PoSUHne plačana v cotnvint LETO LVII1 ...... V Ljubljani, v nedeljo 5. oktobra 1930. ŠTEV. 228 1. izdaja Cena 2 DiB Naročnina mesečno 25 Uiu. m inozemstvo Ibn — ne-deliska izduja celoletno 120 L)in, za inozemstvo I40l)in L) red u iii v o |e % Kopitar levi nI 6/11 leleloni uredništva dnevna služba 2050. - nočni, >446. 2494 m 2010 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 izhaia vsak dan zjutraj, razea poedeljka in dneva po praznika ) SLOVENEC< stane v dnevni prodaji samo I dinar Obširna nedeljska številka z ilustrirano prilogo stane samo 2 dinarja Vsak Slovenec mora imeti »Slovenca«! Austrolašistična nevarnost Dunaj, 3. oktobra. Dogodki v Avstriji so gotovo tudi Vas vznemirili, sploh vsakega človeka, ki želi mirnega razpleta težke politične in gospodarske situacije, v kateri se danes nahaja starajoča se Evropa. Da se je tik po uspehu nemških fašistov pri volitvah v rajhstag posrečilo njihovim somišljenikom v Avstriji spraviti po strmoglavljenju dr. Schobra v novo krščansko-socialno volivno vlado dva svoja zastopnika, med njima svojega glavnega voditelja, to zbi> ja nehote sum, da sta ta dva dogodka med seboj v neki zvezi. So na delu sile, ki stremijo po tem, da se fašizem polasti oblasti nad vsem nemškim narodom. To je pojav, ki mu moramo vsi, ki nam je pri srcu mirni razvoj našega kontinenta, posvetiti največjo pozornost, in to prav posebno s stališča krščanske kulture in krščanskega naziranja o človeški družbi in državi. Voditelji krščanskosocialne stranke v Avstriji so pač mislili, da se bodo mogli >Heim-wehra« posluževati kot orodja, da se oslabi socialna demokracija ali austromarksizem, kakor mi pravimo. Pri tem so pa — vsaj oni med njimi, ki so idejno daleč proč od »Heim-wehra« — pozabili, da se ta fašistična organizacija ne bo dala izkoriščati kot sredstvo za politične namene krščanskosocialne stranke, ampak da teži sama po izključni oblasti. To je zdaj njen vodja Starhemberg tudi čisto odkrito izjavil, napovedujoč politično revolucijo, ako bi volitve ne izpadle po volji »Heim-wehra«. Za nas, ki se z oficijelnim vodstvom krščanskosocialne stranke nismo strinjali, to ni bilo nobeno presenečenje. »Heimwehr« je nek čisto samosvoj organizem s tendenco po samooblasti, ki hoče sam voditi, ne pa se pustiti uporabljati kot pomožna četa. Tisti krščanski socialci, ki se danes z njim načeloma in po čuvstvih strinjajo, se bodo v njem raztopili, drugi pa se bodo morali od njega po jasni črti ločiti. Za nas je čisto jasno, zakaj kot ljudje krščanskega družabnega nazora ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se avstrijski fašizem v čemerkoli identificiral s politiko krščansko mislečih ljudi ali političnih skupin pa da bi mi služili njemu kot pomoč za dosego njegovih ciljev. Kot kristjani zametamo načeloma samooblast austrofašizma kakor odklanjamo diktaturo austromarksizma. Priznavamo, da je austromarksizem, najbolj strupeni in najbolj intolerantni od vseh, nujno izzval odpor, nikakor pa ne moremo privoliti v lo, da se težnjam po samooblasti marksizma postavlja nasproti enaka težnja po samooblasti drugega ekstrema. Fašisti sicer govore in pišejo o nekaki stanovski ali korporacijski državi, toda to, kar na takem socialnem idealu bodočnosti utegne biti resnično in uresničljivo, to vse vsebuje kot družaben zamisel veliko : boljše in pravilneje utemeljeno krščanski socializem Vogelsanga in Orla. Kakšna stanovsko pravično in pravilno razčlenjena država pa je to, v kateri ni svobodnemu razvoju in razmahu ter soigri raznih sil dan v celoti absolutno noben prostor, ampak vse dirigira omnipotentni bog-država? To s krščanskim pojmovanjem družbe absolutno ne gre skupaj. Drugo dejstvo pa, ki pobija vse socialno zveneče fraze austrofašizma, je to, da uživa >Heim-wehr« polno podporo avstrijske težke industrije. Zato mu njegovega govoričenja o »Stiin-destaatu«, kjer bi stan težakov imel enakopraven položaj, kakor zagotavljajo, naravno ne verjamemo, neglede na to, da so socialni pojmi bivšega kneza Starhemberga skrajno konfuzni. Tudi naziranje, ki ga imajo austrofašisti o nacionalizmu, se s krščanskim nič ne sklada. Austrofašistični nacionalizem je absolutno intoleranlen, ne pozna nobenih etičnih zakonov in obvez, ima za dogmo, da namen posvečuje vsako sredstvo, in ne priznava ideala krščanskega družinskega sožitja enakovrednih narodov, ampak trdi absolutno prioriteto ger- j manstva čisto v paganskem duhu. — Ta ne-krščanska miselnost se jasno razbere tudi iz njegovega plemensko utemeljenega in brutalnega antisemitizma. Imperialistična usmerjenost hajmverovskcga pokrcla jc jasna nadalje iz kulta, ki ga uživa pri njih italijanski fašizem zaradi svoje bojevitosti, ki silo vedno načeloma postavlja nad miroljubna sredstva, krščansko bratstvo in pravico. Nekatere krSčan- Zaroka princese Ivane in kralja Borisa Sofija, 4. oktobra. AA. Predsednik bolgarske vlade jc uradno objavil zaroko kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Vest se je bliskoma razširila po celi državi. Povsod vlada veliko veselje. Prebivalstvo prireja kralju nnvclii-šene manifestacije. Rim, 4. okt. H. Službeni komunike javlja: Nj. Vel. kralj in kraljica sta radostno dovolila, da se njuna hči Nj. Vis. princesa Ivana zaroči z Nj. Vel. Borisom III., kraljem Bolgarov. Listi dostavljajo k temu: »Radostno naznanilo zaroke princese Ivane savojske z bolgarskim kraljem se bo sprejela z globokim veseljem od italijanskega naroda, ki se radostnega srca udeležuje v duhu vseh veselih dogodkov kraljeve družine. Krasen cvet savojske hiše bo prinesel na prestol prijateljske države tiste tradicije čistega družinskega življenja, ki vladajo v naši kraljevski hiši. 2iva simpatija pa, ki druži Italijane z bolgarskim narodom, bo dobila v zvezi ined obema vladajočima hišama nove elemente globine in kontinuitete. Že nekaj časa sem — posebno v Bolgariji — se je govorilo z najtoplejšim čustvom radosti o tej bodoči zvezi. S tem večjim veseljem bosta danes tako plemeniti bolgarski narod kakor vsa Italija sprejela oficielno obvestilo, da sta italijanska suverena dala svoje visoko privoljenje v skorajšnji zakon.« Vest o zaroki se je v političnih krogih sprejela s tem večjim zadovoljstvom, ker sta tudi dve ostali sestri Ivane, Jolanda in Mafalda, poročili svoje može iz ljubezni. Za to poroko so bile premagane ovire, ki so ji nasprotovale s cerkveno-pravnega stališča. Poroka z bolgarskim kraljem ima s političnega stališča namen okrepiti že itak tesne odnošaje z Bolgarijo in je s tega vidika vse pozornosti vreden fakt za Jugoslavijo. Velik političen pomen zaroke Sofija, 4. okt. as. Vest o zaroki kralja Borisa s princeso Giovanno je že včeraj zvečer brzojavno naznanila Agenzia Štefani, toda vest se publiki ni objavila. Danes dopoldne je bila izredna seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Ljapčev sporočil ministrom zaroko. Po seji ministrskega sveta so odšli ministri v kraljevo palačo, da kralju čestitajo. Nato je Ljapčev sprejel bolgarske časnikarje, katerim je sporočil vest o zaroki. Vse šole v Sofiji so korporativno privedle šolsko deco pred kraljevo palačo. Ko je kralj po 12. uri zapustil palačo, ga je zbrana množica navdušeno pozdravljala, študenti so kralja in princa Cirila dvignili na ramena in ju nesli po cesti. Kralj se je zahvalil za ovacije. Ko se jc vračal v palačo, so se manifestacije ponovile in je množica vzklikala tudi novi bolgarski kraljici. Medtem so se zbrali v kraljevi palači inozemski diplomati, da so se vpisali v dvorno knjigo, ravno tako tudi zastopniki inozemskih listov. Oficielni list »Slovo« piše: »Poroka kralja pomeni utrditev dinastije in srečen razvoj Bolgarije pod njegovim žezlom. Princesa Gio-vanna je kraljica, ki jo želi ves narod. Njen prihod pomeni zapečatenjc bolgarsko-italijanskega prijateljstva.« Vest o zaroki kralja jo presenetila tudi dobro informirano kroge. Po težkočah, ker je Vatikan zaradi različnosti vero zahteval, da ee vsi otroci iz zakona vzgojijo v katoliški veri, se je splošno smatralo, da je načrt popolnoma propadel. Presenečenje v diplomatskih krogih je tem večje, ker je italijanski poslanik Piacentini še pred par dnevi izjavil, da ni mislili na poroko z italijansko prince-sinjo. Pod kakšnimi pogoji je papež dovolil poroko, še ni znano. Lahko so smatra, da bo vsaj bodoči prestolonaslednik pripadal pravoslavni cerkvi, ker mora po bolgarski ustavi \iripadati kralj driavvi cerkvi. Ta določba ustave, ki se do sedaj ni spremenila, je pred dvema letoma preprečila poroko. Verjetno je, da je v tej točki papež popustil. Pripomniti je, da je sofijski metnopolit Štefan pred par r^^eci na tozadevno vprašanje odgovoril, da prejšJije zapreke še obstojajo, da pa je vprašanje, kako se bo stvar iztekla, ker gre tu za ljubezen. Tudi pred italijanskim poslaništvom se jc danes zbrala velika množica, ki je vdrla prav do vrla. Italijanski poslanik je imel nagovor, v katerem je navajal, da današnji dogodek s srečo kralja in italijanske prineesinje venca njegovo delo. Oficielni krogi skušajo odrekati temu dogodku vsak politični pomen in naglašajo, da gre za čisto osebno zadevo kralja, ki se jo že pred več leti zaljubil v princesinjo. Milan, 4. oktobra, as. Diplomatični sotrudnik >Stampe« piše o zaroki bolgarskega kralja med drugim sledeče: ^Živimo v času, ko bi poroke med dinastijami lahko pomenile važne orientacije ali razvoj v odnošajih med državami, med katerimi je prijateljstvo utemeljeno izključno po skupnosti interesov. Tu pa gre za skupnost političnih interesov, Ici so kronani z napovedjo poroke v Kraljevski hiši. Italija in Bolgarija lahko napravita še dolgo skupno pot. Noben oblak ne zalemnujc obzorja njunega sodelovanja. — Princesinja, ki zapušča italijansko solnce, da bo delila s svojim kraljevskim soprogom veselje in trpljenje ponosnega in iilavega naroda, obeta za bodočnost granitno solidarnost.<-,- Vlada močne roke v Franciji Poincare premier in zunanji minister, Tardieu minister za notranje zadeve? Pariz, 4. okt. čez en mesec bo začel francoski |Mirlunie.nt zopet svoje zasedanje. Poslanci so se že skoro vsi vrniLi z deželo, kjer so obdelovali svoje volivce, volivci pn nje. Poslanci so vsi ruzpoložcni bojevito, kakor je to po počitnicah navada. Poslanci levice se bodo kmalu zbrali na kongres v Grcnobhi. kjer se bodo določile smernice za z.innsko politično sezono, ki bo jako burna. Vsi so prepričani, da bo Tardieu dotedaj zelo izjpremenii svoj kabinet. Elementi, ki sestavljajo sedanjo večino, so večjudel iz centra in desnice: zmerni elementi, ki sc drže tradicij Poincareju in v zunanjepolitičnem oziru neomajno branijo mirovne pogodbe ter se napram Nemčiji drže trdnega kurza. •Sredi tc večine krmari Briand, k'i jc bil sprejet v kabinet samo zato, kor vlada mnenje, da se nobena francoska vladu nc more držati, ako ne uživa podpore skupinico najzvestejaih pristašev gospodu Brianda. Toda položaj le-tegu jc po diskusijah v Ženevi popolnoma omajan. Desničarska skupina g. Marina jc že odločno izjavila, da bo prešla v opozicijo, ako Tardieu nc bo izkrcal Brianda, kojegu -pacifizeni in germanofilstvo vodita Francijo v pogubo.« Največjo parlamentarno uganko v zadnjih mesecih jc predstavljal Poimcare. Odkar jc bivši predsednik republiko ozdravel od hude bolezni, ki mu jc več mesecev branila, da bi so udejstvoval v aktivni politiki, se mu je pripiso-sovat namen, de dobi zopet v roke predsedstvo vlade. V senatu sc jc že v zadnjem tednu miiniu-lega zasedanja opažala tendenca strmoglaviti Tardieuja in ga zamenjati s Poncarejem. Za pičlo večino, ki jo jc Tardieu takrat v tej visoki zbornici dobil, se ima zahvaliti Poincare ju. ki ni smatral, d« jc njegova ura že prišla. Tod« dogodki so zdaj prehiteli te račune. Lokarnskn itolitika Brianda jc doživela polom in njegovi nudi in številni nasprotniki imajo čednljeveč uspehu s svojim agitatoričnian geslom, da je Bri-undova politika Francijo žc skoro čisto izolirala. Zato se zdi. da gosi>od Briand nc bo več dol^ro sedel na Quai d'Orsavu. Kakšna l>o nova vlada, o kateri se jc Tardieu pri znanem zajtrku s PoincoTejem in največjimi Brinndovim nasprotnikom, vojnim ministrom Maginotom v Bair-Ie-Ducu dogovarjal, sc šc nc da predvideti. Pravijo, da bo nekoliko bolj na levo nagnjena in da bo imeln namen jiokazati Nemčiji in njenim prijateljem, da Francija od svoje zunanje sko intonirane fraze austrofašizma so okraski na poganski mentaliteti; seveda se v posameznikih Inliko odkrita krščanska miselnost čudno druži s pogansko v neko za naš zmedeni čas jako značilno spako. Duh celote pa jc brezdvomno nekrščanski. Kakšen bo nadaljnji razvoj naših razmer in concreto, ne moreni seveda prerokovati. Rilo mi je samo na tem, da ugotovim, da oni Princesa Ivana je bila rojena 23. novembra 1907 v Rimu v dvorcu na Kvirinalu in je najmlaijša hči kralja Viktorja Emanuela III. in kraljice Helene. Nosi ime, ki jc v savojski hiši žc od 1. 