■w MirtwMMWM
;dnik I
z a korist« delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi jo moč!
GLASILO ST VOH OD OMISE, L JV IH SLOVEJVCEV V AMETUK.!
----77
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
Stev. 6.
Entered fts Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offioe at Chicago, 11L, under Act of March 3rd, 18TO
Chicago, III*, 7. februarja 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo 1
Leto XII.
Key. Sojar je prišel po nagrado $25.00.
iNaži čitate'lji se menda še -prav dobro spominjajo člankov pod naslovom ' tKRBČANST VO ’ ’, v katerih je bilo razmotrivano med drugim Kanonično pravo papeža in kjer smo ponudili 25 dolarjev nagrade, ako nam kedo dokaže, da nismo pisali resnice. Ker se ni nikdo oglasil, opozarjali smo opetovano na to nagrado, vedeli smo, da na ta način bodemo moralično prisilili našo duhovščino, da ali z molkom potrdi naša, ražmotrivanja kot resnična ali pa ho dokazala, da smo v zmoti. Na vsak način mi smo hoteli, da narod zve resnico V pondeljek 27. jan. oh peti uri zvečer pride v naš urad Rev. Sojar v spremstvu advokata llrukty, o katerem se je toliko govorilo, da zna pravilno slovenščino, a še slovenski govoriti mi znal. Ko sta vstopila, sta takoj vprašala po uredniku Mayerju, kateremu sta. razodela svojo misijo. Advokat Hr ukv je rekel (ne v slovenskem jeziku): Prišla sva po tistih $25 in hitro pokazal knjigo in stran, kjer naj bi stalo zapisano ravno obratno, 'kar smo mi pisali.” — “Fourflush” bhtf, kateri se cesto opazi pri kakih eikaških čifut-skih advokatih na sodiščih, je naletel pri nas na odpor, in ko je gospoda uvidela, da nismo tako K. Z. (i-zi) smo napravili kompromis, •da Rev. Sojar pusti tisto knjigo zvano “Elements of Ecclesiastical l aw,” spisal S. B. Smith, (knjiga prva) v našem uredništvu pod pogojem, da naš upravnik in pisec onih člankov, knjigo pregleda in če najde kako točko v njej, ki je v protislovju z našo pisavo, da bo vse preklical v “Glas Svobode” in “Amer. Slovencu” in izplačal nagrado $25.00. — Potem so bila stavljena razna vprašanja, o katerih pa ne bodemo tu razpravljali in to na željo Rev. Sojarja, l-rateri nas je s dopisnico prosil, da o stvari molčimo. Podpisal se je kot mož-beseda in zato hočemo ostati tudi mi mož-beseda. Imeli smo eden teden časa, da tisto knjigo prečitamo. Knjigo smo pročitali, oziroma pregledali samo toliko, da smo se uverili, da je ista popolnoma taka kot naša.
Dne 3. t. m. (pondeljek) po šesti uri zvečer je nas Rev. Sojar zopet obiskal, z dobrim namenom, da se pozdravi od nas za $25.00 težji.
iV navzočnosti urednika, upravnika in akademika Josipa Za-vertnik, bivšega upravnika “Proletarca” je Rev. Sojar vprašal našega. upravnika., ako je pripravljen dati nagrado. Upravnik pa mu odgovori: Na podlagi te knjige, me bodete doibili niti centa, ker kar je pisano v isti na dolgo in široko smo mi zapisali v našem listu s par besedami. Rev. Sojar pa reče, dobro, jaz Vam bom pa dokazal, da se motite. Razume se, da na ta način ne bi nikamor prišli, zato je upravnik odprl knjigo in začel brati poglavja, ne pa samo en stavek ; Rev. Sojar pa je vsemu dobro sledil in hotel celo stvar spraviti na svoj mlin, kar pa se ni dalo.Za vzgled naj omenimo tu samo prvi odstavek papeževega, prava, kot smo’ga zapisali v G. S., ki se glasi: Ustave princev niso višje, ampak so subordinirane cerkvenim ustavam. Smithova knjiga pravi: Cerkvene postave so najvišje v duševnih in posvetnih stvareh, kedar se gre za blagostanje duše. Iz tega sledi, da Hubert absoluten vladar, nobena država nima pravice delati takih zakon ¿pr hyd^i, bili nasprotni zakonom papeža to kvenim zakonom. Rev. Sojar ni hotel tega na noben način priznati. Po dolgi debati je sodrng Zavertaik stavil primero in vprašal Rev. Sojarja: Ali Vi priznate, da francoska republika, vlada, ni ;prav storila, ker je napravila zakon, da se krščanski nauk zabrani v šolah in tako napravila zakon, ki je v popolnem nasprotstvu s cerkvenimi postavami.
Rev. Sojar: 'Priznam. In vlada ne bi smela kaj takega storiti, ker v tem oziru ima cerkveno pravo moč nad posvetnem in posvetni zakon se bi moral pokoriti, ker tu se gre za duševno izveličanje. Kaj pa je vlada? Ali ista ne obstoji iz katoličanov, ki z davki vzdi’-žujejo šole.
Zavertnik:	Res je, da je na Francoskem veliko katoličanov, a
zanikati pa ne morete, da ni takih, ki nič ne verujejo, ki so odpadniki, protestantje itd. in ti tudi plačujejo davke in podpirajo šole.
Rev. Sojar se je tu sam vjel in priznal, da. je tako. Pa če tudi Rev. Sojar tega ne bi hotel priznati, to vsak ve, da je tako in tako razlaga tudi S. B. Smith. Razume se, da Rev. Sojar je trdil svojo, mi se pa samo držali tega kar piše knjiga in kar smo mi pisali, pa nič druzega.
Tako smo stali na par točkah cele dve ure, a bilo pa je rešiti d3 točk. Rev. Sojar uvidevajoč, da se ne damo kar tako z lahka zapeljati. hi se bil celo rad pogodil za DVANAJST DOLARJEV, pa vudi to ni šlo, ker nam ni za tistih $25, pač pa se gre tu če smo pisal; laž ali resnico. In do sedaj ni Rev. Sojar še ničesar dokazal. Pač pa je nazadnje rekel: “Ne rečem, da je vse, kar ste pisali laž, pač pa teh točk (pokazal nam je pet točk) ne odobravam, ker iste so veljavne za srednji vek, toraj niso več merodajne za te čase”. Tudi-tisto smo mu hitro dokazali, da ni tako, temveč ravno nasprotno, ker zakon, enkrat sprejet in mi bil ovržen, je vedno veljaven, negle-de na to, če se ga kedo poslužuje ali ne.
Ker je videl, da nič ne opravi, je rekel: Tako ne pridemo do nobenega zaključka, najbolje.bi bilo, da damo to knjigo in prestavo vašega članka kaki tretji osebi, da ona presodi in se potem tega držimo. On je predlagal, da izročimo stvar advokatu Hrnbv. ki je študiran človek. Mi smo mu pa enostavno povedali, da Hrnby, član Kolumbovih 'Vitezov, ne more nepristransko soditi. Sicer pa on lahko da stvar komur hoče, mi bodemo dali zopet našo stvar našemu advokatu. Tudi to ni bilo prav Rev. Sojarju, ker on ni nikakor pri volji plačati iz svojega žepa advokatu kakih $50.00. nazadnje pa ne bi še nič dobil. 'Tako malo vere ima Rev. Sojar, da bi dobil nagrado, posebno če je še vedno tistega mnenja, da od nas se prokleto stežka dobi denar.
Na vsezadnje pa je rekel g. Sojar: Da on molčati ne more in bo povedal svojo razlago v A. S. in sicer v dostojnem in ne žaljivem tonu, ker to mora storiti, a mi naj pa reagiramo.
'Da pa bodo naš j naročniki vedeli, kako opasen mora biti človek, kedar ima kak opravek s cerkvenimi oblastvi, če jih že tako i-tuenujemo, naj omenimo, da tisti advpkat, ki je prvič prišel s Rev. Sojarjem, da dokaže, da to kar smo mi pisali ni nikjer zapisano v tisti knjigi, je prinesel samo eno 'knjigo, medtemko so v resnici tri knjige. Drugi dve knjigi sta pustila doma, češ kar je v onih dveh knjigah zapisano in kar je povzeto iz onih knjig, ne bodo našli v tej knjigi in tako jim bova najlažje dokazala, da so pisali nekai, kar ni nikjer zapisano v prvi knjigi. Razume se, da sta hotela doseči nagrado z velikanskim blufom, ki pa se je izjalovil. Rev. Sojar je bil zelo presenečen, ko smo mn pokazali knjigo št. II.
Razgled posvetu.
Avstro-Ogrsko.
Dunaj. — iSporazumljenje vojaških brezžičnih brzojavnih postaj na Dunaju, v Gracu in na južni meji monarhije je 'bilo v zadnjem času silno moteno. Takoj uvedena preiskava je dokazala, da so jezuitski samostani v Gracu, Moed-lingu in drugod električne toke lovili. Usi e d tega jim je zaukazano, da morajo odstraniti svoje brezžične brzojavne postaje, ker so proti državnem monopolu. ('Op. ur. Naj bi to izvršil kdo drugi; to hi bila veleizdaja!)
Dunaj. — Stric cesarja Frane Jožefa, nadvojvoda Rajner je v starosti 87 let umrl. Od leta 1872 je bil Feldzeugmeister in zapoveđ-nik deželne hrambe, 1873 predsednik dunajske svetovne razstave in častni član akademije znanosti.
Nemčija.
Berolin. — Ponudba 'Chas. Fin-ley v New Yorku, da plača en milijon dolarjev dr. Friedmann-u za njegovo iznajdbo krvne sirotke (serum) proti jetiki, je v medicinskih krogih zbudila silno pozornost, toda nekteri smatrajo to za reklamni trik. Friedmann je minuli teden rekel, da' bo krvno sirotko dal vladi v preiskavo, ali besedo ni držal. Poslednjo soboto večer je na neki časnik v New York brzojavil, da se takoj poda na pot v New York, toda tudi-tu se je premislil.
Friedmann se tudi brani govoriti o ponudbi. Yse vedenje doktorja se sedaj celo njegovim prijateljem čudno vidi. Sedaj leči veliko jetičnih, med njimi 15 Američanov. Eni trdijo, da doseže izvrstne vspehe, a drugi so zopet bolj skeptični in pravijo, da doktor ne razumi svoje paciente pravilno zdraviti. Tudi so njegove cene silno visoke ter je moral neki bolnik plačati $1000 za lečenje; drugi pravijo da so morali plačati $10 za preiskavo in $25 za enkratno vbrizgo. Dr. Friedmann pravi, da je pri nemških zdravnikih običajno, da računajo po premoženju bolnika.
Francija.
Paris. — Naraščaj Sene je vedno grožilnejši. Pritoki so vsled deževja preplovljeni in vremenski urad prorokuje, da bo v prihodnjih 24 urah voda še za 2 čevlja narastla. Y nedeljo so bile do malega vse ladjedelnice pod vodo, ir. plovstvo je popolnoma vstavljeno. Silna nevarnost preti, da vdré voda v ipodzemljske železnice, zaradi tega delajo jeze v obrambo proti navalu.
Paris. —- Zlati, ki so v poslednjih mesecih dosegli nagrado 20 cent. pri dolarju, so skoraj docela prešli iz prometa, ter jih imajo samo še ameriške filialne banke. Bojazen pred vojno, ki vlada tu že tri mesece, je vzrok odtega zlatov iz cirkulacije.
Velika Britanija.
London. — Dne 2. t. m. so pre-mogarji na Angleškem in v Wa-les-u zopet dobili povišano placó za 5 odstotkov; dobili so že oktobra meseca zboljšano plačo, tako, da sedaj znaša 40 odstotkov preko “Standard’’-plače leta 1888. Cena premoga je šla v minulih 20 letih vedno k viško, tedaj je bilo opra vičeno, da tudi delavci nekoliko od dobička dobijo; in to temveč, ko v zadnjem času gredo cene živil k viško.
'Poslednje povišanje mezde je bilo sklenjeno 'potom posredovalne oblasti med zastopniki lastnikov premogovnikov in majnerske unije. 400,000 delavcev, ki pripada k ma.jnerski zvezi (Federation) je deležnih povišanja plače.
Tisti premogarji v Škoeiji in južnem Walesu, ki k, federaciji ne pripadajo, se za zboljšanje plače sedaj bojujejo.
Sz Balkana.
SIMPATIJA ZA GRKE.
Novi naselniški zakon je prestrašil italijansko vlado.
Rim. — Bissolate in nekteri socialistični poslanci so se v italijanskem parlamentu iz vso unemo zavzeli v prilog Grške, ki zahte /a egejske otoke, kateri so bili od Italijanov ¡zasedeni ter jih sedaj nočejo izročiti. Bissolate in njegovi tovariši upajo, da bodo vplivali na javno mnenje in prisilili vlado, 'da Grčiji izroči' otoke, ki so pretežno obljudeni z Grki.
¡Grški socialisti so 'apelirali na italijanski narod ter prosili za pomoč v boju 'Grške proti Turčiji.
'Vlada je; 'zaradi novega nasel-niškega zakona Zdr. držav v silnih skrbeh ter se boji, da se bodo strožje odredbe vporabljale proti italijanskim priselnikom. Italijanska vlada je zadovoljna, če se mnogo laških delavcev izseli, ker veliko njih pošlje v domovino mnogo denarja in veliko tisočev pride nazaj z malim premoženjem. Vlada pa hoče omejiti izselitev zločincev v Zdr. države s tem, da bodo potni listi vsebovali fotografijo dotičnika, da zabrani vporabe falsificiranih listin.
London. — Berolinski dopisovalec “Expresa”, poroča, da je Nemški cesar dal njegovemu poslaniku v Sofiji osebno navodilo, naj pri kralju Ferdinandu posreduje, da opusti opozicijo proti od porte ponujani mirovni pogodbi.
“Times” se iz Carigrada poroča, da turška vlada finančno podporo išče, a ravnatelj Nemške banke je odklonil vsako predu.j»-mo, dokler se mir ne sklene. Narodni obrambni komite namerava pobirati davek po pet od sto, od imetja premožnih oseb.
London. — Turška vlada je svojim mirovnim pooblaščencem strogo zaukazala, da nimajo angleško glavno mesto zapustiti, predno se nasprotstva dejansko ne pričnejo. Y istem smislu se glasé tudi na armadne poveljništva dana navodila: Nobeden strel se nima. oddati, dokler zavezniki ne napadejo.
Malo pred odhodom je dr. Da-new, vodja bolgarske delegacije, ponovil svojo izjavo, katero je dal pred tedni ob prihodu v London:	Da Balkanski narodi so
sprejeli “Monroe-doktrino” in nameravajo postati “Amerikanci Evroipe”. Tudi je povdarjal, da so se delegati že od pričetka vzdržali vsakih spletkarij. Že od pričetka so bile jasne zahteve proti premaganem nasprotniku.
“¡Zastopniki Balkanskih držav” pravi dr. Danew”, ne bi v svojo škodo toliko časa čakali s ponovno vojno. To so edino radi tega storili, da velevlastim ystre-žejo. Porta "je morala sprevideti, da je z njenim gospodstvom v Evropi za vselej pri kraju, ker to niso potrdili samo zavezniki, marveč tudi velevlasti. Turčija se je branila to dejstvo mirnim potom pripoznati. K tem se jo mora sedaj z orožjem prisiliti.”
Osman 'Nizami paša, vodja turške delegacije pravi, da je smešno, ko se zavezniki nadejajo v par dneh z naskokom zavzeti Drino-polje. Zavezniki so zavrgli načrt, da bi Drinopolje izstradali.
Dvomi.
Naš naročnik iz Arkansasa nam piše: “Na moje vprašanje z dne 3. t. m. ste mi odgovorili, da je v Ameriki nekaj nad 90 slovenskih duhovnov. Jaz sem vedno mislil, da sta samo dva, Kranjec in So-jar, ker se samo o teh dveh sliši v javnosti. Ne vem če sta, ta dva najbolj učena slovenska duhovna ali pa strašansko neumna tepca? Prosim odgovora”.
Naš odgovor je: Sodite jih po njih izasluženju in pisavi.
Razne novice.
Proti socialističnem senatorju.
Topeka, Kans. — Volilni komite državnega senata je 'proglasil volitev socialističnega senatorja Cord ¡Stanton, neveljavnim in odredil, E. Porter-ja umestiti.. Stanton je v nekem govoru izjavil, da večina članov legislature izrablja svojo politično mdč za svoje osebne koristi in da, če se ne bodo poboljšali, bodo delavci voljeni na njih mesta. Ni pa še gotovo, če bo -senat sprejel priporočilo volilnega komiteja.
V Vermontu so vislice odpravljene
Montpellier, Ver. — Od sedaj dalje ne bodo na smrt obsojeni zločinci obešeni, marveč z elektriko usmrčeni. Tozadevni 'zakon je ibil sprejet v oibeb 'zbornicah in podpisan od governer j a Flatche-ra. —
Paketna pošta se obnese.
Washington, D. C. — ¡Število znamk za paketno pošto, ki so bile do 22. m. m. tiskane in razposlane ¡znaša 339,500,000. Cela vrednost teh znamk je $18,011,120. Chicago je prejela 46,000,000 znamk, St. Louis stoji na. drugim mestu z 15,200,000 in New York na tretjem z 15,000,000 'znamk.
Zemlja se pogreza.
Wilkesbarre, Pa. — ¡Silna panika je med prebivalstvom zavladala, ker se ob mestni meji zemlja pogreza. 'Stanovalci so hiše izpraznili. Zrušenje rovov je povzročilo, da se zemlja pogrezuje.
Parnik v nevarnosti.
Manila, Filipine. — Angleški parnik “Yinghow” leži brez nade na skalovju pred otokom Luzon ; 200 popotnikov je na 'krovu.
Križarka “Cincinnati” je odposlana v pomoč.
Delo odložili.
Boston. — Pettisoč šivilj, v preko 40 tovarn v tukajšnjim mestu je 3 .t. m. delo odložilo. Stavka je 'bila proglašena, ker so delodajalci odklonili zahtevo po 8 urnim 'delu in povišanje plače.
Rojaka ubilo.
Iz Clevelanda nam poročajo: 31. januarja je lokomotivo ubilo rojaka Martina Kuhar. Imenovani je bil član društva št. 87 S. S. P. Z. Bil je oženjen šele 9 mesecev. Zapušča ženo in enega brata. Dopis prihodnjič.
Na višku časa.
New York. — “Družba za dobrobit in v korist za delo nezmožnih — konj”, katere članice so dame iz “gorenjih štiri sto”, je s stroški $50,000 zgradila konjsko bolnišnico. Da, na poti boljšanja se nahajajočim živalim ne primanjkuje svežega zraka, je na, strehi napravljen vrt. Konje spravljajo vsaki dan z električnim dvigalom v vrt.
Zaloga kave.
London. — Komite za cenilo kave je tu zboroval in bilo je po-ročano, da je bilo v Zdr. državah prodane kave 931,000 vreč. 3. februarja bo v Evropi 300,000 vreč na trg danih, a potem se je v tein letu ne bo več prodalo. Za v Evropi na iprodaj prištete kave ima komite že sedaj v rokah po 17.40 za vrečo, kar -se da sklepati na, dobro povprečno ceno.
Naj večja bojna ladja sveta.
Newcastle, Anglija. — 'Največja in najjalčja bojna ladja sveta “Rio de Janeiro”, ki je bila v tukajšnji Ladjedelnici zgrajena za brazilijansko vlado, ge bila dne 22. m. m. v morje spuščena. Velikan razrine vode 27,500 ton in bo vozil 24 vozlov na uro. Opremljen bo s 14 dvanajst palčnimi in 20 šestpalčnimi topovi.
Novi governer g. Dunne je prevzel urad.
