupil kakemu dečku instrument. Krože<k se bo posebno oziral na take dobrotnike da jim ustreže s svojim delovanjem. Slovenci, pokažimo da nismo brezimno barbarsko pleme, kakor so nas imenovali na Krnu, temeveč izobražen, kulturen narod.
Vesti Iz Istre
Iz Marezig. Dne 3. t. m. je tu preminul 50 letni Anton Sabadin. Pokojnik je bil zaveden narodnjak. Sodeloval je na vsaki narodni prireditvi. Bil je tudi večleten odbornik hranilice in posojilice v Marczigah. Družini in vsem sorodnikom izrekamo i.-kreno sožalje.
Rojaki! Ne zabite. Šolsko društvo!
Književnost hi ometnost
Zakon o zaščiti delavcev. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Strani 70. Cena Din. 6.— po poiti 50 para več. Zakon, ki je za obrt* in industrijo velevažen, je pravkar izšel in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Joža Lovrenčič: Gorske pravljice. «Edinost» z dne 6. avgusta je objavila kritiko A. M. o tej knjižici. Podpisano uredništvo se noče baviti z vsemi opombami. Le eno naj navedem, za k »z je le podpisano uredništvo odgovorno. A. M, piše: «čudna je tudi pisava «npognen» (21) in «aafaen» (10) medo nagajen in npočajen^ Odgovarjam, da je uredništvo v vseh knjigah «Goriške Matic«* dosledno rabilo le take oblike za glagole diuge vrste. Oblike upognjen, nagnjen so iz novejše dobe in jih opravičuje le nalile a z glagoli IV. vrste. Sedaj pišejo vse vprek tudi oblike «užd$n» mesto zaželen in sem prepričan, da bodo v desetih letih s to pisavo tudi zmagali in to opravičevali spet z na-liko! V Breznikovi slovnici čitamo v opravičbo oblik upognjen, nagnjen to-le: -Prvotna oblika trpno — preteklega deležnika je bila: dvignen, zakite, natisnen itd. Po vplivu deležnikov IV. vrste (po naliki!) se rabi zdaj Bfc tedaj dvignjen itd.*
Sicer pa vem, da ni mogoče več tega toka ustaviti. Upognjen in nagnjen bo ostalo, ker proti vodi plavati te zastonj!
O drugih «pogreških* naj blagovoli pisatelj sam odgovarjati, ako se mu zdi potrebno. «Edinost* sama pravi, da se z A. M. v jsem ne strinja in da smatra kritiko v mnogočem za neumestno preostro. Tako je! — V Gorici, dne 6. avgusta 1922. — Za Goriško Matico dr. Andrej Pavlica.
DAROVI
Za »Šolsko društvo« je nabral Marij Zlaiič po plesu na Kontovelju L 16.—. Barkovljanka daruje L 3.—.
— Ob priliki šolske veselice na Prošeku se je nabralo L 50.— za Dijaško Matico. Denar hrani upravniitvo.
PODLISTEK
L S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivaa Vouk.)

Rudin se je obrnil! On ni mogel razbrati v temi obraznih potez Ležnjova, ki je bil s hrbtom proti svetlobi in ga je začudeno gledah
—	Ali me ne poznate? — je rekel Lež-
njov.
—	Mihajlo Mihajlič! — je vzkliknil Rudin in iztegnil roko, toda v zadregi jo je hoiel umakniti nazaj...
Ležnjov pa jo je naglo prijel z obema svojima rokama.
—	Vstopite, vstopite k meni! — je rekel Rudinu in ga povlekel v sobo.
—	Kako sle se izpremenfli! — je iz pregovoril Ležnjov po kratkem molku in nehote je znižal glas-
—	Da, pravijo! — je rekel Rudin, blodeč z očmi po sobi. Leta pač ... Vi pa ste vedno enaki. Kako se počuti Aleksandra Pavlovna . .. vaša soproga?
—	Hvala, — prav dobro. No. po kakšnem nakliučiu ste in?
—	Jaz? To je dolga povest. Pravzaprav sem slučajno zašel semkaj. Iskal sem nekega znanca. Sicer pa me zelo veseli. •,
Kje 6te na obedu?
—	Jaz? Ne vem ie. Že kje v gostilni. Se danes moram odpotovati od tu.
—	Ali morate?
Rudin se je pomembno nasmehnil,
—	Da, goepod, moram. Odpeljem se v svojo vas.
—	Obedujte z menoj.
