3?ana v gotovini & Cena - Preizo Ur 0.40 Štev. 196. Iskljaina pooblaSčenka za oglaiv izvora: Unione Pubbliciti Itav Ljubljani, v sredo, 27. avgusta 1041-XIX Leto VI. Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubblicitd di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano. Novo zmagovito napredovanje italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodnem bojišču Zbiranje zavezniških sil v Ukrajini ter organizacija njihove nastanitve in preskrbe Bratislava, 27. avgusta, s. Ves slovaški tisk prinaša z mastnimi naslovi porodilo o obnovitvi napredovanja italijanskih motoriziranih oddelkov po^ zmagi pri Bugu. Oddelki so napredovali za nekaj sto kilometrov onstran vzhodne fronte. Ukrajinsko bojišče, 27. avgusta, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Razvoj operacij na vzhodnem bojišču se zmagovito nadaljuje. Nemške čete so prekoračile Dnjeper in ustvarjajo s tem novo obkolje-valno in uničevalno bojišče. Na posadko v Go- melii pritiska grožnja vojne in obkoljevalne akcije, katere cilji imajo zelo velik vojaški pomen. To novo operativno razdobje bo najbrž prineslo bitke in boje med znatnimi enotami. Seveda ne pomeni izdajanj nobene skrivnosti, če se ponovi, da so poraz Budjenijevih armad, zasedba ukrajinskega ozemlja, napad na tok Dnjepra in ureditev številnih mostišč vzhodno od reke, ustvarile položaj, ki je dokaj ugoden za premikanje zavezniških čet. za njihovo zbiranje v napadalnih področjih, za organizacijo nastanitve in za preskrbo v neposrednem in v oddaljenem zaledju ter za zbiranje sil, ki bodo morale sodelovati, ko bo prišel trenutek. To novo operativno razdobje bo napor nemške vojske združilo s sodelovanjem zavezniških sil. Ozemlje, ki so ga zavezniki zasedli v Rusiji, se zdaj meri s stotisoči kvadratnih kilometrov. Nemško letalstvo pa medtem razbija sovjetske postojanke, prometne zveze, ceste, železnice, preskrbovalna in preživljevalna središča, zbiranja sovražnikovih čet v najbližjem in najboli oddaljenem zaledju ter skladišča streliva Nuove brillanti vittorie nell Africa Orientale e nel Mediterraneo II Quartier Generale delle Forze Armate co-m linica: Unit& della R. Aeronautica nella scorsa notte hanno bombardato 1’aeroporto di Micabba (Malta). In Africa settentrionale, attivita di artiglierie sui fronti di Sollum e di Tobruk, dove ripetuti tenta-tivi di avvicinamento compiuti del nemico sono stati sventati prontamente. Formazioni germaniehe di >Stukas<, sotto la protezione di nostri reparti da caccia, hanno col-pito obiettivi milifari della piazza di Tobruk. Una nave di duemilla tonnelatte e postazioni antiaeree sono state centrate con bombe di grosso calibro. Una nuova incursione di aerei britannici ai Tripoli ha causato alcune vittime tra la popo-lazione ed ha danneggiato qualche edificie. NelPAfrica orientale, le brave e valoroso truppe della scacchiera di Gondar si sono ancora una volta particolarmente distinte sostenendo il 24 agosto un vittorioso combattimento contro formazioni nemiche valutate ad alcune niigliaia di armati. In detta azione un battaglione di CC. NN. e reparti coloniali delle tre armi, scortanti un’nu-tocolonna di rifornimenti al presidio di Culqua-bert, hanno careggiato per decisione ed irruenza nel contrattacare 1’avversario, il quale al termine del duro scontro, dopo aver snbito perdite ri-levanti, ripiegava in disordine furiosamente cari- cato dalla cavalleria appoggiata dal tiro di arti-glieria. fattnrate nnmernse armi tra cui diverse mi-tragliatrici ed abbondanti muniiioni. Particolar-meiite distintisi, oltre i nazionali, e segueuti reparti coloniali. Quattordieesimo gruppo squndroni, 81» e 77° battaglione, 44° batteria e gruppo bande eonfine. II giorno 25 aerei inglesi attaccavano la no-nostra autocolonna di ritorno; tre di essi sono stati abbattuti dalle truppe dei presidi di Cul-quabert e Mercabcr. Nello steso giorno altri aeroplani britannici hanno attaccato la piazza di Gondar. Uno e stato abbattuto difesa c. a. In Mediterraneo lungo le coste cirenaiche a nord di Sollum nostri velivoli hanno colpito con silure un incrociatore della classe »Dido«. Nove zmage v Vzhodni Afriki in na morju dirale letališče Mikaba na Malti Potek prvih bojev v Perziji Poročilo perzijskega poveljstva o odporu — Tesni stiki med nemško in perzijsko vlado — Nemčija na ta napad ne misli odgovarjati Kabul, 27. avgusta. 8. Teheranski radio je vče-raj oddal naslednje sporočilo: Perzijska vlada mora z obžalovanjem sporočiti ljudstvu, da sta angleški in sovjetski poslanik navzlic odgovoru, ki je bil zaradi koraka teh dveh držav poslan v London in Moskvo, obvestila včeraj ob štirih perzijskega zunanjega ministra, da sta se njihovi vladi odločili izvesti vojaške ukrepe proti Perziji. ur' 80 sovjetske in angleške čete prekoračile perzijsko mejo. Sovjetske čete so vdrle v Azerbejdzan in sicer na ozemlje, ki velja za nevojaško. Angleške motorizrane čete so prekoračile perzijsko mejo pri Kasr Širinu. Angleško brodovje je bombardiralo pristanišče in končno postajo transiranske zeleznice v šahpurju ter luko Kron-ca v Perzijskem zalivu. Povzročena je bila škoda. Angleško letalstvo je napadlo Teheran. Teheran, 27. avgusta, g. o vojnih operacijah v Perziji poročajo iz pristojnega vira naslednje po. drobnosti: Sovražnikova letala so bombardirala mesta Arzebeil, Rehtavas in druge kraje ter povzročila znatno škodo v civilnih predelih in nepomembno škodo na vojaških ciljih. V Tebrisu je protiletalsko topništvo zbilo en sovražni bombnik. Sovjetski motorizirani oddelki so pr0ro?eno. na je Francija prekinila diplomatske odnošaje z bivšo srbsko-lirvatsko-slovensko državo zato. ker te države ni več. Zaradi tega prenehajo delovati vsa francoska konzularna in diplomatska zastopstva na ozemlju bivše Jugoslavije, enako pa tudi bivša jugoslovanska konzularna m diplomatska zastopstva v Franciji. Zastopstvo Macedoncev pri nemškem poslaniku v Sofiji. Nemški poslanik v Sofiji Becker-le je sprejel zastopstvo borilcev za svobodo Macedonccv, katero je vodil inž. Čakatrov in skonljanski podžupan dr. Penčev. V zastopstvu po niii večinoma Macedonci, ki so bili obsojeni "v znanem skopljanske procesu leta 1927 na visoke zaporne kužni. Govornik dr. Penčev je poudaril, da se ima Macedonija Hitlerju za-Iivaliti za osvoboditev in zato bodo Macedonci vedno zvesti Nemčiji in njenemu