Springfield, 111. — Vpel javna svečanost v državnem glavnem jnestu tse je vršila dne 3. t. m. med sneženim me težem, kakoršnjega v tej zimi še ni bilo. Novoizvoljeni governer Edward F. Dunne in njegovo .spremstvu so bili vzlie temu pravočasno na svojem mestu. 20 let ni bilo v 'Springfieldu svečanosti vpeljave demokratičnega governerja. Poslednji demokrat, ki je 'bil izvoljen ¡za na j višji'državni urad, bil je John P. Altgeld, ki je leta 1893 položil uradno prisego.
Abesinski cesar Menelik umrl.
London. — I-z Addis-Ahela došla brzojavka pravi, da je Abesinski cesar Menelik umrl. Njegov naslednik princ Lidj Jeassu, .pravnuk umrlega, je dine 2. t. m. imel v glavno mesto vhod >z velikanskim pompom.
Princ Lidj Jeasšu je še le 17 let star ter je bil pred nekaj leti po Meneliku določen za naslednika. On je ¡baje zelo naobražen in prevladuje popolnoma nemški, francoski in angleški jezik v pisavi in govoru.
Slovenska naselbina
v Taft, 111.. lepo napreduje. Tam so premogovi rovi in kakor se nam poroča, so vsi naši rojaki napredni in zavedni delavci, trdni uniov. ci. Plača je okoli $3.00 na, osem ur. Do sedaj so delali s polno paro, vendar ne bi nikomur Svetovali, ki nima prijateljev, da bi tam šel sedaj za delom, ker se kaže, da bo “slek”. Dopis prihodnjič.
Preosnova papeževe plemske garde.
Rim. — Papeževa plemska garda 'bo temeljito preosnovama. Doslej ,so bili v gardo sprejeti izključno člani starih plemenitih rodbin, ki so stanovale v kakšni stari papeževi provinciji. Po novi odredbi 'bodo v gardo sprejeti plemiči, iz kteresibode province ali dežele, toda plače ne bodo dobivali. A papežev blagoslov bodo dobili brezplačno, ter se domneva, da bo dovolj “bogoslužnih” plemičev, ki bodo za to ceno služili.
Štiristo romarjev utonilo.
Suakim, Egipt. — Okoli 400
mohamedanskih romarjev, ki ¡so iz Indije nameravali v Mekko romati, iso bili v neki soteski med Medina in Yembo ob Rdečem morju od povodenj presenečeni in utonili. Romarji so se s konji in kamelami vtaborili, ko je voda s silnim navalom pridrvila iz gora.
Italija.
Rim. — Štiristo katoliških duhovnikov je na nadškofa v Bologni vložilo prošnjo za povišanje plače, ker vsled velikanske draginje s sedanjo plačo nemorejo izhajati. ¡Za slučaj, da njih prošnja ne bo uslišana, “pobožni sluge gospoda” grozijo s štrajkom. Nadškof, ki ima silno visoko plačo in ogromne dohodke, se togoti nad “samogoltnostjo” svojih podložnih, ter jih spomina na “sv.” ¡pisemski rek, po katerim, nimajo zbirati zakladov tega sveta, ki jih žre rja in molji.
DENARJE V STARO DOMOVINO
■ poiilj&mo:
za S	10.30 ................. 50	kron,
Za $	20.40 ................ 100	kron,
Za $	40.80 ................ 200	kroti,
ža #	81 ,S0................ 4O0	krca,
za * 102.00 ............... 500 kit»,
Za $ 203.50 ............... 1000 Vrt»,
za * 406 00 ............... 2000 kron,
za $1015.00 ............... 5000 kron-
Poštarina je všteta pri tehnvotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne rvoSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilifine, je do $50.00 v gotovi ni v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Orcter alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Gottland St, Mvw York 104St,Clair Aw., N. E.	ClaveiaiO, Mi*
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. Sr°ISAL JAKOB BEDE NEK.

PRVI DEL.
(Nadaljevanje.)
VIII.
Ogenj so v tem sčasoma pogasili, in Selan videč, da ni nobene nevarnosti več za njegovo hišo, da nezavestnega Veho prinesti vanjo, lej er mu določi v nadstropji sobo z dvema oknoma. Drugo jutro pošlje Anica nemudoma na Zagorico po sestro Polonico, naj se takoj v Ljubljano odpravi k bratu in prevzame postrežbo ipri bolniku. Strah in izredna so parica, iz katere se je izcimila nezavest, položili sta mladega inženerja za nekaj tednov na bolniško posteljo, kar je mestni zdravnik takoj drugo jutro prorokoval bolniku. Zategadelj, Ibržkone pa še iz katerega važnejega vzroka, poslala je A-nica po Polonico domov, s čimer je zajedno zavezala tudi hudobne jezike.
Polonica, kmetsko dekle, pride v Ljubljano, kjer naj bi pri bolnem bratu, katerega kuha vročin ska bolezen, prevzela postrežbo, kakršna se spodobi gospodski izobraženemu človeku. Saj bi bila rada, vse rada, ali kaj, če ne zna streči gosposki! Na veliko srečo jo potolaži v tej stvari brat Jurij sam, rekoč: “Polona, kakor znaš, tako pa naredi, saj smo domači, in meni bode vse prav.” Seveda so je 'Anica veliko trudila, da bi Polono Litro navadila njenega posla, kar se ji je tudi popolnoma posrečilo, kajti Polona je bila prav tako dobre glave in zlatavrednega spomina, kakor brat Jurij, zato so ljudje že doma govorili: “iPoloni-oa ima torijevo glavo,” Predno je minilo šest tednov, lil je Jurij že na nogah, Po1onica in Anica sta se pa tako spoprijaznili, da bi bila šla druga ¡za drugo v ogenj; Kar jo zvedela jedna, povedala je drugi, in ni je bilo skrivnosti med njima, raaven one, da je bil Jurij Aničin ¡ženin — do požara. Ker je požar 'brez Jurijeve vednosti te vezi popolnoma uničil po Aničinih mislih, molčala je i ona o tem in — trpela. Da, grozno trpela, temveč, ker ji je očitala vest, da bi bil Janez Jurija morda rešil za drugo ceno, 'ko bi bila ravnala bolj premišljeno. Prosrčne žalosti zaradi tega; Čina se pa nikakor ni mogla iznebiti. Od dne do dne, čim krepkejši je prihajali Jurij, tembolj so bledela njena lica.
1 Polonica jo je tu pa tam povpraševala. kaj ji je, da jo mori takšna žalost, ali Anica ji je vedno odgovarja: ‘‘Nepoštenega ali eelo sramotnega prav nič, pač pa nekaj jako hudega, bolestnega, o Čemer bodeš že še slišala. Oh, kako si ti srečna, draga moja! ’ ’ vzdihne nesrečna Anica in pritisne pri. jateljico nase. Potem pa reče hitro, kakor bi hotela govoriti o drugih stvareh:	“Sicer pa, veš
kaj, Polonica, saj mi ne zameriš, ako ti povem resnico: za kmetsko gospodinjo bi ti ne bila kaj prida. Ne trdim, da bi bila morda preslaba, ali ne zadosti razumna, temveč tudi meni se zdi, da imaš nekaj res gosposkega na sebi, kar bi ti na kmetih le skazo delalo, toda v mestu ti utegne še na hvalo priti. Mislila sem že, da hi ne bilo napačno, ako bi se učila na iprimer kuhati in šivati, kar je vsaki pošteni gospodinji v mestu neizogibno potrebno. S kuho, kakor veš, o-praviti je le dopoldne in zvečer in šc tedaj le nekatere ure. Če ti je po volji in je brat zadovoljen, lahko ostaneš pri nas z bratom vred, ne da bi zahtevali plačila. Zato, kar bodeš pomagala pri hiši, imela bodeš stanovanje m hrano. Dopoldne in zvečer bodeš pomagala v kuhinji, ‘kjer se bodeš učila, popoldne pa bodeva skupaj šivali, pletli in vezli. Ali si zadovoljna?”
“Ob, kaj bi ne bila !” vzklikne Polonica, “saj se mi izpolnijo naj. skrivnejše želje! Uganila si jih, kakor da sem ti jih razodela sama. Z bratom sva že pred leti o tem govorila, 'ko je dovršil šole; vse mi je olbetal. sedaj je pa menda pozabil na vse, kali.”
“Temu se nikar ne čudi, brat je tako preobložen, da dostikrat ne ve, česa bi se prijel. Mislim, da ne bode imel ničesar proti temu, če kar ostaneš' in že jutri pričneš svoj posel.”
Kakor ti drago, vendar bi nerada ostala brez njegovega dovoljenja!” omeni Polonica.
“Vse to prepusti meni,” pravi Anica, in pri tem je tudi ostalo.
IX.
Na Kresni dan ipopoldne leta 1780. je sedela Vehovčeva Polonica na Selanovem vrtu za hišo, v zeleni z gabrijem obsajeni lopi in šivala. Ravno je hotela zložiti in spraviti šivanje, kajti solnce je bilo že blizu zatonu, 'kar ugleda pred sabo med uh Odom jako dragega prijatelja, hrvaškega gozdarskega uradnika Nandeta. Rdečica jo oblije do ušes. m ko bi on ne rekel: '“'Srečne oči, da te najdem samo,” iz vestno bi za sto goldinarjev ne vedela, kaj odgovoriti.
“Ali si 'kar sama, Polonica, vpraša Nande dalje in je tudi že pri nji, kjer jo ujame za desnico, katero ji krepko stisne. “Dolgo, dolgo 'že sem želel govoriti pametno besedo s teboj na samem, in danes se mi izpolni ta želja. Polonica, aiekaj časa že se poznava, in reči ti moram, da te imam čimdalje rajši. ¡Glej, Polonica, ali se mi hočeš popolnoma zaupati, ali hočeš biti moja žena?”
Polonica je rdeča kakor kri, ne reče pa ničesar. Nande ne govori dalje, nego ji ipogleda s celo dušo v oči, kjer njemu odseva vse, kar ji je govoril ravnokar. Z desnico jo objame in pritegne nase.
“Za vedno moja, Polonica?” vpraša Nande veselo.
“Za vedno!” dahne ona.
“To se še ne ve tako dobro,” mrmra v polmraku za uto skriti cigani Janoš, ki je poslušal ves pogovor. Priklatil se je bil k uti proti večeru po vrteli iz tega namena, da bi morda pozvedel, kje imajo pri Selanu skrit denar, kje prekajeno svinjino, kje perilo, kajti vseh teh st v arij vedno potrebujejo' cigani. Janoš jih je hotel poiskati, in sicer najprej v 'Selanovi gostilni, ker je 'bila zunaj mesta in torej ni bil v toliki nevarnosti, da bi ga zasačili kakor v mestu. “Ljubše bi mi bilo seveda, ko bi se bila ta dva rajši menila
0	iskritih novcih, nego o zakladih srca. Toda tudi osveta’ je nekaj vredna. Zaradi tega Irietega škrij-ca, ki je ušel volčjemu žrelu, moral sem ipobegriiti iz tolikanj priljubljenih logov sremskih. To mu moram ¡poplačati tako, da ga bode še huje bolelo, nego Če bi mu bil volk ud ,zia udom trgal z živega telesa.” Rekši sc cigan izgubi.
Drugo jutro je videl sosed cigana iz Poloničine sobe skočiti skozi okno. Soba ta je bila pritlična, na dvorišči, in okno ne omreženo. — Delavni ljudje, katerim je pripadala tudi Polonica, vstajali s-o v minulem stoletji, kakor dandanes, poleti s solncem vred. Cigan je to vedel in je porabil priliko, da se je zjutraj na vse zgodaj zmuznil v sobo in le dve minuti pomudil on-du. Nihče ga ni opazil, ko je lezel v sobo, sicer bi se mu bila slaba godila. Sosed, ki ga je videl, kako je skočil skozi okno, t-ekel jevtakoj k Selanu pravit, ali ker v sobi niso pogrešili ničesar, zato se tudi za cigana niso brigali dalje.
Popoldne se priipode čez bistriške planine od Kamnika doli sivi; težki oblaki, po katerih čudno vrši. Niti četrt ure ne traja, in toča se vsuje nad 'Ljubljano in po Ljubljanskem polji, debela kakor dobri 'lešniki in gosta kakor grah, kadar ga vejejo na podu. Vse pobije do čistega, oklesti drevje in ipo nekod tudi omaje; zelenjadni vrtovi po Krakovem so tako razdejani, da; se uiti ne pozna, kaj je raslo na njih. Take nevihte niso še pomnili, zato so ji pa tudi iskali posebnega vzroka. No, za, vzrok niso bili pradedje naši nikdar v zadregi in tudi tu so ga imeli kaj hitro ipri rokah. Copernice so napravile točo! Te vere so se držali predniki naši tako zvesto, kakor se mi dandanes zvesto oprijemlje-mo nasprotnega nauka, da je vera na copernice prazna vraža. — Sploh so dajale copernice v minulem stoletji razburjeni domišljiji neizobraženega človeštva silno veliko posla. Zato pa tudi gorje co-pernici, t. j. gorje ženski, katero so sumničili čarodejstva in jo zaradi tega prijeli! Vsaka je bila izgubljena. Naj «e je še tako skli-eavala na svojo nedolžnost, naj jo
1	e dokazovala še tolikanj prepričevalno, na natezalnici je vender-
le govorila vsaka tako, kakor so želeli nje sodniki, in grmada ji ni odšla.
Drugo jutro gre cigan Janoš k mestnemu sindiku Dudoviku • pl. Radiču, kateremu objavi, da ve v Ljubljani za copernico, ki je napravila včerajšnjo točo. Na svoje oči jo je videl popoldne, ko je jahala na metli po oblakih in se na metli zopet skozi dimnik vrnila domov.
Sindikt je 'kar ostrmel, dasi je po navadi malo verjel ciganom, ta objava se mu nikakor ni zdela nezmožna. Toča je bila napravila grozno škodo daleč na okolo, zakaj bi ne bilo copernice v obližji? Zato nekako slastno p.opraša cigana: “Kam se je vračala izpod o-blakov ? ’ ’
“V Selanov dimnik je drknila po brezovi metli, da se je vse kadilo za njo.”
‘‘Kaj, k 'Selanu? Ni mogoče, saj oudu vendar ni starih bab ? čuai se ¡sindik Rpdič. “Ljubček moj ta je bosa! Vraga si videl, ne pa eopernice. Selanova gostilna mi je dobro znana, Anica tudi; vendar ne trdiš, da je ona «operni-ea?”
“Bog ji daj zdravje in dolgo življenj $, ta že ne. Ali ondu v hiši je še drugo dekle, iz hribov doma, prav od tam, kjer je največ copernic, le-ta -uči se pri Selanu kuhati in šivati, in to sem videl. Tudi kvarte so mi povedale, da je dekle — res čarovnica. V postelji ima skrit eeptec, svinjski koren, kresilno gobo in šibo od brezove metle. 'Primite jo in prepričajte se o tem sami, kar sem Vam povedal. Več ne vem, ali menim, da sem Vam tudi vstregel.” Nato cigan odide.
Sindik gre s strašnim načelnikom in jednim redarjem nemudoma k Selanu, 'kjer odločno zahteva, da se mu pokaže, kje spi tisto dekle, ki je prišla iz hribov semkaj.
Selanovi se s Polonico vred grozno prestrašijo, kajti hišnih preiskav so se bali tiste čase še izdatno bolj, nego se ji'h boje po-steni ljudje dandanes.
Komisija gre naravnost k postelji, kjer dvigne plevnico, pod katero res ¡najdejo vse štiri stvari, kakor jih je naštel cigan. Ž njimi je bilo dokazano, da je Polonica. res čarovnica, in vzeli so jo s sabo ter odpeljali na Tranco.*)
Kako je prišla Polona na Tranco, vedela ni povedati nikomur, kajti spotoma že na stopnicah so jo zapustile moči od zgolj strahu, da jo imajo za copernico, da jo izvestno obsodijo na grmado. Nezavestno so jo prinesli biriči v ječo, katero je slabotno razsvitljala majhna lina, zavarovana z okri.ž-jem. Ondu so jo položili na trdo leseno klop, zaprli težke železne duri -za njo in jo prepustili sami sebi —
Dolga ura je že potekla od dogodkov, ki so iz poštenega dekleta kar hipoma napravili čarodejko, ko se Polona vzbudi iz ¡nezavesti, katera jo je obšla na stopnicah.
Kakor iz hudih sanj se splaši, mane si oči in se začudeno ozira. Kar vidi, to je pač ne more osrče-vati, kajti obkbljajo jo zgolj za-črnele stene in zatohel vzduh.
Ha/,ven široke klopi, kamor so jo položili biriči, ni nobenega pohištva v ječi. Poleg klopi v kotu stoji kameniten širok čok, v katerega so vkovane težke verige s sponami za roke in noge. Groza jo strese, ko ugleda te nenavadne stvari, oberoč se prime za glavo in zaplaka tako žalostno, tolikanj milo, da bi se je usmilil kamen: “O moj Bog, kje sem, kaj se godi
*) Tranča je bila neprijazno, jako ¡staro -poslopje v dve nadstropji, ¡namenjeno najhujšim zločincem. Viselo je na velikem oboku med dvema hišama pred Čevljarskim mostom, na kraji, ki se zove še danes “Pod Traneo”. — Kdaj so jo pozidali, to se ne ve, že stara Ljubljana jo je pomnila iz starodavnosti. Blizu Tranee stanovati ni bilo prijetno, kajti z nje doli se je neprestano glasilo stokanje in kričanje jetnikov, katere so pretepali in trpinčili biriči. Kdor je imel pa kaj pod palcem, jedel in pil je tudi ondn lahko dobro. — Prof. Vrhovec: “Ljubljanski mešeanje v minulih stoletjih.”
#
0
m
m
m
#
m
m
m
m
m
i
m
mrnrnmmm® mb®®bwb®®	m
Nadlegoveni s kašljem?
m m # m
Tisti raskavi, suhi kašelj je učinek razdraženja mreni« v grlu. Kadar ¡gg> zakašljate se vam trgajo te mreni-ee in tkanine in tkanine pljuč. To jih	'¿1
oslabi in pripravi pot za bolj resne bolezni.
Severov Balzam za pljuča
(Severa’s aBlsam for Lungs.)
m
m
je sestavina primernih snovi. Pod njegovim učinkam ozdravije vnetje mre- ^ niee, srbeči občutek izgine, vnetje olajša in kašelj izgine. Še prvi popitek H da mnogo olajšbe. Cena 25 in 50 centov.	$$
¡PREHLAD
m
m
m
i»
m
m
m
®
m
9
m
m
m
9
je ponavadi učinek izpostavi anja mrzlemu, vlažnemu ali mokremu vremenu. Nevaden prehlad lahko postane zelo nevaren, zato je dobro odpraviti prve znake s
Severovimi Tabletkami zoper prehlad in hripo
(Severa’s Cold and Grip Tablets)
Te preženejo prehlad in ustroja in dajo zaželjeno olajšbo. Cena 25 centov.
Tistim, ki trpije vsled revmatizma
Pravi način -zdraviti revmatizem, odpraviti vodno kislino, vzrok revmatizma in olajšati okrajne bolečine je rabiti vnajno in notrajno zdravilc, V ta nemen priporočemo za
Notrenjo rabo:
(Severa’s Rheumatic Remedy)
ki olajša okorelost sklepov, vnetje in revmatično nevralgijo. Odpravi okorelost mišic, otekline in bolečine vsled revmatizma. Cena $1.00.
Vnajno rabo:
(Severa’s Gothard Oil)
ki je okrajna nadeva za olajšanje bolečine v hrbtu ali nad obistimi, vnetje prsne mrene, bolečine v prsih in streneh okrajnega revmatizma, nevralgije in vseh bolečin, kjer se more mezilo rabiti. Cena 50e.
m
m
(#
m
9
m
m
m
m
9
m
m
m
.m
#•
m
m
®
Napredaj v lekarnah. Zahtevajte “Severova”. Ako jih nima vaš lekarnar, naročite jih od
z mano, kaj sem zakrivila, Oče nebeški, da me pokoriš tako silno? Ti, branitelj in čuvar nedolžnosti, Tebi se izročam, Ti me ne bodeš zapuistil?”