1080. tradicionalno in najbolj priljubljeno. Princesa se odlikuije po svojem veselem in nekoliko porednem značaju. Strastno ljubljena od svojih staršev, posebno od očeta, je bila ljubeznivi strah svojih učiteljic miss Brovvn in gdč. Piglino, ki sta jo učile prva angleškega, druga pa francoskega jezika. Kakor vsi člani italijanske kraljeve hiše, vstaja zgodaj in sc skoro ves dan nahaja poleg očeta. Od njega se jc naučila streljati, jahati, plavati in voditi avtomobil. Med ljudstvom je priljubljena vsled svoje veselosti in prisrčnem smehu. Kralj Boris III. je bil rojen 31. januarja 1894. od očeta Ferdinanda I., sinu princa Avgusta Ko-burškega in princese Klementine orleanske, poročenega s princeso Marijo Luizo bourbonsko. Princ Boris je bil krščen v katoliški veri, se je pa moral na pritisk bolgarske javnosti in ruske carske hiše dati 2, januarja 1897 krstiti po pravoslavnem obredu. Princ se je udeležil balkanske vojne 1. 1912. in pa svetovne vojne ter je po porazu na Dobrem polju 17. septembra 1918 hitel v Sofijo, kjer se jc postavil nasproti revolucijonarjem, ki so se mu udali. 3. oktobra je njegov oče Bolgarijo naglo zapustil, drugega dne pa je Boris postal sam kralj. Kralj Boris je zelo hraber. Ko je bil še čisto mlad fant, je doživel v Petrogradu, kjer se je nahajal v dvorani dume, da je bila vržena bomba, ki je ubila ministrskega predsednika Stolipina. Medtem ko so se vsi drugi od strahu poskrili, je princ Boris takoj iz diplomatske lože hitel pomagat. Ko je 1. 1922. v narodnem gledališču v Sofiji bila vržena bomba v ložo ministra Stambolijskega, je kralj, medtem ko so drugi v paničnem strahu bežali, ostal miren in pozival publiko, naj ostane tudi ona mirna. Leta 1925. je bil dva dni pred strašnim atentatom na stolnico sv. Nedelje napaden od agrarkomunistov. in bil skoro čudežno rešen. Kralj Boris jc resen,1 premišljen in skrajno domač. Njegovi sestri Evdok-sija in Nadežda sta katoliški. Med bratom in sestrama vlada globoka ljubezen. krščanski elementi Avstrije, ki hočejo mirnega razvoju republike, prijateljskega sporazuma s sosedi, politike, orientirane v pravcu dništva evropskih narodov in okrepitve krščanske kulture, nikakor ne soglašajo s leni, kar sc danes godi v Avstriji na škodo krščanskih principov državnega in družabnega življenja. Vojska državljanov med seboj — lo gotovo ni v duhu krščanstva Auslriacus. (Kilitikc v smislu verzu jskegu (mleta nc bo odstopila. Misli se, da bo Poiaioarć ra/.un predsedstva kabineta vodil tudi ministrstvo za zunanje zadeve, dočim bo Tardieu imel notranji resor. Nov zadružni zakon Belgrad, 4. okl. m. V poljedelskem nunistr-stvu se končava j ii drla za nov zadružni zakon, ki bi/ zamenjal vse dosedanje zadružne zakone in jtra-vilnik o zadružništvu. Dovršen državni proračun Belgrad, 4. okt. in. V finančnem ministrstvu je končano delo za proračun za 1. 1981-32, obenem so pretresali proračune banovin, ki so predloženi finančnemu ministru. Proračun bo nalo predložen ministrskemu svetu. Pričakuje se, da bo radi bano-vinskili proračunov sklicana konferenca banov in načelnikov finančnih direkcij. Novi vozni tarifi Belgrad, 4. okl. m. Kakor doznavamo bo kon-čano delo na norih voznih tarifilt do konca oktobra. Tarifi bodo zadovoljili vse gospodarske kroge, ker so se upoštevale njihove zahteve in materije!-ni efekt. Preskrba armade z živežom Bolitrad. 4. okl. V vojnem ministrstvu sc je sklenilo, da sc nc bo več kupovala hrana za vojaštvo direktno od poljedelcev, lemveč pri žitnih zadrugah in trgovskih podjetjih, kar je v interesu trgovskih podjetij, kj se specielno bavijo s prodajo žita. za kar plačujejo davek. Direktno kupovanje se je izkazalo kol zelo težko ali celo neizvedljivo Novi bankovci Belgrad, 4. okt. m. Stilizacija in oblika za nove 10. 1(4) in 1000 dinarske bankovce je končana, nosila bo naziv kraljevine Jugoslavije. Novi bankovci bodo zamenjali stare že koncem tega leta. Dve značilnosti iz letošnjega zasedanja D. N. XI. zasedanje I »rušiva narodov je bilo včeraj sreftivi zaključeno, Zadnji dnevi preteklega ledna itak niso prinesli ničesar novega in na splošno prevladuje mnenje, da bi se letošnja doba tritedenskega zasedanja v nmogičeni dala bolje porabiti, kakor se je to zgodilo. Bilanca dela. če ijo v eeloti pregledamo, je v resnici precej revna. Ne Briandova Panevropa, ne raaorožitev, ne manjšinsko vprašanje .se ni premaknilo r. mrtve točke. Toda, če se ne spuščamo v podrobnosti. moremo ugotoviti dve MiačiLiiosti letošnjega 7n«p(frmjn: precejšnja odkritost, s katero so si diplomati povedali svoja mnenja iu pa — pesimi-»em z ozirom na bodočnost Evrope, ki jo izzvenel s k o m iz vseli govorov. Kar se tiče odkritosti izražanja, je motrilec mogel dobiti od časa do časa vtis, da so razni zunanji ministri za nekaj ur odložili svoj običajni di-jriutunleki -»lil, ki fraaari na široko n nič pravega ne pove. Eden in drugi zastopnik je precej odkrito pred -/borom narodov povedal resnično in pravo ■mnenje svoje domovine. Nikdar še ni bilo n. pr. slišati v Ženevi tako prostodušnega napada na kako državo, kakor ga je topot naperil proti ameriškim Zedinjenini državam g. Bellegarde, zastopnik Haiti. ki je pred celini svetom razgalil brutalni gospodarski imperializem, s katerim ameriški kapitalizem izsesava gospodarsko šibkejše narode. (1. Curtius ki je iako neprevidno v t>. komisiji v imenu nemške delegacije načel inanjšinjsko vprašanje in se postavil v pozo njihovega zaščitnika, tudi ni pričakoval. da mu b# njegov poljski kolega g. Zaleski tako ločno in brez olepšaj naslikal metamorfozo uernšlva, za katero — še ni dolgo od tega — sploh niso eksistirale narodne manjšine, ampak jih je v vsem svo>m območju neusmiljeno zatiralo. Res je tudi, da v vseh dosedanjih desetih zasedanjih iz govorov državnikov ni izzvenelo tako inalo optimizma kot tokrat. Mnogo so pokvarile nemške volitve. A tudi, če tega ne upoštevamo, se človek ni mogel ubraniti vtisa, da je Društvo narodov že v svojem enajstem letu naenkrat pokazalo etarikav obraz premcdrega »tarča, ki ne pozna idealizma in ki nima ne vere ne upanja v bodočnost. Prikrilo sicer, a vendar dovolj določno je znova in znova iz govora enega in drugega delegata zazve-nela bojazen: vojna... Predvsem je vse razočaral jako hladen sprejem Briandovega načrta o Zvezi evropskih narodov. Pet dni se je pletla debata o tem vprašanju, ki je naimetala kup običajnih fraz, a drugega nič. Gcsp. Brockland, zunanji minister Nizozemske, je 12. sept. odkrito konstaliral, da se Evropa dejansko že nahaja v medsebojni gospodarski vojni, ki vedno pripravlja krvave vojne. Modri g. Ilymans, belgijski »aetopnik, je enako prostodušno izjavil, da vstajajo na obzorju zločesti duhovi, o katerih se je mislilo, da so že zdavnaj mrtvi. Naravnost .porazno pa je vplival na -/.bor narodov govor jugoslovanskega ministra dr. Marinkoviča. ki je govoril o pretiranem nacionalizmu, ki pripravlja nove vojne. Vsi delegati so se živo zavedli, da je danes, kakor stvari stoje, fco mednarodne morale skoraj ni več, le še egoizem gibalo duh0v in ije zato vsak nacionalizem, ki upa proli šibkejšemu uspeti, že tudi pretiran. — Kljub tej lemni senci, ki je leglu na zbor DN. verjetnost Oboroženega »popada za prihodnjo dobo ni posebno velika. Sicer miru ne bo zagotovil locarnski pakt ne Kellogova pogodba. Da v učinkovitost ne enega ne drugega nihče ne verjame se vidi iz rastočega oboroževanja vseh držav. Mir nam more zagotoviti le razorožitev duha evropskih narodov. In la. kljub vsem zaprekam vendarle srečno napreduje. Narodi uutijo, da bi vsaka bodoča vojna bila neskončno bolj krvava in uničujoča, da bi prinesla .»ploh pogibelj Evrope. Tehnika vse bolj napreduje, morilna sredstva se nesluteno izpopolnjujejo in narodi, ki bi izgubili vero v pravična5;! in možnost pravnih medsebojnih odnosov, bi brez dvoma stremeli za popolnim uničenjem drug drugega. Spričo teh strahotnih perspektiv bodo morali narodi, ki .--o v svoji duši vsi miroljubni, kakorkoli ie dali okorni diplomaciji pobude, da ne bo mirno gledala rastočih vojnih priprav, ampak da bo segla po izdatnih ter učinkovitih sredstvih, da se za vedno prežene strah vojne, ki še vedno kali naraven razvoj in prijateljske odnošaje med narodi. Iz Nemčije beži kapital Bruselj. 4. okl. sp. Borzni dopisnik -,Ncuws van den D:vg« porota iz Kopcnha.gnu, tla prihajajo vedno novi transporti zini« iz Nemčije v danske banke. Isto [>i>i- finančni ivrednak »Maas-botle« \ Rotlerdamii: Beg kapi t »ki iž Nemčije je |K>stal tako obsežen, dn se ga lahko imenuje paniko. Spočetka se je poudarjalo, tla samo Fra.ncij« in \ izo-zeioska kHčeta svoj d-ennr iz Nemčije domov, sedaj se je pa pokazalo, da so postali nervozni tudi danski finančniki« Veliko večje množine denarja je bilo thignjmega i/, nemških bank tudi od strani Švice.« List pristavlja. da Ik> morala Nemčija skrbeti, tla v najkrajšem eii»ii tlolii posojilo na kakem večjem trgu ter -i tako /opel pridobi zaupanje mednarodne finance. 1'tlini izhod iz težkega položaja, pru\i Maasbode« bi bil, če sc Nemčiji posreči ti:,biti denarja od 1 rane,ije, ker vpliv fran-conkih kapitalistov je danes v veliki meri mero* tbijrn na denarnem trgu. Ruzuittega bi рл to v mnogem razčistilo nezau|vil«strilo inozemskih tlržav s stališča mednarodne jx>-1 stike. Sovjetski dumping London, 4. okt. u. (Izvir, poročilo.) V Londonu se je pojavila živahna akcija ruskih sovjetskih trgovskih organizacij, ki vsiljujejo svoj les po najnižji ceni. Prodajajo samo na dolgoročne pogodbe. Gre za izvoz ogromne količine lesa. Neki delavski sindikat jc sklenil z nekim ruskim trgovskim drušlvoni pogodbo, s katero je nakupil ogromne količine ruskega mehkega lesa. Sovjeii odpuščajo iz službe Pariz. 4. oktobra. ЛЛ. Poročajo iz Moskve. Ai je bilo 40 uradnikov sovjetske trgovske agencije \ Parizu, ki so biLi preti kratkim odpoklicani, pu sc niso hoteli vrniti, odpuščeni rz službe. Dunajska vremenska napoved. Poslalo bo oblačno. Temperatura se bo zvišala. Z zahoda je pričakovati deževje in zapadne vetrove. Zadnja seja skupščine DN Predlog za obvezno mirovno razsodišče Ženeva, 4. okt. AA. Zadnja »eja »kupšiine Dru&tva narodov je biln posvečena poročilu prve komisije o tmandmaitu da sc izenači pogodba o Društvu narodov s paktom, poimenovanem po Briandu in Kdloggu. Poročevalec je poudaril, da te zaenkrat nemogoče glasovat* e o tem, d» pa je naloga vseh vlad, da še enkrat prouče politično stran tega vprašanja, tako da bi mogla skupščina leta 1931. sprejeti amundniun o skladu obeh puk. tov. Poročevalec je naposled izjavil, da bo treba vse storiti, da se uveljavi obče načelo, ki se z njim driave odrekajo vojne In sprejemajo obvezno miroljubno urejevanje vseh sporov. Zadnji je govoril lord Cecil, ki i* pozval vse vlade, na| doprinesejo v te mogoče žrtve za mir. Na koncu radivje seje jc Titulescu kot predsednik imel zaključni govor, v katerem je rezumi-ral dela v tem zasedanju ter čestital Društvu narodov k doseženim rezultatom, ki pokazujejo jasen napredek. Aludirajoč na vpraSanje manjšin je izjavil, da bo najboljša solucija tega vprašanja v sodelovanju in odkriti lojalnosti med manjšino in vlado, od katere manjšina zavisi. Naglasil je, da mora biti zdaj skupščina Društva narodov pripravljena na novo etapo, v kateri bo reševala velike gospodarske in politične probleme. Alba — bodoči mož Španije Senzacionehn sestanek s hra'jem Barcelona, 4. okt. sp Seslrnek med španskim kraljem in bivšim vodyc španskih republikancev v Parizu meseca maja je opozoril špansko javnost na možnost, da bo končno Santiago A'ba likvidiral vse težkoče, katerih Berenguerjeva vlada ni zmogla. Svetovno časopisje je takrat objavilo posebno izjavo španskega politika, v kateri je podčrtaval svojo globo-ko vero v bodočno'i španske monarhi e in X procvit španskega naroda, pod pogVem, da se sprejmejo gotovi predlogi, katere je kral u v drveurnem razgovoru brez vsake krinke obrazložil. Tale-at že je javnost pričakovala, da bo Sanliago Ашђ poklican, da prevzame krmilo države. To se tli e^odilo. Gotovi pojavi revolucionarnega zna-Saija, ki imajo svoj izvor v stari komunistični organizaciji Sindicatos Unitos, so Berenguer u onemogočili predpriprave za položaj, katerega Sanliago AH>a smatral za predpogoj svojega povratka v politiko. Danes se je klic po tem voditelju zopet oja-čil. Prišlo je nekaj novega. Republikanski protirao-narhistični pokret je' pridobil na globini in na širini, tako da odgovorni vladni krogi smatra:o po- ložaj га resen in celo nevaren. Zato je pred kiatkim prišlo do drugega sestanka, o katerem so listi molčali, in