Leto IV.» šiev. 65* V Celjit, sofoota dne 10. iunija 1922. PoStnlBB ulaEana v wMwl Ij^IhI ^I^^^^^H ^^^h ^^^H ^^f^sss^^v ^^^^¦¦^^^^A i^^H ^^^K ^^^B ^^^B ^^^h ^^^H ^^^^h^^^^^^b Stane letno 48 Din, mese *-* j^~~ni*^w — Oglasi za mm višine „ • \'^f^'"^^3StSLöm. osrartnice in zahvale 50 j DcA^ /^^^SS^^S^ P* ,1M«'«-------—¦-------------''I i ii. ¦ Izhaja vsak torek, čeirlck in soboto. Urednižtvo Strossniajerjeva ui. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravnidtvo Strossmajerjeva ui. St. 1 pritličje. Telefon št. 65. D=3 RaCun kr poštnega čckovnega urada Stev. 10.066. =3 Dr. V. KUKOVliC: \%\j Resna beseda LjubljaSfö Mi tustran Save snio dcsetletja r??*^ (ii liociili v Ljubljano, da se tam napije- j nio narodnega navdušeii.ia in se vrnemo \ z dobrimi moralnimi utisi na scverno j mejo Slovenije. Če bode Ljubljana po- j stala Kanicnarovičeva Ljubljana, bodo S sc našc simpatije uo nic zelo ohladiie. Ali sino cenili Ljubljano prvaka Ivana Tavčarja in odkar jc bolan in se ne ude- ležujc javnega življcnja, Ljubljano 2er- javoV'O in sino- jo hneli radi. Lc bocie Ljubljana začela noreti za Kamenaro- vičem, bomo lnoraii vprašati, kaj nas ^e 1 v na nib veže. V Žerjavu danes viclimo duševnega voditelja slovenstva, poznci- Jiio ga, kcr mis jc bodril v Ptuiu, v Cijiu, v Mariboru v najtežjih časili. j O Kamenaroviču nc venio, kaj ie z"e j vsc bil, morebiti jc boliše, da niuogo o j tem ne izvemo, da nas šc boli no ra^- ocara Ljubljana, ki jc mrtva nasproti n a pad oi n legn človeka na svoje^a pr- vcga ¦soniešcaiia ^crjava. Drava tucc j Cecilija ite Snbran, hči grofa Folcalquicra. pokrita s klobukom iz rudece svile in oblečena v ozko krilo iz rudečega satina. Njeu Ijub- Ijeni je bil Berenger d'C Palasol. Ne- kega, due. ko ji je ponudil levo roko, da bi se oprla nanjo in stopila raz konja, Je 'ži\al obrnila glavo, odprla svoi gobec In ! odgriznila trubadurjevo' roko; dal ie ue- I snieo svoji krasotici in jo vprasai. ee ie zadovoljna s sprehodoin. Nekoliko dalje je bila se eiia blazina, ki pa ni bila še zasedena. fa nrostor je bi! pripravljen za Clermondo, damo des lcs-d'Or. Potem so vidcle oci bledo in žaio- stno v obleki iz be'lega platna, katero niso krasili nikaki okraski, Alaetto de Meolhon. bosonogo vsled neke obljubc, ki jo ie storila. Nobene.efa liubljenega ni hotela vec, poljubljala ie ooKosio niali skofovski križ, ki ga ji je podaril neke^n dne, ko se je spovedala, Flodoard de Ouiqiierand, Avignonski škof. \ Nasproti sodišču, vendar v precej- ! snji oddaljenosti so bile zbrane kakor cvetlice na travnikih, daine zborovanM in ne dalee proč od njih nekateri še v dvorani, drugi ob straneh v stranskih prostorih trubadurji, kavalirii in duhov- liiki. Ti so bili obleeeni v bele albe, ka- kor bi hoteli ravnokar brati maso. Me- šali so se med ženska krila, poeasno, po- uižuoi in ljubeznjivo, iinenitnejši so pa obkoljevali Plodoarda de Ouunieranli, katerega ie krasila dalmatika iz vijoli- eastega velurja. Nikdar ni bilo še videti veličastnejšega cerkvenega dostojan- stvenika. Bogata dama F.vdoksa ^e koc-lluaut — ki ga je poročila, čcprav vdova, kar ie storilo teda.i mnogo bož- jiii služabnikov — ga ni spustila fzprcd oči, kakor bi se bala. da ga ji kedo vza- me; on pa ni pogledal nobene dame ra- zun svoje, čeprav je bila manj priietne- ga obraz-a in prepirljivega značaja. (Dalje prihodnjiC'.) Stran2. ____»jsl Ö V A D Ogji__ -™.