Rudin je prvič pogledal Ležnjova narav* nost v oči.
—	Vi mi predlagate, da obedujem z vami? — je rekel.
—	Da, Rudin, po starem, po tovariško. Ali hočete? Niaem pričakoval, da vas tu dobim, in bog ve kdaj se zopet vidiva. Kaj, ali naj se tako ločiva!
—	Prosim, jaz soglašam.
Ležnjov je stisnil Rudina roko, poklical slugo, naročil obed in ukazal staviti t led steklenico šampanjca.
Tekom obeda sta Ležnjov in Rudin, kakor bi se dogovorila, klepetala o svoji dijaški dob«, obudila mnoge spomine na do-
ifruflr^ na nvtha — fiv* in mrt™ Snor.pL.
ka je Rudin govoril prisiljeno, toda izpil je nekoliko kozarcev vina in kri je zaptala v njem. Končno je prinesel lakaj zadnjo jed na mizo. Ležnjov je vstal, zaprl duri in ko se je vrnil k mizi, je sedel naravnost proti Rudinu in se naslonil s podbradkom na obe roki
— No, in sedaj — je pričel: — pripovedujte mi vse, kar se je godilo z vami, odkar vas nisem videl.
Rudin je pogledal Ležnjova. «Moj Bog! — je pripomnil vnovič Ležnjov: — kako se je> izprememl, revež!*
Rudinove. poteze se niso mnogo izpre-menile, zlasti ne od tedaj, ko smo ga zadnjič videli na poštni postaji, dasi je pečat bližajoče m starosti že legel na njegov obraz; toda njegov izraz se je izpremenil. Drugače so gledale oči; vse njegovo bistvo, njegove zda? počasne, zdaj brezmiselno živahne kretnje, ki so spremljale njegovo umerjeno, skoraj ubito besedo, so razodevale popolno utrujenost, tajno in tiho žalost, ki je različna od one napol potvorjene otožnosti, s katero je včasih giždalinil, in s katero gizdalini v obče mladina, ki je polna nad «> samozavestnega samoljublja.
(Dalje).
• • • • • • • • • • • •
• * « • » • • • • • • ••••••
I.—. —. 5, 52.75, 26.50 19.50, 2.70 21.60 177 25 411.—. 96.50 105.25, 84.25,
Borzna oorotlla,
Tafa vakta aa tržaškem trga«
Trst, dne 7. avgusta
ogttkt krone...........
avstrijsko>nemSke krone «•••«• češkoslovaške krone dinarji . . le j i • o . . marke • • • dolarji . . . . francoski franki švicarski franki angleški funti papirnati • angleški funti, zlati pnaoleoni
Te&fl«
Trst, dne 7. avgusta
Jadranska banka
Cosullcfi Dalmatia Gerollmlcb Libera Triestina •«
Llojd •• ••••»•••••••»t*
L rastno MarUnoHch Oceania
Premuda . » » •••«•••*••• Trlpcovich •••••••••••••••
Ampelea ................
Cement Dalmatia •••••••
Cement Spalato .
• •
• •
1922. 1.15
,--.7
.— 53.50
—	27.50 ,— 20.25
3.95
—	21.80 —173.— —415.—
—	97.— —107.25
—	85.—
1922.
•	. 1^9 .	• 295 .	. 320 .	. 1510 .	. 463
•	, 1220 .	. 630 .	. 136 .	. 170 . . 365 .	• 220 .	. 5«8
•	• 310
•	. 245
Mali oglasi
s« računajo po 20 stotiak beaeda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink Iv« t*da. — Najmaajia pristojbina L 4*—. Xaor lic* slaibo. plača polovično cena
SOBICO, malo, mnblirano, zračno, nc nad II. nadstropje išče pošten železničar pri priprosti družini brez otrojt ali osebi sami, v Ro-janu ali v bližini kolodvora. Naslov pri upravništvu.	1485
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zo« bovje po najvišjih cenah pla*uje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16
V SKLADIŠČU pohištva v ul. Geppa 17 se prodajajo po najnižjih cenah: spalna sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama po L 1000, poročne sobe z velikimi ogledali od L. 2000.— naprej, obedne sobe, stolice s pravim usnjem od L. 3000.— naprej, garnitura za predsobe, ^ pohištvo za letovišča in vrte, popolne .kuhinje in posamezni kosi, pohištvo za urade, velika izbera stolic in naslonjačev. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transitu.	1445
POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, žimnice 30, chiffoniers 220.—, ponočne omarice 50.—, žimnice iz dolge volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3.	1394
POPOLNA SOBA L 700.—, brestova 1400.— in druge bukove, se prodajajo v Fonderia 3.