voditelju. Nemški poslanik jim je zagotovil, da bo končna nemška zmaga prinesla vsem zatiranim narodom popolno osvoboditev. Podaljšana policiislca ura. Krajevni noveli-nik v Kraljevu je odredil, da se policijska ura v Kraljevu podaljša na 9 zvečer. Poročajo tudi, da je bilo v Kraljevu večje zborovanje, katerega se ie udeležilo menda 500 ljudi, ki so vsi zahtevali ukrepe proti komunističnemu terorju '”i raznim saboterjem. sodnikom se je mesar zagovarjal, da je prodajal meso brez kosti res po 9.10 lir kg, toda meso s kostmi vedno in vsakomur le po uradno določeni ceni 6—6.80 lir kg. Najbrž je po mesarjevem mnenju deklica, ki je za stranko kupila meso, izgubila grede domov kak kos mesa in je tako stranka doma natehtala samo 1 kg in 2 dkg. Sodba kratka: 7 dni zapora in 500 lir denarne kazni. Poslovodkinja Anica K. je prejemala mleko od mlekarne v Dolskem. Letos 14. junija je bila zasačena, da je prodajala mleko po 1.50 liter, ko je bila najvišja cena določena na 1.50 lir. Izgovarjala sc je, da ji je zadruga sama podražila mleko na 1.40 lir pri litru in zato ga je tudi morala dražje prodajati. Sodba: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Pek Jože v šentjakobskem okraju je 20. junija in 9. julija prodajal hlebčke kruha, ki so tehtali le 92 do 94 dkg. Prodajal pa jih je za ceno, ki je bila uradno določena za 1 kg kruha. Jože se je pred sodnikom izgovarjal, da je vedno dajal za hlebčke zadostno količino testa po 1.13 kg, toda gotove dni se jc mnogo testa prilepilo na prteh in tako so hlebčki bili pečeni v manjši teži. Stranke pa so tudi zahtevale, da mora biti kruh dobro pečen. Huda je bila sodba: 10 dni zapora in 400 lir denarne kazni. O vseh teh zadevah bo razpravljalo še prizivno sodišče, kajti s sodbo niso bili zadovoljni obtoženci, pa tudi državni tožitelj si je pridržal pravico prijaviti in vložiti priziv. Za ta teden je določenih še več drugih sličnih kazenskih razprav pred sodnikom pocdincem. Vse kazni so bile izrečene nepogojno —d. V treh vrstah... Pis. ravnatelj apel. sodišča upokojen. Pred dnevi je stopil v pokoj pis. ravnatelj apelacijske-ga sodišča v Ljubljani g. Josip Soban v starosti 60 let. Upokojeni g. ravnatelj je rodom iz Koprive, občina Gradiška pri Gorici. Na goriški gimnaziji je napravil maturo, nato pa vstopil 1. 1905. kot pis. praktikant pri sodišču v Gorici. Služboval je pred vojno v Gorici in Trstu, pozneje po vojni v Celju, Novem mestu in od 1. 1934 v Ljubljani. Bil je koncilijanten in vesten uradnik. Električni kabel. Po mestu so začeli napelja-vati nov kabel za električni tok, namenjen javni razsvetljavi ulic in cest. Ta kabel bo imel posebnost, da bodo lahko z enega samega mesta ugasnili vso javno električno razsvetljavo, kar je pač praktično v primeru kakega zračnega napada ponoči. Napeljava novega kabla hitro napreduje. Zaposleni so pri napeljavi delavci mestne elektrarne. Sodne takse v gotovini. Ker je zmanjkalo raznih kolkov za sodne takse, je sedaj odrejeno, da morajo stranke za svoje najrazličnejše vloge položiti za takse primerno gotovino pri vložišču okrajnega in okrožnega sodišča v justični palači. Poslovanje vložišča se je zato nekoliko komplici-ralo. Sanitarna avtokoiona. Kakor poročajo, se je 15. t. m. na praznik mudila v Hotederšici, logaški okraj sanitarna avtokoiona, ki je napravila mnogo zdravniških pregledov, posebno šolske mladine. Poslovanje sanitarne avtokolone je prebivalstvo z globoko hvaležnostjo pozdravljalo. Novice iz Države Filmsko razstavo v Benetkah bodo v soboto odprli. Vsakoletno filmsko razstavo in filmsko tekmovanje se bo začelo v Benetkah v soboto. Udeležba je precej številna. Največ filmov sta prijavili Italija in Nemčija, potem pa tudi Japonska, Madžarska, Belgija, Holandija, Španija in Danska. Razstava bo v palači Giustiniani. Razstavljene filme bodo vrteli v mestnih kinematografih in kino-gledališčih na Lidu. Med italijanskimi filmi se omenjajo »Železni venec« od Blasettija, »Bela ladja« od Rosellinija in pa »Vihar« od Mastrocin-queja. Posebna komisija, ki ho skrbela za ureditev vojaških pokopališč v Albaniji. Na podlagi odloka komisarja za bojna polja in »svete kraje« je bila v Albaniji ustanovljena posebna komisija, ki bo poskrbela, da se bodo dostojno in spomina padlih vojakov vredno uredila vojaška pokopališča v tistih krajih Albanije, kjer je divjal najhujši boj med Italijani in Grki. Posebno je znana kota 731, katero je Duce ukazal posebej urediti in postaviti tam spomenik v spomin padlih italijanskih vojakov. V oskrbovalni komisiji za vojaška pokopališča so zastopniki Vojske, albanske fašistične stranke in milice, zastopniki podtajništva za tisk in propagando in zastopnik ministrstva za javna dela. Pospeševanje zajčjereje v Italiji. Neka italijanska tekstilna tovarna je poizkusila uporabljati zajčjo dlako in ugotovila, da se da sijajno porabiti za izdelovanje raznih tkanin. Tovarna je začela sama gojiti zajce, posebno zajce angorske pasme. Tovarna si je uredila posebno zajčjo farmo na velikem prostoru. Ker so bili doseženi izredno dobri rezultati, bodo rejo angorskih zajcev priporočili vsem kmetovalcem in zajčjerejcem. Petletnica rimskega filmskega mesta. Letos je minilo pet let, odkar je dal Duce pobudo za graditev posebnega filmskega mesta v Rimu. Na tem polju so poprej imeli večje izkušnje le Ame-rikanci, toda rimsko filmsko mesto je svoje vzornike prekosilo. Urejeno je najmodernejše in najpopolnejše in odgovarja vsem zahtevam modernega filma, ki niso ravno skromne. V rimskem filmskem mestu je bilo izdelanih že mnogo filmov, ki se zmerom odlikujejo po lepi tehnični obdelavi. Trgovska mornarica ▼ Italiji. V pomorskih krogih v državi je povzročilo veliko zanimanje poročilo, da se bo morala italijanska trgovska mornarica močno povečati, če bo hotela prevzeti vse velike naloge, ki bi ji pripadle po uspešno končani vojni. Narejen je že načrt, da se bo sedanje trgovsko brodovje, ki obsega skupno 3 in pol milijona brutto registrskih ton, povečalo na 9 milijonov ton. — Tako bi se povišala tonaža obrežne plovbe na 2 milijona ton, na pol milijona ton ladjevje svobodne plovbe, na 800.000 ton petrolejsko ladjevje, na pol milijona ton brodovje za prevažanje sadja in na 5,200.000 ton prevozniško brodovje. Bratstvo med nemškimi in italijanskimi letalci. Okrog 400 nemških vojakov, večinoma nemških letalcev, je prispelo