~*-.l^I_ z obraza. Nevesta sc nm vuckrat ljubc- ! znivo sinehlja. Kralj odpase sabljo, isto storljo price. Za kralja se postavi njegov kuni princ Yorski. za nevesto stari sva| prsnc Arzcn, vsak s svatbeno svcčo v Voki. Nato blagoslovi patriarh prstanc in knez Arzcn jih izroei itilademu paru. S pov- züignicniin glasom vpraša patriarh kra- ]ju in nevosto, jc li iniata resno in dobro premišljeno voljo vzeti drug drugega v zakon. S krepkim glasom sta odgovonla oba: »Imam, Vaša' Svetost.- Nato jc pa- triarh povczal ženinn in nevesti rokl z bclini robcem in jima stavil krone na glavo, blagoslovil čašo vina in dal piti kraljn, kraljici, kumu in starešini. Na koru so ined tern odpeli prckrasne sta- roslovenske molitve »Isaije likuj«. »Svjati mučenici« in «Slava Tebje«. Na- to je snel patriiarh kralju in kraljici kro- ne raz glavo, izvrsil molitev in imel kra- tek nagovor na poroeenca, v katerein fi- nia jc čestital. S tern jc bila poročna ceremonija zavrsena. Slcdil jc podpis poročnega protokola, ki so ga podpisali kralj in kra- ljica, rumunska kraljeva dvojica, knm in stari svat in naposled patrijarh. Pevcl so zapeli zahvalno pesem. S solzami v očeh sta pristopila nevestina oee in mati obicla kralja in kraljico, ju poljiibila In blagoslovila. Ostali clani rodbine so prf- srč11o cestiiali. Mogočno jc zadoncla Ma- s'a državna himna. Med gnnenjem topov sta si' vnlado- poroccuca z velikim spremstvoin vračala iz cerkve. Zunaj se je med tern poobla- čilo in padati je zaeel precej gost dež — od vseh tolmačcno kot srečno znavnenje. V prvcm vozu sta se peljala kralj Aleksander in kraljica Marija, v drugem rumunska kraljcva dvojica, za njimi o- stali visoki gostje. Srečnih in smchljajo- čih obrazov sta sedcla drug poleg dru- gega kralj in kraljica in sc zahvaljevala za burne dokaze Ijubezni, katere jima je dajal narod. Rdecega li'ca in solznlh oči jc kraljica radostno odzdravljaia množicam. Pred dvorom so pričakovafe vladarsko dvoiieo devoike v krasnih na- rodnih nošah. Za dvoruimi vo/.ovi so sc zvrstile razne tujc misije in deputacije s vscn strani naše države. Prcd vrati kraljeve palace-je stalo seljaeko dete, sinček priprostega krneta iz Topole, rojstnega kraja dlnastije Ka- ragjorgjevičev. Kraljica ie vzela otroka v naročje, ga prisreno poliubila ter ga dala kralju, ki jc storil isto. S tern sim- boličnim dejanjem, ki je dokumentiralo krvno zvezo vladarske hiše z narodom, sta prestopila novoporočenca prag svo- ' jega novega doina. Kraljica if prekora- čila širok pas belega platna. znak, da zapušča stari dom in stopa v novo žlv- Jjenje, ter je vzela od mladcga dckleta rešeto. v katerem je bila pomešaiia P3e- nica s sladkorjem. Kradi in kraljica sta vzela zrno pseniee in sladkorja v usta, ostalo pa jc kraljica potrosila med okoli stoicčc dostojanstveni'ke in scljakc — sirnboliene ein, ki nai znači blagoslov v hiši. Spremljana od najožje suite, sta se novoporočenca nato podala v svoje a- partmane, med tern ko so zunaj na ulicah orili vzkliki množic, jubilirale godbe, bu- cali nad mestom aeroplani ter metali cve- tje na kraljevski dom in ko io s Kaliinss- dana odmevalo