Dočim je nesrečna žrtev človeške hudobnosti prvo noč prebila v ječi tako, da se ne da popisati, pač pa, čutiti, sostavljal je sindik Radič zatožbo proti Poloni, pisal povabila mestnim sovetnikom z opazko, da je seja tem važnejša, ker imajo na Tranči ujeto «o;per-nico, ki je napravila včerajšnjo grozno hudo uro, torej naj se je izvestno jutri dopoldne udeleže vsi.	i
(Dalje prihodnjič.)
Kako je z vašimi ZOBM19
........ r, ■ I , , »ril,,,,,,, r> r-TTiVT(i~^i •
Ako imaie iste t slabem stonju. ne odlašajte r ajte sezdraviti takr i kajti pozneje utegne imeti to slabe posledice 2a'vaše zdrav-e kake r tudi za vaš zep Pomagal sen, že v sto in sto slučaji! tukaišu.im Slovencem očemur se lahko prepričate pc svojih rojakih. Vsako orodje v mojem uradu, ki gre o vaša usta je čislo in prekuhano s eiek-trtčmm aparatom. Zobe derem bres b Win. Po večletnem delovar in sem si pridobil svmpatije tuka jšnib Slovencev. Drugi zoboidravniki zlorabjajo mojo pril jubljenost m. d Slovenci s tem, da vas varajo da smo v kompaniji »e dajte se pieslei iti. ampa K pridite naravAos v mojurad, kjer tmatenjholjšosl *ensko že nsko pestre žbo.
DR. A. A. KALBFLEKSCH
WHITE CROSS ZOBOZTBaVMB 6426 St Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
sr*

T * «P V
Pred časom.
Nekoč je Nelson rekel: “Da sem bi! vspešen v mojem življenju, se moram zahvaliti temu, da sem bil vedno četrt ure pred časom.” In to naj ho dober svet za vse tiste, ki radi prelagajo stvari. Mogoče je. da so nekateri že imeli skušnjo, da je par minut rešilo bolnika. To kaže. da celo najmanjši nered bi morali takoj zdraviti. Če isto prihaja iz želodca ali črev tedaj rabite takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo je jako dobro za vse bolezni prebavnih, organov, ker i-sto jih izčisti, in ojači istočasno. Razni napadi nevarnih bolezni so bili preprečeni, ker so rabili to zdravilo o pravem času. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Tri-nerjev Liniment vedno zadovolji vsakoga,	(Advertisement)
Ali ste kedaj nadlegovani
s zapeko, nečistim jezikom, gren-skim okusom, omotico, medla glavobolom? Ako ste, hi morali takoj poskusiti Severove Jetrne kroglice (Severa’s Liver Piliš) in se seznaniti s njihovimi učinki na jetrih in črevih. Te krogljice ne grizejo in ne ščipljejo čreva. Dobite jih od Vašega lekarnarja. Cena 25 «entov. V rudečem zavitku, ki nosi napis IV. F. Severa Co.. Cedar Rapid-s, IoAva.
(Advertisement)
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	za'ogi imam tudi gramrfone. slovenske, brvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK. ČERNE
f 6034 St. Clair Ave.	CLEVELAND

postavite številke od 1 do 9 v vsak koloba: cek tako da bo skupna svota znašala 20 vsSh s-mereh. Ene in i-ste številke ne smet rabiti več ko enkrat. — Če -pravo zadeneti Vaim bodemo poslali kreditni ček za $15, k: teri je dober pri nabavi moške ali dams k dvajset let jamčene zlate ure in verižice. -Poslali Vam bodemo tudi katalog, iz kat, rega si izberete lahko uro, verižico ali pr vesek. Ta ponudba je samo za kratek 6ai zato pišite takoj in pridenite zn-amke z poštnino za katalog.
HOME CREDIT CO.,
502 E. 16th St.	Dept 61 New Yor
GLAS SVOBODE CO. 3622 W. 26. STREET, CHICAGO.
POŠLJITE ml ........ brošur: “Škof proti župniku”, z«
kar prilagam ......................................
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ...............|
NAROČNINO za Glaa Svobode......................... j
•kup..........................$___
Ime priimek ........................
Naslov ........................................
Mesto in država ....................
Sem starati nov naročnik
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigagn, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Boi 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 1X1.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St.. Chieago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, In<L POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave.. Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, lil.
FRANK GODINA, 1441 FullertonSt., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, IH.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na Jehn Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welfey-evk dvorani, 1805 Blue Island are.
Novo pristopla društva;
K dr. št. 107, Yukon, Pa.: Alojz Molinero, 4045; Jožef Pogled-nik, 4046; Katerina Kaus, 4047; Frank Gembalis, 4048; Agnes Po-glednik, 4049; Mihael Solčar, 4050; Mihael Mačkovšek, 4051; Stefan Pohli, 4052; John Vidmar, 4053; Jolhn Otina, 4054; Anton Boltes, 4055; Jožef Kastelic, 4056; George Sandelič, 4057; Fralhk Kanacin, 4058.
K dr. št. 108, Maryville, 111.:	Mihael Dergan, 4059; Johan
Mravlja, 4060; Blaž Bernard, 4061; John Kranjc, 4062; John Stop-nik, 4063; Anton Ruzzi, 4064; John Ročnik, 4065; John Gornik, 4066; Jožef Perovšek, 4067; Jožef Povhe, 4068; 'Štefan Kužnik, 4069.
K dr. št. 109, Diamondville, Wyo.: Gregor 'Šabec, 4070; Alnton Šabec, 4071; Nikolaj Pavič, 4072; Josip Črnač, 4073; John Brovich, 4074; Matt. Sekulič, 4075; Bartol Šturm, 4076; Josip Koščak 4077.; Jos. Bregovec, 4078; Anton Sankovič, 4079; John Koman, 4080.
Novo pristopli člani in članice;
K dr. št. 1: F. Stenžinar, 3954. — K dr. št. 3: Rozalija Peterlin, 3955: Marija Banič, 3956; A. Niž, 3957; J. Kos, 3958. — K dr. št. 4:
R.	Stiener, 3959. — K dr. št. 5: A. Reznik, 3884. — K dr. št. 6: J. Giacomini, 3960; A. Kru^ivšek, 3961,. — K dr. 7i Marija Hutter, A. Klančar, 3963. — K dr. št. 10: J. Žerjav, 3964; F. Dolinar, 3965; M. Zadnikar, 3966. — K dr. št. 16: F. Stargel, 3967. — K dr. št. 17: F. Berton, 3968. — K dr. št. 20: F. Bogolin, 3969; F. Benčina, 3970; F. Golob, 3971; F. Ruipret, 3972; J. Bobnar, 3973; R. Knaus, 3974; V. Savnik, 3975. — K dr. št. 22: F. Cujnik, 3976. — K dr. št. 24: F. Bevšek, 3977; Frank Johan, 3978; F. Adler, 3979; J. Hrovat, 3980;
L.	Zajc, 3981; F. Serjak, 3982; F. Bevšek, 3983; M. Bevšek, 3984.
-	- K dr. št. 26: J. Košnik, 3985; M. Intihar, 3986. — K dr. št. 27:
J.	Laurič, 3987. — K dr. št. 30: J. Supančič, 3988. — K dr. št. 31:
A.	Troha, 3989. — K dr. št. 33: P. Kraigher, 3990. — K dr. št. 36:
F.	Bohte, 3991; J. Kaučič, 3992. —- K dr. št. 37: A. Črnalogar, 3733;
F.	Juvančič, 3734. — K dr. št. 39: A. Slak, 3993; A. Berus, 3994. — K dr. št. 41: F. Kržan, 3995. — K dr. št. 42: M. Kukič, 3996. — K dr. št. 45: P. Vilam, 4000. — K dr. št. 46: M. Golobič, 4001; S. Jud-nich, 4002; M. Stariha, 4003. — K dr. št. 48: J. Janež, 4004. — K dr. št. 53: J. Kovačič, 4005. — K dr. št. 54: A. Seliškar, 4006; M. Skala, 4007. — K dr. št. 35: M. Rebernik, 4009. — K dr. št. 63: J. Možina, 4010. — K dr. št. 65: F. Demojzes, 4011. — K dr. št. 66: J. Jeraša, 4012. — K dr. št. 68: F. Dergan, 4013; F. Suhadolc, 4014; E. Pahornik, 3745; F. Kolar, 4015. — K dr. št. 71: Marija Baloh, 4016; Anna Orač, 4017. — K dr. št. 74: M. Krašovec, 4018. — K dr. št. 76:
F.	Romitz. 3984; F. Mlinar, 4019; F. Juričič, 4020; J. Požar, 4021. — K dr. št. 80: F. Učakar, 4022. — K dr. št. 81: Anna Osojnički, 4023.
—	K dr. št. 82: S. Maretič, 4024. — K dr. št. 84: A. Mesec, 4025; J. Frailich, 4026; A. Gore, 4027. — K dr. št. 86: F. Heller, 4028; V. Jevševar, 4029; A. Malka, 4030; R. Štok, 4031. — K dr. št. 89: G. Svidran, 4032. — K đr. št. 90: J. Mlakar, 4033; Anna. Zagore, 3730.
—	K dr. št. 93: J. Pangerc, 3941. — K dr. št. 94: J. Lipicer, 4034;
F.	Sajovic, 4035. — K dr. št. 95: D. Stua, 4036; D. Raieh, 4037. — K dr. št. 98: J. Mišenko, 4088. — K dr. št. 99: M. Masle, 4039; A. Tomeli, 4040. — K dr. št. 100: J. Laurič, 4041. — K dr. št. 101: A. Nose, 4042. — K dr. št. 102: F. Devjak, 4043; L. Devjak, 4044. — K dr št. 106: N. Tarle, 3952.
Opomba : F. Bevšek, 3977 od dr. št. 24. -— F. Bohte, 3991 od dr, št. 36. — M. Golobič, 4001, o'd dr. št. 46. — F. Dergan, 4014 od dr. št. 68. — Dan. Stua, 4036, od dr. št. 95. —- A. Molinero, 4045; Katerina Kaus, 4047; Agnes Poglednik, 4049, od dr. št. 107. — M. Dergan, 4059; J. Mravlja, 4060 od dr. št. 108, se morajo v najkrajšem času izkazati z kako verodostojno listino glede njihove starosti, ker nikakor jih nemore glav. urad sprejeti za stalne člane.
črtan zopet sprejeti član:
Od dr. št. 101: J. Laurič, 3636.
Potni člani in članice:
Od dr. št. 2: J. Martinšak, 843. — Od dr. št. 4: J. Blatnik, 342.
—	Od dr. št. 5: K. Spent, 122; A. Obed, 1140. — Od dr. št. 6: F. Jenko; J. Pistotnik, 144; U. Pistotnik, 148; A. Pistotnik, 152; J. Pangartnifc. 303; J. Juvan, 306; W. Hmelie, 1146; M. Koss, 1882; J. Zupan, 2338. — Od dr. št. 7: L. Povže, 398; J. Šinkovc, 1808; J. Flave. 848. — Od dr. št. 8: F. Bergcih, 919. — Od dr. št. 9: M. Mesojedec, 213; F. Česnik, 310; A. Gorsich, 538; L. Ganko, 897; J. Pojzdar, 2420 ; V. Stich, 2477. — Od dr. št. 10: F. Slabe, 252; A. Stanonik, 256; G. Ganter, 520; L. Vesel, 1678. — Od dr. št. 11: A. Sehaffernegger, 277. — Od dr. št. 12: V. Guzel, 624. — Od dr. št. 14: A. Potokar, 1323; E. Podobnik, 1815; J. Kaučič. 2845. — Od dr. št. 16: J. Baran, 453. — Od dr. št. 19: A. Avčin, 1910. — Od dr. št.
20: V. Kantoni, 503; J. Kvas, 1423; F. Pavlič, 1591; F. Maran, 1914.
—	Od dr. št. 21: L. Sinkovič; 514; M. Saic, 2950; F. Saic, 2951; I. Saic, 2952; I. Kobilšek, 2958; F. Masel, 509. — Od dr. št. 22: J. King, 1086; J. Buh, 1994; G. Radakovič, 2432; J. Praprotnik, 8813.
—	Od dr. št. 28 : J. Car, 619 ; M. Bariševac, 1827. — Od dr. št. 33 : S. Eržen, 123; F. Plazota, 130; J. Fink, 2158. — Od dr. št. 34: J. Zorman, 790. — Od dr. št. 37 : M. Škoda, 831 ; J. Kužnik, 1031. — Od dr. št. 38: M. Fabjaln, 868; J. Lovše, 859; J. Jerman, 1932; J. Klančnik, 2868. — Od dr. št. 45: J. Prešeren, 1054. — Od dr. št. 46: J. Movern, 1192. — Od dr. št. 51 : A. Kral, 1512. — Od dr. št. 52 : J. Dolenc, 925; V. Kotar, 1288; F. Majnik, 1735; M. Kotar, 1854; F. Sedlar, 1502; I. Čeligoj, 3600; J. More, 2116. — Od dr. št. 54: F. Nunčie, 1738. — Od dr. št. 55: J. Žemva, 1856. — Od dr. št. 56: M. Peternel, 1384; M. Dolinar, 1645. — Od dr. št. 59: F. Krištof, 2170;
M.	Kovačič, 2348. — Od dr. št. 60 : K. Batista, 3161. — Od dr. št. 61: M. Esapko, 1463; A. Nedoh, 3394. — Od dr. št. 62: J. Zallar, 1533. — Od dr. št. 70 : F. Kočevar, 1782. — Od dr. št. 73 : J. Mlekuš. 1041 ; J. Mlekuš, 1947. — Od dr. št. 83 : V. Glaževič, 2773 ; G. Janaček, 3112. — Od idr. št. 86 : M. Kokelj, 198. — Od dr. št. 88 : iM. Pokol, 829. — Od dr. 92 : J. Kolenc, 113. — Od dr. št. 98 : J. Konda, 3503. — Od dr. št. 102 : J. Dovjak, 3662.
Prestopli člani in članice:
Od dr. št. 1 : J. Metelko, 626 k dr. št. 2. — Od dr. št. 2 : A. Kobe, 2989; J. Umek, 830 k dr. št. 80. — Od dr. št. 4: F. Podlinšek, 632, k dr. št. 90. — Od dr. št. 7 : J. Vidmar, 740 k dr. št. 44; J. Sever, 212 ; D. Vajetič, 209 ; A. Antončič, 1580 ; J. Bučevič, 3537 k dr. št. 106. — Od dr. št. 10 : J. Arh, 1741 k dr. št. 55. — Od dr. št. 13 : S. Posahelj, 318; F. Grili, 1814 k dr. št. 105. — Od dr. št. 14: M. Ve-nisnik, 1988 k dr. št. 35 ; J. Homec, 340 k dr. št. 56. — Od dr. št. 3 9 :
A.	Bezlaj, 1486 ; J. Spacal, 2284 k dr. št. 100. — Od dr. št. 20: J: Hočevar, 500 k dr. št. 10. — Od dr. št. 21 : F. Rihter, 1697 k dr. št. 16.
—	Od dr. št. 29 : F. Zoligar, 2242 ; J. Rusnak, 1253 ; M. Šlebir, 286 k dr. št. 4 ; G. Pagel, 675 k dr. št. 60. — Od dr. št. 30 : P. Osebek, 683 k dr. št. 10. — Od dr. št. 35 : J. Brenčič, 335 k dr. št. 14. — Od dr. št. 38: J. Kosmatin, 1933 k dr. št. 92. — Od dr. št, 42: F. Prasni-Jkar, 2971 k dr. št. 90. — Od dr. št. 45 : F. Stempiher, 1051 k dr. št.
97.	— Od dr. št. 48 : A. Butar, 2553 ; F. Satošek, 362 k dr. št. 35. — Od dr. št. 49: Antonia Gajšek, 1951 k dr. št. 14. — Od dr. št. 67 : A. Golob, 108 k dr. št. 12. — Od dr. št. 71 : A. Šeks, 916 k dr. št. 86. — Od dr. št. 74: M. Golob, 2987, k dr. št. 87. — Od dr. št. 77: M. Br-Mdžnik, 2216 k dr. št. 79. — Od dr. št. 83: R. Krebs, 2783 k dr. št.
92.	— Od dr. št. 96 : J. Črne, 3354 k dr. št. 99.
Suspendirani člani in članice:
Od dr. št. 4 : F. Bizovšek, 1091. — Od dr. št. 5 : J. Hvala, 1141.
—	Od dr. št. 7 : B. Raje, 3697. — Od dr. št. 8: F. Golob, 2651. — Od dr. št. 9 : J. Novak, 236. — Od dr. št. 12 : J. Bastei, 1901. — Od dr. št. 14: J. Aleš, 358; V. Šum, 3032. — Od dr. št. 19: A. Gruden, 3279.
—	Od dr. št, 20: J. Trček, 2716; M. Košmik, 3709; M. Tomažič, 3807. — Od dr. št. 21 : M. Remškar, 2643 ; I. Trebeč, 3235. — Od dr. št. 22: A. Dugar, 1245. — Od dr. št. 24: M. Pirnat, 857 ; F. Hren, 1246 ; B'. Cohan, 1594 ; J. Kržnar, 2860. — Od dr. št. 26 : F. Ulle, 2862 ;
J.	Bazar, 2959; A. Globočnik, 2962; J. Kataje, 3820. — Od dr. št. 27 : J. Slapničar, 655 ; J. Logar, 3573 ; W. Gliha, 3574 ; A. Bregar, 3578. — Od dr. št. 29 : J. Lapšanski, 1072 ; Zofija Mreglot, 2438. — Od dr. št. 31 : D. Kobilanški, 1438 ; M. Käznovski, 2250 ; D. Sinski, 2252; J. Koprijanik, 2440; P. Stašah, 2729; B. Došan, 3240. — Od dr. št. 33 : J. Vidič, 2157. — Od dr. št. 39 : A. Turko, 2418 ; A. Smrdel, 3589; J. Strotjat, 3903. — Od dr. št. 50: J. Perat, 1215; E. Te-sovnik, 1728 ; M. Hudal, 1953 ; H. Pinoža, 1956 ; J. Terček, 3242 ; F. Ločičnik, 3310. — Od dr. št. 51 : M. Plahuta, 2375. —- Od dr. št. 52 : R. Dolenc, 3311. — Od dr. št. 54: J. Kardel, 1304; M. Brutani, 1960.
—	Od dr. št. 56: A. Novak, 1382. — Od dr. št. 61: J. Vrbiha, 1747 ;
J.	Troha, 2677 ; P. Flanjak. 3607. — Od dr. št. 67 : J. Stefančič, 1658; B. Mamce, 1657. — Od dr. št. 70: J. Hočevar, 2122. — Od dr. št. 72: F. Veber, 778: J. Onofreid, 2029. — Od dr. š:t. 74: F. Mavrič, 2986. — Od dr. št. 81 : A. Gostiša, 2603 : J. Sarič, 2612 ; F. Bobek, 2617 ; M. Baudek, 2618. — Od dr. št. 83 : D. Bojovič, 3465. — Od dr. št. 85: J. Rozenstein, 111. — Od dr. št. 87 : A. Mostar, 2908 ; J. Blatnik, 3115; J. Žnideršič, 3177 ; F. Virk, 3005; Jos. Indihar, 3867.
Odstopli člani in članice:
Od dr. št. 68: F. Čuden, 2021. — Od dr. št. 98: J. Galin, 3500. Črtani člani in članice :
‘Od dr. št. 2: J. Uršič, 1121. — Od dr. št. 7 : E. Povlih, 3695. — Od dr. št. 9 : A. Pleich, 2473. — Od dr. št. 22 : A. Bratoš, 2486. — Od dr. št. 24: J. Bonča, 2993. — Od dr. št. 25: J. Košmerl, 3649. — Od dr. št. 28: M. Kežebe, 3371. — Od dr. št. 31: D. Radeski, 2253; J. Došan, 3294. — Od dr. št. 34: G. Herbst, 798. — Od dr. št. 46: J. Božič, 2363. — Od dr. št. 55: J. Kirk, 1855; M. Miklavc, 2555; A. Luznar, 3603. — Od dr. št. 61 : T. Paulič, 1462; J. Vrbiha, 1747 ; V. Arko, 3605. — Od dr. št. 67 : A. Germ, 767. — Od dr. št. 74: N. Sop-čič, 2198. — Od dr. št. 80 : M. Tori, 3426. Od dr. št. 81 : V. Vidas, 2601 ; F. Novak, 3250. — Od dr. št. 83 : M. Pleše, 2779.