v soboto v Polo na obisk k svojim italijanskim tovarišem. Nemški letalci se že delj časa mude v Opatiji na zdravljenju. V Poli jih je sprejel admiral, poveljnik oporišča, in jim priredil slovesno kosilo, med katerim je v govoru poveličeval bratstvo po orožju Kulturno središče mesta se modernizira Ljubljana, 27, avgusta 1011. Ako smo pred dnevi omenili, da pomenja Zaloška cesta s svojo okolico nekakšno zdravstveno središče mesta Ljubljane in Ljubljanske pokrajine, potem moremo smatrati Vegovo ulico s sosednimi ulicami, kakor Gosposko ulico in Zvezdo za kulturno središče Ljubljane in naše pokrajine. To nedvomno ta ulica zasluži, čeprav je seveda mnogo zdravstvenih ustanov po drugih ulicah in krajih. Toda v Vegovi ulici imamo sedaj vseučilišče, ki so čim dalje lepše razvija in izpopolnjuje, v Vegovi ulici je poslopje prve državne realne gimnazije, katere fasada je lepo arhitektonsko delo v poznem renesančnem slogu,_ Glasbeno^ Matico« dalje imamo novo krasno vseučiliško knjižnico, ki predstavlja krasno umetnino Plečnikovega genija, tu je dalje »Novinarski dom«, zbirališče onih, ki skrbe za vsakdanjo dušno hrano prebivalstva, tu je cela vrsta spomenikov, kakor Ilirski deber, Gregorčičev in novi Prijateljev spomenik ter prava aleja naših zaslužnih glasbenih ustvarjalcev. 2e zaradi tega Vegova ulica s sosedno Gosposko ulico ter '»mesno Knežjo ulico zasluži, da se je letos temeljito modernizirala. Vegova ulica je bila še pred leti precej zapuščena in nikakor ni odgovarjala svoji legi sredi mesta. Toda, ko 60 postavljali Ilirski steber, se je pričela modernizirati. Mojster Plečnik je za to ulico zasnoval načrt, ki se je od leta do leta izpopolnjeval in prav letos se pričenja uresničevali: Najprej so cesto nlvelizirali, jo ponekod dvignili, drugod pa zopet znižali, na zapuščenem zemljišču Knežjega dvorca so zgradili dekorativno zidovje s sprehajališči. Preurejen Je bil tudi prej nekoč tako osamljeni In negojenl park pred Glasbeno Matico, kjer smo dobili prav tako vrsto spomenikov, urejena je bila tudi okolica Križank. Ko so dogradili krasno poslopje vseučiliške knjižnice, so morali pričeti misliti tudi na ureditev cestišča samega. To se je zgodilo letos, medtem, ko je bila Gosposka ulica že poprej lepo tlakovana. Kakor smo že poročali, 60 Vegovo ulico posuli z gramoznim kamenjem, dalje s peskom ter vse katranizirali, tako, da sedaj izgleda, ka»-kor da bi bila asfaltirana, prav tako so uredili cestišče nadaljevanja Vegove ulice, to je Emonske ceste, dalje Napoleonovega trga ter Rimske ceste. Sedaj je prekopan trg pred Križankami samimi, prav tako urejajo Knežjo ulico med Novinarskim domom in vseučiliško knjižnico, ki bosta prav tako urejena, kakor Vegova ulica. Ta ulica je hkrati tudi važen prehod med Novim trgom in Gregorčičevo ulico. Vseučiliška knjižnica prične poslovati s pričetkom letošnjega šolskega leta. Da se že poprej ni docela vselila v svojo lepo palačo iz dosedanjih skromnih prostorov v gimnaziji na Poljanah, je vzrok v tem, ker ni prišla pravočasno potrebna oprema, zlasti kovinske polico za knjige, kar pa je sedaj urejeno. Poslopje prve realne gimnazije, nekdanja realka, slavi letos 7o-letnico, odkar so ga pričeli zidati. Nešteto generacij je izšlo iz tega poslopja, znamenitih kulturnih delavcev, med katerimi sta najbolj znana Ivan Cankar in Srečko Kosovel, pa tudi kot učne moči je delovalo na njem mnogo nekdanjih in še sedaj znanih in uglednih javnih delavcev. Ko bo tako urejeno dokončno vse to vazno središče slovenske kulture, bo mogla biti Ljubljana v resnici še bolj ponosna nanj, kakor dosedaj. med nemškimi in italijanskimi vojaki. Nemški vojaki so se potem spet vrnili v Opatijo. Za volanom mrliškega avtomobila ga je zadela kap. 51-letni šofer Primo Soave je vodil mrliški avtomobil, v katerem je bilo truplo nekega starca, ki je bil umrl v Torino, pa so njegovo truplo prepeljali na rojstni dom. Ko je bil avtomobil že blizu pokojnikovega doma, pa je kap zadela šoferja, da se je za volanom zgrudil. K sreči je zraven njega sedel spremljevalec in hitro prijel za volan ter tako preprečil večjo nesrečo. Ostri ukrepi proti podraževanju živil in proti kršiteljem predpisov o rarioniranju. Po vsej Italiji izvajajo oblasti strogo vse zakonske predpise, ki ščitijo konzumente pred odiranjem. — Mnogo trgovcev je bilo že kaznovanih, tako samo v Rimu okrog 60. Pred dnevi pa je prefekt v Torinu dal zapreti za mesec dni štiri trgovine in en- valjčni mlin. Cenitev grozdnega pridelka v Italiji. Po ocenah strokovnjakov bo letošnja letina grozdja nekoliko boljša kakor lani. Računajo, da bodo vsega grozdja pridelali okrog 2953 tisoč ton, od česar bodo porabili 1818 tisoč ton za vino, ostanek pa za prodajo. Poraba namiznega grozdja se stalno veča. V primeri z lanskim letom pajto po računih strokovnjakov pridelek grozdja za 7000 ton večji. Povečan promet na železnicah. V sezoni 1939-1940 se je potniški in blagovni promet na italijanskih železnicah močno povečal. Leto dni poprej je bilo na vseh železnicah nekaj manj kot 106 milijonov potnikov dočim jih je bilo v sezoni 1939-1940 že 122 milijonov in 412 tisoč. Količina blaga, prevoženega po železnici, 6e je dvignila od 47 milijonov 409.000 ton na 59,280.000 ton. Število prevoženih kilometrov se je povečalo v istem razdobju od 11,773.000 na 13,547.000 kilometrov. Italijanski tobačni pridelek narašča. V zadnjih petih letih je v Italiji pridelek domačega tobaka stalno naraščal. L. 1936 so pridelali tobaka ta 277.202 stota, leto pozneje 319.158 stotov, v letu 1939 pa že 366.528 stotov. Med posameznimi vr-str.mi tobaka se je najbolj povečalo izdelovanje cigaretnega tobaka in sicer od 199.570 na 239.149 6totov. Ogromen mlin zgorel. Velik valjčni mlin je zgorel v Mantovi. Bil je last industrijca Karla Tonija. Ogenj je v hipu zajel ves 6trojni del in skladišče, kjer je bilo precej žita, moke in riža. Čeprav so gasilci takoj posegli vmes, je mlin zgorel do tal. Škodo so ocenili na 1,700.000 lir. Nova železniška zveza med Rimom in morjem. V prostoru med Rimom in Ostijo, kjer so postavljali paviljone za svetovno razstavo in koder naj bi se potem Rim razprostrl daleč naprej prav do Ostije, to je do morja, bodo v kratkem začeli graditi novo železniško zvezo, da bi odpomogli naglo se razvijajočemu železniškemu prometu med Rimom in morjem. Dovršitvi se že bliža gradnja