grmenje topov, katcrim so odgovarjali topovi monitoriev na Savi. Toeno ob 12. sta kralj in kraljica v purpurni dvorani v navzočnosti rutnun- ske kraljeve dvojice. kuma. sfarega sve- ta, prič in princczinje Ileane sprejela po- klone in čestitke inozemskih misij, diplo- inatskega zbora, patri.iarha. vlade pod vodstvotn ministrskega predscdnika Pa- šiča, predscdstva skupščine, cerkvenili dostojanstvenikov in zastopnikov beo- grajskc, bukareške in pariške občine. Ob 13.30 se je vršil v kristalni dvo- rani slavnostni obed. P,o kosilu sta se kralj in kraljica dala slikati. Ob 22. uri sta se kralj in kraljica po piisrcnem in ginljivem slovesu od star- šev in rodbine odpeljaJa z dvorskim vla- kom ha Bled. V lijuncm spvemstvu se nahaja načelnik slovenskega oddelka v ministrstvu notr. zadev dr. Svetek. Kralj in kraljica prispeta na '51ed 9. tin. popoldne med 2. in 3. uro. Dvorni vlak prispe v Ljubljano okrog i>ol 12. ure ler ostane na južnem kolodvoru približno 10 minut. Od tarn zapelje wi državni ko- lodvor, odkoder po kratkcin orestanKu liadaljuie pot na Oorcnjsko. OficielnUi sprejcmov ne bo- 0 islamu. (Predavanje Ed. Šimnica na celjskem Ljudskem vseučiliščiO V Arabiji jc bilo precej Judov, ki so zbežali vsled politične odvisnosti iz Palestine in so se tu poarabili. Abesinj- ski sužnji so princsli v Mckko krščan- stvo Iii v Našranu v Jemenu jc bil sc- dež krščanskega škofa, na Syrijo meje- či rodovi so prcvzeli krščanstvo. Kakor je bilo Mohammedovo i'iianje o obeh verah pomanjkljivo — starega m novega zakona ni poznal. slišal je le le- gende Judov in Kristjanov, preprežcne z rabinskinii bajkami in apokrifnimi pri- povedkami — vendar Je bil navduscn za idejo enega stvarnika, vstaienia od mru. vih in poslednje sodbe. Bogovi njegov.Mi soroiakov so mu postali mrtvi maiikl. njihovo češčenjc se mu je zdelo sra- motno in čimbolj se je zatopil v spozna- vanjc božje, tim gniisuejše se mu /c zdelo paganstvo njegovega naroda, tem močneje ga je navdajala želja, da bi Ci- sto vero očaka Abrahaina in Ismaela u- postavil. Da bi bolj nemoteno mogel pre- ! misljevati, sc je pogosto podal v divjo skalnato sanioto Pri Mckki. Asceza in liočno čuvanje sta povišali še bolj nje- govo nervozuost, sanje in halucinacije so ga tako vznemirile, da se mu je na gori Hira v njegovem štiridesetem letu, v letu 610 v mesecu Ramadanu naen- krat prikazal angel Gabriel in mu za- klical: berü. odgovoril mu je, da nc more brati. Angel mu je trikrat ponovil. da naj pridiguje, na kar mu jc dal prvo razodetje Sura 96, 1—5: Beri, v imenu tvojega üospoda. ki je vstvaril vstvaril človeka iz striene krvi Beri, kajti tvoj Gospod nad vse ; dobrotljtv, Ki je učil pero. Učil človeka, kar ni znal. Ves prestrašen in misleč, da :-;a )t luidobni üuh obsedel, je bežal doinov h Chadiži in ji razodel, kaj ie doživei. 2cna ga je potolažila, temne misli so sa mučile in čakal je na zopetno prikazen angela. Ni se mu hotel prikazati. že je hotel skočiti z visoke pečinc v prepad in storiti tej negotovosti konec, ko se mu je čez tri leta, Fatra, angel Oabrwl \ zopet prikazal v nebeški lepoti. TresoČ se, je tekel k Chadiži in jo prosil, da naj ga kakor vedno pri takih napadih pokn- je z njegovim plaščem. Ko je tako ležal, je zaslišal besede sure 74, 1—(i: »0, pokriti, vstani in svari! In tvojega gospoda i— povcličuj ga ! In tvojo obleko — očisti jo! In hudobijo — beži pred njo! In ne bodi radodaren, da bi več prejei. In čakaj na tvojega gospoda v potr- pljenju!