Umrli člani in članice :
Od dr. št. 27 : Frank Verbič, cert. št. 662, umrl dne 8. jan. 1913.
—	Od dr. št. 33: Leopold Vršnik, cert. št. 1173, umrl dne 19. dec. 1912. — Od dr. št. 36 : Frank Dergan, cert. št. 821, umrl dne 25. dec. .1912. — Od dr. št. 38: Frančiška Mrak, cert. št. 3453, umrla dne 28. dec. 1912. — Od dr. št. 39: Josip Mohorič, cert. št. 963, umrl dne 11. jan. 1913.
IZ GLAVNEGA URADA S. S. P. ZVEZE.
Vsa ona društva, katera še nimajo društvenega, papirja in ko-vert prosim, da si jih takoj preskrbe, ker s tem se olajša dfelo v glavnem uradu.
Pisma, katera pridejo na glavni urad brez društvenih označil dajejo gl. tajniku mnogo dela predno mu je mogoče doznati od katerega društva je hilo odposlano.
V zadnji številki glasila, sem poročal glede dopisovanja za obiskovanje kolnikov, spotom navadne dopisnice, kar pa daje društvenim tajnikom mnogo dela. Da si pa delo skrajšajo naj si naroce že zato pripravljene dopisnice, katere se lahko uporablja za sklicava-nje sej, poročanje članarine, (Dolga) naznanilo Obiskovanje bolnikov in še za druga (potrebna obvestila.
Papir in koverte z društvenim označilom, kakor tudi omenjene dopisnice se dobe po jako nizki ceni v tiskarni Glas Svobode Co. in prosim ponovno vsa cenjena društva, katera, jih še nimajo, da si jih takoj naroče.
Pri nekaterih društvih je opaziti, da premalo pazijo pri nakazovanju podpore. Dolžnost društva pa je, da se natanko prepriča v kakem stanju se bolnik nahaja in da vsak posamezni obiskovalec poroča o bolnikovem stanju. Gledati se mora tudi na to, da vsaka bolniška nakaznica pride predložena na društveni seji in jo mora društvo potrditi za izplačilo.
Vsakega posameznega elana je dolžnost, da bolnika obišče ter :nu pomaga po zmožnosti. Gledati mora na to, da ne bi ^ateri izmed bolnikov izkoriščeval organizacijo in ako opazi kaj taeega mo-u takoj naznaniti društvu, katero ima takim članom podporo zadržati in preiskati zadevo.
\ sak posamezni elan, kakor tudi skupna društva, morajo vedno delovati na to, da se Zvezini dohodki množe, ker s tem si zagotovimo dober obstanek organizacije. ¡V prvi vrsti moramo paziti°na izdatke, ker denar je od vsih članov in vsak posamezni član si želi *voj delež dobiti. Vsled tega moramo gledati, da ne izkoriščamo organizacije, le nasprotno da njen blagor pospešujemo.
JOS. BENKO, glav. tajnik.
IZ URADA GL. ZAPISNIKARJA
S.	S. P. Z.
Zvleček iz 25. redne seje gl. odbora.
Seja 'se vrši v navadnih prostorih dne 29. januarja 1913, začetek oh i/29. mri /zvečer, v navzočnosti bratov: Ant, Mladič, Jos. Benko, Win. Rus, Ant. Duller, Jos. Cvetkovič, Jak. Tisol, John Levstik, Mohor Mladič, V. S. Skubic, Ant, Slogar, John Jerek in Fr. Godina.
Zapisnik zadne seje se prečita, sprejme in podpiše.
Društ. št. 13, Witt, Ul.; Poročilo, tičoee se poškodbe hr. Toma-žič-a, 'se prečita in ker je iz njega razvidno, da si je sam kriv nesreče, se sklene, da ni deležen bolniške podlpore.
Društ. št. 33 Livingston, 111.: Sklep društva, da se br. Deželaku, ker je grešil iz pravila, ustavi na-daljna bolna pod/pora se vzame naznanje in sklene, ravnati se po društvenem sklepu.
Društ. št. 87 Cleveland, O.: Pre-čitajo se dopisi tičoči se hr. Aug. Kužnika, oziroma obvestila, da je omenjeno društvo skoraj soglasno proti sprejemu br. Kužnika v njihovo društvo. Nato se prečita več listov br. Kužnika samega, nakar se vrši nad eno uro trajajoča debata v kateri več bratov ostro kritikuje br. Kužnika ker še dose-daj mi pristopil 'h 'kakemu društvu ter objednim se ga doliži da zanemarja dolžnosti svojega urada, kot predsednik porotnega odbora. Konečno se sprejme predlog, z katerim se mu daje 30 dni odloga, da pristopi h kakemu društvu, v nasprotnem 'slučaju se mu pa odvzame mandat, ter se ga objednim črta iz ¡S. S. P. Zveze, ker samostojne člane se po pravilih nemare imeti /v Zvezi.
Brat predsednik vpelje nato novo izvoljeni pomožni odbor, in sicer: za društ. št. 1, Anton Slogar; za dr. št. 19 Jacob Tisol; za dr. št. 100 John Jereb in za dr. št. 104 Frank Godina, kateri visa ki priseže na svojo čast delovati v procvit Zveze. Nato se pa v kratkem igovoru zahvali dosedanjemu pomožnemu odboru za njih poslovanje ter jih s tem odveže od dolžnosti do svojih uradniških mest.
V S. S. P. Zvezo se sprejmejo 3 nova društva in sicer: pod št. 107 društvo v Yukon, Pa., z 12 člani in 2 članicama; pod št. 108 društvo v Maryville, 111., z 11 člani in pod št. 109 društvo v Diamondville, Wyo., z 11 člani. K posameznim društvam se pa sprejme ta mesee prijavljenih 91 članov in 11 članic.
Poročila da sta umrla, od dr. št. 38 Jenny Lind, Ark. sestra Frančiška Mrak in od društ. št. 39 Agular, Colo. br. Josip Mohor, se vzame z izrekom sožalja naznanje.
Tajniku se dovoli dati tiskati 100 “Charter-je v” in 2000 prošenj. Dovoli se tudi tajhiku da za urad sme nabaviti “Mimeograph” katerega kupni troski pa nesme-jo presegati svote $25.00.
Nato slede razna kratka razmo-+rivanja, nakar se ob 11. uri zvečer zaključi seja.
Wm. Rus, zapisnikar.
------o-------
JOHN WEIS,
233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y.,
izdeluje najboljše in glasne harmonike po starokrajskem načinu in obenem tudi isprejema harmonike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike. Izdelujem tudi nemške harmonike po naročilu.	2—28
Tel. Canil 1386	Dvorane za vse priložnosti.
VODAKOV BUFFET
1825 So. Loomh M.
»»Sil 18. Plnct CHICAGO
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.



2103 Bloe Island Av. cor. 21.St
Tel. Canal 3764
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenska knjigo veznica v Ghlcagi
*412 WEST 18th STREET
Se priporoča rojakom. Najnlžje oene. “W*
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fink St. Tel. Canal HOP
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, lik
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
Denar pošiljamo v domovino.
Po Bledečih cenah:
$10.35 		
$20.50 			 K. 100
$30.85 			 K. 150
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 600
$204.50 		
$1020.00 			K. 6000
S temi cenami bo vračunjeni vai stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domövino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski
Kaspar State Bank
1900 Bine Island ave., Chicago, DL
Če še niste bili v tej prodajalni
sedaj je čas, da pridete in se sezna-rnite z nami. Tu dobite vedno “naj. modernejše5’ moške klobuke, perilo in drugo moško opravo.
AGENCIJA ZA “LAUNDRY”.
Čistimo obleke.
Izdelujemo obleke po meri. Obleke od $15 do $40.
Delo garantiramo.
Slovenci in naročniki tega lista, o-menite, da ste videli ta oglas v tem Listi». Če bodete Vi mene podpirali, podlpiral bom tudi jaz Vas.
Če hočete dobro blago, pio zmernih cenah in hočete biti 'postreženi v vseh ozirih, tedaj 'kupujte /svoje potrebščine pri nas.
Maurice E. Wolfe,
21 W. Pike St. Cononsburg, Pa.
KONDA NE MARA $1000.00.
Skubic in Konda se smilita uredniku A. S., ker ne bodeta dobila $1000.00. Zakaj se bi Vam smilila? Morda zato, ker ste ban-kerot (C. A.) in da se zopet na. noge postavite tožite P. Schnellerja, da Vam plača $10,000 odškodnine za Vašo čast. Mi ne damo za Vašo čast niti fioka in to radi tega, ker:
1)	Dokazano vam je bilo, da je katoliški duhovnik, predno je nastopil mašniško službo prisegel oziroma položil .tisto prisego, ki je bila natisnjena v Glas Svobode. 'Ce je tista oseba, P. A. Seguin, 'še duhoven ali ne, to nas ne briga. Rimsko-kat. duhoven je bil in je položil tisto prisego.
2)	P. A. Seguin je pred notarjem in pod prisego izpovedal, da je tisto prisego položil v pričo rimsko-katoliškega škofa. Dokler ne dokažete, da je Seguin krivoprisegel, moramo vrjeti samo njemu. Tu imate priložnost maščevati se nad Seguinom, ki je že marsikatero grenko zadal rimski hierarhiji. Dokažite mu, da je po krivem prisegel in vtaknite ga v ljuknjo.
3)	Spodtilkate se nad Boungel in Bnurget, pravite, da Bourgela ni bilo, priznate pa da je bil Bourget. Kaj pa če mi zapišemo: v Jolietu je župnik Rev. Kranjec, kedo drugi pa. zapiše: V Jolietu je župnik Kranjc, ali je stem rečeno, da sta v Jolietu dva župnika, ali morda da Kranjca ni? Bežite, bežite, s takimi osli pa se vendar ne bomo prereka.vali!
4)	1 Pišete, da smo pisali, da Kranjec molči kot grob. Smo to zapisali, toda, ali.niste molčali kot grob? Ali ste bili toliko dostojni, da ste odgovorili na naše pismo, katerega smo Vam poslali po pošti ? Da imate kaj poštenja in časti, bi položili nagrado v roke tretje osebe ,-ker pa niste pošteno mislili, pa še odgovorili niste na. naše. pismo, temveč ste ravsali okoli sebe kot stekel pes in ste nas počastili s psovkami.
5)	Nas ni treba biti sram, sram pa je lahko Vas, da. Vas vse slovensko časopisje lualže tako, kot ni še nobenega lajika, še manj pa slovenskega duhovna, ki se še ponaša, da je nadškofov svetovalec.
6)	' Clevelandska Amerika Vam je zabrusila v javnosti, da je čast zadnjega, veste kaj to pomeni zadnjega, poštenega delavca več vredna kot vaša in Vam nato našteva vsa Vaša. dobra dela in tudi kako ste sleparili pri glasovanju za Glasilo, ko ste kar ŠEST GLASOV vrgli v klobuk. IS tem Vam je Clevelandska Amerika dokazala, da nimate nobenega, poštenja, ker ste goljufali, goljuf pa nima nobene časti v očeh človeške družbe.
K sklepu Vam naj še samo toliko omenimo, da vse tiste prisege, ki so bile natisnjene izvzemši prisege Kolumbovih Vitezev najdete v Menace in duhovniško prisego pa tudi v Manuale Romanam. — Kdor išče ta. najde. In če bodete iskali bodete tudi Vi našli!
Sedaj pa pišite kar hočete, nas več ne bodete ovirali, mi bomo šli svojo pot naprej in se prokleto malo brigali za vse Vaše hina vske napade, ker svet Vas je spoznal in toraj Vam več nič ne vrjame.
Dokler ne izplačate tiste nagrade $1000.00, ostanete navaden lažnih in blufar. S tem končujemo.
' STVARJENJE, ČLOVEK IN DUŠA.
Ali se še spominjate one svetopisemske zgodbe o stvarjenju sveta, ali se še spominjate naših razprav v tem listu glede stvarjenja sveta in človeka, ali se še spominjate tistih grdih očitanj od strani naše duhovščine in katoliškega časopisja, v katerih so nam predbacivali, da mi trdimo, da človeka ni ustvaril bog, temveč da je postal iz opice? Rev. Sojar, ki je bil prišel po tisto nagrado $25 je bil tolilko prijazen, da nam je odgovoril in razložil nekatera vprašanja. ;katere smo mu jih stavili s povsem dobrim namenom. Povedal je svoje mnenje odprto, v kolikor je njemu pripuščeno in s svojimi odgovori je potrdil tisto, kar smo pisali v naših člankih pod naslovom: “Krščanstvo”, Max Werner, Stvarjenje sveta.
Vprašanja:
Skubic: Gospod Sojar. nekoč ste vi vprašali socijaliste, da Vara povedo, kaka bo socijalistična vlada itd., na kar Vam je bilo primerno odgovorjeno v Proletarcu. Tz knjige, katero imate sedaj v rokah, pa je razvidno, da rimsko kat. cerkev je popolna organizacija in kot taka mora vedeti meje svojega nauka, to je, da je gotova, in ve kaj uči, kje so tisti predmeti in kaj smejo pričakovati njeni člani od nje.
Rev. Sojar:	To je res.
Skubic:	Povejte nam toraj, kaj vi mislite o stvarjenju sveta;
ali je bog res ustvaril svet v šestih dneh, kakor je zapisano v sv. pismu 9
Rev. Sojar:	To je tako. Sveto pismo pravi: Bog je ustvaril
svet, pa nič druzega. A tista razlaga, da. ga je bog ustvaril v šestih dneh pa se mora tako vzeti. iDam ipomenja v hrebrejskem jeziku velikansko neizmerno dobo, mogoče milijone let. Ko se je zemlja razvila, je nastalo rastlinstvo, iz rastlinstva je nastalo živalstvo in iz živalstva je nastal človek; in ko se je človek tako daleč razvil, da je prišel v sedanjo obliko, mu je bog dal razum in dušo.
(Rev. Sojar je podprl to svojo trditev s tem, da se je upiral na nauk in izvajanje nekega jezuvita. Rev. Sojar je povedal veliko resnice, povedal nam pa ni iz katere živali je prišel človek. Ako študirani ljudje ne morejo povedati iz katere živali se je razvil človek, zakaj se nekateri smejo priprostemu ljudstvu, ako si isto predstavlja, da se je človek povspel iz opice? Po odgovoru Rev. Sojar-ja, sklepamo, da to je čisto lahko mogoče, ker on pravi, da najprej je bilo rastlinstvo, iz rastlinstva se je razvilo živalstvo in jz živalstva pa človek. Toraj če ima gospod Sojar prav v tej hipotezi, potem je človek brezdvomno nastal iz živali. Priprost človek pa bo takoj rekel: Opica je najbolj podobna človeku, toraj je človek prišel iz opke.)
Skulbic:	Govorili ste o duši. Kaj je duša?
Rev. Sojar:	(Njegov dobeseden odgovor ne moremo tu priob-
čiti, ker je isti bil tako obsežen, da si ga je bilo nemogoče dobesedno zapomniti. 'Navedemo pa naj v kratkih besedah, kar je bilo. rečeno). (Duša in človek sta v tesni zvezi; duša v človeku je to, kar človek čuti, vidi in sliši, kar kličemo dušni vžitek. Tako na primer, če se eden dobro naje in zadovolji svoj želodec, to ni dušni vžitek, če pa eden gre recimo v gledališče ifn čeprav je lačen in žejen, pa vidi dobro igro, se v isto zastopi in pozabi na glad in žejo, to je dušni vžitek. 'Možgani, vid, sluh itd. so vnajtesnejši zvezi z dušo v človeku.
Zavertnik: Dali ste primer o dušnem vžitku v gledališču in rekli, da. duša vživa le tedaj, ako fumkcijonirajo razni čuti v človeku, kako pa potem pride, da duša ne vživa nobenih občutkov, ako pride v gledališče recimo slep, gluh in mutast človek?
Rev. Sojar: Po daljšem razlaganju, ki ni bil noben odgovor na tisto vprašanje, je zabredel v materijalizem, iz katerega bi se bil rad izkopal, pa se ni dalo več, ker kmalu na to so prišla taka vprašanja,' da smo obstali pri sledečem zaključku glede duše: Rev. Sojar ni povedal kaka je duša, tudi ni povedal, kako velika in široka je, nekaj je kazal in meril pa nič zmeril, priznal pa je, da duša ni iz materije, toraj jo ne morejo hudiči z razbeljenimi kleščami šeipati, se ne more naslajati pri zbranem petju angelskih korov, ker prvič
duša nima, ušes, da bi slišala in drugič angelji, ki tudi niso iz materije, nimajo igri, da bi peli. Rev. Sojar je obstal, da čim bolj razvit je človekov ali posameznika razum, toliko večjega dušnega v žitka je deležna njegova, duša. Na kar mn je Skubic odgovoril:	Ti-
sti, ki so študirani bodo imeli večje duševne vžitke na onem svetu, kot pa tisti, ki je zabit iin vse kar ve, je za plugom hoditi, toraj bo
tudi njegov dušni vžitek na onem svetu PLUG.)
s
Toraj tisti, ki kopljete premog in citate Glas Svobode, kar je vaš duševni vžitek na. tem svetu, se bode vaša duša naslajala pri krampih in Glas Svobode, urednik, ki piše in se duševno naslaja pri člankih, se bo naslajal pri listih; naš upravnik, ki se sedaj prepira s Kranjcem za. tisto prisego in nagrado $1000.00, bo vižival veselje na onem svetu v tisočaku in se bo njegova duša prepirala s Kranjcem; Konda on bo nabiral naročnike in pasel rimske bike itd. Toraj pekla in vic ni, tudi nebes ne, ker zato smo prepričani, da tam ni ne krampov, ne Glas Svobode, ne tisočakov, ne bikov in morda ne bo tudi Kranjca.
Rev. Sojar je rekel: Konec vsega je bog! Tudi mi smo tega mnenja. 'Vprašanje pa. nastane: Kateri Bog?
DEMOKRATI IN FILIPINCI.
'Časniki poročajo, da je 2Q,000 Filipincev, veselja polnih in vri-skaje korakalo po cestah Manile, ko je brzojav poročal o Wilsonovi izvolitvi.
Iskreni govorniki, njim na pročelju Aguinaldo, takozvani vodja insurgeneije proti Španiji, proslavljali so izvolitev Wilsona, kot pričetek filipinske neodvisnosti.
Zavžitje kokosovega vina, je pri tej priliki baje prekoračilo vse meje. Časniki ne povedo, ali je povzročilo navdušenje zavžito vino ali ognjeviti govori ali pa oboje skupaj. Toliko pa je gotovo, da so se Filipinci s slabim okusom v ustih, prebudili iz svoje neodvisne omotice.
Wilson nima meči, da bi Filipince naredil neodvisne, tudi ko bi imel dobro voljo, katere pa nima. Baš tako malo bo demokratična Arečina v kongresu ganila prst, da bi temeljito neodvisnost Filipincev spremenila od ameriških interesov.
iOčividino niso Filipinci dokaj znani z našimi demokrati. Možno da so popred enkrat slišali, da je Bryan šel v ogenj proti imperialistični politiki republikanske ■stranke, in sedaj se neposredno prilegajo izvodku, češ, da demokratična stranka vse stori, kar Bryan reče.