podzemske železnice, ki bo vezala novo postajo Termini z ostijsko električno železnico. Nova železniška zveza, ki jo bodo začeli «edai graditi, bo dolga okrog 5 kilometrov S štajerskega Nesreče. Pri Splošni stavbni družbi v Teznu je prišel ključavničar Božidar Mohorič z roko v stiskalnico, ki mu je zmečkala prste in poškodovala roko. Z njim vred je nesreča doletela tudi 15 letnega ključavničarskega vajenca Maksa Tumpcja, ki mu je stiskalnica zmečkala en prst. 14 letni dijak Stanislav Bezjak se je igral s tovariši na trati, pa je nesrečno padel in sl zlomil členk na levi ndgt. Na cesti pa je padel 37tetnt Janez Čebular tako nesrečno, da si je zlomil desno nadlakt. V samomorilnem namenu si je s škarjami prerezal žile ha obeh rokah 30 letni voznik Emil J. Razlog samomorilnega poskusa ni znan. te vas zanima, kaj je »Sisu« Besedo »sisu« je kaj težko prestaviti, če rečemo, da je to vztrajnost, smo povedali premalo, če pa pravimo, da je trmoglavost, smo povedali preveč. »Sisu« je odlika, katero ima skoraj vsak rinec. Še najboljše bi to besedo prestavil z zagrizenostjo. Finec se že po svoji naravi zagrize v stvar in gre brez ozira na levo in desno svojemu zastavljenemu cilju nasproti. Na poti ne pozna ovir, je neupogljiv. Pred 6eboj vidi samo cilj, katerega mora za vsako ceno doseči. »Sisu« je dragocena finska narodna vrlina. »Sisu« pomaga premaganim, lačnim, tistim, ki so preživeli razne življenjske neugodnosti, da vse to moško prenašajo Vsak Finec, od kmeta pa do ministrskega predsednika, 6e lahko ponaša, da ima v sebi »sisu«. Kdor se odloči za kakšno stvar, ta ne pozna več umika, ta se težavam ne ogne, tega nosi »sisu«, vse dotlej, dokler ne doseže cilja. To je »sisu«. V zavodu za slepe otroke v Kočevju se prične šolsko leto 22. septembra. Gojenci naj se vrnejo v zavod v nedeljo 21. septembra. Starši šoloobveznih slepih in močno slabovidnih otrok, ki jih še niso priglasili, naj se zaradi sprejema istih takoj obrnejo aa upravo zavoda za slepe otroke v Kočevju. Ax«l Muniha: »Spomini in utrinki«« 30 f La Madonna del Buon Cammino. XII. | Zdravnik ga je pogosto videl stati na pragu majhne kapelice, ko je srepo premerjal zamazano pot in že od daleč sta se prijateljsko pozdravila po napolitanski šegi z mahanjem roke: »Dober dan, Don Dionisiol« »Dobrodošli, gospod doktor!« Pogosto je tudi že pogledoval v stari zapuščeni samostanski vrt z usehliin studencem in nekaj bledih jesenskih rož. ki so se vzpenjale oh zidu majhnega svetišča. Don Dionisio mu je že večkrat pravil o številnih čudežih Madonne del Buon Cammino. Mndonna del Buon Cammino je stala čisto sama tam v svojem napol podrtem svetišču, kjer se je samotna oljna lučka burila proti temi. Z veliko svečanostjo je Don Dionisio odgrnil zastor, ki je zastiral Ma-donno pred posvetnimi očmi. Nežno kakor niaji je uredil scefrane obrobke njene obleke, ki je bila na tem, da bo docela razpadla na kose. In zdravnik je gledal s sočutnim občudovanjem bledi voščeni kip z nezavestnim smehljajem na mirnem obrazu, ki je v očeh Dona Dionisija predstavljal najvišjo telesno in duhovno lepoto. »Kako je lepa, kako je ljubezniva!« je dejal, ko je obrnil pogled na kip. V bližnji stari cerkvi Santa Maria del Car-mine je gorelo pred oltarji na stotine zaobljubljenih sveč In noč in dan se je tu gnetlo ljudstvo, da bi mogočno Mater božjo prosilo varstva. Matere 00 snemale prstane z vok in )Hi kot sveta darila obešale Materi božji okrog vratu; dekleta so izmotala iz črnih kil nize korald, da bi z njimi krasila bogato obleko kipa; krepki možje pa so klečali in svoje obrvi tiščali ob zdelani marmornati tlak ter mrmrali nnlitve za pomoč in usmiljenje. Smrt je vladala po napolitanskih predmestjih. 2e trikrat so nesli čudodelni kip Madonne del Carmine v svečani procesiji po trgu, da bi varovala ljudi z Mercata strahotne šibe božje. Pravili so. da so se zgodili mnogi čudeži nad umirajočimi, ki so spet ozdraveli, potem ko so poljubili rob njene obleke. Zdravnik je videl, kako je Don Dionisio s prezirljivim skomizgom ramen izginil v svoje majhno stebrišče, ko je prišla mimo procesija iz Santa Maria del Carmine. Več ko enkrat je bil priča, kako je stari duhovnik nejeverno zmajeval z glavo, ko je prisluškoval čudežnim zgodbam na širno znanih Madonninih čudežev, ki mu jih je ponovil ta ali oni znanec, ki ga je ustavil na poti proti slavnemu svetišču. »Kaj pa je navsezadnje storila vaša Madona za vas. ljudje z Mercata?« je zbadljivo vzklikal ob takih prilikah. »Če je tako mogočna, kakor pravite, zakaj pa ni rešila Napolija kolere? In tukaj sredi svojega bivališča, v Mer-catu, kjer so prebivalci poklekovali pred njo cela stoletja, kaj pa je tu storila, da bi zajezila kugo in ji preprečila vstop semkaj? Mar ne umirajo dan za dnem ljudje prav. okrog nje- nega svetišča, okrog samega trga Mercato, in to navzlic vsem vašim molitvam, navzlic vsem vašim zaobljubljenim voščenkam? Pa mi še čen-čarite o Madonni del Carminel Kaj pa pravite o našem okraju, kjer ni nobenega sledu o koleri in kamor nikdar ne bo prišla? Kad bi vedel, komu se morate zahvaliti za to, če ne sveti Madonni del Buon Cammino, ki je iztegnila svojo roko v varstvo nad vami, čeprav tega niste vredni, čeprav puščate njeno svetišče v temi in nosile vsa vaša darila drugim Madonnam, naj bodo že kakršnih koli imeni In pri vaši slepoti še zmeraj ne vidite, da je blažena Madonna del Buon Cammino zdaleka bolj mogočna kakor vse vaše Madonne skupaj! Pa mi še čenčarite o Madonni del Carmine!