« To razodetje je imcl za božjo po- svetitev v proroški stan. Trdno je Dll prepri'Can, da ga Je Bog izbral za po- slanca, ki naj bi Abrahamovo vero zopet vpostavil, ki naj bi bil poslanec veseTja vernim, poslanec kazni nevernim. s ks*> ranovhni stavki' oborožen, je bil pn«- pravljen prenašati, zaničevanie, sramo- to, zasramovanjü1, zaptistiti očetovsko mesto, se poslužiti zvijače, silc in pre- vare, dokler ne pride kot zmagovalec v Mekko ter ne združi vseh arabskih ro- dov pod zastavo Islama1, ki je zavzemal1 sto let po njegovi smrti največjo drža- vo, kar jih je do tedaj svet videl. Ko jc Mohammed nastopil, ie prido- bil malo privržencev. Njcgova lastna družina, zlasti njegov stric Abu LaliaD, ga ni hotela poslušati. V 111. suri prav*: V imenu Allaha usmiljenega, milosrd- negai Pogin rokam Abu Lahaba in pogin njemu! Nie naj mu nc koristi njegovo pre'mo- ženje in njegov dobiček. Corel bode v ognju plamtečcm, Mcdtem, ko bode njegova žena drva nosila, iz palmd- vih vrvi okrog vratu. Celjske naviee. PROSLAVA KR. POROKE V CELJU. Na predvečer kraljeve poroke je prS redilo Mcstno gledališče slavnostno pri- reditev s sodelovanjcm Celjskega gocl- benega društva in ceijskih peveev. Ofe- dališoc jc bilo nabito polno, videli siiio oiicielne zastopnikc vseh tuk. oblasti. Slavnostno lep in prisrčen značaj vecc- ru ste dali nasi dvc mladi deklamator'd Vida Cerncjcva in Nada Radiceva, ki sre zeli burne aklamacije za lepo prednaSa- nje pesmij. ki jih je spisala za ta večer gdč. AnictT Černejcva in ki. ste tolmaclli naša lepa in patriotična čuvstva našcmn kralju in naši kraljici povodom poroke. Drnmatično drušivo je uprizorilo Bram» slava Nušiča »Knez Sembeiiiski«, živo, tragično sliko iz zgodovinc trpljen^a srbskega narodn v Bosni prcd osvobojc- njein. Nasi igralci in igralko. ki so na- stopili v sli'kovitih nacionaiiijh kostumih. ki jih je Cclju velikodušno dalo na taz- polago zagrebško gledališčc. so dosegli pcpolen uspeh. Za Icp veeer v- glccl?.- liSču, ki nam ga je Dramatično drn-" štvo v Celju tako srečno priredilo, smo temu dništvu ob koncu sesronc lepcga kulturnega dela. dolžni Gcljani vso hvalo. Proslava kraljeve poroke v Cel.ui. /le v sredo popoldan se je naše mcslo odelo v slavnostno svcčano odelo. Okna v svežem zclenju in cvetju. hise v na- rodnih slovenskih in državnih zastavali. Ziutraj ob petih budnica pred vojasni- co kralja Petra, obhod z železniOarsKo godbo po niestu pred vo.iasnieo kralja 1 Aleksandra in nazaj v mesto. Ob devetih se je brala svcČana sv. maša v cerkvi ' sv. Daniela ob navzočnosii vseh voja- ških in civilnih dostojanstvenikov In mnogobrojnega naroda, da je bila cer- kev pretesna. Po niasi je bilo clefiliranje vojske pred magistratom in sDrejemanje oficielnih častitk na okr. glavarstvu m na komandi mesta. Uradii in trgovlne so bile zaprte. delo ie počivalo. bil je lep. dostojen praznik. Zvccer ob prvem mraku ie strel iz Miklavškega hriba dal znamcnje za pričetck obhoda in bakliade izpred vojašnice Kralja Petra po mest- nili ulicah. 