Seveda je demokratična stranka začasa ravnokar zaključene predsedniške kampanje zopet ojačila namišljeno stališče proti imperializmu in proti kolonialnem raztegu na Filipinali. Platforma stranke je celo zahtevala, da naj ameriška vlada takoj proglasi neodvisnost Filipincev, kakor hitro bo mogoče ina otokih ustanoviti “stalno” vlado. “Le-ta neodvisnost naj bi bila zajamčena, dokler bo nevtralizacija otokov zagotovljena s pogodbo druzih držav. ’ ’
Mogoče so se Filipinci dali potegniti s to gnilo planko v bleščeči demokratični platformi; toda en pogled na to veliko obetajočo planko dokazuje, da ona druzega nič ine obeča, kot da demokrati obljubujejo Filipincem jamstvo za njih neodvisnost, bržko bo zagotovljena stalna vlada na otokih in z drugimi državam pogodba /nevtralnosti. To ni nič druzega kot neka obljuba, hote nekaj obljubiti, kar po demokratičnem na-zirain'ju skoraj tako daleč v prihodnosti leži, kot —- narodna demokracija v 'Zdr. državah.
'Na vsaki način leži le malo za-j>rek na. poti filipinske neodvisnosti — le malo, točno vzeto samo tri. Ena zapreka se imenuje dobiček ; ostale dve se kličete prihodek — renta — in obresti. Ko ne bi bili demokrati tem trem gracijam kapitalizma tako podložni, potem bi se morebiti dalo — toda čemu /razmotriva.ti o do neba oddaljeni .hipotezi ?
Ameriški kapital je trdno zavarovan na zemljiški posesti, industriji in na agrikulturi Filipinov. Tudi katoliške in druge krščanske ¡cerkve so si na otokih nagrabile in prisvojile velikanske zaklade, na. katerih glodajo rja in molji. Doklej se bodo le-ti zaje-dalei mastili od neplač enega dela naroda n'a Filipinih, je malo nade na kakošnjosibodi drogo vlado kot na ameriško, ker nobena druga vlada od zajedaleev ne bi bila pripoznana 'zadosti “stalno”, da bi zagotovila tem parasitom dobičke in druge dohodke.
Celo ko bi neverojetnost dogodek postala in bi se demokratičen
kongres našel pripravljenega, formalno proglasiti otoke kot neodvisne, tedaj bi postala neodvisnost na isti način, kakoršno Ku-banciVživajo danes s kislim obrazom, — neodvisnost v senci ameriških bajonetov.
Nevtralnost bi bila baš tako z isto zanjfeo zadrgnjena. To zaje-! dalei tudi dobro vedo. Prava nev-! tralnost bi kmalu privedla k pre-j težnemu vplivu Japoncev na Fili-: pinah. Edino iz tega vzroka ne bodo ameriški trgovinski interesi nikoli trpeli resni poizkus da bi ! rešili obljubo neodvisnosti in neV-| tralnosti.
Wilsori*je ujemajoči strežnik a-j m er iških industrielnih vitezov, in ¡ demokratična večina v vladi isto-! tako. Celo gobezdalasti radikal-. ci Brvanovega vzorca pomagajo ' pri tem. Niti eden ‘1 državni mož ’ ’ te baže ne bo smatral čas ugoden, da bi Filipincem privoščil neod-! visno vlado. Le-ti diplomati so si ! ja edini, da niti ameriški narod ni sposoben za ¡samovlado.
Filipinci so nekoliko prezgodej slavili svojo neodvisnost. Oni ne vedo, da so demokrati vedno Ibrzi z obljubami, ali počasni držati dano besedo, ker demokratija teh ljudskih izkoriščevalcev je samo j drogo ime za tisto moč, katera po-| toni republikanske stranke dobičke dela na stroške ali na škodo ljudstva. Filipinci se morajo še u-čili. da je edino ena sama moč, ki zamore priboriti resnično neodvisnost filipinski republiki, namreč 'organizirano delavstvo na Filipinih brez izjeme narodnosti, vere : ali barve. Toda ta sila, ta moč še dremlje v časovnem naročju, in veliko milijonov steklenic palmo-jvega vina bo še izpraznjenih, pre-; dno se bo na otokih zavedla in za-! znala ta delavska moč.
!■■ Demokrati bodo Filipincem od ;^asa do časa obljubljali neodvis-jnost; če obljube zadostujejo da j se iFlipincem podneti navduše-! nost, potem bodo Filipinci v času ¡prihodnje generacije pogostoma (proslavljali neodvisnost. In vsaka jtaka 'slavnost bo končala z o'b-!;čutki, kak oranji se občutijo v ju-, tro po pijanosti.
1	Ako bi znala katera si bodi politična stranka v Zdr. državah po činu postavodaje predrugačiti 'smer gospodarskega razvoja, te-| daj bi bila socialistična, stranka j ta imoč. Toda žal, ko celo sociali-1 stična stranka na višku svoje j moči v Zdr. državah, ne bi mogla ¡Filipince samo s proglašenjem ne-(Odvisnosti, osvoboditi. Kajti če | socialistična stranka v Sev. Ameriki pride na krmilo, ne bodo delavske organizacije na Filipinih še dovolj močne, d'a bi se branile iproti kapitalistom na otokih in (Vzhodne-Azije brez pomoči socialistične vlade ¡Zdr. držav. V tistih dneh bodo delavci na Filipinih veseli, 'ko bodo delavsko vlado Zdr. držav zaseboj imeli, za obrambo proti presegu razdivjanega kapitalizma v daljnem Vztoku.
Na kratko rečeno, neodvisnost (Filipincev 'bo delo gospodarskega razvoja, in ne papirnatih sklepov kapitalističnih diplomatov. Glavna sila v tam razvoju bo postala iz vrst delavcev na Filipinih.
Zanimiva knjiga.
Cvetke iz papeževega vrta, broširana knjiga je sedaj v tisku in bo v teku enega tedna gotova za razpošiljatev. Stane 50c. Naročite pri A. H. ¡Skubic, 2740 So. Clifton Park Ave., Chicago.
Ker knjiga izide samo v 1000 iz. tisih, ne odlašajte, temveč naročite si jo še danes, da ne bodete presenečeni.
NEBO	cork tip CIGARETE	
JL m	f	J jjjv 7	
Dobra kakovost		Najbolše na
	J f \	
Lahke		svetu.
Turške Cigarete 10 za 5c Za dobiti v vsih opaldah	||l^;	r Î760
Največja in najstareja lekarna v Chicagi
C. G. FOUČŽK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujeta zdravita, ati I»
karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušenj češki-slovenski zdravniki In njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke In plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
.•feuiUL
Æwraas,
u a!
C. G. Fouček 1801 Centre Are. CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije In izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne po. godba, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnile do nas z zaupanjem.
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
MRODM TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELJCANAL 445
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	;.;c

'1
Ylnal Yinal
Rojaki po Ameriki sosebno pa slovenski gostilničarji ki kupujejo od mene doma izdelana vina, me gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim rojakom in gostilni čarjem priporočam za obila naročila.
MRS. FRANCES LAUSCHE
11
6121 St. Clair Avf.
CLEVELAND. OHIO

si-
li
@
ZASTONJ $15
Kedar kupite uro, takrat kupite samo najboljšo. — Elgin in Watham so najbolše na svetu. Da razglasimo našo tvrdko smo se odločili, da pomoremo vsakemu, ki reši to zastavico, priti do ene teh svetovno znanih ur.
Vzemite številke od 1 do 9, rabite vsako številko samo enkrat in jih tako razvrstite, da bodo skup znašale na obeli stranih številko 23, potem nam pošljite rešitev. Če ho pravilna, vam bomo poslali kreditni ček za $15, ki je dober pri nakupu ene teli krasnih ur. Pišite še danes in priložite znamko za katalog, da si iz njega izberete uro, ki vam najbolj ugaja.
NEW YORK CREDIT CO.,
354 E. 55th St.	Dept. 31, New York.

Dajte zdelati »voje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015	*
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPPAVEDI NOST” edini ČEŠKI, UN1JSKI DNEVNIK
stane ioc. na teden.

Slovenska Delavska Podporna iu Penzijska Družba
Ustanov.
21. nov. 1909
' Inkorp.
15. marca 1910.
DISOIS , PEiVIVSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Colhimbus, Kams. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box'114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAH, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARGIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
KAJ JE SUŽENJSTVO? stva! Naj ho delokrog drugih
----- kjerkoli — ali ni moj tukaj ?
Leta 1845 so imeli razni veči- Dovolite mi, da vam povem, iz noma visoko stoječi “človekolju- česa človeško ¡suženjstvo po molbi” konferenco proti suženjstvu, jem mnenju v glavnem obstoja: na katero so povabali tudi ameri- Ker posvečujejo človeška bitja kanskega časnikarja Horaca Gree- svoj Sas in svoje misli glavno po ]eya, ki pa ni prišel, temveč je korščini in službi drugih ljudi, in poslal zborovalcem pismo, v kate- sicer ne, ker hočejo, temveč ker rem je razvil svoje nazore o vpra- morajo, tam je suženjstvo, šanju: “Kaj je suženjstvo”. Nje- Ker so človeška bitja v takih gove definicije so tako ‘značilne razmerah, da smatrajo ein del iz-in deloma še danes tako veljav- med sebe — zaradi njih položaja ne ,dta se nam zdi umestno, odpre- in zaradi dela, katero opravljajo ti jim pot med slovensko občin- — splošno za nižji razred, kakor sivo. Dotični del njegovega pisma tistega dela, ki opravlja druge ali se glasi:	, nobenih funkcij, tam je — mislim
Kaj je suženjstvo ?	1 — suženjstvo.
J 'Odgovorili boste menda: “Po-( Kjer je zemljiščna posest m-a-stavna podložitev človeškega bit- lega dela družbe tako ogromna, ja pod voljo in moč drugega.” A- da je večji del prebivalstva prisili to tolmačenje se mi zdi na obe ljen plačati, kolikor se onim postrani netočno — preozko je in ljubi izprešati za. privilegij, da preširoko.	sinejo 'prebivati na zemlji in jo
¡Preširoko je, ker vsebuje pod- obdelavati, tam je nekaj kakor ložitev, katero provzrokujejo ne- suženjstvo.
ke potrebe, ki niso nič marnj silne,
kakor postava.
Zame je suženjstvo tisti položaj, v katerem eksestira eno človeško bitje poglavitno za ugod-
Kjer se tako težko dobi priložnost za delo. da razred delodajalcev lahko po svoji volji predpisuje pogoje in delavcu tako majhen delež od produkta plačuje, ka-
nost drugega, kjer morajo toraj čas, delo in zmožnosti enega dela, človeštva stati v službi ne za svoj telesni, intelektualni in moralni razvoj, temveč za udobnost, korist in muhe drugih; s kratka, kjer človek človeku služi ma temelju enostranske, ne pa medsebojne zavezanosti, kjer razmerje med stva;
: kor se trnu poljubi, tam je slika
prav podobna suženjstvu.
Kjer se smatra za bolj dostojno, živeti brez dela kakor z delom, tako da se “gentleman” bolj sramuje, ako mu je bil oče ključavničar, nego ako bi mu bil postopač, tam nismo daleč od suženj-
Kjer misli človek, da je prav in častno, da drugi ljudje njemu slu-
služečim in obšluženim in naklonjenost in vzajemna prijaznost, temveč sloni na temelju avtorita- j Z1J0> nJe^ovl udobnosti m volji; tivnega načela; - kjer je na eni!^er clovek	da Je Prav m
strani socialna prevaga in moč!castn0- tako zlvetl ter del° orlik nad sredstvi za obstanek, na dru-1 aseb odtegnit! splošni korist! m
gi strani pa potreba, hlapčevstvo1^ Porablt] sam0 za sv°j° korkt
in onečaščenje, tam je po mojem nazoru suženjstvo.
Ako ne gledam na vaše podjetje proti ¡suženjstvu s tako požirajočim zanimanjem, kakor vi, ne smete misliti, da vidim v suženjstvu manjše zlo nego vi, temveč jaz vidim večje.
Da mi dela suženjstvo v Oharle-stonui ali v Novem Orlinsu manj skrbi, kakor vam, prihaja odtod, ker vidim toliko suženjstva v Novem Yorku, katero zahteva mojo prvo skrb. Ugodno bi mi bilo, ako bi smel verjeti, da je v vaših krajih manje suženjstva; ali da ga je v Novem Torku dosti, moram žal verjeti. Ker mislim, da imi je dolžnost, najprvo v svoji soseski pridigati reforme, vendar ne zamerim tistim, katerim predpisuje njih vest daljšo pot. Tudi ne pravim, da ni suženjstvo na jugu — po načinu in številu — še groznej-še kakor v Novem Yorku. Ker je ¡bolj očitno, ima opozicija proti njemu ložje delo in menda je boste lahko ¡kmalu odpravili.
Alj kako naj se posvetim križarski vojni proti oddaljenemu suženjstvu, ko vidim, da ¡prešinja-jo njega znaki mojo najbližjo sosesko ! ‘Da,, ko se mi ni niti ¡posrečilo, da bi je pregnal iz. svojega lastnega skromnega gospodar-
dasi sam ne izkazuje človeštva službe, ki bi bila toliko vredna — tam živi duh, ki je porodil človeško suženjstvo in je še vzdržuje.
NOV POLITIČNI VEK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Kratek obris političnega in gospodarstvenoga razvoja Zđr. držav od medsebojne vojne, bo dobrodošel novim priselnikom.
Medsebojna vojna je končala z zmago s severom nad jugom. Sever je razpadel v industrielne države vzhoda in poljedelske države zapada. Na vzhodu se je industrija silno brzo razvila s pomočjo evropejskega kapitala in evropejskih delavcev. Na zapadu le zrastlo poljedelstvo s storilno sposobnostjo, kakoršne ni na vsem svetu.
Ves razvoj Zdr. držav bi bil nerazumljiv, 'če se ne bi izišlo iz nje deželne postavodaje, ki tvori njeno temeljno podlago. Jug je bil fevdalen in storil bi bil vso deželo fevdalno, samo če bi bil to zmogel. Da to ni znal, to je osobito pripisati, revoluciji leta 1848 v Nemčiji in nje podlegi. Izseljevanje iz Nemčije je bilo tako mnogoštevilno, da je za zapad Zdr. držav postalo najvažnejši faktor in s tem tudi za vso deželo.
Nemško priseljevanje po L 1848 je bilo politično radikalno ter fevdalnemu jugu instiktivino sovražno. Ono je zabranjevalo v zvezi z Novo-Angleži, abolicionistov in ljudi prostega zemljišča razteg gospodarstva juga na zapad. Homestead-zakon Zdr. držav, na podlagi katerega je dobil vsaki, kdor je hotel, 160 akrov zemlje brezplačno, ustvaril je na zapadu samostojne kmete ter napotil naraščaj vzhodnih farmarjev vzhoda v trnovi deželi Industrija je bila večji del navezana na priselnike, delavce in podjetnike. Postati samostojen je bilo takrat še lahko; tovarniški sistem se je še-fle polagoma vstanovil. Delavski razred je bil še preveč nezrel in preveč narodno razcepljen in ■zato ni moglo postati veliko gibanje. Še-le koncem 70. leta se je pričelo veliko delavsko gibanje.
¡Vise možno je bilo storjeno, da bi se industrija hitreje razvila. Glavno sredstvo za to so bile visoke varstvene carine. Kapitalisti so lahko imeli, kar so hoteli. Dežela je bila brez kapitala in vsaki, ki je hotel kaj podvzeti, je bil z odprtimi rokami sprejet in po možnosti podpiran. Iz istega časa je datirana postavodaja, katera ameriškima kapitalizmu daje neomejeno svobodo in zato se razvija z neprimerno hitrostjo.
Politična situacija je bila skoraj popolnoma prevladana od preteklosti, od vprašanj, ki so se tikale vojne.. Med kmeti na zapadu so nastali prvi odpori proti kapitalizmu, ker njih obstanek je bil od tega odvisen, da svoje produkte oddajo na vzhod in v Evropo. Pogoj k tem je bila nizka voznina. Ameriške železnice pa so bile na sleparski način “kapitalizirane” ter so fanmerje na najnesramnejši način oropale. Boj istih se je tedaj v prvi vrsti nameril proti že-lezničnim magnatom ter je bil na celi črti zmagovit za farmer j e. — Prvo moderno soeialpolitično dejanje ameriškega kongresa je bilo vstanovitev meddržavne trgovinske komisije v svrho uravnave to-vorne-voznine. Leta 1890 so pridelki ameriškega poljedelstva potrebščino daleč prekašale in prišlo je do občutne ftgrarične krize, iž katere se je porodila — ljudska stranka, to je, do takrat največja “tretja” stranka, ki je prinesla na en milijon volilnih glasov. Izginula je iz pozorišča, ko je vprašanje po poljedelskih pridelkih prekoračilo ponudek, ter so cene močno naraščale. Socialpolitični radikalizem je med kmeti popolnoma izumrl, toda tvori pa vzilie temu še vedno goneči političen faktor te dežele. Vse politične reforme, neposredna postavodaja, ženskina volilna pravica itd. prišle ¡so iz zapada. Demokratična ¡stranka pod Bryanom, poskusila je to strujo za-se izkoristiti, kar ■pa se je razbilo na pasivnosti industrijskih delavcev. Tu je prišel Roosevelt, ki je protislovno k Bryanu, razumel in vpoštevail ¡potrebe mezdnega delavca ter težišče radikalnega gibanja znal prestaviti na vzhod. Posledica je znana. Ce tudi ni zmagal ob prvem naskoku. vendar je razpršil republikansko stranko in, kar je najvažnejše, ustvaril ¡ali vsaj napotil je novo, nov socialpolitični vek te dežele.
Na tem pragu sedaj stojimo. — Sedaj je vsaki socialpolitičen. V gromadah časnikov, spisov in knjig «e vedno razpravlja o social-politiki. V malem času smo v tem tako daleč naprej prišli, kar se je na Angleškem zgodilo komaj v par desetletjih — vsaj na papirju. Toda plaz je v teku in nič ga ne-more vstaviti. Kapitalizem je prisiljen v obrambno stališče in moral 'bo svoje ¡lase pustiti. Dohodninski davek, komisije za javne potrebščine, odškodniski zakoni, neposredna postavodaja, postavne minimalne plače, to so novotarije, ma katere pred ducat leti niti misliti mi bilo. Seveda, s socialnimi reformami ne bo šlo kar z navalom; postopalo se bo ‘z njo z bolestjo in krehanjem, toda grozna politična stagnacija je vsaj zlomljena, ki je polstoletja v tej deželi gospodarila; minul je čas, v katerem je veljalo edino geslo: obogatite se. S tem je pri kraju, in da je prikrojil gre hvala zavednemu in prebujenemu delavstvu.
DOT L>
Denver, Colo.
Ta pasji mraz tira človeka k gospej peči, kjer mu navadno po stane dolg čas, da ga mora preganjati. Eni si nabašejo pipe in mirno kade, drugi pa vzamejo časnike in čitajo ter premišljujejo to in ono. Jaz sem eden tistih. — Malo je res kasno da bi govoril o novem letu, toda staro še tudi ni, zato sem začel misliti kaj bo to novo leto prineslo dobrega za slovensko splošnost v Ameriki. V ¡prvi vrsti imamo Slovensko Zavetišče, katerega moramo šele vleči iz povojnie, da ga čim prej damo na razpolago potrebnim rojakom. Zatorej ljubi rojaki, iz srca vas prosim v imenu vseh slovenskih trpinov-revežev, katere je kapital storil nezmožne za delo, pojdite od hiše do hiše in nabirajte med dobrosrčnimi rojaki milodare v ta namen. Združeni v bratski ljubezni. vsi brez izjeme, od vzhoda do zahoda, od severa do juga, -brišimo potoke solza in celimo rane bratu, katere mu je zadal kruti kapital. Pokažimo vesoljnosti, da smo pripravljeni pomagati svojini in postavimo krasen spomenik našim potomcem, ki bo jasno pričal, da nismo spali v tem stoletju in bo tudi kaizal ¡pod kako krutimi o-kolščinami smo se morali, bojevati iza naš obstanek in boljšo bodočnost za nje, ki "bodo zrli v narodno zgradbo. Toraj bratje po narodnosti, podajmo si roke, pozabimo na ošabna prepričanja in nastopimo v slogi,' ker sloga jaču nesloga tlači. Ne ozirajmo se na tiste, ki iz hudobnosti ali drugih sebičnih nagibov nasprotujejo u-resničenju te blage ideje, ker še nobena stvar se ni začela, da ne bi imela nasprotnikov in obrekovalcev.