na katerem je Sanliago Alba v pisani spomenici predložil kralju svoje zahteve. Sestanek se je vršil v neki gorski vasi v bližini Santandra. Na tem sestanku je Alba ponovno zahteval, da se odreče vsakemu direktnemu vmešavanju v vladne posle in da ne zadovolji^ ustavnimi pravicami in privilegiji katere užn-a kralj Velike Britanije. Nadalje je kralj obljubil, da se bo odpovedal vrhovnemu poveljstvu nad armado in mornarico. Pri vseh avdijencah, ki jih bo delil kralj službeno, bo moral biti navzoč resortni minister. Po informacijah, ki krožijo po Barceloni, ie kralj na te zahteve pristal in je celo obljubil, da jih po podpisal, predno Santiago Alba prevzame vladne posle, španska monarhija bi postala zopet ustavna in republikanska stranka, kateri je pripadal Alba, bi s tem uresničila del svojega programa, in sicer največji del. Vprašanje ie samo, če bo raz-vo-j političnega položaia dovolil, da Alba še pravočasno poseže v špansko politiko. Fašizem — zdravilo Evrope Lord Rothemere vodi dalje fašistično in protislovansko kampanjo London, 4. okt. p. Organ lorda Rothemcra »Daily Mail.. prinaša intercsantcn članek, v katerem priporoča vsej Evropi, da se poiašisti, ker so Mussolinijeve metode edino rešilne. Lord Rothemere je pozdravil Hitlerjevo zmrgo in Heinmehrov vstop v vlado ler želi, da se tudi v Veliki Britaniji uvede fašistični pokret. Trdi, da jc MacDonaldova vlada neSasovna, v njej so sami starci. Tudi Briand je prestar. EvTopa je bolna, zato se morajo revidirati mirovne pogodbe, kakor jih zahteva Hitler in Mussolini. Priporoča, da se da Madjarski del Slovaške in celo Erdelje, Nemčiji Gornja šle-ziia in Poljski koridor ter velik del Čeike, katero on popolnoma briše iz zemljevida. Od Hitlerja zahteva, da neha z borbo proti Židom, ker je on sam semitskega porekla. Od Francije zahteva, da neha voditi Briandovo politiko, in da krene na desno. Mussoliniju veruje, da bo rešil Italijo gospodarske krize. Vse trditve italijanskih emigrantov v Franciji zavrača, trdi, da je laž, da bi hotel Mussolini odtrgati Tunis, Nizzo in Korsiko od Francije in da ne bo Mussolini podpiral nobene avanturistične politike. Slovanski kongres zdravnikov v Splitu Velika udeležba čeških in poljskih gostov Split. 4. oktobra, p. Včeraj popoldne so prispeli v Split ui.a'eženci tretjega kongresa Jugoslovanskega zdravniškega društva. Delegati so se sestali v hotelu Bellevue, nato so imeli formalno sejo, na kateri so razpravljali o pripravah za skupščino, ki se je vršila danes ob treh popoldne. Sihenik. 4. oktobra, p. Sem je prispel okrog 10 parobrod - Kosovo«- s SO zdravniki, katere je sprejel v pristanišču mestni župan z upravo, ter množico občinstva. Pred hotelom Krka je zaigrala godba narodno himno. Po pozdravu župana in odgovoru zagrebškega in češkega delegata je bila prirejena v hotelu »Krka zakuska. Nalo so si gostje ogledali mesto in njegove znamenitosti. Ob 12 je prispel parobrod >Kumanovo<" s par sto zdravniki, največ iz češke in Poljske. Bili so slovesno sprejeti. Čehi in Poljaki so vzkliknil našemu morju, kralju, Šibeniku in Dalmaciji. Gosti so bili s sprejemom silno zadovoljni ter se zahvaljevali županu in izrazili željo, da se on zahvali v njihovem imenu vsemu občinstvu. Šibenik, 4. oktobra, p. Ko je danes zjutraj vozil parobrod »Kumanovo- skozi Pasmanski kanal, se je na zahtevo potnikov, večinoma čeških in poljskih zdravnikov, ustavil na kraju nesreče ler so vsi potniki, častniki in mornarji sneli pokrivala. Dva zdravnika sta vrgla v morje lep venec s steklenico, v kateri je bilo pismo. Nato so zaklicali trikratni »slava«. Parobrod se je počasi odmaknil od kraja katastrofe in odplnl proti Sibeniku. Split, 4. okt. p. Popoldne ob treh je bil otvor-jen 12. kongres Udruženja jugoslovanskih zdravnikov. Kongresu so prisostvovali de'egati iz cele države. Predsedoval je dr. Blaškovič. S kongresa je bila poslana brzojavka Nj. V. kralju. Goste je pozdravil v imenu mestne občine podžupan g. Sto-janovič Nato je bilo prečitano tajniško in blagajniško poročilo, nakar so se vrrile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen dr. Alojzij Zalokar iz Ljubljane. Novo izvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupan e, ki je s tem izraženo ne samo njemu, temveč vsem Slovencem. Za mesto bodočega kongresa se določi Novi Sad. Radi pomanjkanja čarta, se niso mr«gli vi Si i referati iiz znanstvenih tem in bodo radi tega ob avljeni v Zdravniškem glasniku. Nato je predsednik zaključil kongres in so vsi udeleženci odšli v pristanišče, da sprejmejo svoje slovanske tovariše. JugosL reprezentanca v Atenah Dobri izgledi za letošnjo lahko atletsko tekmo Atene, 4. okt. AA. Sem je dospela jugoslovanska lahkoatkUka reprezentanca, ki bo zastopala na balkanskih tekmah Jugoslavijo. Na kolodvoru je bil prirejen svečan sprejem. Pozdravili so jo predstavniki grške lahkoattetske zveze in mnogoštevilni novinarji, ki so se živo interesirali za sestavo in jakost jugoslovanskega teama. Dasi so potovali naši atleti dva dni, so bili zelo dobro razpoloženi. Stanovanje jim je bilo pripravljeno v hotelu »Akte-on« v novem delu mesta, kjer sc nahajajo tudi ru-tnunska, turška in bolgarska reprezentanca, ki so dospele v Atene že predvčerajšnjim. Turčija sodeluje letos prvič pri balkanskih tekmah in to z 10 športniki. Rtimuniio zastopa 20, Bolgarijo pa 18 lahkoatletov. Naše moštvo šleje 24 članov iu je po številu najiafje moštvo za Grčijo. Letošnja sestava naših lahkoatletov je zelo dobra, radi česar se pričakujejo ostre borbe. Letos ima naše moštvo, ki je zasedlo larti za Grčijo in Rtimunijo tretje mesto, veliko boljše izglede in to celo na prvo mesto. Svečana otvoritev tekem bo jutri ob 3 popoldne. R 101 poleti v Indijo Gospodarsko sodelovanje balkanskih držav London. 4 oktobra. AA. Nocoj bo suirtul zrakoplov It 101 za polet v Indijo. Letel bo preko Francije hn Sredozemskega morju. Pot zavisi tid motcrcoloišikilh opazovanj. Zrakoplov se ustavi \ Isintijliji, kjer je stolp za pristajanje povsem |Kxlol)cn onemu v Cinrtlingtonu. Zrakoplov ostane tunika j pet ur. nakar bo nadal jeval polet preko Ale'ppa in Bagdada v Karuchi, kjer je stolp m pristajanje, večji hangar in vtovor-niica za lnitlrogen. Zrakoplov i4iz|>ol«ga s petimi samostojnimi! I3ciwd Diesel tornado motorji |xi 385 konjskih sil. Nu zirukoplovu jo tutli meJr motor, ki spravlja v pogon glavni stroj. П 101 Ik> sturUil v počei k ti .ч 4- motor ji. Izkušnja je pokazala, tla je dobro, če se motorji izmenično uporabljajo. Zrakoplov ruzpoluga sedaj z dvomu premakljivima strojema. Dru;;i motorji bodo prirejeni v to svrho šole pri prihodnjem poletu. S 4 motorji jc dosejrel It tO! največjo hitrost 73 milj na uro in povprečno hitrost približno (Л milj. S petimi stroji ho vozil zrakoplov 73 milj n i uro. /..i gor|.vo iшd /.rakoplo* t< žk,> olje, ki /ti • ' \zcma za .'3 do 30 odstotkov več prostora ka- kor petrolej iste količine. Tonu olja velja približno 5 fuutov sterlingov, tločim stane tona petroleja 25 funtov. To bo prvi polet zrakoplova v Kgi.pt in v Indijo. Polet jc za posknšnjo in na j pokaže, kako leti zrakoplov mt veliko daljavo in )>o(l izrednim Iropičuim podnebjem. V Indiji pokajo bombe Lnhorc, 4. oktobra. AA. Davi jo bil izvršen atentat na državnega tožilca Kaiibatiadurja Abdttl Asisa, ki vodi preiskavo proti zarotnikom, ki so leta 1028. ubili policijskega intendnnta v Lahari. Atentat je bil poizkušen v trenutku, ko se je Kan baliadur vozil z avtomobilom ob obali kanala. Ranjena sla bila šofer in en redar. Oba so pripeljal v bolnišnico. Razsodba proli zarotnikom bo izdana v kratkem. 40 letn. „Cavalleria e JRusticane" Dvorno, 4. oktobra. AA. Tu je bila svečana predstava Mascagnljeve opere »Cavalleria Rtisli-cana- v proslavo 401etnice njene krstne vprizoritve. SklaiMelj Masctigni je prejel pri tej priliki mnoge česlilke. Maniu podal ostavko? Bukarešta, 4. okt. p. V političnih krogih se trdi, da j« ministrski predsednik Maniu podal ostavko svoje vlad«. OHcijelno se te vesti ne potrjujejo, niti ne demantirajo. Po verziji »Dlmlni-|ace« je neznano, ali bo kralj sprejel to demisijo, Zunanji minister Miionescu in Titulescu sta po* хтапа, da se vrneta iz inozemstva. Za sestavo vlade sta dve možnosti. Ali vlada nacionalne kmet-ske stranke z Mhonescuom na čelu, ali pa vlada Titulescua. Naša delegacija dospela v Atene Ateuo, 4. oktobra. AA. Sem je dospela naša delegacija za balkansko konferenco, kakor tudi romunska in bolgarska delegacija ter predstavnik Belgijo senator La Fontaine in zastopnik tajništva Društva narodov Zamir. Vsi listi prinašajo slike in izjave naših delegatov in spremljajo njihovo kretanje z zanimanjem. Jugoslovansko delegacija je prisostvovala svečanemu kosilu v Akropolis Pa-j asu. Kosilo je priredil na čast delegacijam grški odbor za balkansko konferenco. Kosilu je prisostvoval tudi jugoslovanski odpravnik poslov Milan Jovanovič. Demefrovič pri kralju Belgrad, 4. okt. p. Trgovinski minister dr. J. Dc*metrovič je bil predvčerajn em v avdijenci pri kralju v Niški Banji, kjer je referiral o tekočih poslih. Včeraj se je vrnil v Belgrad in odpotuje nato na inšpekcijsko potovanje po savski, primorski in zetski banovini. Naša p vovarniška industrija Bclprad, 4. oktobra. AA. 15. oktobra bo imela centrala industrijskih korporucij konferenco o pi-vovarniški industriji. Na tej konferenci bodo razpravljali o splošnih vprašanjih te industrije. Nato bo na pobudo plvovarnlške industrije širša konferenca zastopnikov te industrije, strokovnih organizacij, jioljedelstva, zastopnikov velikih posestev in poljedelskih zadrug. Na konferenci bo šlo za regeneracijo ječmena, ki ga rabi pivovamiška industrija. Ker je lo vprašanje važno, jc ministrstvo za poljedelstvo ugodilo želji pivovarniške industrije in bo na tej konferenci aktivno sodelovalo. Toearna za svilo v D evdjeliji Belgrad, 4. okt. m. Tekom tega meseca prispejo v našo državo zastopniki velikega svilarske-ga trusta iz Lyona, da urede vprašanje nove tovarne za svilo, katero namerava postaviti v Djev-djeliji. Tovarna bo največja v naši državi, ter bo preprečila izvoz svilenih zametkov iz Južne Srbije, ker bo sama izdelovala svilo. Tovarna bo začela obratovati drugo leto. Razstava tiska v Zagrebu Zagreb, 4. okt. p. Danes ob 12 je bila svečano otvorjena razstava tiska. Otvoritvi so prisostvovali ban rkr. šilovič, nadalje podlien, mestni župan, predsednik sejma in predstavniki raznih civilnih i in vojaških oblatiti. Razstavo fv otvoril ban tir. silovič, ki je naglae.il humano in socialno delo Društva hrvatskih grafičnih delavcev. Gosti so si nato ogledali razstavo, ki je zelo dobro organizirana in vsebuje mnogo zanimivega in poučnega materija!«. iz finančne službe Belgrad, 4. okt. m. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni za davčne uradnike: Ivan Bo-liak v II-2 v Maribor, doslej v Ormožu, za pomožnega davfn. uradnika v II-4 Franc Blažov v Ormož, doslej v Litiji, za pomožnega davčnega uradnika v II-4 Milan Pelerlin, v Šmarje pri Jelšah, doslej v škofji Leki. za pomožnega davčnega uradnika v II-4 Mehtid Karel v Skofjo Loko, doslej v Šmarju pri Jelšah, za pomožnega arhivarja v I i 1-3 k davčni upravi v Ljubljani-okolica Zoran Vrtove«, doslej v Kamniku. Z odlokom notranjega ministra je sprejel v naše državljanstvo g. Franc Novak, profesor iz Ljubljane. Ukinitev izpraševalnega poverje-ništva za glasbene učitelje Belgrad, 4. oktobra. AA. Na pod stav i čl. 132. zakona o srednjih šolah je minister prosvete razveljavil določbe bivše hrvatsko-slavonske pokrajinske vlade, oddelek za bogoslužje in pouk z dne 20. decembra 1912 o izpraševanju kandidatov za glasbene učitelje. Obenem so razrešeni dolžnosti dosedanji člani izpraševalnega poverjeništva za pevske učitelje in učitelje glasbe v Zagrebu. Isti odlok se nanaša na podobno komisijo v Ljubljani Belgrajske vesti Belgrad, 4. okt. m. V glavni carinarnici v Belgradu je postavljen za carinskega uradnika Ivan Bukovec in Gvozden Pantelič, oba iz Ljubljane, in Ferdo Zabavnik iz Maribora. Belgrad, 4. okt. z. Naš izvoz v Španijo se po vol j no razvija, španska vlada je Odobrila velike carinske popuste za nafcj blago, fzvaza se predvsem preja, opij, fižol. voli. teleta, svinja in razne \ rste slanine. Poleg Švice je Španija ena nejbolj'ših tržišč za jkvoz jajc. Belgrad, 4. okt. m. Jutri v nedeljo dopoldne itospe v Belgrad Junkersov atroplan J 38, ogromen zrakoplov, ki more prevažati okoli 30 potnikov. Belgrad. 4. okt. m. Za zgradbo nove bolnišnice v Negotinn je odobrenih 254.541 Din. Belgrad, 4. okt. m. Včeraj popoldne jc bil aretiran Henrik Bril, blagajnik pri davčni upravi ker je poneveril fOD.OOO Din Belgrad. 