2elezničarska goilba je ig- rala narodne himne, in na tisočc in t?- soče naroda je valovilo po mestu, ki }e bilo skrbno razsvetljeno. Ci-. tove ten- niene hi'be se ob takih prilika'u redno pw- navljajo. zato pa je treba enohie pripra- ve in nc slnčajnosti. Celje je ta c'iva cfni dalo lepega in vidnega izrazn svojini n;;- cionalnim in patriotskim čustvom. Maiuranti letuika 1897. ki so matii- rirali na ccljski gimnaziji ali so sicer sai del višjc gimnazije dovrsili v Celjii, maturo pa leta 1897 napravili ua kateri- koli drugi gimnaziji, se prosijo. da takoj pa tej objavi naznanijo svoj nataneni sc- dajni naslov podpisancniu. Obrtnoza- družni komisar Nace Založuik. Celje, Presernova ulica 3. Vandalizem! Do seda.i >>v ucz.ianl zlikovec je odnesel v inestneni vrtu v cetrtek po ' = 9. uri zvccer edino \reč- evetno sadiko planike. Na ta naOin je ves ti'iid naših planincev, ustvariti v niestnem vrtu kar najbolj popoino zblr- ko planinskih evetk, brezuspesen m brezploden. Marsikateri prm, da bi ra'J kaj prinesel, pa tega ne stori, ker prine- sena evetka cez par dni itak zgine. Več- krat se je že poiavil med občinstvom klic po ograji. Ključ od vrat naj bi inici niestni vrtnar. Zanesljive osebe, ki se resno zaniniajo za planinsko floro, dobe ključ. Drugače bi bila greda odprta vsa- ko nedeljo in praznik od 11. do \2. urc dopoJdan pod nadzorstvom vrtnega pa- znika. Ker bi ograja precej stala in Olep- ševalno društvo v Celjii nima dovofj gmotni'h sredstev, se bo priredila v ta narrten zbirka. Zato se vsi naprosajo. Oa ne odslovijo nabirateliev ter nrispevajo po možnosti. Na ta način bo mogočc r:- stvariti gredo planinskih evetk ki bo kras in ponos niestnega vrui. Poizkušenl samomor. Dne Sk juntfa je popila Hilda Mihalič delavka v tovar- ni Zlatarka čašo s solno kislino z na' mero se zastrupiti. Vzrok tega poskusa je baje šikaniranje od strani delovodje. Ista je bila takoj prepeljana v bolnico ter je izven smrtnc nevarnosti. Policijske vesti. Najdeni predrneti: Dne 3. 6. ena rumena zapestnica. Dne 4. 6. mala torbica z 1 žepnim robam,. Jf- šečim miloin, ščetko za čevlje Cistiti in škatljico globina. Dne 5. 6. v mestnem vrtu eden 10 dinarski bankovec. Prosveta- MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V torck dne 13. t. tn. abonement- predstava »Brat.ie sv. Bernards«. Soüc- iuje tiikajšna narodna godba. Cenjeno obeinstvo se opozarja, da bode začetet predstave nepreklieno ob 3. uri. Igra se v sredo ponavlja v izvenabonement. BRATJE SV. BERNARDA. (Igrokaz v 5 dejaiiiih). Brat Pavel je stopil v samostau brez resnične Ijubezni do cerkvenega poklica, zgolj materi in očetu na linbo. Sveiovno naobražcn in naprednega im- sljenja se cuti med samostanskiini ziao- vi nesrečnega. Utehe išče med klasikiin v pisatcljcvanju. Potom intrig p. Siino- ua in br. tirharda zazna prior za »kriva pota« br. Pavla in ga skuša »rešiti« s tem; da mu strogo prepove vsaka na- daljnje posvetno delo in mu zaukaže stu- -llij čerkvenih očakov. Br. Pavel potoži svolo bol prijatelju p. Menardu, čes da mu ni več obstanka v samostanu lice- niercev in da je sklenil sleči meniško haljo. P. Menard mu nasvetuic: «Poj- ditc k svoji materi — tain najdete pra- vo pot.