Nasprotnikom in obrekovalcem pa ¡zakličimo: Jezik za zobe, pa glejte, da ne bodete ravno vi eden tistih, ki bo prvi iskal podpore v zavetišču.
Obžalovanja vreden je tisti, ki nasprotuje tej ideji in list ¡pa, ki kuje javno mnenje in odprto nasprotuje takemu narodnemu delu pa zasluži javne obsodbe. In ravno tisti list, ki tako ruje proti temu zavodu, ki je glasilo katoliške duhovščine v Ameriki, je tista cunja, ki je pometala vse svete reči pod stol hudiča; še celo križanemu ni prizanesel, temveč ga podtaknil pod hudičev parkelj. In tista cunja, ki bi morala učiti nauke Tistega, katerega je bila sama dobrota in usmiljenje ter ljubezen do bližnjega, ga sedaj javno sramoti in piše: V boj vsim, ki ne trobijo v naš rog! Mislili so, da bodejo osramotili Glas Svobode, pa so sami sebe. Resnica, tisti, ki je slikal tisto sliko mora biti z vsemi vragi obseden, ker drugači se ne bi mogel kaj takega izmisliti. Pojdite in, izženite belcebuba ¡najprej iz vašega “štaba” in potem šele pridite med nas in izganjajte male hudičke.
Naši rojaki, bi se morali tudi malo bolj zanimati za podporna društva in pristopati k njim. Tu se nudi vsakemu rojaku, da pristopi v dr. št. 101 S. S. P. Z., katero pripušča vsakemu član-u neomejeno prepričanje in daje največjo bolniško podporo in sicer $8.00 na teden ali $1.15 na dan in v slučaju smrti plača dedičem $500 posmrtnine. Asesment je jako nial in sicer samo $1.25 na mesec. Tu se člani sprejmejo do 55-leta starosti.
Najprej, naprej dokler je dan.
Da prej bo pot in trud končan.
Trpin-Delavec.
AVSniO-AMERfKANSKA-LINiJA,
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
TW
V
PARNIKI PLUTETq IZ NEW YORKÁ:
*^ce ............ 10. marca
Martha Washington, 22. mar.
Argentina, .... 19. februarja Oceania,............5, marca
Parniki odplujejo redno oo iredan ob 1. ari popoldne it pristanišča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
.	cene na teh oremljah so najceneje in imenorana pristani##»
najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKU
GL.AVN1
ZASTO*
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. Sl Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempf glavni East, na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago
obleke in svršniki.
Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
JELINEK in MAYER, imitelja
Blue Island Ave in 18 cesta
0-
XI. letnik Glas Svobode.
Na rokah imamo nekaj celili letnikov "‘Glas Svobode” za preteklo leto. Vsih 52 številk pošljemo poštnine prosto ¡za $1.50.
Staremu prijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba ohraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni “Pain Expeller”. Naj se drgne ž njim krepko po vratu, prsih ter stopalih in takoj bo dobro. —• Pain Expeller se lahko dobi v A-meriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti. da se dobi pristnega z varstveno, znamko s sidrom.
M. A. WEISSKOPE, M. D.
ZDRAVNIK IN BANOQELNIK
1914 Ashland Ave.j Chicago, III, tel, oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1 3. ure popoludne in	od 4.—8- popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
are dopoludne domain to le izjemoma vpiav^nninih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m*
w-
ATLAS BREWING CO.
aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
L
LAGER
I
MAGNET
I
GRANAT
Kadar ot'
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo fiest Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih dražbe, snažne postelje, vino in razna neua jedila.
Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St, New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France 'nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Kocha m beau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraia*
Glavnizatop na 19 State St., New Y>rk.	MAURICE W. KOZM1RSKI.
glavni aastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, III,
DOBITE DOBRO URO Z LAHKA-» J
To elegantno im,p. RAILROAD URO s 21 kamni. navijakom, ročajnim opušoalom, patentiranim regulatorjem in s mnogimi drugimi stvarmi, absolutno natančno in zanesljivo, 20 LET GOLD FILLED hunting pokrov, ki lepo zrisan. Ta ura je nalašč zdelana za železničarje, ki morajo imeti zanesljiv časomer. Oboje velikosti. POSEBNA PONUDBA: To uro pošljemo na vaš naslov C. O. D. $5.75. Ekspres plačate sami. Če ni nra talka, ko je preiščete, ne rabite plačati niti centa. Pozlačena verižica in privesek zastonj z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH CO.
505 ATHENAEUM BLDG.	CHICAGO, ILL.
*444-9444-*43444444444441494*444444 44444444444*««|
*
*
it
6 ________________
DOPISI.
Waukegan, 111.
Slovenci širom Zdr. držav tekmujejo zadnje čase med seboj kte-ra naselbina bode bolj napredovala bodi na društvenem alj. na gospodarskem polju! —r Tu pri nas se je začelo že pred par leti sem. gledati da bi si postavili lastni Dom. Seveda je (precej zaspala dobra ideja, kterej se je že skoraj zvonila k pogrebu. Vendar je tlela iskrica počasi tako dolgo, da se je iz iskrice oživela veliko zanimanje za prekoristno stvar. Ustanovilo se je društvo Slov. Narodni 'Dom za ustanovitev Slov. Narodnega Doma! Katero je storilo vse potrebne korake in pripravilo vse potrebno, da se z lastnim Domom prej ko mogoče prične. Radi tega se sklicuje na dne 9. Svečan; t. 1. ustanovni shod za vse Slovence in Slovenke iz Waukegana in North (Chicaga, 111. v dvorani roj. (Math iSlana na 10. cesti ob 4:30 popoldan. Vsi, 'kateri se morate, se udeležite omenjenega shoda, ker vsak je dobrodošel. Z geslom: Z združenimi močmi! Vas pozdravlja
Odbor dr. Slov. 'Narodni Dom.
Forest City, Pa.
(Poročati imam žalostno vest, o nesreči 'tukaj dobro (znanega rojaka Franka Verbiča, doma iz Grbja, pri Zatični. Omenjeni je bival tu, v 'Forest City iže dalj časa in je delal v jami, kot večina nas.
Dne 7. januarja zjutraj je vstal kot po navadi da gre na delo m šel je v navadni obleki in nazaj ga ni bilo več. Prvi dan se ni noben dosti zmenil zanj, ker je vsak mislil, da je kje v mestu ali kje druge, toda ko le še ni bilo drugi, tretji in četrti dan nobenega glasu o njem, smo začeli sumiti in ga iskati.
'Frank Verine je spadal k tukajšnjem podpornem društvu št. 27 'S. S. P. Z. in nekaj članov se nas je zbralo, da ga poiščemo. — Navzlic slabemu vremenu smo preiskali vso okolico, toda vse zastonj.
Dne 26. jan. popoldne sta šla rojaka; Josip Slepec in Josip Kotar za kratek čas po bosti. Približno eno miljo vrba gričev sta našla njegov klobuk. Vrnila sta se takoj in obvestila ostale rojake, ki so se takoj odpravili na lice mesta, da iščejo. Blizu mesta, kjer so našli klobuk je bila jama in tam so našli mrtvo truplo rojaka.
Naročili so ambulaneo in prepeljali truplo k pogrebniku in 27. jan. smo ga slovesno pokopali na katoliškem pokopališču.
Sorodnikov tukaj ni imel in je toraj društvo vzelo vse skrbi, da ga dostojno pokoplje. Omeniti moramo, da Rev. Josipu Tomšič, gre vsa 'hvala, ker se je Obnašal kot “gentleman”. Ranjki zapušča v starem kraju očeta in enega po-lubrata, tu v Ameriki, v Johnstown pa tudi enega polubrata. N. v. m. p.!
Zimo imamo lepo brez snega in delamo vsaki dan.
Frank Leben.
J?.	______
Chisholm, Minn.
V G. (S. št. 1 sem čital novico o umoru otroka v župnišču, v kateri se nam kaže pravičnost naše ljube Evrope. Župnik v Dietfurtu je intimno občeval s svojo služkinjo. Nasledek tega občevanja je bil porod čvrstega dečka, ki je pa moral koj po porodu zapustiti svojo bogaboječo mater. Oče in mati sta ga oddala v krščansko si-rotišnico-farško stranišče.
(Lep zgled kako sirotišnico hočejo imeti klerikalci.) Po natančni preiskavi zločina so vtaknili nečloveško mater v ljuknjo, a “nedolžni” župnik je seveda o-stal na svežem 'zraku. Nesrečna mati. Engelberta Stepper, hči gostilničarja (Stepfperja je bila obsojena (na pet mesecev ječe, a brat v Kristusu je pa ostal svetnik, kakor sv. Peter, ko je našega ljubega Odrešenika trikrat 'zatajil.
To je zopet en dokaz čudežev, ki se je zgodil tisti čas, ko je Noe daroval ovna za srečno rešitev. Znano nam je iz sv. zgodb, da je Noe vzel na barko samo jeden par od vsake živali. Ovna je daroval Bogu za srečno rešitev, vprašanje
glas svobode
pa nastane: Kdo mu je potem na-mestoval ovna?
Resnicoljubni župnik, oče je lagal svojim faranom, da je kuharica njegova, sorodnica, toraj ima na glavi zločin krvne oskrumbe.
Dragi čitatelji, presodite sami, kedo je bil potemtakem največ kriv, ¡župnik ali njegova sorodnica — gostilničarjeva toči. Po mojem mnenju je Kristusov namestnik večji grešnik, kot pa njegova takozvana sorodnica. Župnik je lazil zanjo, ne pa ona za njim.
Dekleta, katera še niste spreobrnjene, sedaj vidite, pred kom se morate varovati. Župnik, katerega je sv. duh obvaroval nečistega greha j£ nedolžen, a gostilničarje, va 'hči zapeljana od svojega sorodnika (?), je pa na j večja gtfeš-nica, ki mora delati pokoro za o-toa in objokavati svojo labkomiš-ljenost za štirimi stenami.
Da, da, 'blagor pravičnemu tudi v grehu nečistosti, ker ga vodi roka vsegamogoenega.
Frank iz Minnesote.
Indianapolis, Ind.
Po naključju sem dobil v ¡roke jolietsko plenico. Čitam in sem naročen na razne liste, ali kaj takega ostudnega zavijaškega in lažnjivega ob enem ipa pohujšlji-vega nisem še v nobenem listu ei-tal kot ravno v tej plenici. No pa saj ni čuda saj so g. urednik dolga leta trgali hlače po šolskih klopeh in zraven so še 'katoliški duhovnik, ki sme pisati kakor se mu zljubi. On nima greha, če laže, samo mi revni trpini ne smemo lagati in če zaničujemo kakovega lopova v ovčji koži, pa se moramo spovedati in delati pokoro.. Srečni in veseli moramo biti, da naša mladina ne zna citati slovenskega jezika, ker drugače bi se vsa pohujšala, Stariši, na vas apeliram, da ne date tiste plenice vašim otrokom, ker se bodejo po-hujšali — navadili lagati — in gorje onemu, ki pohujšuje mladino. Gospodje okoli tiste cunje si mislijo, ako zlivamo našo golido gnojnice na Glas Svobode in njegove čitatelje, bomo saj toliko dosegli, da nam bodo zaceli odgovarjati in tako jib bomo ovirali, da ne bodo razlagali resnice narodu. Toda ne bo nič. Glas Svobode odbija vaše napade tako spretno, da morate hočešnočeš dišati lasten smrad. Vprašal bi katoliškega urednika, kaj bi rekel rimski papa, ako bi videl in čital vašo smrdljivo plenico . . . Ali ker namen posvečuje sredstva, vas bi najvišji cerkveni glavar ex eatlie-dra blagoslovil, ker znate tako hinavsko in lažnjivo pisati in zafr-kovati. Morda bi vas celo imenoval doktorjem zafrkačev, to je najvišje dostojanstvo v cerkvi, poleg tistega katero je bilo podeljeno sv. Liguoriju za njegovo “doktorsko” delo, 'ki je desetkrat bolj pornografično kot pa ona škofova “rdeča brošura”.
•Hvalite se, koliko ste že storili za slov. trpina. Moje mnenje pa je, da ste presneto malo storili v prid delavca in revnega ljudstva, storili pa ste že veliko za papeža in njegova imetja, bisago. On' tudi namigava, da si katoličani lahko sami ustanovijo sirotišnico ali 'zavetišče in sicer na narodni katoliški podlagi. Ne oporekam temu, saj bi bil tudi že čas, da storite nekaj za slovensko siroto, iza slovenskega trpina. Če to storite bodete pokazali, da vsaj i-mate rešpekt do dobrih del usmiljenja in posnemate Kristusa. Toda mislim, da vam ni toliko za to, da bi se pomagalo delavcu, temveč skrbi Vas kako bi preprečili Zavetišče, na popolnoma narodni podlagi in kako bi narod obdržali razdvojen.
Zapomnite pa si, da se je naš narod začel zavedati in vam ne bo šel več radovolno na vaše nastavljene limanice. Delavec več ne pleše tako. kakor mu žvižga vaše pero. Veliko zavednih delavcev je tudi v odborih KSKJ, ki so naprednega mišljenja, ki se hočejo otresti suženjskega jarma kapitalistov in njihovih podrepnikov, farskih hinavcev. In prav gotovo, prišel bo tudi tisti čas, ko bodo rekli: Father do tukaj in ne dalj. (Op. ur.: Tako so mu povedala ražna društva KSKJ.)
Delavec se je naVeličal znašati svoj težko prislužen denar v vaše
malhe in si misli, z denarjem pa si ne bom kupoval nebes, saj tako ni bog odredil. Delavci pamet! U-redni'k tistega katoliškega lista je hitro ponudil $1000 nagrade, (katere pa ni mislil nikoli izplačati, ker pri njem namen posvečuje sredstva. On če drugače ne, bo rekel, da Seguinova prisega je ničvredna, ker je odpadnik itd. (To je že rekel in kaj je naše mnenje o tem smo povedali na drugem mestu). Opomnil bi vas pa samo nato, da se paziti pred temi kameleoni, da ne postanete žrtev razmer, kakor je postal Jnrd iz Špikov ega, ko je iskal svojo hčer pri Križarjih, po nauku duhovnov, svetih možeh. Kaj bo rekel na to katoliški urednik?
Ni moj namen baviti se s stvarmi, ki nimajo sredstva, zato pa naj prekinim in povem nekaj dražega. Vsaka korporacija, društvo, jednota, ¡zveza itd. ima svolje račune, voli odbornike, tako. da čl a* ni vedo, koliko je bilo dohodkov in koliko stroškov. G. urednik, vendar se ne bodete jezili ako Vam povem resnico. Tukaj pri fari sv. Trojice, je samo sedem o-seb, ki živijo na račun vbogega tnpina in vsih sedem ni bilo toliko zmožnih, da bi naučili mladino igrati v materinem jeziku, ampak v angleščini. Jz tega je razvidno koliko ste storili, za (slovenski narod, za ohranitev slovenskega jezika. Ali ni to sramota? Vprašal bi stari odbor ali nam more dati račun, kedar bi zahtevali. Pri vsem tem pa je moje mnenje, da ena oseba ne more biti ob enem, predsednik, tajnik in blagajnik, kakor tudi ne oče, sin in sv. duh ena in ista. oseba, ker to je nerazumljivo. Farani se čudijo nad takim poslovanjem in bi (že radi videli račun za leto 1912.
Napredni opazovalec*.
Aurora, Minn.
Tukaj gre z delom še precej dobro, to se reče, delo se lahko dobi, seveda plače so pa tako sramotno nizke, da naj skromnejši si ne more niti centa nastran dati. Pa 'kaj ise bomo menili o prihrankih, zadovoljni bi bili, če bi se za-mogli dostojno preživljati.
Na Aurora so se začeli rojaki pomen j ati o lastni dvorani. Dne 5. jan. se je o tem razpravljalo na seji društva “Aurora”, štev. 43 SNPJ. Uvideli in prepričali smo se o potrebi takega doma. Zaključili smo, da se stopi v posvetovanje s ostalimi podpornimi društvi, nakar smo poslali vsim društvom celo stvar v presodek. Kedar se zjedinimo zvolilo bode vsako društvo svoj odbor oziroma zastopnike, kateri 'bodo vkrenili vse potrebno in iz svoje srede izvolili stalni odbor, ki bo izdelal vse potrebne načrte. Kakor se sme že danes soditi, bomo imeli v kratkem času Slovenski dom, ker zanimanje iza istega je veliko in splošno. Društvo “Delavec” it. 17 SSPZ., je že sklenilo na svoji redni seji, da stopi v zvezo z o-stalimi društvi, da delujemo roka v roki in da se čimprej uresniči lastni dom. Upamo, da se nam tudi ostala društva pridružijo. Rojaki na Aurora, na delo! Ne poslušajmo tistih narodnjakov, ki pravijo da nam ni potrebno lastnega doma, ker oni so zgrabljivi volkovi v ovčjih kožah in gledajo in čakajo samo na prilike, kje '4 nas izkoriščali. Priznati pa moram, da jih ni dosti in še tisti si ne upajo na dan, temveč samo streljajo iz zaplota.'
Pred nekaj časom nas je obiskal (zastopnik edinega kat. časopisa, g. Klepetec ali Klepec, za i-me ne vem, katero je 'bolj pravilno, sicer ipa to ime zasluži in mu prav pristoja, ker klepetal je prav po oberkatoliški navadi in spuščal strelice, bombe, rakete, granate itd. na svobodomislece in socijaliste ter njihovo časopisje. — Napadal je vse, kar ne trobi v njegov lažnjivi rog. Kakor mi je pravil rojak I. G. iz Pineville. Minn., je ta zastopnik rekel,' da je Glas Svobode lažnik, a reva, naletel je na velik odpor. Jaz sem ga pričakoval vsaki dan, ali glej ga spaka, ni ga bilo. Rad bi bil stopil z modrijanom v ožjo zvezo, da bi malo podebatirala. S takimi učenjaki rad debatiram, ker jih kar žive jem, posebno kedar se pride do socijalizma. Gospod zastopnik
je dobro vedel, da bo moral oditi z dolgim nosom in ipobit in zato je pobral šila in kopita in šel iz Au-rore.
Gospodu zastopniku bi svetoval, da pusti delavsko časopisje v miru. Ako nabirate naročnike za jolietsko plenico obrekovanja in laži, pustite drugo pri miru, ravno tako narodna in svobodomiselna društva in (Slovensko Zavetišče. Kaj ne gospoda okoli A. S. a-ko bi imeli vi svoje prste pri narodnih, svobodmiselnih društvih, pri socialističnih klubih in Slovenskem Zavetišču, da bi nam vi diktirali (Op. ured.: Sojar hoče že sedaj diktirati pri Slov. Zavetišču) in sedel pri polnili koritih, potem bi bilo vse O K. Sram vas bodi! Pravite, da učite Kristusov nauk. Ali je Kristus tako učil? A-li ni učil, ljuibi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ali ne greste naravnost čez telesna dela usmiljenja, katera so vam vedno na jeziku v cerkvi, spovednici, leci itd ? Podirate Zavetišče, ali se to pravi, lačnega nasititi, žejne napojiti? Še dosti takih vzgledov bi vam naštel, toda škoda prostora v listu, ker vam itak nič ne basni. Le toliko rečem, držite roke proč, ker ste povzročili že dosti nesloge in prepira med slovenskim narodom v Ameriki.
Tukaj imamo sedem raznih podpornih društev, ki spadajo k raiznim jednotam in zvezam, med katerimi vlada lepa sloga, ako ne omenimo tistih propalic, ki iz lastne mržnje ščuvajo rojake.