1395
HIŠA v lepem kraju, pripravna za vsako obrt, se proda, Brezovica 60 pri Materiji, Istra.
1499
IVAN KiHŽE 9
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aloiEiRiia, stEklovine, lesa in emailirase pistL TRST — Piazza San Giovanni
ABSOLVENT dvorazredne trgovske šole in 3. razreda gimnazije, išče primernega mesta praktikanta pri kakem podjetju ali denarnem zavodu. Zmožen je slovenščine, nemščine in italijanščine ter je strokovno izobražen. Ponudbe pod «praktikant^> na upravništvo.
1496
ZAMENJA se takoj gosposko stanovanje s sedmimi sobami, sobico, kuhinjo, popolno kopalno sobo, vodo, plinom, elektriko, v prvem nadstropju, v bližini kavarne Roma, z drugim stanovanjem, s tremi sobami, sobico, kuhinjo, komfortom, če mogoče v bližini via Commerciale, Miramar ali ljudskega vrta. Konkretne ponudbe poštni predal 7, piazza Borsa.	1497
iLve popio društvo oa Fe^fo
pri Sv. Ivanu pri Trstu
vabi na
LOKAL pripraven za prodajalno, pisarno, se odda takoj prazen ali mebliran. Pojasnila: agencija via XXX Ottobre 17.	1498
SLUŽKINJO, pridno, ki zna dobro kuhati, 25 do 35 letno, išče večja trgovska hiša na de-želi.^Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod «Pridna» na upravništvo. 1495
ki se bo vršil
duš 20. t. m. ob 10 uredi?, v hiši Jt. 1201.
KRAVA s teletom, prvovrstna, s 12—15 litri mleka, se proda. Na ogled pri Vek. Lokar> t, Ajdovščina 28.	1493
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4 Odobritev računskega zak'jučJca za I. 1921.
5.	Volitev odbora in nadzorniStva.
6.	Slučajnosti.	(522)

TRGOVAČKI POMOČNIK, mladja sila, vješt trg. mješovite robe, manufakturne i željezne struke, traži namještenje. Nastup po dogo-voru. Cijenj. opiti pod »Čestit« na upravništvo.	1494,
NAJBOLJŠE creme za ofepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v II. Bistrici.	28/1
21 LETEN mladenič išče službe pri vrtnarju ki je obenem tudi Čebelar, ker bi se rad izučil popolnoma te stroke. Naslov pri upravništvu.	1477;
KROJAČ Batič Jožef v Nabrežini št. 168 se priporoča slavnemu občinstvu v Nabrežini in okolici za obilen obisk. Konkurenčne cene.	1484
Srebrne Krone fn zlato plačujem po nalelšim cenah
ALOJZU POVH
Trst Piazza Garihaidi št Z
(prej Bar r i era)
POSESTVO na Spodnjem Štajerskem, pol ure oddaljeno od postaje, se proda. Obstoji iz. 30 jonov njiv, travnikov in gozdov, enonad- i stropne, moderno zidane hiše z gospodar-' skim poslopjem z napeljavo vode. Hiša je pripravna za vsako obrt, posebno za vinsko trgovino ker daleč na okoli ni nobene. Cena 490.000 Din. Pojasnila daje Vekoslav Me-serko, Karlovska cesta 19, Ljubljana. 1478
1
KDOR HOČE KAJ KUPITI m KDOR HOČE KAJ PRODATI f KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. I INSERIRAJ V »EDINOSTI« •
to se pravi po slovensko
¥EŽHA STRI
Zastopstvo in zaloga
K. KHHALC, So. Peter na Krasa.
Preono se odločite za kritje streh, vprašajte za vzorce in proračun. (486]
'■fz'čSM.
I I
m
m
I I
i
1
Delniška slovnica L 15,003.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj« Opalila, TRST. Zadar. (o
A fi lira ni zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd in ojene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Aflllranl zavod v New-Yorku; Frank Sakror Stada Bank.
IzvrSuJe vsa baitivte posle.
PREJEMA VLOGE
m kranlhe knjižice Id dq tekati račun ter jm obrestni? po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
i i Dala v najam varnostne predala (safes)_».
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Msparmio Slev. S — Via S. Nlcold štev. 9.
Telefon št. I463,*1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.