4 okt. m. Za suplenta v Banja Inki je imenovan g. Božo Vodil še k v I. 9. Sarajevo, 4. okt. u. Pomočnik fina učnega ministra tir. Lotica je revidiral delo sarajevske finančne direkcije in davčne uprave. Obiskal je tudi liana dr. Veljo 1'opov.iča. Belgrad, 4. okt. m. Današnji ^Jugoslovanski glasnik« poroča, da pride v Belgrad francoski trgovski minister Flandin. Subotiea, 4. okt. u. Prihodnje dni pride v Belgrad velika depuiacija Bunjevcev, da manifestirajo za Jugoslavijo. Deputacijo vodi Ivan Bošnjak. Belgrad, 4. okt. m. Te dni bodo končani načrti za cesto Golubac—Kladovo. Cesta bo zgrajena do leltt 1933 in bo slala 60 milj. Din. Belgrad. 4- okt. m. Pri pomočniku finančnega ministra g. Lelici, se bo vršila v prihodnjih dneh konferenca delegatov gospodarskih organizacij radi i pravilnika za dopolnitev zakona o davku na po-' slovni promet. Np Veh kraljica Marija med ljubljansko mladino V petek stu imele ljubljansko in škofjeloška garuiziju enodnevno vujo \ okolici šmarno gore. Zahodni sovražni armadi, ki jc prodirala od škofje Loke mimo Smledniku proti Ljubljani, je poveljeval |k»lkovnik Bulic, komandant 52. potka i/ škofje Ix>ke. Vzlloduii aruktdi, kateri se je okrog |»ol-dneva posrečilo ustaviti prodiranje sovražnikov, jc poveljeval polkovnik J. C vejic, ko- mandant 40. polka i/ Ljubljane. V prvih po- ! |H>Ukniskili urah sc je posrečilo vzhodni (ljubljanski) armadi prijeti desno mi\ razno krilo on strani, nakar je morala zahodna vojska trobiti na umik. Čete so \ divjem begu bežale pod zaščito strojnic, nn desnem bregu Save nazaj čez smleški most. Okrog "i |>opoldun jc bil levi breg Save očiščen sovražnika, nakar so bile vajo zaključene. Vrhovno vodstvo \se vaje je imel divizij- ski general S. T r i p k o v i ć . ki je zasledoval gibanje čet ves dan, svetoval, hvalil in grajal, kjer jc bilo treba. Pohvalil je zlasti navdušenje moštva, ki je sodelovalo pri vaji. Z izidom je bil vrhovni komandant izredno zadovoljen. Ob pol šestih je delilirala vsa vojska pred generalom Trip.kovičem. nakar je odkorakal 52. polk v škofjo l^oko, -K), pa v Ljubljano, kamor je dospel ob 9 zvečer. Z godbo na čelu je korakal skozi mesto \ vojašnico k јмнНки. Divuijouar g. general S. Tripkovič motri premi- Vrhovni poveljnik vaj g. general S. Tripkovič s Sovražna rezerva pri Sv. Valburgi. Časnikarski glavni stan za kozolcem, kanje čet. spremstvom nesel toliko radosti — hiSi in mladini, ter šele ra-Icčo gimnazijo priporočil naklonjenosti Nj. Vel. Še mi navdušen vzklik iz mladinskih grl — in avto nam ie ljubeznivo visoko gospo žal Ie prehitro — ves iblsk je trajal pol ure — odpeljal. Na lice ju in v Mfadiki Nato je kraljica Marija odšla s spremstvom . samostana do avtomobila, s katerim se je skozi iclenburgovo in Aleksandrovo ulico odpeljala po fleiweisovi cesti pred licej, kjer je obiskala žensko realno gimnazijo ter se takisto zanimala za vse podrobnosti v zavodu. Obiskala je posamezne razrede v spremstvu direktorja dr. Juga, ki je visokemu gostu sproti tolmačil nekatere zanimive poln tke z liceja. Že so mislili ljudje, ki se jih je bilo v tem inogo zbralo, da bo kraljica izšla iz liceja na Blei-. eisovo cesto, kjer jo je ludi pričakoval dvorni avtomobil, ko se je kraljica nenadoma spomnila in nato -.merila korak proti dvoriščnim vratom liceja. Čez ■'■čp je snolonia stopila še do gospodinjske, šole Zaščitna sestra podaja ob slovesu kraljici šopek cvetja. Ljubljana, 3. oktobra. Nj. Vel. kraljica Marija je že večkrat pokazala veliko zanimanje za razvoj raznih slovenskih ženskih zavodov, internatov in ustanov V spominu je še, s kakšnim zanimanjem je pred meseci obiskaia ljubljansko gospodinjsko šolo Mladika , kjer si jc vse podrobno ogle lala. Danes pa je kraljičin obisk v Ljubljani veljal Uršulinskemu samostanu, ženskemu li " u, otroškemu zavetišču ob ZalcSki cesti ler še nekaterim drugim ustanovam. Danes dopoldan pa je bil samostan nenadoma telefonično obveščen, da je Nj. Vis. kraljica Marija že na poti z Bleda v Ljubljano in da bo vsekakor pred 10 prispela v mesto in v samostan. Kraljica v s®Šah ursuSmskega samostana Pripeljala se je tečno ob desetih dopoldne v dvornem avtu. Priorica samostana M. Elizabeta jo je vodila najprej v rishlnico, kjer so gojenkc učiteljišča, 4. in 2. letnika, v pozdrav zapele pod vodstvom učiteljice petja M. Eleonore prelepo F. S. Vilharjevo skladbo »Trozveznicoc. Nato je kraljica posotila 4. in 3. meščanski, 2. in 1. gimnazijski ter 5., 2. in 1. razred vadnlce. Povsod so bile učenke pri svojem delu po urniku: pri računstvu, ročnem delu, slovenščini, francoščini itd. Kraljica jih je prav prijazno vpraševala to in ono. Najdelj se je pomu-dila v 1. ginin. razredu pri pouku francoščine ler z vidnim zanimanjem sledila pogumnim odgovorom učenk. V več razredih so kraljico učenko pozdravile; posebno prisrčen je bil pozdrav v 1. ginin. razredu. Vsi dolgi, skoro nepregledni hodniki so bili polni mladeži iu veselega vzklikanja. Nazaduje so Nj. Vel. iskreno razveselili še najmanjši, otroški vrtec, s svojim: »Živela nasa klalicak Otroški vrtec je bil zvedel za prihod kraljice seveda zjutraj v šoli, kakor vsi drugi; veseli so bili, ali prvo vprašanje je bilo: »Ali pride tudi Peterček?« Pri odhodu se je direktor gimnazije v imenu učit. zbora toplo zahvalil za visoki obisk, ki je pri- Nj. Vel. kraljica pred otroškim zavetiscen.. ^Mladika«, kjer je seveda ni nihče najmanj pričakoval. Gojenke so sc ravno vrleie v kuhinji in pripravljale opoldansko kosilo, ko se jc iz dvorišča po hodnikih zavoda hipoma' pojavil gias: Kraljica prihaja! Kraljica se je v Mladiki namenila naravnost v kuhinjo ter seveda tamkaj iznenadila vse učenke okrog štedilnikov. Dekleta so se pa brž zavedla položaja ter začela kraljico živahno pozdravljati. Voditeljica gosp~.lir.ske šole, gdč. Z e ni 1 j a n o v a , je nato vljudno in preprosto nagovorila kraljico: »Veličanstvo, če dovolile, Vam ponudimo nekoliko, kar pripravljamo za kosilo.* Kraljica je smieje odvrnila: Prosim, če bo brž, v peliii minutah. Veste, se nam mudi, imamo še velik program.■ Nato so gojenke kraljici pogrnile malo mizico v obednici in ji servirale nekaj /.a kosilo pripravljenih jedi. Kraljica se je seveda v ,Mladiki« za-nimala za vse podrobnosti, dasi jc zavori že natančno ogledala lelos v juniju. Kraljica je nato med gostim špalirjem malih in velikih licejskih učenk in gojenk zavoda, ki so vnelo mahale z zastavicami in vzklikale kraljici Mariji, odšla iz »Mladike« ter sc odpeljala dalje po mestu. V ©tfroš-em zavetišču Ob II dopoldne je obiskala Nj. Vel. kraljica Marija otroško zavetišče Kraljice Marijo (uradno nazvano Dečji dom) in zavod za zaščito otrok v Lipičevi ulici. Visoko pokroviteljico doma s spremstvom je sprejel in pozdravil ob vhodu primarij iu šef zavetišča g. dr. Dragaš. Pričakovale so jo gojenke šole in vse osebje doma v špalirju. Nj. Vel. si je pod vodstvom priniarija ogledalo najprej prostore doma, v katerih je nad 40 otrok, ki so bili povečini prezgodaj rojeni in ki jih v posebnih ogrevuluicah negujejo in tako ohranijo pri življenju. Kraljica se je izredno zanimala za poldrug kilogram težko dete, čigar mati je ob porodu umrla. Z velikim občudovanjem je sledila razlagi in se čudila uspehom znanosti in nege, ki •rešujejo negodni deri komaj začeto življenje. S posebno ljubeznijo se je pomudila pri 3 mesece starem detetu, ki je pogumno sedelo v svoji posteljici. Ogledala si je internat šole, v katerem se uče gojenke za zaščitne seslre. Prisostvovala je pouku, med katerim je sestra Arko predavala o rečnih delili in prlkrojevanju, in pohvalila učni načrt, po katerem se gojenkc tudi praktično izobražujejo. Nato je obiskala še učilnico, v kateri gojenke hos-pitirajo, nakar si je z zanimanjem ogledala mlečno l\uhinjo, v kateri kuhajo mleko bolnim in revnim otrokom in gospodinjski oddelek, v katerem se vsaka gojenka uči kuhati priprosto in domačo hrano za odrastle in otroke. Nato je vstopila v ambu-lanco za otroke, kjer sta delala zavodska zdravnika ilr. Konvalinka in dr. Bezič, in posvetovalnico za j inalere. Matere je pozdravila: >Dober dan! Kako i je?« in se menila nato prijazno z materami ter po-! vpraševala po razvoju njih otrok. Zanimalo jo je i število obiskovalcev, ki se v teku leta poslužijo I ambulance in katerih je do 20.000. Veliko pažnjo je posvetila izolirnim sobam, kjer zdravijo deco. bolno za nalezljivimi boleznimi. Pri odhodu je poklonila kraljici sestra Hočevar jeva in stipendistka Nj. Vel. šopek lepih temnordečih nageljnov v imenu .vsega osobja otroškega doma in mlade dece, za katero s prav materinsko ljubeznijo skrbi. Okrog pol 12 se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala naprej. V dijaške kuhinji Atene Kot zadnjo institucijo jc Nj. Vel. kraljica Marija obiskala dijaško kuhinjo TKD Atene v Prečni ulici, v prostorih bivše zastavljalnice. Kraljica se i je pripeljala tja nekoliko po pol 12. V kuhinji so bili že zbrani dijaki in dijakinje, ki so čakali kosila in pa odsekov odbor TKI) Atene. Bili so prisotni predsednica ga. Franja Tavčarjeva, podpred- Vojškn pisarna na prostem. Štab z zastavo ob križu. Sovražna (zahodna) armada se umika čez smleški most. Topništvo sovražne armade. gednik odseka mestni župan ti r. Puc, več dam ter šef Iiigijen. zavoda dr. Vire. Ko so dijaki zvedeli, da pride kraljica, so potrosili llav veži s cvetjem, jc lilnicr. pa pustili lako, kot je ponavadi, namreč ikri.šeno s slikami kralja in kraljice iu s cvetjem na vsaki mizi. Dijaki v tej kuhinji so namreč vzgojeni tako, da skrbijo za cvetje v jedilnici. Ko je kraljica prišla in jo Je predsednica ga. Tavčarjeva pozdravila, sj nato vprašali kraljico. Če dovoli, da se dijakom takoj razdeli hrana. Kraljica je d> velita in pričelo se je kosilo. Tudi kraljici so na pladnju ponudili kosilo, m kraljica je res pokusila juho in košček meea ter pohvalila hrano v tej kuhinji. Potem ni Je kraljica ogledala tudi kuhinjo in je bila z redom in čistoto, ki vlada v njej prav zadovoljna. Ko je kraljica odhajala, ji je dijakinja druge gimnazije Adela Uča kar jeva izročila šopek cvetja, ki ga je kraljica vzradoščena sprejela. Nato je kraljica sedla v avtomobil in se odpeljala s spremstvom proti Bledu. Poaneje je obiskala kuhinjo tudi dvorna dama Nikolajevifeva. Dvorna dama Švrljugova jft prent odhodom dejala odborni-cam Atene, da je kraljica danes napravila toliko ubiskov, kolikor jih le redkokdaj na en dan, in je s tem pokazala izredno naklonjenost Ljubljani. Duh, svetnih in župnik Franc Eernik - 60 letnik ic koroških Slovencev Njihov glas čez deaet lel Tudi gospoda z grička nekdanije Goričice je v nedeljo '28. septembra 00 tič obiskal spomin na njegov rojstni dan. Oče njegov Matija je bil nad-uoitelj v Št. Vidu pri Ljubljani in ravno v nedeljo leta 1870. med deseto sv. mašo je tudi v zraven stoječi hiši zapelo dete — naš dnnašnji jubilar. Oče je kmalu umrl in daljšo življenjsko pot mu je vodila skrbna mama, ki je pred 4 leti umrla. Gimnazijske študije je dovršil v Alojzijevišču, nato pa stopil v bogoslovje, kjer ga je izredna glasbena nadarjenost s + Foersterjem zvezala v iskreno prijateljstvo. Službena mesta so mu bila kot kaplanu: Borovnica, Vrhnika in nato kot benefkuat na Gori-, čici. Povsod je razvijal izredno delavnost, na poli-' tičueni, socialnem in prosvetnem poiju, za kar mu je njegova glasbena izobrazba nadvse služila. Glavno torišče njegove delavnosti so pa j>ostale Doni- ; zale. Ja Domžale pred 30 leti — niso bile v no- j benem oziru to, kar so dandanes in tisti, ki je v j muogotereni oziru današnje Domžale ustvaril, je naš jubilar F r. Bernik. Ta povsem industrijski kraj je bil pred 30 leti le podružnica Mengšu, kar se dandanes prav neverjetno sliši. Prvo delo je bilo pokopališče, za tem pa akcija za ustanovitev fare. Dolgo Časa so se njegovi predniki berili za lo izvedbo, toda ni šlo nikamor naprej, tako, da se je stvar že naprej zdela neizved-ljiva. Toda energičnost in vztrajnost, ki našega j slavljenca zlasti diči, je vse to izvedla in lela 1£08. v septembru je tedanji škof dr. Jeglič slovesno s prižnice oznanil ljudstvu ustanovitev fare. Takoj za tem leta 1910. je bil blagoslovljen ponosni »Društveni domc, še danes eden najlepših v Sloveniji. Vmes med tem se je izvrševala podrobna organizacija fare: agilno izobraževalno in podporno društvo, kjer je on sam režlral igre in vodil petje, hranilnica in posojilnica, ki je danes ena najmočnejših, dalje Strojna zadruga, Kitarsko društvo, Konsumno društvo, da ne omenjamo vseh cerkvenih organizacij, katere je sam ustanovil in jih vztrajno vodi. Ni dolgo temu, kar so se oglasile z domžalskega kora lepe nove orgle, kar je bilo že dolgo njegova želja in lansko leto novi mo-derno-urejeni Dobrodelni dom z otroškim vrtcem in dnevnim zavetiščem. Posebno je treba poudariti, da on ni samo