« Pavlova mati Marija je bolehnu, pobožna žena. Med svojo zadnjo bo(e- znijo jc zaobljubila za slucai okrevanja svojo heerko Jerico Materi božji; robatl materijalist oče Zakotnik nc ugovarja. Mladi mizar Sodnik, Pavl-ov prijatelj, ki ga Jerica Ijubi, snubi pri Zakoinikovih. Kljub njegovemu prigovarjanju vztrajata očc in mati pri sklepu: »V samostan pojde. pa je konec besedi!« — Pavel se vrne na svoj dom z novico, da je sklenil izstopiti za vedno iz samostana. V rax- jarjenosti navali oče nanj. Jerica raz- odene bratn namerc starišev in svojo globoko Ijubezen do Sodnik a. V Paviu divja boj, odločilen za sestro in brata. Materi in očetu naznani, da hoce ostati v samostanu, toda pod pogojeni, da za- roče Jerioo s Sodni'kom. Sinovi žrtvi se stariša nc moreta upirati. Dnevi teko in približal se je dan Pavlovc1 zaobljubc. Stari; samostanski opat leži smrtno bolan; nadornešča ga pater prior. Vsi patri1 so zbrani v kapl- teljski dvorani. Novica Brunona spozna- jo vrednim, da prcjme nižje redovc in postane klerik. Razpravlja se o hralih Paviu in Erhardu, ki imata v dveh dnen — prihodnjo nedelio — vstopiti za vse zivljenje v red. P. Simon hvali in pri- poroča po značaju njemu sorodnega br. Krharda, br. Pavla pa ožigosa kot ob- čudovalca krivoverstva in nasvetuje, cfa sc inu naloži sc eno leto »v nreizkušnjo in i)remisljevanje.« V tem naziranju sc mu priključujc' prior. Pavlov najboljši prijatelj — p. Menard i— odločno zago- varja Pavlov plenieniti zriacaj in nje- govo vjsoko inteligenco: -- 30 tolaži in bndri. Polagoma prihaiajo menihi. Zakotnik. ki boleha n.-i sreni hlbl. hoce v obupnosti dcjaii.iski kaznovati si- ik;,. »zavržcno krcatiiro«, a sc zgrucit umirajoc. predno dospe do Pavla. Pav- lova vest Jo čista in z zma.ü;o v sreu sto- pa v svet. k\ P. Ditisvna kronika» Akademski dan PDJA. Ponovno o- pozariamo Javnost, da nriredi .>Podporno dništvo jngosl. akademikov v Ljubljanl«. ki prehranjnje v svoji menzi brezplačno ali ;>a po znižani ccni 450 akademikov brcz razli'ke strank, v dneli 10. in i 1 ju- nija pod pokrovitcljstvoin *Kola jugosT. sester« vcliko nabiralno akci.io po celi SJovoniji. Kjer pa vsled lokalnih raznier no bo mogoua akcija na ta dva uneva, sc preloži ua pozne.je. V korist PDJA sc bocio vršili cvetlieni dnevi, prodajali se bodo znaki, prirejalc veselice. kinopred- stave. tombola itd. Vso uašo javnost prosiino. da kar najboj podprc naSo ak- c'tjci. ker bi imel njen neuspeh za posle- dico ukinitev nienzc, kar bi veliki večini naših akademikov onemoffočilo nadalje- vame Studij. — Odbor za akadeinski dan Pf).)A. Dražbeni oklic. Na temcljn Ciena 86 a zakona o rtr- žavncm računovodstvu in odloka iln. okraj. raviiateljstva Maribor z due 20. H'aja 1922. št. 2255/15 proda okrajna n- prava linančne kontrole Celic dne 12. ju- nna 1922 ob 9. uri v svoji pisarni potoin javne dražbe najboljšcimi ponudtiiku sknpaj ali v posamcznih partijah: 49 no- vih žarnic a 16, 31 novih žarnic 'x 25, 97 novih žarnie a 32 in 43 novih žarnic ä SO sveč. od kaicrili jc državiia trošarina Le pkujana, nadalje nadaljc 3 nove zarnice st 10. 