Vsa društva so dobra, zato pa rojaki imamo lepo priliko, da pristopi k enemu ali drugemu. Tako na primer daje društvo št. 17 S. S. P. Z., ki ima svoje seje vsako drugo nedeljo v mesecu jako lepo podporo in sicer $8.00 na teden ali $1.15 na dan in $500 posmrtnine. Assessment pa je samo $1.25. Tudi ženske se sprejemajo v to društvo in dobivajo isto posmrtnino in $4.00 bolniške podpore za mesečni asesment 90c. Kdor hoče še kakih bolj natančnih informacij, naj se obrne na društvene v-radnike.	Vinko Mikulie.
East Helena, Mont.
Že je minilo precej časa od kar sem se zadnjič oglasila v tem listu, zatoraj sem se danes namenila napisati par vrstic.
Zima «e iže poslavlja in pomlad nam podaja gorko roko; priroda bo ozelenela in novo življenje se bo zbudilo; ¡življenje polno veselja in nade. Tudi na socijalnem polju začela je poganjati kal.
Dne 15. januarja smo ustanovili socijalistični klub JSSZ. Veliko zanimanje je nastalo med tukaj-šnimi rojaki, kar najbolj dokazuje število ustanovnih članov, katerih je sedaj 15. Poleg tega je v klubu vpisanih 6 članic-sodruginj. Rojaki v East Helena, stopite v naše vrste in pomagajte se nam in našim očetom ali možem bojevati za zboljšanje našega in njihovega bednega položaja, kajti to se da doseči edino potom organizacije in delovanja, od strani delavsko zavedne politične stranke.
Da se je klub ustanovil gre največja hvala organizatorju L. J. Pagon iz (Gebo, Wyo., ki se je o praznikih nahajal tu pri prijateljih.
Žalostno novica imam za poročati. Dne 22. jan. je nemila smrt pritrgala nit življenja rojaku Nicku Verznih, v starosti 49. leta. — Ranjci je bil po narodnosti Hrvat in je bil zelo priljubljen med tukajšnjimi rojaki. Zapušča žalujočo vdovo in nekaj nepreskrbljenih otrok, dve omoženi hčeri in odrasti e ga sina.
Ranjki je pripadal k društvu Jutranja Zvezda od Hrvatske Zajednice, k društvu sv. Cirila in Metoda, pri 'katerem je bil dalj 'časa zastopnik in blagajnik. Dne 25. jan. so se zbrala pred hišo žalosti gori omenjena društva in društva Sv. Alojzija JSKJ in sv. Ane od Društva sv. Barbare, ki so ga spremila v cerkev in na pokopališče. Žalujoči rodbini izrekamo naše sožalje.
Mary A. Strainer.
ZASTONJ — Darilo vredno $1.00 zastonj. Pošljite deset (10) imen in naslovov in deset centov na P.
O.	Box 12 Uptown-Pittsburgh, Pa.
j	REG. J ? PAT o r
! ALCOHOL. 49%
I	F A J R ! Ctt f ER £.tz /p,
I Ä NIWYÏKK M
i
GOUT - NP. U «ALGIA LUMBAGO - COLDS PAINS - BACKACHES SPRA I NS & BRUISES
g Influenca • se \
M vas ne prijela, če r se nadrgnete s pristnim PAIN EXPELLER.
JEM o pravem času in se ravnate po navodilih v zavitku.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripozuanj jamči it pristnost in okusni izdelek naročenih potrobSČIn.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik
G. VOKOUN
1411 W. I8th St., Chicag«.
V moji trgovini se dobe prve vrtte cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
•opravljal-nicadežnikov in pip
The Komad SchreierCo.
Sheboygan W1b.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK	PATENTI
MRL STROVER
(Sob* štev 1009)
133 WASHINOTON ST.	CHlCMj«, ILL
Til. SMO Hill
Dobra linijska Gostiln»,•g
r”!“:r“.nr jqs. s. stastnv
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plačo.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
jB8BH8l8 is m otinčB.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigriick vaak dan.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Scihoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-aijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Bhie Island At«. Chicago.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» m najvač
v Žitka za par centov s biljarda» mizo na razpolago. Vm to se dobi ▼ gostilni
John Košiček
1807 8. Centre Are. Chicago, UL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
ln trgovec z vinom, cigarami, mrktlm pivom Itd. — Se priporoča Slovencem I
trgovina s nevodobnim obuvalmo
Vstanovljcna leta 1881
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Social Club Saloon
— Edina s ovensk *t ”dka v mestu —
J, KlanchneK in J. Pungert
312 Garrison Ave.
lastnika in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSA8.
I
RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
Mačeho in očeta sta tepežkala.
Alojzij Klemenčič, star komaj 16, in njegov brat Tone Klemenčič, star komaj 14 let, imata to nesrečo, da imata mačeho. No pa, Tone že še prestaja, 'ker ni doma, ampak se uči krojaštva v 'Novem mestu pri VTeissu, siromak je te Lojze, ki ima mačeho vedno za seboj. — čez praznike je prišel domov tudi Tone in zdaj je bilo reglanja nad obema, da je bilo joj. Čez praznike sta še prenašala,, na tepežni dan pa sta sklenila mačeho pošteno natepežkati. Ko ju je začela zopet zbadati, sta jo maskoeila o-ba. Tone jo je tolkel s kamnom po prsih in trebuhu. Lojze pa jo je brcal, kamor je zadel. Na vriše in krik mačehe ji je pritekel na pomoč mož, oče obeh fantov in hotel ta dva pretepsti. Dečka pa sta se v jezi tudi očetu ustavila in ga je Lojze tako zagrabil z roko za ves obraz, da ga je nekoliko opraskal. Za to svoje tepežkanje se bosta morala zagovarjati pri okrajni sodniji v Novem mestu.
Iz Mirne na Dolenjskem se piše: Kakor na ¡Balkanu, tako imamo tudi v ¡Mirni večno vojsko zaradi zemlje. Ljudje se bojujejo za male kose zemlje ali za lastninske pravice na tuji zemlji. Pravda sledi pravdi; odvetniki imajo v Mirni dobre čase. Skoro vsak, kdor .se, kaj tožari, vzame odvetnika. Tuja zemlja našim ljudem preveč A diši, posebno zemlja pred pragom. vNa. sodni dan se Mirenčanje ne bodo mogli pritoževati, da niso za-vžili dovolj pravd v svojem življenju. — t— Župnik A. Kocjančič je 6. m. m. naznanil, da bo spomladi birma. Ob enem je po škofovem u-kazu naznanil, da ne more biti ne za krstnega, ne za birmskega botra, kdor napredne časopise bere ali je nanje naročen. Tacega, je o-betal, ‘bom jaz pri birmanju vsakega vprašal kaj takega, da ne bo znal in ga bom s tem osramotil. Ako takega botra pri krstu vprašam, ali se otrok odpove hudiču? in boter odgovori, da, nadalje, ali se odpove vsem hudobnim duhovom in njih zapeljevanju? in boter zopet reče, da. — mu porečem.: Kako moreš tako odgovarjati, ko imaš doma Luciferja in ga bereš z najboljšo slastjo ? — Oh, gospod župnik Kocjančič, kako se nam vi smilite! Kaj vam res ne pride nič pametnega na misel, da morate take čenče klatiti. Hudiči in 'hudobni duhovi in njih zapeljevanje — to je dobro za pastirčke v kakih hribih na Hrvaškem, naši ljudje se vam ‘smejejo, če jim take pravite. Vedite, da si ne damo od nikogar ukazovati, kaj bomo brali. — Premogo-kop dobro napreduje in je za Mirno važna pridobitev. Železnica je povzročila, da Mirna lepo napreduje, manjka le prijateljstva in medsebojnega sporazuma.
ŠTAJERSKO.
V Studencih pri Mariboru je u-
bil pomožni delavec Janez ¡Reiter svojo ženo Marijo. Reiter je bil priden in delaven mož, žena pa lena pijanka. Dne 15. januarja je prišel zvečer Reiter z dela domu in našel svojo ženo ležati pijano na tleh. Razvil se je hud prepir, tekom katerega se je zgodilo lu*-vavo dejanje. Reiterieo so našli zjutraj sosedje z razbito glavo ležati v stanovanju. Krog in krog mrliča so se videli sledOAri krvi. Jopico je imela Marija Reiter skoro čisto ¡strgano s telesa, kar znači, da se je moral pred njeno smrtjo med zakonskima vršiti hud hoj. Smrt so povzročili udarci z lesom. Reiter je pobegnil; ker ni izključeno, da je izvršil samomor, ga iščejo orožniki po celi okoliei.
Obesil se je 11. m. m. pri Sv. Lovrencu na Dr. polju kočar in železniški delavec Jožef Predika-ka. Bil je .pijači zelo udan, v slabih gmotnih razmerah in slednjič kot žel. delavec odpuščen; vse to ga je gnalo v smrt. Zapušča ženo in 6 malih otrok.
Iz Gradca. V ¡hiši Herrgotturies-gasse 90 se je v nedeljo odigrala, kakor beremo v “Montagszeit.”, jako žalostna družinska zgodba: žena jetniškega paznika Lindiča je skočila z dvema otroka iz dru-
gega nadstropja na kamenito dvorišče. Žena in štiriletni Franček sta obležala mrtva, dveletna Micika pa še morda ostane pri življenju. Samomor je izvršila Lindičeva iz ljubosumnosti.
Iz Rajhenburga. Nekateri fantje iz bližnjega Leskovca so slavno znani kot pretepači. Pred leti so napadli kot vrli “zvezarji” nekega naprednega akademika iz Celja kar brez vsakega povoda in so zato dlje ča;sa otepali ričet. Te dni so pa iz zasede napadli posestnika Simoniška iz Leskovca in ga hudo ranili. Naši gg. orožniki so jim že preskrbeli stanovanje za železnim omrežjem. Človek nehote misli na dr. Krekov nauk: Premisli dobro vsak večer, ali si tisti dan dovolj sovražili liberalca!
Nemški denuncijanti. Graško okrožno sodišče je obsodilo živinskega trgovca Plečnarju iz Cir ‘kovca pri Pragerskem na dva meseca ostrega zapora, ker je v smislu denuncijacije v gostilni nekega Deutschmanna blizu 'Spilfelda “kazal svoje simpatije za napol divje srbsko ljudstvo in grdil avstrijsko državo.” Isti dan je bil obsojen neki delavec Hammer na tri tedne zapora, ker je enkrat zaklical “Živio Srbija, doli z Avstrijo!”
PRIMORSKO.
Ponesrečena jadrnica. Avstrijska jadrn^a “Virginia” je nasedla na pečinah v vodovju pri Rovinju. Jadrnica je v nevarnosti, da se potopi.
Grki na preži. Iz Reke poročajo, da so grške vojne ladje ustavile nedaleč od Krfa avstrijski parnik Arpad”. Ko so ga preiskali in konstatirali, da ne vozi vojne kon-trebande, so ga spustili Grki naprej.
Grški reservisti. Lloydov parnik “Baron Beck” je odpeljal iz Trsta nad 300 grških reservistov, ki so bili poklicani iz Kalifornije. V Trstu stanujoči Grki so jih slovesno pozdravili im spremili do parnika, kjer so se poslovili od njih s navdušenimi klici med petjem grške narodne himne.
Bosanski izseljenci. Med bosanskimi izseljenci, ki so v Trstu v lazaretu, je umrlo v zadnjih dneh Še 6 oseb, ki pa.niso imele kužnih bolezni. Za črnimi .kozami je ha novo obolel en deček, tako da je sedaj 16 bolnikov, ki imajo koze. Nedavno se je'odpeljal prvi transport 700 izseljencev v Bosno, kjer jim je nakazala avstrijska vlada brezplačna zemljišča.
Požar pri Reki. Dne 16. m. m. je izbruhnil v strojnici tovarne za sveče Pesenti pri Reki ogenj, ki je uničil skoro vse stroje in veliko zalogo blaga. ¡Škoda je zelo .velika, ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen.
Samomor mornarja. Na Reko je došla brzojavka kapitana parnika “Kossuth”, ki javlja, da je med vožnjo skočil v morje in utonil krmar Jakob Lužar z Reke. Samomor je izvršil vsled neozdravljive bolezni.
Ponesrečen grški parnik. Med
Puljem in Reko je nasedel na pečine grški parnik “Demosthenes”. Parnika “Liburnia” in “Sempre avanti” sta mu prišla na pomoč, toda do sedaj ga še nista mogla rešiti.
Avstrijski vojaški beguni. Od
avstrijske vojne mornarice je cd 1. do 9. januarja t. 1. pobegnilo v Pulju nad 40 mornarjev.
Umor zaradi dedščine. Iz Vod-njana poročajo, da je v tamošnji okolici zvabil kmet Anton Vitazo-vič svojega zeta Benj. Dikoviča v svojo hišo, kjer ga je dobro pogostil, prenočil, po noči pa v spanju ustrelil. Zločin je izvršil zaradi dedščine po svoji pokojni stari materi. Morilec se je javil gam orožnikom in trdil, da je izvršil zločin v silobranu. Toda njegova ižena, ki je 'bila navzoča, pa ni mogla braniti, je moževo izpoved zanikala. Vitasoviča so izročili sodišču! v Vodnjanu.
KOROŠKO.
Nagrade za pokončavanje strupenih kač na Koroškem. Deželna vlada koroška plača za vsako u-bito strupeno kačo 1 krono. V L 1912 so poislali na vlado iz cele Koroške 954 kačjih glav, od katerih pa je bilo samo 762 od stru-
penih kač, za katere so izplačali 762 kron. Pokončevanje kač na Koroškem zelo napreduje, kar kaže dejstvo, da so v 1. 1911 komaj polovico toliko kač pobili.
Samomor vojaka. V topničarski vojašnici v Beljaku se je ustrelil vpričo svojih tovarišev topničar Val. Krebs, ki je še le letos prišel k vojakom. Krebs je bil vedno zelo tih in miren človek in ni rad zahajal v dražbo. 'Vzrok samomora je baje mržnja do vojaškega stanu.
Kaznovana mati. Dne 9. oktobra je čistila posestnica Marija Goševa gnojno jamo. Med delom se je odstranila za nekaj minut, šla v hišo, med tem pa je padla njena 14mesečna hčerka v jamo in se zadušila. 'Otroka so potegnili iz jame šele drugi dan. Neprevidna mati je dobila za svojo neprevidnost poleg kazni, da je izgubila na tako žalosten način svojega otroka pri, deželnem sodišču v 'Celovcu za svojo neprevidnost še postavno določeno kazen 5 dni zapora.
Strop se je vdrl v gospodarskem poslopju Maksa Tragačnika okolici rastja. V neki sobici je spala dekla 'Cecilija Pic h Rt s svojima dvema otrokama. Ko se je .prebudila, je bil sin Florijan že zadušen, hčerko in sebe pa je rešila.
Dvojni samomor. V Ložu pri Kotjem so našli drvarji na nekem skritem kraju v gozdu mrtva in zmrznjena v snegu moškega in žensko. Oba sta lepo oblečena in spadata med boljše stanove. Ne pozna jih nihče. Bržkotne sta izvršila samomor in sicer že pozno v jeseni, 'ker sta bili trupli zamrznjeni globoko v snegu.
RAZNO.
Umor v bolcanskem policijskem zaporu. Pred kratkim se je v bol-canski vojašnici cesarskih lovcev zglasil “prostovoljec”, ki je napravil na ljudi vtisk pijanega človeka. Oddali so ga v policijski zapor, kjer je izpovedal da se piše Frane Fronza. V policijskem zaporu sta se nahajala tudi Frane Macliaschal iz Moedlinga in Anton Koren iz Kosca na Primorskem, prvi, ker ni imel prenočišča, drugi zaradi popolne pijanosti. .Ponoči je predramil ropot Macha-schaila iz spanja in na svojo grozo je opazil, da se je Fronza spravil nad Korena in da ga hoče umoriti. Svojo žrtev je tiščal za vrat m bil z glavo po tlaku. Ko se je Ma-ehaschal vzravnal na svojem ležišču, da bi bil poklical na pomoč, je skočil Fronza k njemu in ga hotel pograbiti. Videč opasnost položaja se je Machasehal potuhnil. Nato je Fronza začel nag plesati okolo svoje žrtve in povabil tudi Macbaschala, da se udeleži njegovega rajanja. Ta je ubogal in predlagal Fronzi, da pokličeta natakarja z vinom, čemur je morilec .pritrdil. Na klic je prihitel stražnik Arzenšek in oprostil Ma-chaschala. iz nevarnega položaja. Štirim stražnikom se je posrečilo po hudem boju da so norca povezali ; vsi poskusi, da bi Korena budili v življenje, iso ostali brezuspešni. Preiskava je dognala, da je Fronza norec in da je v hipni pobesnelosti umoril Korena.
Slepar z zlatom. V Zadru so prijeli 331etnega zasebnika Antona ITrliča iz Orebiča. Mož je živel silno potratno in je igral dosledno visokega in bogatega gospoda. —-Kratko, nastopal je kot dovršen kavalir. Pripovedoval je, da je bil delj časa v Transvaalu, kjer si'je pridobil ogromno premoženje. Pri hišni preiskavi so našli v njegovih blagajnah čez 90 kg zlata v kosih. Seveda to ni bilo pravo zlato, marveč zlatu zelo podobna zmes iz bakra in cinka. Mož je prodajal to kot pravo zlato, češ da je zlato dobil v spremstvu nekega angleškega častnika ob vojaškem pohodu v notranjosti dežele za časa angleško-hurske vojne. Našel je posebno v večjih mestih ubilo odjemalcev im je pri tem izborno zaslužil. Zmes je dobival Urlič od neke tvrdke iz Milana. Ker je i-mel Urlič jako fin nastop in ni nikdar štedil, so se mu posrečile večkrat izborne kupčije, ki so mu donašale ogromne svote dobička. Njegovo razkošno življenje je o-pozorilo policijo, da. ga je začela nadzorovati in ga zasledovati, kar
0 KNJIŽIC
kako zamorete ozdraviti doma.
Vrerhilau. «inkknkatair,'.bl moral Pisati P° to zanimivo brezplačno knjižico. \ redna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral’ h«vi 'n to k"iIžlco,i Ak° trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi ure-’ w,!hin n? zal?rtJuVilh na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, Jnni aBefc !!0,'!'ei?1 Sub*tku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali siiilis, tjapa'k' dnper) ali na kateri drugi spolni bolezni, kije do-na pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno irp ^e "a posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri 1 bolezni— ta kniizica vampove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje
I potrt. Idru
kapavki (triper) aii na kateri drugi spolni bolezni, ki je do-
±"a	mh;.° »tri'Fnm telesno
aeuieiin mzuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri
j . - .	.	- -nilzica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravic
l^dm\UiPrVsehn0iUI? tasei“ • T; P°K? razUYlljiv° zakai trPite j« kako zamorete m	^ seb*ije take stvari kamere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DA NFS
cena in ^aua"'^’
Idr. JOS. LISTER ft CO, «us. 801. 208 N. FIFTH AVE.. CmCAGO,	ZaM»em Zav“ku> ‘ak° da
vam g?e°d?^kSnihiuo|kJ”Prej V**° brOZ,,U8no kn,ižico «* vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem uiti malo obvezan napram | Ime.
mmm®mm® mm m
2 Hranitev ljudstva s
m
\m\
m
V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrat hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava nočasna. rabite
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
S

m
m
s
»
m
s
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za:
JOSEPH TEINEE'8
Lter W1
BECIST.ERE&
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO,
NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
S
ri&h	Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite naj-
• manjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri
S JOS. TRINER
® 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
mmmmmmmmmmm m	mm
je privedlo do odkritja njegove obsežne iu dobičkanosne goljufije.
Samotsanski prior — svinjar.
Državno ipradvništvo v Kremsu je izdalo tiralico proti samostanskemu priorju daleč naokrog znane božje poti Marija Langegg pri Melku. Prior, pater Ignacij Bruc-' kner, je star 47 let in je imel več let kažnjivo razmerje z neko u-čenko še pred njenim 12 letom. —
Pred kratkim so ga naznanili, a še pred aretacijo <se je posrečilo priorju, da je ubežal. Prior se je najbrže skril v nekem samostanu servitenskega reda.