ustanavljal, ampak potem vse finančno ohranil in do čim najlepšega razvoja dvignil. Pri teh ogromnih ustanovah manjših del niti ne omenjamo: poudarjamo le to, da je naš jubilar skozi vsa leta sam vršil vse pasle, ki jih tako številna fara ('2700 ljudi) s seboj prinese: nedeljska dvojna služba božja, vsled povečanja šole narastlo šlevilo šolekega pouka itd. V prejšnjih letih se je tudi glasbeno izrazito udejstvoval in se je zlasti pečal s problemom izboljšanja gmotnega stanja organistov. Njegovo pisateljsko znanstveno delo pa je med obilno zaposlenostjo v Domžalah kar osupnilo: Spol nuj zapovedi (I. II. del). Pri najboljšem Prijatelju, Smernice, molitvenik in izredno uspelo: Zgodovina fare Domžale. Ta silhuetni obris naj le deloma opozori na izredno delavnost našega jubilarja. V zasebnem življenju ga je sama dobrotljivost in ljudomilost, združena z izredno silo volje in duha. Njegov svet so Domžale in njegovi ljubi Domžalci, bodisi doma in v Ameriki. Vsa fara domžalska je v teh dneh združena s svojim voditeljem in ima v teh dneh le eno prošnjo: Ohrani Bog goep. svetnika do skrajnih meji iskreno pozdravljen! Konc. zobotehnik Maks Golob je otvoril ivoj zobni atel|e Celovec, 3. oktobra. Slabo uslugo so izkazali Nemci slovenskemu ljudstvu, ki je pred 10 leti glasovalo za Avstrijo. Obljubili so jiiu vse mogoče: sijajne gospodarske razmere, da bodo prosti vojaščine (a danes so vsi prepričnni, da bi bdlo za nvlade fante zelo koristno, če bi služili eno leto pri vojakih), uspešen razvi-tek kmetijstva, Vzhodno železnico itd., a nič se ni storilo in tudi Nemci sami priznajo, da jc slovenski del Koroške gospodarsko najbolj zanemarjen. Dobri so jim bili le lako dolgo, dokler so rabili njihovo glasove in sedaj jih ne rabijo nič več. In sedaj jih skušajo izrabljajoč slab gospodarski položaj, alkoholizem in veseljačenje na lep način izriniti iz rodne grude in naseliti lutrovske P ruše. Za Vzhodno železnico, da bi dvignila gospodarsko zanemarjene kraje severno ml Drave in ,'ih približala prometu ni denarja, a za Olockner- in Pack-etrasse, za avtomobile in gospodo je pa denarja dovolj. Naj bi rajši segli ped pazduho tistim, ki so jtm leta 1920. pomagali in sicer posameznikom, ki se borijo za obstanek. Tistih 3 milijone šilingov, katere je dala avstrijska vlada na razpolago bivši coni A, bodo koristile le splošnosti, a najbolj potrebni ne bodo imeli dosli od tega. Bc.m basi ično se je lansko leto pisalo po nemški časopisih, da se je v utrakvist.ične šole vpeljal ■lovenski abecednik, katerega jo spisal g. nad-učitelj Maklin. Hvalili so se Nemci v javnosti, češ mi sami smo dali slovenskim otrokom slovensko učno knjigo. Novi abecednik, spisan v deloma koroškem narečju, bi sam na sebi še ne bil tako slab in še precej odgovarja modernim pedagogičnim zahtevam, a vprašamo sajno, koliko je poč takih uirakvističnih šol, kjer je v rabi? Vse je le pesek v oči, da so slepi javnost. V tako zvanih utrakvi-sfclčnih šolah se vedno bolj in bolj že v prvem razredu uporablja izključno nemški abecednik in res bi bilo zanimivo konštatirati, v kolikih šolah slovenskega Koroškega ozemlja se je zadnjih deset let odpravil slovenski jezik. Utraikvistična šola je prav za prav nek pojem, ki sploh ne elcsistlra, samo drugačen izraz za nemško šolo Svoj čas se je uporabljal Prešernov nemško-sl o venski abecednik, ki sicer ni bil dosli vreden, i vendar še boljši kot nič, a tega je zadnja leta popolnoma izpodrinila nemška začetnica. Beseda utrakvistlčna šola je laž, zloraba, uporablja se samo za javnost, da se slepi in potvarja javno mne-.'.je, češ v nižjih razredih se poučuje slovenski jezik. Ako se torej v utrakvističnih šolah poučuje v prvem razredu slovenščina, zakaj se ne uporablja cd nemških časopisov tako hvalisani Maklinov slovenski abecednik? Ali ije mogoče vseeno preveč slovenski? Kot se vidi, je g. Maklin s svojim abecednikom propadel in ni našel milosti v očeh koroških šolskih oblastev. Čemu neki se je poleni knjiga založila, če se ne uporablja? Sicer pa nemške šole širijo med ljudstvo nevednost in ustvarjajo analfabele, kar je popolnoma raziumljivo. Doma se govori slovensko in mladi ljudje, stopivši iz šole, vržejo knjigo v kot in jih ne odpro nikdar več in pozabijo polagoma še to, kar so se v dolgih letih naučili. Slovensko brali se ni učil, nemško ije pozabil, ker malo rabi in tako imamo pred seboj modernega nepismenega človeka. In v prostem času išče kratkočaeja v pijači in zabavi, namesto v knjigi. Otroke slovenske narodnosti učiti v nemškem jeziku in zanemarjali matemi jezik, je protlnaravno in prinaša le slabe sadove, tako da so sedanje šole popolnoma zanič in trud učitdjstva je vkljub uporabi modernih pe-dagogičiiih sredstev malenkosten v primeri s stroški, ki so uporabljajo v šolske svrhe. R(6niea je, da ravno zavedni Slovenci največ bero, nemško in slovensko in marsikateri, ki se repenči in smatra za -nemškega Slovenca« (koroški protinravni ne-stvor, p^ih o logična uganka, neumljiv onim, ki ne poznajo koroških razmer), le s težavo lomi nemščino. Izredni občni zbor Političnega iu gospodarskega društva aa Slovence na Koroškem. Dne 2. oktobra je linelo v Celovcu izredni občni zbor Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Sprejeta je bila naslednja resolucija: Koroški Slovenci, zbrani na izrodnem letnem občnem zboru ob 10. lotu pripadnosti k sedanji Avstriji izjavljamo svojo lojalnost svoji državi. Od nje zahtevamo, da nam da vsaj vse tiste narodne, kulturne in gospodarske pravice, ki jih Nemci zahtevajo za svoje manjšine v obliki, ki je najholj prikladna, da se nam ohrani narodni in kulturni značaj. Zato vztrajamo na zahtevi po kulturni avtonomiji po načelih, kakor jih je predložilo naše. zastopstvo deželnemu zboru Z žalostjo pribijemo, da koroška deželna vlada ozir. deželni zbor skozi vseh 10 let ni izpolnil slovesnih obljub od 28. septembra 1920, kljub temu, da so bistveno vplivale na izid glasovanja. Pribijemo, da se je kljub obljubam jezikovno in narodno stanje koroških Slovencev poslabšalo, da se jim je celo odvzela trohica dveh za Slovence obli-gatnih ur pouka slovenščine na gimnaziji v Celovcu. Zahtevamo slej ko prej, da se v vseh šolah nižje in višje organiziranih, ki jih obiskujejo Slovenci, upelje zadosten pouk slovenskega jezika, tako da bodo otroci obeh jezikov enako zmožni. Obžalujemo brezbrižnost oblasti za gospodarski položaj slovenskih krajev in zahtevamo enako skrb kakor za nemške kraje z gospodarsko izobrazbo na domači podlagi po slovenskih gospodarskih šolah. Protestiramo z vso odločnostjo, нко se misli podporo za cono A, ki je davčni denar, izročiti v roke osebam, ki so proti koroškim Slovencem, IIIMIItM v Domžalah (Nasproti kolodvora) Požar v Kranju Kranj, 4. oktobra. Daneš ponoči okoli .pol $veh jc nenadoma začelo precej močno goreti na žagi g. Heinricharja iz Škofje Loke, ki je bila prej last g. Karla Schind-lerja. Žaga stoji pri kolodvoru. Ogenj je nastal v podstrešju kurilnice, najbrž od iskre iz dimnika. Podstrešje in kurilnica jc zgorela, lokomobila in ostali stroji so ostali skoro nepoškodovani. Kranjski gasilci so prihiteli pod vodstvom g. načelnika Rici Majerja takoj na pomoč in. preprečili, da se ogenj ni razširil na žago in v bližini se nahajajoče lesno skladišče velet^govca g. Franca Gorjanca. Z močnimi curki vode so gasilci zatrli ognjeni element, pomagala je tudi požarna bramba iz Stra-žišča. Skoda, ki bo najbrže krita z zavarovalnino, znaša 50.000 Din. Alarm, ki so ga vzbudili gasilci, je Kranjčane zelo razburil in marsikoga vrgel iz postelje. KI Ahnl/P jesenske novosti v zadnjih modnih 11||Ш1мЗ»1» oblikah in barvah, ter tudi razne rortne klobuke in čepice nudi v veliki izberi raznih kakovosti špeeijalna trgovina klobukov Mirko Bogataj (pre| Pok) Ljubljana, Stari tra; 14 Cene zmerne! Solidna postrežba! Sprejemajo se klobnki v popravilo. Požar na Jesenicah Jesenice, 3. oktobra. Dolgo časa je že preteklo, hvala Bogu, da ni bilo na Jesenicah klica: gori! V petek zjutraj pa je tovarniška sirena predčasno budila Jeseničane iz gorkili postelj. Še pred polšesto je bil dan znak, da sicer gori zunaj tovarne, toda v njeni bližini. Takoj nato so pričele tudi železniške lokomotive tuliti "in že po kratkem čnsu se je oglasil po jeseniških cestah gasilski rog. Gorelo je pri g. Vilmanu na Savi, kjer se nahaja starodavna in po vsej Gorenjski znana gostilna »pri Markotu«, Vnelo se je pod fotografskim ateljejem, kjer je ogenj imel obilo goriva. Velike množine fotografij, papirja, kemikalij in nešteto drugih, k totografični obrti spadajočih predmetov, je postalo v kratkem času žrtev plamenov. Velika sreča jo, da ni bilo nobenega vetra in pa, da je bilo že proti jutru, sicer bi bil šel gotovo tudi velik hlev, zaloga živil, prodajalna, gostilna in lahko cela, velika hiša. Grozno je bilo glodati visok ognjeni zubelj, ki je goltal tako dragocene stvari kakoršne imajo fotografi. Brez števila plošč je popokalo, katerih vsaka stano veliko denarja. V nevarnosti je bila tudi sosednja hiša pri Strmulniku, kakor tudi Krivčeva. Iz tovarniškega poslopja, v katerem ima stanovanje g. inž. Ru-deseh. so tudi že iznašali pohištvo, ker se jc bilo bati, da se tudi ta vname. Največja nevarnost pa je bila za velike tovarniške hleve, nn katerih so na-gromadene ogromne množine knne, strojev, motorjev, vozov itd. Hlevsko osebje je šo pred prihodom požarnih bramb streho namakalo i vodo. Ako bi se bila ta vnela, bi bila šla tudi graščina, savška cerkev in hiša, v kateri stanuje g. ravnatelj Bach-mann. Požrtvovalnosti jeseniške, tovarniške in javor-niške požarne hrambe pa se je zahvaliti, dn eo ogenj v kratkem času omejili in pogasili. Benrinki. tovarniška in jeseniška, sta izborno delovali. Na pomoč je prišla tudi požarna bramba ir. Dobrave knkor tudi z Dovjega. To so pa že na potu obrnili. Škodo cenijo na stotisoe dinarjev, zavaroval, nina pa znaša komaj četrtino. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Fofsssrečen rudar Brežice, 4. oktobra. Rudar Drenovec Alojz iz Mrčnih sel je bil i zaposlen kot kopač pri rudniku v Rajhenburgu. Ko je pretekli četrtek končal delo ob 22, je šel iz stranskega rova v glavni, in potem z drugimi rudarji do lifta, da se kot običajno z dvigalom dvigne iz jaine. Na dvigalu je bilo že kakih 10 rudarjev. Drenovec je prišel med zadnjimi k dvigalu in stopil kar na konec plošče pri dvigalu, ker je okrog dvigala še kakega pol metra prostora. Ko pa se je dvigalo dvignilo, in ker je stal Drenovec preveč na koncu dvigala, ni imel zadostne opore, tudi se ni imel kam prijeti, je pri sunku omahnil nazaj, se ob steni odbil in padel kakih 6 metrov globoko vznak na hrbet. Drenovca so spodaj stoječi rudarji takoj pobrali in spravili z dvigalom na prosto, ter ga odnesli k rudniškemu zdravniku dr. Benedičiču, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz poškodovanega v bolnišnico v Brežice. Drenovec ima poškodovan križ, vendar poškodba ni nevarna in je upati, da bo kmalu okreval. Mednarodni tat s petimi imeni Pred belgrajskim sodiščem se je te dni zagovarjal nevaren mednarodni tat, ki je svoje plo-donosno »delovanje« razvijal najraje v Carigradu in Atenah, za spremembo pa je skočil od časa do časa tudi v katero sosednih držav. Tatinska pota so Kastraniadesa Periklisa, ki se sicer rad »piše« tudi Janiogli, Praskuta, Kočo in Mihalj, kakor mu pač ravno kaže, pripeljala tako tudi v Belgrad. Res da ni razumel našega jezika, dasi govori drugače pet svetovnih jezikov, toda v položaj se je vkljub temu dobro vživel, — zakaj za mednarodne tatove so glavna stvar ljudje sami. In ti nosijo v Belgradu prav tako denarnice v žepih, kakor na primer kje v Carigradu, Sofiji ali Solunu. Toda v Belgradu fant ni imel sreče. 2e prvi dan ob prihodu v Belgrad je bil aretiran pri prvem poskusu tavine. Za svoje žrtve si je tat izbral tramvajske potnike. Pomešal se je med ljudi in kmalu jc nekemu izmed potnikov zmanjkalo denarnice iz žepa. Vprav mojstrsko jc to napravil slepar, denarnice menda njen lastnik sploh ne bi bil kmalu pogrešal, ko ne bi čisto slučajno opazil, kako lat baše ukradeno denarnico v svoj žep. Seveda je okradeni brž zavpil: Držite tatu! Nastala je panika, tat je skočil iz tramvaja, vrgel denarnico proč in se spustil v beg, za njim pa so takisto hiteli ljudje in upili: Primite ga! Terazije so kot oživele in naposled so bežečega tatu le ujeli in zaprli. Ko so ga preiskali, so našli pri njem okrog 2000 Din gotovine, 20 dolarjev ter zlato uro. Toda tat se je na vso moč branil in tajil vsako krivdo češ da »mu ni v krvi, da bi kradel...