« Toda videti je bilo, da nihče ne prisluhne starčevim marnjam, nobene zaobljubljene sveče niso preganjale teme v kapelici blažene Madonne del Buon Cammino, nobene ustnice niso šepetale njenega imena v molitvah za pomoč in varstvo pred slrašno šibo. Mar nimajo v bližini Santo Mario del Carmine, ki je bila že od davnih časov zaščitnica njihovega okraja, jim pomagala v tolikih skrbeh in tolažila v tolikih revah? Mar ni bil v njeni cerkvi čudežni Kristus, iz čigar prebodene strani je vsak veliki petek nicala kri in čigar lase so duhovniki slovesno strigli vsak božič? In če jiin Madonna del Carmine ni zadostovala, ali niso imeli še častitljivo Madonno del Colera, ki je njihovo mesto leta 1834 rešila iste bolezni kakor kuga, divjajoča zdaj med njimi? In ali ni v bližnjem pristaniškem okraju prebivala v razkošni kapeli Madonna del Porto Salvo, oblečena v srebrnem in zlatem brokatu in pripravljena pri- I sluhniti njihovim molitvam? Mar ni bila blizu 1 Banchi Nuovi slovita Madonna deli Aiuto, ki se J gotovo ne bi izneverila svojemu slovesu velike pomagalke v uri potrebe? Ali nimajo še La Madonna dell’Addolorata s plaščem iz suhega srebra in črno žametasto obleko, ki njenih robov ni nihče poljubil, ne da bi našel utehe in miru? Ali nimajo še La Madonna deli Immaco-lata, ki je njen nebesnosinii plašč bil posejan z zlatimi zvezdami samega nebesnega svoda? Ali nimajo še La Madonna di Sajette s škrlatnim krilom, barvanim od_ mučeniške krvi? In ali ni San Gennaro stal visoko v svoji bleščeči stolnici — on. zaščitnik Napolija, čigar strjena kri se vsako leto znova zredči, on, ki je svoje priljubljeno mesto varoval pred kugo in lakoto ter zapovedal tekoči lavi Vezuva, da se jc pred mestnimi vrati ustavila? Toda La Madonna del Buon Cammino — kdo je kaj slišal o njej? Kdo ve, odkod je prišla in kdo neki je na svoje oči videl, da bi bila kdaj napravila en sam čudež? Kakšna Madonna pa ie to, ki je njeno svetišče brez sveč in cvetk, njen plašč pa v cunjah? »Vaša Madonna nima niti lasi« ie stara ženica nekoč zabrusila Donu Dionisiju prav v obraz, da so se mimoidoči prav veselo smejali. Ta opazka je Dona Dionisija tako hudo zadela, da je ves besen izginil v svoje stebrišče in ga ni bilo več dni na spregled. Zdravnik je ravno imel neki večer opravek tod, zato se je odločil, da bo obiskal svojega starega prijatelja. Iz kapele je slišal, kako je Don Dionisio z mogočnim glasom zapel staro latinsko himno v čast svoji Madonr:t »Consolatrix miserorum Suscitatri* mortuorum, Mortis rumpe retia; Intendentes tuae laudi Nos attende, nos esaudi. Nos a morte libera!« Vseučiliška knjižnica v lastni, moderni palači Selitev nad poldrugi mesec — Do 250.000 kg knjig prepeljanih Bi|a je to četrta selitev Ljubljana, 27. avgusta. Na dan sv. Timoteja, v petek, 22. avgusta Gospodovega leta 1941, se je pred 150. leti ustanovljena, prvotno »lirealna knjižnica« imenovana, pozneje v »c. kr. Studijsko knjižnico« prekrSčena in 6edaj ponosna vseučilščka knjižnica vselila z vsem 6vojim inventarjem in knjižnim zakladom v svojo veliko, moderno palačo ob Vegovi in Gosposki ulici in nasproti Novinarskemu domu ob Turjaški ulici. Dve za njo pomembni imeni ulici Vega matematik in mož učenosti, kateri so namenjeni knjižni zakladi in Gosposka ulica, ki spominja na staro posvetno in duhovno gospodo, naklonjeno z darovi in podporami knjižnici od njene ustanovitve naprej. Letos se je knjižnica od svojega postanka že četrtič selila. Upajmo in daj Bog. da 6e to ne bo več primerilo in da 6e bo knjižnica lepo razvijala in bogatila z vsemi lepimi knjižnimi bogastvi. Prvič se je knjižnica selila iz znamenite redute na St. Jakobskem trgu v staroslavno licealno poslopje, kjer je ostala nad 70 let in od tam, ko je do zadnjega vztrajala v starem, od potresa razrahljanem poslopju 1. 1901. To leto je knjižnica Sla za nekaj let osebenkovat v nekdanjo Waldherrjevo hiSo v Beethovnovi ulici, kjer je sedaj gospodarski urad mestne občine in v muzej. Leta 1907. pa 6e je septembra knjižnica preselila v prostore na ženski realni gimnaziji na Poljanah. Četrta selitev v lastno palačol 2e pred meseci so začeli voziti iz kletnih prostorov letnike raznih tam na kupe zloženih časopisov, ko niso imeli drugje zanje prostora. Pravo in natančno preseljevanje knjižnice pa je trajalo šolska obvestila Učiteljska šola v Ljubljani. Vpisovanje v vse razrede učiteljišča in obeh vadnic ter v otroški vrtec bo v petek 5. septembra od 8 do 10.30 v lanskih učilnicah. Za vpis na učiteljišče ie potrebno spričevalo in potrdilo o višini davkov (za brezposelne in begunce nekolkovana izjava, da nimajo nobenega obdavčenega dohodka). Pri vpisu mora vsak učenec plačati poleg šolnine še takso za prijavo, prispevek za zdravstveni fond, za knjižnico in učila 34.20 lire. Slovenski učenci z drugih učiteljišč bivšega jugoslovanskega ozemlja morajo do 3. septembra vložid prošnje za sprejem na ravnateljstvo učiteljišča. Prošnje je treba kolkovati s kolkom za 3.80 lire in jim priložiti dijaško knjižico. Učenci, ki so imeli v prvi konferenci drugega polletja slabo ali prav slabo oceno, morajo delati iz tistega predmeta popravni izpit. Učenec, ki nima ne dijaške knjižice ne spričevala, mora delati razredni _ izpit iz vseh predmetov. Popravni in razredni izpiti za te učence bodo v petek 19. septembra ob 8. Otvoritvena služba Sožja bo v ponedeljek 22. sep- tembra ob 8 v cerkvi Srca Jezusovega, odkoder odidejo učenci v šolo. Redni pouk prične v torek 23. septembra. — Ravnateljstvo. Vpisovanje v ljubljanske ljudske Sole. Iz raznih vzrokov mnogo staršev ni že v mesecu juniju vpisalo svojih otrok v ljudsko šolo. Vse te in nanovo priseljene opozarjamo, da je letos izjemoma še vpisovanje v vse ljubljanske ljudske šole vn,sicer v ponedeljek 1,. septembra za novince, dne 2. septembra pa za vse druge, ki so že bili na zavodu ali so se priselili iz drugih krajev. Za vpis novincev je potreben krstni list (ali družinska knjižica) ter izpričevalo o cepljenju koz. Za one, ki so že obiskovali šolo, pa zadostuje zadnje šolsko izpričevalo Šola se začne 22. septembra s šolsko mašo. Natančnejša pojasnila se dobe pri upravitelj« tv ih šol. Vpisovanje vajencev na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo v nedeljo, dne Sl. avgusta 1941 dopoldne pri upraviteljstvih posameznih šol. Vajenci-novinci morajo pri vpisu predložiti učno pogodbo in zadnje dolsko spričevalo, ostali vajenci pa samo lansko izpričevalo obrtno nadaljevalnih šol. Pričetek pouka bo objavljen naknadno. « specializirani tečaji za nadomeščanje ali skrajšanje učnih let. — Odložena vojaška obveznost. — Zavod za notranje in zunanje u-čenee. — Penzionat in kraljeve Sole. Vpisovanje prosto. Zahtevajte program. II’ speclalizzato oorsi reenpe-ro annl e abbreviazione. — ProroRa servizlo militare — Convitto.