94 novih žarnie a 75 in 07 novih žarnic a 150 sveč. od katcrlli dr/. troSa- riiu» še ni plaeana. ¦Izklicna cena za žarnice, ki so za- trošarinjenc do 32 sveč 10 Din, za žar- nice s 50 svečanii 15 Din, za nczatrošarJ- njene žarnice do 32 sveč 5 Din, za 75 svee 15 Din in 150 svee 30 Din. Žarnice so shranjene pri oddclku ii- nančne kontrole v Celjn, ter jih mora knpec na svoic stroškc iz shranilišča odpeljati. Kupna ecna in trošarina. za koliko Ic ta sc ni plaeana je položiti takoj po iz- vršeni dražbi. Kazven tega ima kupec plaeati za dražbeni zapisnik sc takso v obliki kolcka za 2 Din in en odstolck od izJražbane sknpne ccne. Nadaljna pojasnila daie okrajna n- prava finančnc kontrole Celie do dncva dražbe ob nradnih nrah. Kr. finančno okrajno ravnateljstvn v Mariboru opozarja na sledcče: Po elenu 13J taksnega pravilnika z dne 20. VII. 1921 Ur. 1. št. 268 (kos 104 ex 1921) se mora vsak pravni pcsel, ki! ie zavezan taJts! iz čiena 10 zaeasnesfa zakona z cine 21. VI. 1921 Ur. !. St. 259 tkos 100 ex 1920 in ki ni v smisln Ciena 126 odst. I, 2 taltsn. pravilnika že ob sestavi listtne za kolkovati, prijaviti pristojnemu dav- enemn nradu najkasn. 15. dan po sesta- vi listine. S prijavo vred jc tndi položlti odpaekftne§a impo^ia po čudovito Piijekih cenah samo v veletrgovini in razpošiljalitici R. Siermecki, Celje. Bü M 126 50~18 I I^N IF '^O5§I i.,,;^^J 11^ L* PR1ZNÄK0 SOLIDKÄ PÖSTREZBÄ FR9N3Q FÜ6ÜNEL - CEL3E Gosposksi ulica 26. 99 104-35 Oglejte si manufaKturne tr go vino J. KUI3ISZ I Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra j priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Vabilo na subskpipcijo delnic Mapibopshe tisbarne d. d. v Mapiboru Redni občni zbor dne 1. aprila 1922 je sklenil zvišati delniško glavnico od K 295oo.ono'- na K 39ooo.ooo-- ter pooblastil upravni svet, izdati 2.500 komadov novih delnic po K 200'— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pridrži pravica do na- kupa 1 nove deh ice na pet starih po kurzu K 300"—. 2. Delnice se bodo izdale v komadih 1, 10 in 25 delnic. 3. Delnice participirajo na cistern dobičku druž- be od 1. julija tl. naprej. 4. Kupnino je plačati v gotovini pri podpisu. 5. Rok za subskripcijo delnic se prične 6« juni- ja in t^aja do wstetc ga 20. junija 1922. 6. Prijave sprejemajo podružnica Slaven- ske banke d. d. v Wiar-iboru, LjubBjani, Celjuy Mui-ski Soboti in Gornji Radgoni. V Mariboru, dne 30. majnika 1022. Uppavni svet Morske fisitarne d. i v Hboru Tpgovina z galainteHjskim in modnim blagotn, > ženskim in moftkim oerilom ten iaračami < FRANC KRAIMAR 144 50-17 poprej Prica & Kramar Na drobno 1 CELJE Na debelol Zaloga cigareinih papirčkov in •tročnic. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra cesta CELJE Kralja Petra cesta iZvrčuje vsa cCela točno In solidno. S = S Cene zmerne. 53 Proračuni na razpolago. 52—21 SL99ENSR9 BilHKil d. i podru» CEL3E PPEšernoBa ul. 3 Telefon St. 60 ObrestujE hranilne vlop po 41 o 2 0 dncvnc. Vezane vIoqe po dogonoru. Ljubljana - Zagreb - Beograd DelniSha glavnica in rezerve K 290,000.000 PDDRUŽN1CE: Bjelovar, Brod rt/Savi, pubrovnik,.Gorma Rad- gona, Kran j, Maribor, Murska Sobota, Os^jek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZITURE: Monoštor, Rogaška Slatina, Skofja Loka. — AHLIACUE: Budapest: Balkan bank r.t. - Dunaj: M.R Ale- xander. — Split: Jugoslav. Industnjska banka d. d. — AOENCUE: Na vseh važnih tržiSčih Južne Amerike. Hupuje in prodaja valutc in devize najbolje. Izvr- šiijB vse bančne posie točno in solidno.