« Kmalu so začeli deževati na belgrajsko policijo brzojavi in tiralice iz Angore, Carigrada, Aten, Solije, Soluna in drugod in čudno: vse je spraševalo le za tem Kastraniadesom, kateremu »ni v krvi, da bi kradel«... Vsi brzojavi so trdili, da je to profesionalni lopov in mednarodni lat. Zdaj je tat priznal vse in te dni je bil obsojen na pet mesecev zapora in trajen izgon iz Jugoslavije. Damske plašče za jesen in zimo zelo trpežne od Din 290,— nudi F. I. OorSčnr — Lfubljana Sv. Petra cesta 29 za damske plašče pravkar ciošle/ A. k E. Skabernfc Ljubljana 30 letni mašniški fgibi'eji V slovenski frančiškanski provinci ji sv. križa obhajajo danes 5. t. m. 30 letnico svojega mašniškega |K>9večcn,ja sledeči čč. pp.: P. Albert Pire, še vedno mladeniško čil voditelj mladine, P. Arhangelj Appej, dolgoletni in mnogo-zaelužni knteliet, oba na Viču, P. Kerubin Tušek, velezaslužni župnijski upravitelj v Mariji Nazaret v Savlu j ki dolini P. Maks Brelih, zelo priljubljeni propo-vednik v Brežicah. Želimo vsem imenovanim gos|x>dom še mnogo, mnogo let upešnega dela v vinogradu Gospodovem. Šolski nadzornih Ivan Štrukelj - 50 letnik Danes praznuje 50 letnico rojstva okr. šolski nadzornik in šolski upravitelj na Viču gospod Ivan Štrukelj. Dočakal je ta ju-biilej v krogu svoje družine in sredi neumornega dela na šolskem polju. Gotovo ga bomo v tem delu nekoliko motili s temi vrsticami, a osnovno šolstvo sega v vse družine, zato Je vredno, da se spomnimo mož«, ki se vsestransko trudi za dobrobit mladine. Rojstni kraj g. Ivana štruklja je štru-kljeva vas v logaškem okraju. Šole je dovršil v Ljubljani, slu/J »oval je pa v Pretoki, na Robu, Bučkii, v Dobrepoljah, Krtini, na vzgajališču v Ljubljani in na Viču. Sedaj je okr. šolski nadzornik za Ljubljeno — okolico. GosjkkI Ivan Štrukelj žrtvuje vse svoje moči za napredek in dobro uredbo šolstva. O tem pričajo mnogoteri članki v javnosti, posebno pa znanstveni članki v skoraj vseh letnikih pedagoške revije »Slovenski Učitelj«. Spi- in »Razredni učitelj«. Pomenljivo je štrukljcvo organizatorično delovanje v slovenskem šolstvu. Mnogo let je predsednik učiteljske kulturne organizacije »Slomškove družbe«, ki zbira s predavanji in drugimi poeli najboljši material za šolski pouk in vzgojo. Vse to vodi nadzornik Štrukelj z veliko energijo. Nešteta zborovanja ureja z vso vnemo in t najboljšim uspehom. V vsem išče jasna načela, povsod stopa pogumno v borbo in nič ga ne moti, ako ima včasih za dobro idejo in dobro izvršitev prema lo za-slombe. V družini ima s skrbno ženo gospo Meto, na ramah osem otrok, najstarejši sin Ivan je pa padel januarja 1919 na koroški fronti za domovino Jugoslavijo. Naša iskrena želja ie, dišča v Soniboru. it Regulacija Sare od Zagreba do Siska. Po-rofiiijo, da so začeli delali načrte in da tudi merijo teren na licu mesta za regulacijo Save od Zagreba do Siska. Struga Save naj bi se po nučrtlh tako očistila in poglobila, da bi reka postala plovna tudi od Siska dalje jirav do Zagreba. it Vlom v gimnazijo. V Slavonskem Brodu je bilo prejšnjo noč vlomljeno v pisarno ginmazij-skega ravnateljstva, kjer so vlomilci ra*bili zavo-dovo blagajno ter oduesli Iz nje okrog 5000 Dfti denarja. Pri preiskavi sledečega julra se je ugotovilo, da je bil vlom izvršen na isti način kot v ze-niunski moški gimnaziji in v gimnaziji v Imljiji, kjer je bilo vlomljeno pred dveini, tremi ledni. ir Humouiuor tri dni po perekl. Milan Pauno-vič iz Batajnke, po poklicu čevljarski pomočnik, po značaju mfcen, soliden, priden fant, se je po dolgem prigovarjanju svoje matere naposled oženil. Z mlado ženo sta odpotovala na poročno potovanje do Palanke, kjer eta nameravala preživeti nekoliko dni. Toda iz neznanega vzroka ee Je Milan že po ireh dneh svojega zakonskega življenja ustrelil v prsa. Smrtno ranjenega so prepeljali v belgrafsko bolnišnico, kjer je po nekoliko urah trpljenja izdihnil. it Dr. Pečjak: Katoliški veroak la »Kje razjede srednjih šol — druga knjiga — se dobi vezana jx> Din pri škofijskem ordinarfatu v LJubljani. it M a več vprašanj Javljamo, da je pravkar izšla v drugi izdaji dr. Jeretova knjiga ;Snoved malih grohov . Dobi se v prodajalni K. T. D. H. Ničmanovl. * Avtobus Iskra prične v ponedeljek dne G. oktobra zopet redno voziti v Kadovljleo. Bohinj- j sko Bistrico, Bled. 4 it Naročajte Ivana Cankarja Zbrane spise! Doslej je izšlo 10 zvezkov tega našega največjega in za nas tako pomembnega pisatelja. V»e njegovo delo, odlično razloženo z uvodom v vsak zvezek in dopolnjeno z bogatimi opombami, nam postaja šele v tej celotni izdaji prav umljivo. Izdaja je našla vsesplošno priznanje. — Dogovorite se z Sovo založbo v Ljubljani, da vam olajša naročilo, ako ga ne zmorete naenkrat. it Nujno potrebna vam je kniižira Prikrojc-тапје perila po životni meri, ki jo je sestavtla učiteljica nn Tehniški srednji šoli v Ljubljani, E m a A r kova. — Jasno in nazorno so obdelana v knjigi za vsako družino velevažna poglavja prikrojeva-nja perila, ženskega, moškega in otroškega, dalje posteljnega, namiznega in hišnega perila. Po podatkih, ki so v knjigi, s slikami povsem natančno podani, si lahko vsaka gospodinja, vsako dekle in vsaka šivilja prikroji sama in sešiva doma vse važne komade perila. Znano ime prirediteljice knjige vam jamči za strokovnjaško pravilno in točno delo. — Toplo vam priporočamo, da si še danes naročite pri Jugoslovanski knjigarni lo prepotrebno knjižico, ki je lično izdana in velja le 40 Din. it Najlepše Ubiro modnega angleškega suknu za obleko, zimske suknje itd. Vam nudi po priznano ugodnih cenah tvrdk* Хетак. Ljubljana, Kongresni trg 15. Priporočamo neobvezen ogled. it Voščene oltarne »teče vseh vret. zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne ltrfice, sveče hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama »Pax<, Ljubljana. Celovška cesta 14. it Sotnie lahko pogrešate pri pranju, medlem ko je pa pravo terpentinovo malo Uazela pri tem nepogrešljivo. it Idealno zimsko zdravilišče. V romanu ^Mesto pod morjem omenja nemški pisatelj Joseph Delmont naselbino, ker prebivalci nikoli niso imeli zime. Z genialno tehnično napravo so krog mesta napeljali zalivsko strujo in tako je vladala v mestu večna prijetna toplota. Pa najdemo tudi za to fantastično zgodim resničen primer. Zimski Pistyun Je '.emu mestu zelo podoben. Zlasti j>a njegova velika zimska zdravilišča. Globoko pod njegovim tlom izvirajo vrelci s 67" C, ki so pod površjem razdele in че izlivajo v kopališča. Keka Waag obkroža vse to j ozemlje in iz rečne vode se dviga vroča para, ki | razširja večno toploto. Vse to povzroča včasih nad vse interesantne naravne [»ojave. Ormičje na obali često v najhujši zimi brsti in ptice pevke, ki sicer v tem letnem času polete na jug, preaimujejo pogosto v teh krajih. — Toplota vrelcev ogreva obenem tudi vse hotele, kopališča in druga poslopja, s čimer je to vprašanje srečno in najenostavnejše rešeno. — Pisateljeva domišljija j«' torej v Pisty-anu uresničena. — Zdraviliška naselbina na W:uigu po menja zahvalo naravi, znanosti in tehniki za večno toploto in zanesljiv uspeh zdravljenja tudi pozimi. it Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem jmdjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. it Spominjajte se »Doma slepibc! Položnica 5t. 14.672. it Sanaiorij v Mariboru, Cosposka 49, telefon 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko soln-зе, diatermija, tonizator). Lastnik; Primarij dr. Oernič. Mirko, specijalist zu kirurgiijo. it Opozarjamo nn oglas Spod n jesta jerske Ljudske posojilnice nn zadnji strani današnjega »Slovenca«. Pevska zveza Organistoin in pevovodjem. Udeleženci zadnjega pevskega tečaja so z velikim navdušenjem sklenili, predlagati odboru Pevske zveze, naj ustanovi v svojem okrilju pevski zbor organistov in službi človeštva dela armada znanstvenikov In tehnikov samo na nalogi, s pobijanjem bolezenskih klic olajšati trpljenje človeka. Ta visoki cilj se je pred vsem postavila !. u. FARBENINDUSTRIE nKTlENQESELLSCHAFT (tu sem spada ludi tovarna "vorm. Friedr. Вауег &Co"jžc od svojega obstanka. Eden glavlh uspehov, s katerimi ie izpolnila to nalogo, je iznajdba ASPlKINfl. Pred 30 leti vpeljan v medi-/ cino, uživa danas svetovni glas kot suvereno sredstvo pri vseh prehladih in revmatičnih bolečina. Ljubljana Svetišče - posvečeno sv. Mali Tereziji Sedaj imamo ludi Slovenci svetišče, posvečeno čudodelni sv. Tereziji Deteta Jezusa. Cč. karmeli-čanke na Sdu so s pomočjo blagih dobrotnikov sezidale novo kapelo z oltarjem sv. Male Terezije. Cerkev in nova kapela sta v prelepi harmoniji. Zdi se, kakor da bi bili istočasno postavljeni in poslikani. Oltar v kajjeli, delo slavnoznanega kamnoseškega mojstra g. Alojzija Vodnika, je pra- Ivan Tomažič - 80 letnik SVOK pevovodij. Občni zbor je prav tako z velikim navdušenjem sprejel ta predlog in glavni odbor je naložil organizacijo zbora artističnemu odseku. Ta je v svoj" zadnji seji pretresal predlog in vabi v smislu svojega sklepa vse organiste in pevovodje, Iti bi heteli sodelovati pri zboru, naj se prijavijo Pevski zvezi, Miklošičeva c. 5 in sporoče podrobno: a) kateri zbor vodijo, b) kateri glas pojo s točno označbo glasovnega obsega. Poslovnik in vse drugo bomo izdelali in sporočili šele, ko bo loliko priglasov, da bo zagotovljeno misliti na mogočen zbor. Vsekako mora biti vse to do božiča zrelo in urejeno, da bomo mogli začeti s pripravami za prihodnji tečaj, ki bo združen nepo-iredno z vajami zbora. Za odbor: V. Lavrič, predsednik; M. Bajnk, tajnik. •repriCajte se o trpežnostl VRVARSK1H IZDELKOV le prve kranjsko vrvarnc Ivan H. Adamič, Ljubljana,^' 1ћ pri podružnicah r Mariboru, Vetrinjska 20; Celje, Kralja Petra e. 33, in r Kamniku, Sutna 4. Danes slavi svojo 30 letnico g. Ivan Tomažič, eden najstarejših Krekovcev in po lelih najstarejši ljubljanski gasilec. Ivan Tomažič je bil rojen dne 4. oktobra 1350 v Zgornji Jablanici pri Liliji. Pred fribližno 50 leti je vstopil kot strojnik v tedanjo aneževo tovarno usnja, Id jo je potem prevzel industrijalec Pollak. V lej tovarni je vesto delal nepretrgoma 43 let. Pri ljubljanskem prostovoljnem gasilskem društvu pa je že 47 let iu je pri društvu upravljal parno brizgalno. Gasiti je pomagal pri vseli večjih požarih v Ljubljani in okolici, tako tudi tedaj, ko je gorelo staro gledališče na Kongresnem trgu, pri požara v Kranju itd. Že dalj časa je mestni občan ljubljanski in je bil ob 40 letnici svojega gasilskega delovanja odlikovan z zlato uro. Sam ima tudi več gasilski!) odlikovanj. Imel je s svojo že rajno ženo, s katero je živel v srečnem zakonu, 10 otrok, od katerih je bil Ludvik faktor Jugoslovanske tiskarne, dr. Ferdinand j)a ministerijalni tajnik. Oba sta pred leti umrla. Živijo pa še štiri hčere, od katerih je gospa Minka por. Pestotnik, že devet let marljiva poslo-vodkinja Nove založbe, dve sta državni uradnici, Se ena hči pa je |x>ročena. Sedaj živi Ivan Tomažič pri svojih hčerah. Ivan Tomažič je bil tudi ves čas zvest naročnik Slovenca in je vzoren katoliški mož. Bil je eden prvih Krekovih pristašev. Vse svoje otroke je vzgojil strogo krščansko. 80 letnico bo danes slavil v krogu svojcev. Ivanu Tomažiču, ki je v življenju mnogo delal in garal, želimo k njegovi 80 letnici, naj še mnogo, mnogo let živi srečno, zadovoljno ter mu kot našemu dobremu prijatelju prisrčno častitamo! Sanolorm izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Odkrit deiomor Ljubljana, 4. oktobra. Snoči okrojj četrt na sedem je bil v šeJen-burgovi ulici odkrit detonior. Neki moški je obvestil višjega stražnika Alojzija Urdilia pred pošto, da je v hiši v Šelenburgovi ulici št. 4 neka ženska j>ravkar porodila. Stražnik je. odšel v to hišo in našel na dvorišču neko Marijo V. Ta ženska jc imela v rokah jdočevinasto skotijo, v katero je bil že položen novorojenček. Neka druga ženska pa je stražniku povcdulu. da je ta ženska pruv kar zadušila otroku v stranišču s tem, da je spustila nan j vodo iz rezervoarja. Priča jc tudi slišala, da jc novorojenček zajokal in jc bil torej živ. Dctomorilka suma je bilo močno slaba, zato je stražnik poklical reševalna avto in žensko odpcl.iul v bol-шМсо, va umetnina. V oltarju jc tudi na vidnem mestu svetu relikvija čudodelne svetnice. Gotovo bodo prišli vsi častilci Male sv. Terezije priporočat se svetnici v kapelo na Selu, kjer je sveta kožčica redovnice, ki sc je v premagovanju in pokori žrtvovala za vse človeštvo. Danes v nedeljo je zjutraj ob pol 8 slovesna sv. maša v cerkvi na Sclu, popoldne ob 4 pa je pridiga in pete lit,lilije. 0 Slomškova družba. Sv. maša zu našo pokojno članico Rezo Jalen bo v ponedeljek dne 6. t. in. Db pol 7 v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Antona. K polnošlevilni udeležbi vljudno vabi odbor. 