- Semioonvitto. Pensionato alunni e scuole regie. Aperte iscrlzloni. Chiedere programrna dober poldrug mesec. Vsi knjižničarji in knjižnični nameščenci so imeli v tem času polne roke dela in opravila. Z največjo požrtvovalnostjo, natančnostjo in vestnostjo so se počasi prevažali knjižni zakladi in arhivi v novo palačo. Za selitev ni imela knjižnica določenega nikakega posehnega kredita. Treba pa je priznati, da je Eksc. Visoki Komisar bil od začetka naklonjen knjižnici in je poskrbel za vse, da je bilo knjižnici marsikaj omogočenega. Kako so selili knjige? Že lani so razna oblast-va za slučaj izpraznitve Ljubljane ob izbruhu vojne naročila posebne, trdne leseno zaboje, da bi v nje spravili važne listine in spise. Tako tudi finančna direkcija. Ta je imela do 105 takih zabojev, ki jih je ob selitvi dala knjižnici na razpolago. V teh zabojih, kamor je šlo knjig do 200 kg po teži, so prepeljavali knjige, zvezke, listine in druge zanimivosti v novo knjižnico. Do 100 zabojev so pripeljali v novo poslopj. Lahko računamo, da je bilo ob selitvi prepeljanih knjig, zvezkov in «ešitkov z arhivom v teži do 250.000 kg. Potreben bi bil za to prav čeden tovorni vlak. Ob selitvi so se pojavile razne težave, ki jih jo uprava knjižnice znale preudarno odstraniti in premagati. Knjig niso prevažali po glavnih prometnih ulicah. Vse je šlo po stranskih potih. Vozili so knjige pod gradom čez Prule, Šentjakobski most, Cojzov graben, po Emonski cesti v Vegovo ulico in od tam pred glavni vhod v Turjaški ulici. Treba je pohvalno omeniti, da je dala zadnje dneve Italijanska Kraljeva Financa na razpolago velik kamion, da je bilo omogočeno hitrejše prevažanje knjig in naposled inventarja. Zanimiva je dalje zgodovina pohištva, ki je bilo svoj čas naročeno v Berlinu. Pohištvo je bilo pripeljano že do Podroščice, ko so nastopili viharni dogodki letošnjega aprila. Od tam je bilo pohištvo poslano nazaj in se je ustavilo v Salzburgu, kjer sedaj čaka, da se naposled odpošlje v Ljubljano. Na odločno posredovanje Eksc. Visokega Komisarja je bilo doseženo, da je prejela tvrdka za pohištvo plačilo. V novi palači so morali porabiti staro pohištvo in stare 6telaže. Vrhnje, IV. nadstropje, kjer so skladišča za knjige, je s knjigami popolnoma založeno. Napolnjena sta oba trakta. Knjižnica sedaj šteje nad 64.000 tekočih številk. Uprava knjižnice te dni ureja knjižne zbirke. Kdaj bo pač dostopna občinstvu, posebno akademikom, je pač težko točno javiti. Ureditev bo zahtevala gotovo še mnogo časa. Košnja otave se je pričela Ljubljana, 26. avgusta. Med mašami, to je, med Velikim in Malim je, Šmarnom, je čas za košnjo otave. Sedaj je res najlepše vreme in gospodarji ga pridno izrabljajo. Travniki okoli Ljubljane in v vsej po- krajini so že polni marljivih koscev in grabljic, ki spravljajo dišečo otavo. Letošnja košnja otave je izredno ugodna, vreme pa je celo bolj ugodno, kakor je bilo za časa velike košnje, ko je marsikje kosce presenetil dež. Po navadi v naših krajih druge, to je. pozne otave ne kose. Gospodarji rajši puste travnike, da se malo odpočijejo, ali pa jih uporabijo za jesensko pašo. Ker sta bili letos obe košnji otave ugodni, so gospodarji preskrbljeni s senom tako, da jim ne bo treba po večini kositi v tretjič. Poslopje glavne pošte obnavljajo Ljubljana, 26. avgusta. V Prešernovi ulici so pričeli postavljati oder ob poslopju Glavne pošte, ki ga bodo vendar enkrat obnovili, nakar je že dolga leta čakalo. To poslopje je staro okoli 33 let ter je spadalo nekoč med najbolj reprezentativne v Ljubljani, saj je nastalo okoli njega prvo prometno središče vse Ljubljane. Sčasoma pa so okrog njega zrasle še večje palače, kakor nebotičnik, Ljubljanska kreditna banka, poslopje Bate, hotel Slon. malo dalje palača Slavije, tako, da se poslopje zdi sedaj kar nekaj majhno. Sprožen je bil že pred leti načrt, da se poslopje dvigne še za eno nadstropje ter je upanje, da se do to v kratkem zgodilo, zakaj po svojem obsegu poslopje ne zadošča več ogromnemu delu, ki ga v njem uradi opravljajo. Z Goriške in Krasa Skozi Gorico se je pred dnevi pomikalo čudno in nenavadno vozilo. Madžarski časnikar Evgen Denesz potuje po svetu in misli narediti pot okrog sveta v družbi 6voje žene in nekega slikarja. Vozilo je urejeno tako, da vzbuja na zunaj videz vozeče 6e hišice. Potovanje v njem je še dokaj ugodno. Spotoma prirejajo vsi trije predavanja, slikar izdeluje slike, časnikarjeva žena pa razne keramične predmete. Iz Madžarske so odšli že pred tremi leti in se mislijo vrniti v domovino po vojni, ker morajo oblesti še Afriko. Časnikar Denesz pa ima dohodke še od tena, ker dopisuje v pet večjih madžarskih listih V Ribnici je športno življenje živahno V nedeljo so ustanovili še lahkoatletsko, smučarsko in plavalno sekcijo Ribnica, 26. avgusta. V zadnjem času je zanimanje za nogomet v Ribnici neverjetno naraslo. To pričajo navdušeni kibici, ki jih je kljub začetnim neuspehom domačega moštva vedno več na vsaki tekmi. Mladi športniki so prijeli kar zares, sami so si preuredili igrišče in deloma preskrbeli opremo, kar je zahtevalo precejšnih finančnih žrtev, posebno še ker se v Ribnici kljub številnim kibicem, ni našlo nekaj mecenov, ki bi denarno podprli delo nadebudne mladine. Zadnjo nedeljo so ustanovili v klubu poleg nogometne sekcije še lahkoatletsko sekcijo pod vodstvom Pakiža Marjana, plavalno pod vodstvom Divjaka Danila in smučarko pod vodstvom Jura Baumgartna. Najbolj popularna je seveda nogometna sekcija, in ta je prinesla v Ribniško dolino, — to, kar do sedaj niso poznali — »športne ase in zvezde«. Nekateri 60 neverjetno hitTO postali popularni ne samo med domačini »urbani«, ampak tudi med vojaštvom. Povsod kamor se v Ribnici pokažeš, govore o nogometu in kar presenetijo te v pristnem ribniškem narečj-u z izrazi »gol, aut, fauU itd. Nogometna epidemija se je razširila že celo na va6i. Otroci ne igrajo več ringaraja, rav-barja in žandarja, ampak pridno nabijajo žogo iz cunj ali malo Batovo žogico v nadi, da bodo nekoč še zvezde na nogometnem nebu. V soboto potuje domače moštvo v Novo mesto na jx>kalni turnir tamkajšnega kluba. Prihodnjo nedeljo 8. septembra bo najbrže turnir v Kočevju, potem pa pride na vrsto še Ribnica, ki bo na ta način imela priliko, da vidi 4 klube v ostri medsebojni borbi. V nedeljo so fantje pokazali v trening tekmi prav lejx) igro, lep napredek. Načrti 60 lepi, samo denarja ni, — to je vedni nasprotnik, s katerim se mladi klub bori. Mogoče bi kaj prispevala občina, vsaj za prostor, ki ga mora klub precej drago plačevati, saj je to za našo mladino. Ribničani. jx>dprite nadebudno mladino pri njenem nesebičnem delu! Koledar Danes, sreda 27. avgusta: Jožef, Kalas. Jutri, četrtek, 28. avgusta: Avguštin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Seznami osnov davčnih zavezancev so bili že včerajšnji torek razgrnjeni v vratarjevi sobi na magistratu. Mestni trg št. 27. v pritličju, soba št. 2 med uradnimi urami. Seznami obratov dentistov in obrtnikov čevljarjev bodo razgrnjeni do 8. septembra, seznami obrtnikov krojačev in šivilj bodo pa razgrnjeni do 9. septembra, na kar opozarjamo vse interesirane. Slovenska kolesarska zveza — Ljubljana. Redna seja upravnega odbora Slovenske kolesarske zveze se bo vršila v četrtek 28. t. m. ob 19 v prostorih kavarne Voapernik, Stari trg 34. Ker se bo na seji razpravljalo o nadaljnjem de^ lovanju v kolesarskem športu, se pozivajo vsi odborniki, da se te seje sigurno in točno ude* leže. — Tajnik. El AR - Radio Ljubljana Četrtek, 28. avgusta. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba. — Med odmorom napoved ča.sa. — 8.15 Poročila. — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba. — 13 Napoved ča.sa in poročila. — 13.15 Vojno poročilo. — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom f. Šijanca. — 14 Poročila. — 14.15 Izmenični oncert, prenos iz Nemčije. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Karle Šlehanove, ob klavirju M. Lipovšek. — 19.30 Poročila v slo' 'iiščini. — 19.45 Koncert kmetskega tria. — 20 časovna napoved in radiiska poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. — 20.40 Orkester pod vodstvom M. Barzizza. — 21.20 Simfonični koncert pod vodstvom M. Cag-giana. — 22 Razgovor v slovenščini. — 22.10 Koncert pianista Antotfa Trosta. — 22.45 Poročila v slovenščini. Lam pade olettriche <£ tMU i ttpi e per qaatsiast applicazione. prodotte nei gratv diosi stabilimonti di Alpignano (Torino), dotati dt macchioario moderniasimo e di laborator.! sperioienlali perfctti. \PlllUra K.A.I. tfiu.10 « vu s. luaniia. jo LAMPADE PHILIPS ŽAREČA LUČ Vsakovrstne efektrlCne Jamice, za miline uporabe, proizvod inanih. velikih tvorne v Alpignano (Torinoi, opremljenih z nairnodemejiimi »troji in > dovrSenimi eksperimentalnimi laboratoriji. ■bik pdr ** rniLips a.a.e. m lano . vu s mamti a rnj HERAmVIENNA AUTUNNO 1941 (21-28 SETTEMBRE) Informazioni: Rappresentante Onorario Regionale della Fiera di Vienna: Ing. L M. FELUC, Trieste, Via Fabio Severo No. 11 (Tel.92-03) Ridazioni ferroviarie: Italia 30. Germania60% Popnsti na železnicah: Italija 30. Nemlija 60% DUNAJU 3ESENI 1941 (21-28.SEPTEMBRA) Informacije: Častni pokrajinski zastopnik dunajskega sejma: Ing, E. M. FEUX. Trieste, Via Fabio Severo No. 11 — CTel. 92-03) Andrejčkov Jože pisec našega novega romana v slikah Glavna cesta, ki veže Ljubljano s V 21. zvezku Slovenskih Večernic je leta 1870 izdala Mohorjeva družba An-drejčkovega Jožeta povest »Žalost in veselje«. V njej nam pisatelj pripoveduje o čudovitih prigodah slovenskega najdenčka, o njegovih ujetništvih prj roparjih in o suženjstvih pri divjakih, iz katerih zmeraj srečno pobegne in po največjih nevarnostih širom 8v£ta nazadnje najde svoje starše. Vse dobre osebe v tej povesti dobijo zasluzeno plačilo, vsi hudobni pa pravično kazen. Ta romantična povest je izzvala med preprostim narodom veliko navdušenje in je bila v tistih časih za Cigl®r" jevo »Srečo v nesreči« in Jurčičevim »Jurijem Kozjakom« najbolj čislana, še danes se je starejši kmečki ljudje z veseljem spominjajo, mlajši rod pa je skoraj že ne pozna. Ob desetletnici smrti Andrejčkove- fa Jožeta leta 1884 je pričel izdajati . Krajec v Novem mestu njegove zbrane spise, uredil jih je bil profesor Rajko Perušek, in jej. zvezek z »Žalostjo in veseljem« doživel več natisov. Znameniti pisatelj Robert Louis Ste-venson je napisal svoji povesti »Otok zakladov« uvodno pesem, ki pravi v njej, da bo izkopal grob piratom, čudovitim vožnjam in sebi, kadar se mladina ne bo več navduševala za staro romantiko o samotnih otokih, jadrnicah, o zakopanih zakladih, nevarnih vožnjah in aaljnih deželah. Ta čas še ni prišel in bosta naš pustolovski roman, ki je v slovenski književnosti sploh redkost, in njen stvaritelj Andrejčkov Jože spet stopila iz pozabljenja zlasti, ker bosta zdaj v našem listu podana v podobah, to je v obliki, ki je danes najbolj priljubljena in vsakomur dostopna. Celjem, nekdanja najvažneiša prometna žila do morja, zavije kmalu nad Lukovico v ozko dolinico — v nekdaj zloglasni Črni-graben, ki drži gori do Trojan. Po eni uri hoje pridemo iz Lukovice v prijazno, čisto vasico Krašnjo. Njej nasproti se strmo vzpenja pobočje Limbarske gore, slavne božje poti sv. Valentina, prav nad vasjo pa se gričevje počasneje dviguje in že po kratkem vzponu pridemo na prvo stopnico — na Konja. Tu stoji prijazna hišica z lepim razgledom na Limbarsko Rpro, veliko cesto imaš na dlani, r*>-gled v daljavo pa zapira venec hribovja med črnim grabnom in Morav-ško_ kotlino. Iz napisa na marmorni plošči zvemo, da se je rodil v tej hiši 24. marca 1845 slovenski pisatelj Jože Podmiljščak — Andrejčkov Jože. Velika cesta, ki je nad njo preživljal Andrejčkov Jože svoja mlana leta, je bila učiteljica nekaterim slovenskim pisateljem. Pred Jožetom je Janez Trdina na počitnicah pri svoji teti opazoval težke parizarje, ki so vozili blago iz Trsta na Dunaj in nasprotno, za njim pa so prisluškovali njenemu utripanju Janko Kersnik. Maselj-Pod-limbarski, Fran Dertela, in še danes vzraščajo v tem romantičnem kotu pi-satelji-samouki, prežeti s spominom na stare čase, dobre in hudobne graščake, in strahotne zločine, ki so se v temnih nočeh dogajali vv Črnem grabnu, ko so rokovnjači pobijali tovornike in Fran coze ter je njih zadnje krike dušilo gosto bukovje na obeh bregeh. Če pridenemo še krvave zgodbe iz nekdanjih dni, kakršnih je Jože gotovo zadosti čul iz ust kmečkih očancev ali starih ali starih mamic, je to popolnoma dosti, da sc je lahko razvnelo v nadarjenem dečku hrepenenje po nevidnem svetu. Jožetov učitelj župnik Jurij Varl je pregovoril starše, da so ga poslali v ljubljansko normalko, iz nje pa v gimnazijo. Poleg staršev je podipiral nadarjenega fanta tudi župnik Varl, vendar oboja podpora ni zalegla in je živel Andrejčkov Jože bedno življenje takratnega slovenskega kmečkega študenta. V četrti šoli leta 1864 pa se je seznanil z urednikom Janežičem, sicer le pismeno, osebno se nista nikoli srečala. Janežič je spoznal njegov izredni pripovedni dar in ga je seveda takoj pritegnil v svoj krog. Do svoje smrti 1869 je Janežič gmotno podpiral Podmiljščaka, ga navduševal za pisanje in mu največkrat sam določeval, kaj naj piše. Od takrat je začel Andrejčkov Jože neutrudno pisati. Polnil je s svojimi spisi vse tedaj izhajajoče časopisje in knjižne izdaje. Dobrotnik skoraj vseh slovenskih pisateljev mu je §isal v tistem času: »Vam je podaril tvarnik lep talent, rabite ga, kolikor Vam pripuščajo drugi opravki; na čast bode Vam in vsem Slovencem.