Velika železniška nesreča. Na angleškem .kolodvoru Bromford-brigde je trčil brzovlak, ki je vozil s hitrostjo 90 km na uro, v o-sebni vlak, ki je stal na kolodvoru. Brzovlak je zavozil na nepravi tir, oziroma se ni ustavil, ker so se vsled' hude zmrzline pokvarile signalne naprave. Bila je tudi silna megla. Sunek je bil silen, več vozov je popolnoma razbitih.
Neko žensko in enega otroka so potegnili izpod razvalin popolnoma razmesarjena. 50 oseb potnikov in želzničarjev je težko, več pa lahko poškodovanih.
Nafta se je vnela. Iz Grosnvja poročajo:	V tvornici za nafto
tvrdke Ahverdov je izbruhnil požar v dveh vrtalnih stolpih. Požar se je razširil še na tri drage stolpe.
im
lsu
m
De)
Is)
DsJ
ia
la
®
d
®
ra
®
®
®
(il
®
®
®
m
ra
m
ra
ra
ra
ra
m
ra
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
V Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
je največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1911 614.5 milijonov kron Stanje hranilnih vlog
42 milijonov kron. Rezervni zaklad
1 milijon 300 tisoč kron.
OMESTUJEFO
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po post» ali kaki zanesljiv» bank» Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne V kako drugo manivarno •‘špar-kaso”. Nam pa takoj Pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASI.O V NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
ra
m
ra
ra
ra
ra
ra
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
“Glas Svobode”
The Voice op Libehtt)
weekly
Published by ]VJ V. KONDA CSL GO 3622 W. 26 Street ^»icago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list ^ za slovenski narod v Ameriki.____________________
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
_____________ in velja--------------
«A AMERIKO:
Za celo leto.............
za pol leta.............11.00
HA EVROPO:
Začelo leto.............
za pol leta............ #1.2o
Naslov za dopisu in poSiljatvr jr
GLAS SVOBODE S622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Štabi naslov.
NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU.
Dr. Slane.
(Nadaljevanje.)
Ameriško delo moramo obtoževati, ker preveč delavstvo izrablja telesno in duševno. Ameriški stalni delavec pa mora is Slovani tekmovati, iker so začetkoma vajeni slabše hrane, ki pa prejemljejo najnevarnejša dela, ki se plačujejo najbolje. Od kod to pride, da so Slovani tako pogumni, da se ne zbojijo nevarnosti dela, si pisateljica ne more prav raztolmačiti, ali ona misli, da smo Slovani fatalisti, — (“kakor Bog hoče; bo 'že Bog dal”) — da so Slovani vajeni iz mladih let nevarnim delom, da zaničujejo nevarnosti in da so fizično trdne narave. V bolnišnicah strežnice prav dobro vejo, kdo je hudo bolan, po izraževanjn bolesti. Italijan upije v malenkostnem bolu, ako pa Slovan bolestno zaMiče, je pa znamenje, da je -hudo ali na smrt bolan. Lista mrtvecev, v delu ponesrečenih je velika v ameriški industriji. Slovanov je največ. Izmed 17,000 Slovencev neke združitve je bilo v enem letu v delu ubitih 95 in za vedno hromih 85.
V Ameriki je dosti podpornih društev proti nesrečam. Slovani so v tem oziru najboljše organizirani. ¡Neko hrvaško zavarovalno društvo izplača 'za slučaj nesreče, kateri sledi smrt, 800 dolarjev proti mesečni plači 56 centov. — Pisateljica meni, da bi podjetniki morali drugače delo vravna.ti, ako bi Slovanov, Italijanov ne imeli kateri vstopajo na po nesrečah izpraznjena mesta, bi morali skrbeti za več varnostnih priprav.
Pisateljica meni, da v tem trdnem, nevarnem delu avst. Slovani v Ameriki dosti zaslužijo. 'Oni živijo boljše v Ameriki kakor doma in nekaj denarja le pošljejo domu, dasi teh denarjev čim dalje ne bo veliko. Začetkoma so slovanski izseljenci pošiljali domu do 80%: zaslužkov, zdaj pošiljajo manj. Nemara tudi Slovan v Ameriki že boljše živi, isi privošči boljšo hrano in obleko. Obleko gotovo. Komaj si je naš mož kaj v A-meriki zaslužil, si kupi lepo obleko in svoji ženi, če jo ima tam, klobuk in moderno mestno obleko. Domu prihaja vsak lepo oblečen, — ženske morda včasih s predrago obleko. Začetkoma so naši ljudje prihranke v svojem kovče-ku shranjevali, iz katerih jim je lahko 'bil denar vzet, zdaj pa že poznajo banke in pošiljatev denarja po bankah. Radi prikrivajo nekateri prihranke, da se ne izve. Neki Američan je izračuni!, da je šlo v 7 letih (1900—1907) na Ma-djursko (Hrvaško) denarja 22,-917,566 dolarjev — (dolar 5 K) in v Avstrijo 22,452,492 dolarjev. To je pa najmanjši del odposlanega denarja, dosti več se ga pošlje po bankah ali se ga nese domu.
Dosti Slovanov ostaja vedno v Ameriki. Marsikateri si kupi hišo, si kupi prostor za zidanje hiše in si jo sezida. Neki dr. Roberts je našel v rudarskem mestu She-nandvah, da tvorijo Slovani 60% vsega prebivalstva, -ki lastijo 25% vseh po-sestev, ki imajo investiranih 120,000 dolarjev v cerkvi, župnišču — šolah. Vse vkup je vredno njih premoežnje 1,320,000 dolarjev. In to premoženje se je pridobilo v 15—20 letih. Med Če-
hi, Poljaki obstajajo družitve v isvrho ¿'hranjenja denarja. Skupina 81 takih družb ima okoli 6 milijonov dolarjev premoženja. Uprava teh društev je prav navadna brez plačanih uradnikov. Te posojilnice zidajo marsikateremu hišo. Slovani imajo svoje banke, nekateri dobro trgujejo. Nekateri Slovenci so bogati trgovci. Tako 'belokranjski rod V-erti-nov. Ta rod pozna pisateljica. — Krčmarji so pa radi Slovani in posebno Slovenci. Licenca za pridobitev krčme, “salona” je draga, do 1200 dolarjev. Za upravo se da tudi toliko. Krčmarji vspevajo. Žena ima na stanovanju in hrani fante v navadnih hišah. Krčmarji so v Ameriki, kakor doma nekaj plemstva med kmeti, — so upliv-ni ljudje. Na Slovenskem misli bogatejši kimet na to, da. ‘spravi svojo hčer v zakon s sinom kakega, krčmarja. Slovanski kapital je v Ameriki ibaje velikanski. Poljaki so imeli leta 1900 samo v mestnem >ifinoženju 600 milijonov dolarjev. Samo v ‘Chieagi ga. baje imajo do 10 milijonov dolarjev.
PREKLIC.
G. Josip Klepec, zastopnik edi nega -slo venskega lista v Joliet n nam je pisal priporočeno pismo s “retu-r re-cepisom”, ki se glasi:
‘ ‘Gospodje!
„Ker ste -ponatisnili iz “Nar. Vestnika” člane-k, ki je napadel mojo čast, češ, da sem se predstavljal ponekod v Minnesoti kot zastopnik “N. V.”; prosim bodite toliko lojalni in -ponatisnite tudi pojasnilo, oziroma preklic, ki ga je priobčil “N. V.” dne 16. t. m., da mi daste zadoščenje.
'Spoštovanjem
Josip Klepec Joliet, 111.”
Na to smo g. Klepeću odgovorili, da nam naj pošlje Narodni Vestnik in sicer številko, v kateri je bil tisti preklic. List smo prejeji in da. damo g. Klepeću zadoščenje, priobčimo tisti “preklic” v celoti, kakor ga je -priobčil N. V. in kakor nam ga je začrtal g. Klepec sam. “Preklic” se glasi:
V pojasnilo.
V štev. 89 našega lista pisali smo o čudnih manevrih zastopnika Amerikanskega Slovenca, da se je izdajal tu v Minn. Mr. Klepec -ponekod tudi kot zastopnik “N. V.” Iz zanesljivejših virov smo sedaj 'zvedeli, da ni temu resnica; torej izjavljamo resnici na ljubo, da .nismo v tem oziru -po g. K. nič oškodovani.
Da- je pa prišel g. Klepec v Minnesoto in začel zahrbtno napadati “N. V.” in nameravano Slov. Zavetišče, to je pribita resnica; o tem imamo dovolj dokazov.
Povedano imu je bilo v obraz in dokazano, da »e dela prav in za. koristi ‘svojega naroda; toda kako se znajo taki gospodje izgovarjati 'kadar pridejo v kake škripce je res karakteristično. 'Na vprašanje, zakaj -se tako obrekuje in meče blato in pesek v oči narodu smo dobili odgovor:	“Well, business
je business” in “naši noročniki radi čatijo kadar se malo -prepiramo”. Prav lep značaj “katoliškega” lista; tora j da zamore da radi čitajo kadar se malo prepira-in če nima opravičenega -prepira, si ga mora pa zmišljati in ljudi o-brekovati; to je dandanašnji princip “edinih” katoliških žurnali--stov.
Gospoda, če mislite na ta način pripeljati naš narod do izobrazbe in napredka, -se zelo motite, ali se pa najbrže bojite izobraženega naroda zatoraj hujskate proti vsemu, kar je za napredek in pov-zdigo. Mi smo prepričani, da bode naš narod kmalu uvidel kateri vodniki mu želijo več dobrega; narod bode labko sodil. Dobro delo ne rabi nobene farizejske hvale, isto ise samo hvali. G. Klepec nam je pa is svojim obrekovanjem .delal le lepo reklamo, za katero se mu zahvaljujemo.
Uredništvo in U-pravništvo.
S tem -smo storili svojo časnikarsko dolžnost. G. Klepec, ali Vi ,tako -pojasnilo imenujete preklic?. Po našem mnenju je to “gorka zaušnica”, katero Vam je dal Narodni Vestnik in ker ste hoteli, da Vam eno pripelje tudi Glas Svobode — evo je 'Vaim!
(Čitatelji in vsi tisti, ki vidijo to “pojasnilo” pa so prišli do prepričanja, da list, katerega Vi zastopate je nasproten narodnim težnjam, deluje odprto .proti narodu, ki Vas živi, deluje in ruje proti Slov. Zavetišču in namesto da bi delovali na. slogo/med narodom, pa sejete prepir, kot da brez istega ne hi mogli izhajati. Kaj ne, boj 'hočete, ker Vaš obstoj je odvisen od boja, ker ste spoznali, da v miru bi prehitro poginili, 'zato je treba take “nesramne” re-k(ame. Ali ste tudi Vi eden tistih, ka-terim namen posvečuje sredstva? Tako vsaj -povzamemo iz tistega “preklica”, ki ga je priobčil N. V.
Kedar bo N. V. preklical svoje “¡pojasnilo” pa bomo tudi ¡mi preklicali in Vam dali “zasluženo” zadoščenje.
DOSTAVEK: Da pa, ne bo kateri mislil, da smo preklicevali dopise od naših dopisovateljev, ,naj tu omenimo, da gornje pojasnilo se istih prav nič ne tiče in o-,stane -pri tem, kakor je bilo pisano v 'listu.
iPredno zaključimo, naj na tem mestu tudi mi izrečemo našo iskreno zahvalo g. Klepeću za brezplačno reklamo za naš list.
Ured. in Uprav. Gl. Sv.
DOPISI
Calumet, Mich.
V štev. 4 vašega lista, v kateri se vidijo kaplan, nadškof in mon-signor ste dokazali, da. je ona prisega, ki je bila natisnjena v listu, resnična. Sicer pa, ako smo pošteni in če dužimo na svetost prisege, tedaj se moramo zanašati na istinitost iste. ker je isto potrdil pod prisego tisti, ki jo je res moral položiti. Dokler Kranjec no dokaiže, da je P. A. Seguin krivo-" prisegel, moramo vrjeti, da je tako kakor je bilo pisano v Glas Svobode in da -se prisega doslovno tako glasi in da je bila kot taka tudi položena, od rimsko-kato-liškega duhovna. To je jasno kot beli dan. Večina katoliškega ljudstva na Calumetu vrjame vam in se zgražajo nad pisavo A. S. oziroma na -pisavo pikastega Kranjca in petelina Sojarja. Samo enih par je takih, ki ¡pravijo, da se mora gospodom vrjeti, ker eni več vedo, ki so študirani in božji namestniki. Sojarju, Kranjcu in nekaterim popovskim grabe-žem seveda ni prav, da ljudstvu odpirate oči. Ljudstvo se prebuja ; Sojar. Kranjc in Pollack se -pa na vse načine mučijo in lažejo, da. bi to ljudstvo nazaj držali, kajti z zaspanci se lahko dela kar hoče.
'Calumet ste vi čikažani prištevali vedno k enim najnazadnja-šldlh naselbin, primerjali ste ga s Jolietom, toda. niste nas prav opazovali. Res je da smo bili v nazad-njaštvu prvi za Jolietom, vendar tega ne dopuščamo vrne; danes je vse drugače in temu se imamo zahvaliti naprednemu časopisju Gl. Svobode in Proletarcu, ki sta, tako odločno nastopala v vsih ozirih. Dokaz temu je, da imamo že štiri svobodomiselna podporna društva in to peto se v kratkem u-stanovi. Socijalizem je tudi dobro razširjen.
Razume se, da se tudi naš gospod Klopčič jezijo, ker ljudje niso več tako zvesti in radodarni, kot so bili one čase, ko so gospod k nam prišli.
Ne dolgo tega so gospod -priredili fair ali kakor ga oni na-ziv-ljejo cerkveni semenj. Ne mislite, da ¡so gospod prodajali svetnike in svetnice iz oltarja. Ne, tega ni storil. Zbobnal je -skup nekaj ovčic in tudi sam je vzdignil svoje dostojanstvo id šli so na fehtanje. Vzeli so vse, kar je kedo dal, (seve oni bi najrajše vzeli capake). Na f eh tali so: razne obleke, bici-kelj; punčike, zajce, premog, krompir, prašičke in vrag si ga vedi kaj še vse to je romalo na “štand” v cerkev. Kram je bilo osem, ne -smemo pdzabiti, da ¡prašički so bili tudi v cerkvi in pri vsaki krami so bile štiri devojke. Na -sredi cerkve je 'bilo kolo zi srečbanje; gorenje stvari so izžrebali na tem kolesu. Par ovčic in gospod so ne-prestano letali po cerkvi in nadzorovali semenj in prodajali “umare”. Kdor je hotel priti na semenj je moral pri
vratih plačati lOc in komaj je pokazal nos v boižji (!) hram, že so ga -obkolili od vseh -strani razni semnarji z “umarami”. Če slučajno človek mi hotel kupiti “umar” pa so ga kramarice zasmehovale in s prstom nanj kazale. Kuharica Johanna je tudi “urnare” stavlja in imela veliko srečo. Eni p-ravijo, da je ta sreča od tod ker stanuje pod -blagoslovljeno streho. Gospod so se tudi včasih vsedli pri kaki krami, da se odpočijejo.
Naš gospod pa imajo jako veliko privlačno silo. Semenj je trpel celili 14 dni j, ker v enem tednu kakor se je v začetku 'zaključilo ni prišlo dovolj cap ako v v blagajno. Nekatere omožene kramarice so ‘bile kar cele večere pri svojih žtantib.
Gospod so rekli, da se je semanj prav dobro obnesel in da so semar-ji pustili lepo svoto capakov. Kako pa tudi ne. Samo prašiček, težak dva funta, je prinesel nekaj nad ‘$50.00, eden zaje $25.00, bi-cibelj $500.00 in takoj naprej. — Vendar so se pa gospod še jezili, da semenj ni ¡prinesel toliko, kolikor so orni pričakovali. To vsak rad prizna, kdor je bil navzoč in na lastne oči videl ta semenj v katoliški cerkvi.
/Na semenj so prišle največ tiste ovčice, ki so omenjene reči skrip znosile in jih tudi prav drago plačale, da so jih nazaj dobile. Tudi katoliški dramatični klub Phoenix (pravo slovensko ime) je priredil v cerkvi dve igri. Pri prvi igri so -bile vstopnice po 25c in pri drugi pa 50c. Predstave so bile jako slabo obiskane in pri drugi predstavi ni bilo v-sih skupaj nad 20 oseb. Ali niste videli, 'kako je potem Glasnik točil krokodilove solze ter kričal, da se nič ne brigamo za narodnost in očital, da ni bilo videti še celo onih, katerim je narodnost vedno na jeziku. Vprašam vas, za kakšno narodnost se je šlo tukaj? Ali se niso igre priredile za korist cerkve in farske bisage? Ali res mislite, da je ljudstvo še vedno tako trapasto, kot je bilo nekedaj? Ljudstvo se je že nasitilo tega večnega daj in daj. Zakaj? Ali mislite, da ljudstvo res nima nobenega pre-sodka in da tudi ne ve, da ste pisali nasproti narodnim težnjam, narodnem Zavetišču? Bežite no, pa pojte se solit s tako narodnostjo, kot jo nam vi mečete v obraz, na sramoto celemu narodu!
V Kinezarju sem videl tudi dopis iz naše naselbine s podpisom: Mesarski Janez. Jaz sem gruntal in gruntal kedo bi mogel biti ta Janez. Po naključju pa sem 'zvedel, kedo je ta mesar resnice. — Prišel sem v nek javen lokal in tam sem nategnil na ušesa tajiu-stven pogovor, v -karem.se je hvalil tisti Mesarski Janez, da je napisal oni dopis v Kinezarja ali kakor ga že imenujete in tudi v lokalni list, ter da bo on sfiksal te proklete socijaliste. Vprašal bi tistega Janeza, kako si more on na-vzeti priimek “mesarski”, ko še ne pozna telice od bikeeička. 'Nadalje praviš, da ti in katoliški pristaši, če prav polnite farške bisage še vedno imate več kot pa socijalisti. To rad vrjamem, ker socijalisti še niso nobenega štora bustali in nikogar opeharili, najmanj pa tisti nekdanji hrvaški štor. ‘Capito?
‘Pozdrav vsim svobodomislecem in socijalistom.
Obloški Tonček.
DELO SE DOBI v gozdu za “ker-le” in drva sekati. Plača za eno klaftro je $1.15 in od kerlov pa od 1000 čevljev $1.00. Delo se dobi pri I. Stephenson Co., Čamp 4, Ralph, Midi. Pišite v slovenskem jeziku na Val. Candoni, Čamp 4, Ralph, Mich.	2-21
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kahltila. Fina v!«a in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni Mifl-ni Bloe Island Av. In zap. 18.ni.
BERNARDOVA VIHARNA
» V^T'V TTf	TT1
in veletrgovina
S• Calif orni jskimi in Importiranimi vini, -žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo cista prirodna vina.
Specijaliteta: /H8f. JGlancbe Champagne.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, Dl.
Možj e ozdr avlj eni v 5dneh H
BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varlcocell, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tiioči-h se moških. Priaite k nam vsi, ki »te se nevspešoo zdravili p j drugih zdravnikih. Moja 15 letna oriksa vam je na razpolago in jamči pop lno osdravljenie. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni- treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZlVLEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za «talno ln tajno. Živčen« onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljen}« is zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchltl«. srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kalkor prfšCe, luči J e, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, otekline, podju ln druge organske bolezn-1 zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
Randolph & Lake Chicago
Odprto od S ci-Jtra) do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
DR. ZINS, 183 "á-iSára
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-'-*',rveđno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
c
|emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svote, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’listi si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
g Pijte najboljše pivo
p»
^ Peter Schoenhofen Brewing Co.
m
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Hrani
Imel bofc jutri!
Prični še to večer!
44 polletno izplačevanje, obresti na hranilnih vlogah. Obresti bodo kreditirane 1. januarja, in bodo izplačljive ali pa pripisane glavnici gori omenjenega dne.
Nove hranilne vloge, ki pridejo do 15. januarja nesejo obresti od 1. januarja naprej.
1NDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v sobotah večer ob 6 do 8 ure. — Gotovina nad pol
milijona.