0 Sobotni živilski trg je bil zelo živahen ter ro založen z vsemi prulelki in živili. Zlasti je nu trgu še vedno dovolj gob, nekaj celo pruv lenih. Prevladujejo jurčki, dočim je lisičk zmanjkalo. Jurčki so iimeli ne veliki črni tabli sicer uradno Iočeno ceno, 3 l>in merica, toda ženice so gobe v splošnem prodajalo jio 4 Din merica ter j>o tO Din kilogram. Tržno nadzortvo je nekaj gob izločilo od prodaje, hkratu pa zahtevalo vztrajno, da morajo biti absolutno vso gobe čez polovico prerezane. Tudi jabolk jc bilo to pot več, kot na primer zad-ujo sredo. Bil jc iw to večinoma slabši sad, neko vratc ostanki. Saj so nekateri prodajalci to sami povedali, ker da so lepše sadeže že prodali nn debelo v vagonskili množinah za inozemstvo. Takšna slaba jabolka so se na trgu dobila zii 2.50 Din kilogra.ni, povprečna cena jabolk imi se jc sukala od 3 d domačega vrtnega, mimo belokranjskega, Isti bele, Kraljcvice, Smarnice. pu do najfinejšega smederevskega. Najnižja »ena grozdja velja 4 Din. za 5 Din pa se jo dobilo že razmeroma lepo grozdje. Boljše vrste so bile seveda nekoliko dražje, zelo fino smederevako grozdje sc je prodajalo |x> V Din kilogram. Lepega domačega kostanja je bilo о 15 Din. Paradižniki so [jo 4 Din. čebula po I —1.50 Din. krompir po I—1.25 Din. zelmi t c glave po velikosti od 1—2 Din. kislo zelje 5 Di,n, kisla repa 4. pu tudi 3 l>in kilogram. Snlatc nu trgu |)očns( zmanjkuje in zato postaja dražja. Isto jc z jajci. ki so jih ženske včeraj nudile celo jxi i.50 Din kos. Nekoliko manj kot navad.no je bilo buli različne j>enitnine, "dasi je bilo koj |K> prvem, ko si gosf>e in gwpodinje rade privoščijo za priboljšek v nedeljo kakšno piško, putko ali gosko. Čudno in izjemno prazno, odnosno močno prikrnjšan je včeraj izgledal trg z mlečnimi izdelki. Bilo je tamkaj sicer precej kupčije, toda oči vid no manj kot sicer. Tržno nadzorstvo te včeraj vzelo od prodajalcev mlečnih izdel-;ov 17 vzorcev smetane, mleka, masla, ter dva vzorca sira, ki jih bo poslalo v higijenski zavod v svrlio ugotovitve kemične analize. V istem namenu je tržno nadzorstvo tudi v petek vzelo nekaj vzorcev jogurta, mleka iu sira, ki se |>ro-daja na ljubljanskem živilskem trgu. O Pevski zbor v Rokodelskem domu. Vse pevce, ki se žele vsestransko izpo|K>lniti v petju, vabimo li pevskemu zboru, ki se zbira |xnl vodstvom g. j>rof. M. Bajuka v Rokodelskem domu. Kdor želi pristopiti k zboru, naj pride v torek. 7. t. m., zvečer ob 8 v društveno sobo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica. št. 12. Vsi dosedanji pevci naj sc zanesljivo udeležujejo vseh vaji © Promenndni koncert niuzike 40. p. p. Triglavskega« v nedeljo 5. t. m. ob II v »Zvezdi-:. Spored: 1. Čor.iin: »Nu«a vojska«, marš. 2. 1'iičik: ^Donavske pripovedko«, valček 3. Mozart: sTitus«, uvertura. 4. Parma: »Caričine amacoiike«. 3. Morena: -.Tclefunkenc, potpuri. 6. Genra.is: >Le>p« naša domovina«. 7. u) Kačer: .•Podarim ti sicer, b) Fail: »Magdalena«, Dirigent višji kapolnik dr. Josip Čcrin. <0 Hladno vreme. Žudnje dni se je vreme v Ljubljani močno spremenilo. Jutra post« ju jo vse mrzlejšu, ljudje se počasi ovijajo v jx>vrš- ZIMSKE OBLEKE raglane, suknje, trenchcoate in usnjate suknjiče kupite najceneje pri Konfekcijski Industriji JOSIP IVANClC, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7 nlfce fn suknje, po okoTfcf pa se je včeraj zjutraj pojavila celo mrzla slana. Ljubljana z vso bll/njo okolico ie že par dni zjutraj zagrnjene v moglo, razpoloženj«; po ulicah in cestuli je zato vpruv jKizno jesensko, odnosno zimsko. Skrbnejši gospodarji so sc z« bližajočo sc; jesen iu zimo že založili s premogom t ti drvmi, vsi drugi pa z resno skrbjo premMIJtijojo, kako rešiti to vprašanje. 0 Gratlba nove tramvajske proge. Prejeli smo: Kakor znano, dobavlja materija! za g r« ribo nove tramvajske progo tvrdkn Diikič. Ne bomo se prepirali o tem, kdo je tega kriv in v koliko, toilu doist w» je, «elilm rok«. Te stranko so »o pa si lilo radi lastne odn. gospodarjeve odpovedi, radi službene preme* stitve in naposled \slcd rioložueij. Prihodnji mesec bodo pa selitve (vslcd odpovedi v avgustu) že številnejše. 0 Ob Cesti na Kodeljevo stu v surovem zidovju dograjeni dve enonudstropni vili, n« Kriškovcu pa ena; na Sina rt i nsk i (Kottc-Mur-novi) cesti jc K rega rje va dvonadstropna hiša ravnokar dograjena in bo prihodnje dni vsa |Kxl streho. Kakor oiijemo bosta v pritličnih prostorih nastanjeni gostilna in kavarna. 0 Karnmbol. Na sv. Petra cesti se je včeraj nekoliko prod poldnem (»ripetil manjši karam-liol. V bližini Mencingerjeve Irišc se je neki avto, ki jo sicer pravilno vozil, zadel v težko naložen voz premogu. — Vozu sc ni pripetilo nič, pač pa jc na avtu zdrobljena stopnji ca. O Nesreča kolesarke. Na oglu Miklošičeve Ceste in Pražakove ulice se je pripetila v petek popoldne težja nesreča. Žena j>oscstniika Rozi Erjavec iz Ježice št. 12 se je s kolesom zadela ob rob pločnika in |>udla ter si pri tem padcu zlomila desno nogo. Na njeno željo jc stražnik poklical avtotaksi, ki jc ponesrečenko pripeljal v bolnišnico. Lokarue. Nočno službo imajo: Dr. Piccoli. Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jnkoba trg 9. V ponedeljek: Mr Bahovec, Kongresni trg; Mr. Usfar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočovar, Šiška VIL ...................m«......................... Vstopnice za koncert ,Ljubljane4 v prodaji v trafiki hotela l/nion 0 Oh. koliko sem trpela 15 let zaradi kurjih očes iu nepravilnih nohtov, a pred dvemi meseci sem jih pustila odstraniti v kopališču Sl»n. od ledu j ne čutim več bolečin in sem kot jKinilujeiia. O »Merkur«, društvo trgovskih in privatnih nameSčencev Jugoslavije sporoča svojim članicam in čluuoni, ndeljka 6. t. m. dalje uradne ure od 8 do pol I opoldne in od 6—7 zvečer v svojih poslovniii prostorih na Dunajski cesti 31 (Zidarjeva liiša), pritlično. Isto-tum se sprejemu jo tudi novi člani in dajejo vse jx>trobne informacije. © Citraški krožek »Vesna«. Redne vaje sc zopet vršijo počeni z dnem 6. t. m. vsak ponedeljek ob 20 ua drž. ženskem učiteljišču, Rcsjjeva cesta 10. Islotain se sprejema priglasc novih članov. Začetnikom se preskrbi dobrega učitelja strokovnjaka. © Na aliri se je našlo nekaj denarja. Več so poizve pri ge. Sušnlkovi, Frančiškanska uL 2'IIL 0 V renoviranih prostorih gostilne Cinkolc se toči prvovrstna Portugalka iz znanih goric gospo Severjeve iz Kostanjevice. O Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani obvešča svoje člane in gg. lovce, do bo o dne II. t. m. ob 7.30 na postajališču Device Marije v Polju. Za tekmo vseli vrst ptičarjev se zberejo udcleženci dne 12. t. in. ob 7.30 nu vrtu restavracije glavnega kolodvora. V petek, dne 10 t. m olj 20 bo pozdravni večer v hotelu »Union«. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 20 je poslovilni večer v gostilni Cinkolc. Ob tej priliki sc razglasi izid obeli tekem in razdele darila. O Higijenično svetlo likanje ovratnikov in perila, kemično snaženje vsakovrstnih oblek. —. Šimenc, Kolodvorska ulica 8. ...... i DfSi»lehCll*ha (razkuževalna) srrtlOVfl za vsesvrhe proizvaja tvrdkaCHEMOTECHNA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg štev. 10 Cerkveni vestnih Redni mesčni shod Križanske moške in mla-deniške Marijine družbe bo danes zvečer ob šestih. Po govoru bo darovanje za nakup Marijinega kipa, ki ga jx>kloiii kongregacija svojemu sočlauu misijonskemu bratu Kolencu v Južni Afriki. Kongregacija za gospe pri sv. Jožetu v Ljubljani ima skupno sveto obhajilo na roženvenski praznik, to je v torek 7. oktobra, ob pol 7 v kon-gregacijski kapelici. — Isti dan popoldne ob 5 je istotain prvi sestanek kongregacije v novem kon-gregacijskem letu. Prosimo obakrat za polnošte-vilno udeležbo. Mladeniška Marijina kongregacija v Šiški uprizori danes zvečer ob pol 8 v samostanski dvorani igro v treh dejanjih: »Ivonik«. Uljudno vabljeni! II. Vnanja kougregueija pri oč. uršulinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 mesečni shod. Udeležba obvezna. — Voditelj. Častilci sv. Frančiška Asiškega- Danes obhaja župna cerkev v Šiški god svojegu zaščitnika — sv. Frančiška. Slovesna služba božja ie ob pol 10, popoldne ob 4 pa govor in roženvenska pobožnost. Pridite in se priporočite serefinskemu očaku! Zlasti Iretjeredniki naj bi ga v obilnem številu obiskali. Stolna kongregacija sa fante ima svoj redni mesečni shod 2. nedeljo v oktobru, to je 12. t. m. ob 14 v alojzijeviški kapeli. Za člane je udeležba obvezna, povabljeni pa s« vsi dobri fantje, ki ljubijo Marijo in krepostno življenje — Voditelj. Maribor Bohelt odhaja Maribor, 4. oktobra. To dni sc poslavlja vodja tukajšnje Slo-venčcve uprave g- Mihael B o b e k. let sliu bovanja inia za seboj g. Bobek; ni čuda če sc jc odločil, dia prepusti to sila naporno in odgovorno mesto dirugiiin ter da lahko po i>olsto-letju težkega dela uživa v kirogu dragih svojcev zasluženi mir in pokoj. Gospod Bobek je od ustanovitve tukajšnje podružnične uprave sem (t. junija 1924) posvečal vse svoje orga-nizatorične sposobnosti njenemu spopolnjeva-nju in pa propagandi za razširjenje »Slovenca« v Mariboru; z izredno žilavostjo in toplo vnemo ter ljubeznijo je izvrševal (o delo in žel krasne vispehe, kar smo poudarili že lansko leto ob petletnici tukajšnje »Slovenčeve« upravo. Upravnik Bobek odhaja; navzlic temu pa bo s tukajšnjo upravo ostal še nadalje v tesnih stikih in bo v smislu njegove lastne izjave tudi vnaprej delal za proovit in napredek »Slovenca« o Mariboru. Tudi se gospod upravnik Bobek ob tej priliki, ko se poslavlja, zahvaljuje vsem naročnikom, inserentom, razproda jalcem »Slovenca ter vsem, ki so ga v času njegovega upravnikovanja tako ali drugače podpirali, /a izkazano zaupanje ter naklonjenost. Uprarvnik Bobek pa je navzlic svojim še-sterim križem čil, zdrav in mladosten; z ljubeznivostjo in odkritosrčnostjo si jc v Mariboru pridobit obilo prijateljev in znancev, ki vedo ceniti in obrajtati uspehe in sadove njegovega požrtvovalnega in vzornega delovanja. Radi tega uživa občo priljubljenost. Ko se poslavlja kot vodja tukajšnje uprave, ki jii je načelovail skoraj šest let in pol, mu kličemo: Bog Vas živi! Da bi še dolgo vrsto let uživali mir, zadovoljstvo in blagostanje v krogu dragih svojcev ter številnih prijateljev i,n znancev. Podružnica „Slovenca" Maribor Uredništvo: Koroška cesta 5, telefon 22-90 Uprava; Koroška cesta 1, te.efon 29-50 □ V tukajšnjem bogoslovju se je pričelo novo šolsko leto. V petek dopoldne je bila otvoritvena služba božja, ki se je je poleg bogoelovcev udeležil zbor bogoslovnih profesorjev. V prvi letnik je vstopilo letos 14 abiturijentov, ki so večinoma dovršili srednješolske študije na tukajšnji gimnaziji. □ »Vitez ljubezni«, poučna igra v treh dejanjih, se uprizori danes popoldne v povečani dvorani Mladinskega doma. Omenjena igra se v Mariboru še ni igrala. □ Tombole ne bo. Radi letalskega meetinga tombole vojnih invalidov danes ne bo; vršila se bo prihodnjo nedeljo. □ Vesele in žalostne številke. V Mariboru je bilo v mesecu septembru 98 rojstev (48 moških in 50 žensk), 50 smrtnih slučajev (22 ni. iu 28 ž.) ter 34 porok. V stolni župniji: 70 rojstev (36 m. in 34 ž.), 17 smrtnih slučajev (10 m. in 7 ž.) ter 2 poroki. V frančiškanski župniji: 10 rojstev (3 m. in 7 ž.), 4 smrtni slučaji (2 m. in 2 ž) ter 4 poroke. V magdalenski župniji: 16 rojstev (8 m. in 8 ž.) 28 smrtnih slučajev (9 m. in 19 ž.) ter 18 porok. Pri pravoslavnih 1 rojstvo, pri protestantih 1 rojstvo in 1 smrtni slučaj. □ Tarifne postavke nove davščine na blagovni promet. V petek zvečer je občinski svet sprejel pravilnik o novi davščini na blagovni promet v nespremenjeni obliki. Pri 100 kr/ bo treba plačati 8 Din med drugim pri sledečih predmetih: tekstilno volneno in sukneno b]ago, volnene tkanine in pletenine vseh vrst, svila in sorodno blago, godibeni in glasbeni instrumenti, ure vseh vrst, vse vrste orožja in razstreliva, avtomobili, motorna kolesa, šivalni stroji, radio aparati itd. — 6 Din: izdelki iz aluminija in nikla. — 5 Din: medena, bakrena in cinasta pločevina ter vsi izdelki iz medenine in bakra. Papir vseh vrst razen časopisnega. 