« Janežič mu je tudi svetoval, naj prireja različne povesti iz tujih književnosti. oziroma jih naj »presadi« v slovenski jezik, kar ga je Andrejčkov Jože rar r In v temni noči, ki naj bi bila njihova zadnja noč, so križarji tiho sedeli ob ognjih in gledali proti nebu, kjer se je svetlikalo na tisoče zvezd in proti nasprotnem bregu, kjer so se na nasprotnem bregu svetlikale drugačne luči, ki so se zdele kakor bliskajoče se oči lačnih zveri, ki željno čakajo na plen. Noč je minila. Komaj se je začelo nekoliko daniti, ko so križarji zaslišali topotanje konjskih kopit, ki se je naglo bližalo. Križarji so se nemudoma dvignili in skočili na konje. Andrej je počasi izdrl meč. »Gospod Tankred! Nek sel je prišel k vam od črnega križarja.« »Naj takoj vstopi!« Vojščak, ki je prinesel sporočilo je stopil k vhodu v šotor in namignil stražnikom, ki so stali pred šotorom. Sredi med njimi je bil nek Arabec zavit v strgan plašč. Čez nekaj hipov je sel že bil pred Tankrediom. »Kako ti je ime?« »Mohamed, moj gospod.« »Praviš, da te pošilja Črni križar?« »Rea je, sidi. Tu je njegovo pismo.« Tankred je iz Mohamedovih rok vzel pismo, ga razvil in nekaj minut pozneje so okrog šotora odmevala ostra povelja. »Pripravite konje! Vsi italski vojščaki naj bodo pripravljeni in naj se zberejo na koncu taborišča. Za 'hip odidem k Gotfridu Bujonskemu in se prav kmalu vrnem. Matej, pripravi mojega najboljšega konja!« Matej je stekel, da izvrši vsa gospodarjeva povelja, Tankred pa si je opasal meč, pograbil čelado in pomignil Mohamedu. »Pridi z menoj! Brez dvoma poznaš dobro vso pokrajino, če se nam s tvojo pomočjo posreči priti pravočasno na pomoč Črnemu križarju in njegovim pogumnim tovarišem, dobiš toliko zlata, kolikor ga boš mogel odnesti v svojem turbanu.« Dospela sta do Gotfridovega šotora, ko se je ta ravno pogovarjal z nekaterimi poveljniki. Tankred je Gotfridu pokazal pismo črnega križarja, Mohamed pa je opisal vse dogodke zadnjih dni in sedanji položaj male skupine križarjev. Povedal je tudi o Hasanovi četi, katero Andrej vodi za seboj proti Lidi Ob Hasanovem imenu je Alan, ki je tudi bil navzoč, udaril 6 pestjo po mizi. »Hasan! Ta razbojnik je pobil petdeset mojih najboljših ljudi v boju pri Dorileji. Zelo hvaležen vam bom, gospod Tankred, če mi dovolite, da sam opravim z njim. Imam še štiri sto junaških vojščakov in poleg tega bo moj bratranec Rambald brez dvoma prav rad prišel z menoj v svojimi dvesto ljudmi1.« »Oprostite, gospod Alan, toda mislim, da bodo moji vojščaki zadostovali, da premagamo Hasana in rešimo črnega križarja.« Gotfrid je videl nevoljo na Alanovem obrazu in je zato odločil: »Gospod Tankred, mislim, da bi bilo prav, da vi pohitite, da pridete čim prej na pomoč črnemu križarju in pustite, da drugi opravijo s Hasanom.« Tankred je takoj uvidel modrost Gotfridove odločitve. »Prav imate! Naj se torej Alan spravi nad Hasana,- jaz pa pohitim s svojimi ljudmi naravnost k Mabruk-el-Gadijevi trdnjavi.« Vest o bližnjem vojnem pohodu se je nemudoma raznesla po vsem taboru in ko sta obe četi zapustili taborišče, je pod Alanovim vodstvom bilo tristo vojščakov več, kakor je sam mislil. Tudi Tankredovi četi se je pridružilo nad petsto navdušenih borcev, ki so komaj čakali, da pridejo v stik s sovražnikom. Medtem ko je Alan s svojimi ljudmi krenil v smeri proti El-Mulebbisu, je Tankred hitel s svojo četo proti Efraimskim goram. Na čelu je jezdil Mohamed, katerega je upanje na bogato nagrado podžigalo, da je komaj čakal, kdaj pride do cilja. Dirjali so skozi številne vasi, kakor da bi jih podila vsa saracenska vojska, prebredli so roke Belat in Kurawa in so prenočili ob vznožju neke gore. Ko' so drugo jutro nadaljevali svojo pot, so v daljavi zagledali velik oblak prahu, ki se jim je bližal. »Saracenski jezdeci nam prihajajo nasproti,« je dejal Mohamed. »Strnite vrste!« je velel Tankred svojim jezdecem in vzpod-bodel svojega konja. »Kmalu bomo videli, kdo so.« Ni bilo treba dolgo čakati. Razdalja med obema skupinama sc je vidno manjšala in prav kmalu se je dvignil bojni krik iz vrst križarjev. Skupino, ki jim je prihajala nasproti, je tvorilo kakšnih sto konjenikov, ki so se hoteli nemudoma umakniti, so se zavedeli silne sovražnikove premoči. Prepozno! _ Križarji so jih prav kmalu dosegli. Nikakega boja ni bilo. Tankredova četa se je zakadila v nasprotnika in ga pomandrala pod seboj. V prahu, ki se je dvignil izpod konjskih kopit, je bilo videti samo bliskanje mečev. Tu pa tam se je kakšen krik razločil iz splošnega hrumenja. Nato pa je vse utihnilo. Križarji so nadaljevali svoj nagli pohod. Za njihovim hrbtom pa je od sto jezdecev, katere je Hasan poslal, da bi Andreja napadli od zadaj, ostal le brezobličen kup teles, iz katerega se je od časa do časa dvigalo stokanje ranjencev. Po planjavi, kjer je še pravkar odmeval bojni krik, so dirjali konji brez jezdecev. Povsod naokoli je vladala smrtna tišina. Tako je končala četa, katero je Hasan poslal, da zahrbtno napade njegovega smrtnega sovražnika, črnega križarja. Drugo skupino je doletela ista usoda. Vojvoda Alanski je že nekaj ur prej dospel do ognjev, okrog katerih je taborila Andrejeva četica, ki je mislila, da se ji bližajo Saraceni. Pogumna peščica vojščakov se je zakadila proti bližajoči se četi, ki ,pa jo je sprejela z navdušenimi vzkliki. Brezmejno je bilo Andrejevo veselje, ko je videl, kako veliko število križarjev mu je prispelo na pomoč, še bolj pa je bil srečen, ko je izvedel, da je Tankred s tisoč petsto jezdeci odhitel na pomoč Črnemu križarju. Za Llndifco tiskarno t Ljubljani: Joio KramarH — Izdajatelj: Inl Jo*e Sodja — Orednlk: Mirko J amrnlfa — Rokopisov n« »racamo — »S1o»enskt dom« Izhaja »«ak ■»* nik oh J* Mesečna naročnin« Jo 6 lir, za Inozemstvo 10 Lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica G/Ul - D p ra vat Kopitarjeva olica 6. Ljubljana — Telefon «ev. 40-01 do 40-05 — PodroTnleoi Noto mesto-