4 Din: usnje in izdelki iz usnja; kolesa, lesni, lončarski in vrvarski izdelki, vsi izdelki iz sladkorja, špirit, jedilno olje, bombažni izdelki itd. — 3 Din; vse vrste meso in živali, kruh in slično pecivo, stročje in eočivje vseh vrst, surovo in kuhano maslo. jajca in vsa druga živila od živali in rastlin, kvas, med, petrolej, rezan les in stroji od 1000 do 10.000 leg teže. — 2Din: surova ovčja volna in odpadki, lan, juta, preja, tesan les, poljedelsko orodje, mavec, trsje, stroji s težo nad 10.000 leg. — 0.50 Din: premo«, drva, cement, apno, gramoz, pesek, opeka, okrogel les, vse vrste paličnega železa, vse vrste žičulki in strešna lepenka, rafiniran in surov sladkor, sladkorna moka, loj, kokosovo olje in bombažne surovine. — 0.25 Din: vsake vrsle žito namenjeno predelavi (mletju). — 1 Din: za vso ostale predmete, v kolikor niso vsebovani v posameznih tarifnih postavkah. — Poštne pošiljke: do 5kg 1 Din; od 5 do tOkg 1.50Din; nad lOkg 2 Din. Pri pošiljkah z označbo vrednosti: 0.50 od-»totikov označene vrednosti. Omenjena davščina na blagovni promet se bo v slučaju potrditve od strani finančn. ministrstva uvedla s t. januarjem 1931. - РБОБ -nrtefrnni tnUni In hrnt dlorln -Creme Orlunl" Dobivn so v ieknrnah. ctroReriJnli in parrumerl lah Znl«. ta: •Cosuiochemia, Zagreb, SmiCtklasovi, 23. Telefon 49-9! □ Uboge sirote. Pri Sv. Križu nad Mariborom je umrla posestnica Zofija Kancler, žena Rudolfa Kanclerja, ki so ga pred letom- dni našli umorjenega na cesti Kamilica—Sv. Križ. Njeno smrt objokujejo Irije nedoletni otroci; nesrečne sirote. □ V visoki starosti 82 let je umrla v svojem stanovanju v Stritarjevi ulici 47 zssebnica Helena SLmič. — Pogreb bo jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. □ 40 milijonov dinarjev mani dohodkov! V mnislu tozadevne izjave predstavnika mariborskega trgovstva v petkovi javni seji občinskega sveta beleži bilanca dohodkov mariborskih pridobitnih krogov cd likvidacije bivšega tukajšnjega velikega županstva sem 40 miljonov dinarjev manj. □ Posestne premenibc. Mariborska industrija svile »Metra*- d. d. Ljubljana je kupila od Ljubljanske kreditno banke hišo v Ml maki ulici za 750.000 Din. — Marija Zeleznik je kupila od Pavlina Sobotkie\vicz hišo v Einspielerjevi ulici 24b za 75.300 Din. — Ana Maninger pa je kupila od Elize Jaučič parcelo na Grajskem marofu zn GO.OOO dinarjev. □ Pred likvidacijo Pohorske vzpenjajo. Radi težkoč, ki so se pojavile pri vplačevanju svoj-čas podpisanih deležev, si med propagatorji pohorske vzpenjače vse bolj osvaja tla mnenje, da se naj akcija za omenjeno gradnjo likvidira in naj se prične z izplsčevanjem zneskov, ki so jih posamezniki vplačali pri tukajšnji Mestni hranilnici z ozi-rom na svojčas podpisane deleže. Če bo to koristno za razvoj tujskega prometa v Mariboru, zaenkrat še ne vemo. □ Najprisrčnejša hvala. G. Josip Ajdišek je daroval za revne dijake 100 Din. Živeli posnemovalci! □ Nekaj za ornitologe ali po domačo ptičjeslovce. V Sarijevi hiši v Samostanski ulici gnezdijo še sedaj lastovke; nazadnje bi ne bilo to nič posebnega, ko bi ne bilo tudi mladičev, ki se učijo letati. Oktobra! □ Veliko penezov ... Pri tukajšnji glavni •carinarnici so znašali dohodki v letošnjem tričetrt-letju 9o.C81.4S2.75 Din in sicer za uvoženo blago 95,369.120.50 Din, za izvoženo pa 312.862.25 Din. П Poinčen avtobusni promet bo danes na tezensko dirkališče; avtobusi vozijo od 14 dalje iz Glavnega Irga. □ V petkovi tajni soji jo občinski svet dovolil društvu magistralnih uslužbencev garancijo za gradbeno posojilo 200 000 Din; kongregariji šolskih sester se je dovolil nakup struge počekovskega potoka pod pogojem, da imajo dostop do Drave tudi gasilci; sprejela se je regulacija plač osebju mestnega kopališča. □ Obrtno gibanje. V preteklem mesecu jo tukajšnja obrtna oblast izdala obrtno pravico 27 tvrdkam, izbrisala pa 14. □ Razhod dveh društev. Razšla sta se tukajšnje Zaičjerejsko društvo in klub Katoreks; njuno dedščino je prevzelo na novo ustanovljeno Kuncerejsko društvo v Mariboru. □ Pestro sliko kakor običajno je nudil včerajšnji sobotni trg. Na živilski trg so pripeljali kmetje 19 vreč krompirja, 21 vreč čebule, 29 vreč zelja, 4 kumare, 5 pšenice, 6 ječmena, 7 ovsa, • koruze, 2 ajde in 1 prosa. Na perutninarskeni trgu je bilo 110 kokoši, 1820 piščancev, 62 rac, 28 gesi in 17 postavnih puranov. Slaninarjev je bilo 41; pripeljali so 94 zaklanih svinj. Cene so v splošnem ostale nespremenjene. 0 Sumljiva zgodba s podpisi. Svoječasno smo poročali, da se je dne 23. avgusta 1930 v občinskem uradu v Petrovčali zglasil neki okrog tridesetletni moški, ki je predložil občinskemu tajniku v ove-rovljenje garancijsko pismo, glaseče se na ime Franca Kagerja za Hranilno in posojilno društvo v Celju. Radi tega je bil gespod Kager sicer aretiran, vendar pa potem po predlogu državnega tožilstva izpuščen na svobodo. Po obširnih poizvedbah tukajšnjega okrožnega sodišča se jc izkazalo, da jp g. Kager nedolžen, vsled česar je bilo tozadevno kazensko postopanje s strani drž tožilstva ustavljeno. sSs Plačilo samostojnih občinskih naklad. Mestno načelstvo cel.sko opozarja hišne posestnike, da je zapadel dne 1. oktobra t. 1. v plačilo že zadnji obrok samostojnih občinskih naklad (gostaščine, kanalske pristojbine in vodarine). Stranke se poživljajo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni najkasneje do 15. oktobra t. I. Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale zakonite zamudne obresti. Plačila pa, ki bi po preteku 6 tednov od dneva dospelosti izpadla, bodo izterjana izvršilnim potoni. Na Lavi pri Celju ije umrl včeraj zjutraj ob 8 gospod Jožef Uinek, vpokojeni železničar. Dosegel je starost 58 let ter je bil obče znana osebnost, ki ga je odlikovala skrbnost za družino ter vestnost v službi. Pogreb bo jutri v ponedeljek, 6. oktobra ob 4 popoldne iz mrtvašnice celjskega mestnega pokopališča na pokopališče istotaan. Preostalim izrekamo iskreno sočutje. — Dalje je včeraj umrla koniaij 44-eltna Helena Kranjc, žena ko-čijaža v mestnem mlinu. Pnivkar so si gradili lastni dom, predon pa bi se družina mogla vseliti k toplemu ognjišču svoje hišice, je Božja Previdnost iztrgala iz nje srede gospodinjino roko iu srce. — N. p. v m.! ©■ Vsega onemoglega so pobrali v četrtek, dne 3. oktobra dopoldne na celjskem kolodvoru 60-lelnega Franca Pintarja, pristojnega v Vojnik pri Co!i'u. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v javno bolnišnico. Pintar pripoveduje, da je večino svojega življenja služil v avstrijskih tovarnah. Ko je oslabel, jp delal pri raznih posestnikih v Avstriji. Sedaj je oslabel toliko, da ni mogel več delati, nakar so ga avstrijske oblasti odpravile v Jugoslavijo. V Celje se jp pripeljal v četrtek dopoldne ob 11, a s kolodvora nikamor ni mogel vsled slabosti. Tipična prikazen hlapca Jerneja je vzbujala splošno sočutje med potniki na kolodvoru. Rr Celjski občinski svet vendar izpopolnjen. CeVski občinski svet je že nekaj mesecev sem delal ob zmanjšanem staležu občinskih očetov. Občinski svetniki Ivan Prekoršek, Drago Sirec, Franc Mlakar, Ivan Možina in Drago Hočevar so bili že namreč svoj čas prosili, da se jih dela v občinskem svetu oprosti. Sedaj je prišla rešitev, glasom katere so na novo imenovani v obč. svet gg oskrbnik Skale, prof. Mastnak, šol. upravitelj Bizjak, trgovec Leskovšek in delavec Požitn. Razrešen jp odbor-niškega mesta, ne da bi prosil, občinski svetnik Josip Žumer. Ostavka obč. svetnika Prekorška pa sploh ni bila sprejeta. & V celjski bolnišnici je umrl 23-letni brezposelni delavec Martin Teržan. Bil je doma iz Griž in ;e izdihnil včeraj. N. v m. p.! Celje •C Današnji cerkvcni koncert se vrši ob 4 popoldne v Marijini cerkvi. Naj bi nihče ne zamudil prisluhniti lepoti Grečaninove muzike. & Vaje za »Našo kri« se bodoči teden vršijo v sledečem redu: Jutri, v ponedeljek III. in IV. dejanje. V torek, 7. oktobra vsa dejanja. V sredo, 8 oktobra I. in II..dejarj;e ter v ]>etek, dne 10. oktobra III. in IV. dejanje. Vse vaje se vršijo v Domu. Vsi sodelujoči naj z ozirom na bližajočo se otvoritev nove gledališke dvorane v palači Ljudske posojilnice skrbijo, da prihajajo k vajam ločno in polnoštevilno. & Pevske vaje se vršijo: jutri v ponedeljek ca ženski zbor, v torek za moški zbor ter v četrtek za mešani zbor. Pridite točno! ^ tMoKodni J/rv Podružnica „Slovenca" Celfe Cankarjeva cesta 4, telefon 176 Moje gospodinje, uko Želite imeti v svojem stunovanju pozimi prijetno toploto in prihraniti mnogo kuriva, tedaj kupite •k Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih. zolčnem kaniti u. preobili tvorbi kisline in napadih proti na, uredijo lenfvo delovanje črev z rubo naravne »Frunz-Josef«-grenčiee. Možje zdravniške prakse so sc prepričali, da jc »Frnnz-Josef«-vodu zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pni kilah, ran.ldvi črevesa in prostatahipertrofiji. »Franz-Josef« - grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in s|iec. trgovinah. Novo mesto K cerkveni talvini Samostanskemu predstoništvu je orožništvo poslalo dva prtička, ukradena istočasno z drugimi stvarmi, ki ju je našlo v gozdu pri Birčni vasi. Predslojništvo samostana ju je spoznalo za svojo last. Izkazalo se je, da je tat s to latvino napravil prav slabo kupčijo. Kelilii niso bili zlati, kakor je poročal neki dnevnik, pač pa iz medenine in samo pozlačeni. Tudi ciboriji in monštranca niso bili zlati, temveč iz iste tvorine kakor kelihi, pač pa je bila izdelava fmeiša. Nili lunica v monšlranci ni bila zlata ampak srebrna. Vrednost ukradenih stvari ni tolikšna, kakor so poročali časopisi. Cerkev trpi škode okroglo 50.C00 Din, kar je pa še zmeraj preveč za tako ubožno cerkev kakor jc frančiškanska. Za tata so vse ukradene stvari tedaj čisto brez vrednosti, ker jo premalo zlata na njih ter se njegov trud ni »izplačal«. Cerkvi je seveda napravil občutno škodo, ker sta ji ostala samo dva keliha in en prav majhen star ciborij, ki pa že dolgo ni bil rabljen. Tudi monštranca £e ostala sa.mo še ena, katero so rabili le ob večjih cerkvenih slovesnostih, ki pa je bila dobro spravljena. Cerkveno pred-stojništvo prosi prebivalstvo, da priskoči revni in težko prizadeti ceerkvi na pomoč z darovi, da bi ZEPHIR PEC greje eno sobo 24 k . drva ur Večji tipi grejejo 3 do 4 sobe enako. Na zahtevo brezplačni popis : Zephir tvj, nicn peči d. d., Subotica Varujte se slabili ponaredb. Sanioprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Kakusch; Maribor: Pinter & Lenard si mogla omisliti vsaj še par kelihov in ciborij. Za vsak najskromnejši dar že v naprej — Bog plačaj. Našli so tudi podstavek za monStranco, gornji del ciborija, par tretjeredniških znakov, en znak Frančiškovih vitezov iu zlat medaljonček s štiri-peresno deteljico in z napisom >obilo srečec. Poleg teh predmetov, ki jih je samostansko predstojništvo spoznalo za svojo last, so našli tudi okroglo električno žepno svetilko, ki jo je izgubil dotični, ki je te predmete vrgel. Prave sledi še ni. Velike kurje tatvine — so bile izvršene isto noč kot v frančiškanski cerkvi, v Kandiji in na Preski. Kdo so tatovi, sc ne ve. — Pred kratkim je bilo ulomljeno v Srebrničih pri posestniku g. Čin-koletu. Nesreča. Kraševec Franc, 221etni delavec iz Dolejijega Maharovca, je doma nekaj popravljal, pri čemer se je vsekal s sekiro v koleno. — Ko je šel spat na skedenj, se je Hočevarju Alojziju, posest, sinu v Ilorjancih pri Mirni, na stopnicah spodrsnilo, da je padel s topnic na tla ter si močno i>oškodoval koleno leve noge. — V premogokopu v Kanižarici, ki je last krmeljske premogokopne družbe, je kopal v družbi svojih sodelavcev promog Franc Gosenar. Naenkrat pa se je utrgala večja plast premoga in zemlje, ki ga je podsula. Sodelavci so mu takoj priskočili na pomoč in ga izvlekli izpod ruševin. Gosenar je dobil težje in lažje poškodbe po vsem I telesu. S steklcnico po glavi je dobil Kreve Franc iz I Vrhpeči. Gnal je konja podkovat v Mirno peč, kjer ! se je sešel z nekim lesnim trgovcem. Šla sta v neko I gostilno radi neke kupčije. Med pogovorom in poga-j janji pa je med njima prišlo do nesoglasja in pre>-pira, ki ,se je končal s tem, da je dotični možak kresni I Krevsa s steklenico po glavi, da je bil mahoma ves krvav. Izrabljen iz gostilne in zunaj napaden je bil pred kratkim Zalezina Alojzij. Bil je zvečer v go-I stilni zvečer in se ravno odpravljal domov, ko ga pride klicat neki fant naj gre ven. Zalezina je res šel, ko pa pride do kozolca, so ga neki fantje, ki so bili tam skriti, napadli in potolkli. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v kandijslu bolnici Francoski krožek v Norem mestu začne oktobra dva po potrebi tudi tri učne tečaje francoskega jezika vsak tečaj po 2 uri na teden. Mesečni prispevek za tečaj in osebo 20 Din. Dan začetka naznanimo, ko bo urejeno vprašanje lokala in učnih moči. Provizorične prijave v trgovini Ogrin na Glavnem trgu. Danes vsi na veselico in vinsko trgatev P. O. O. P. pri Košaku! Podružnica „Slovenca' Novo mesto Knjigarna J. Krajec nasl. Pogled na stndion v Atenah, v katerem so pričele danes balkanske igre. V stadionu ie prostorn za okoli 60.000 gledalcev. Jc to tudi največja športna zgradba na Balkanu in v Srednji Evropi. S ovenska Krajina Slovo. G. dr. Anton Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi je eden tistih, ki so prišli takoj po prevratu med nas. Kakor mnogi drugi, je tudi on vzljubil Slovensko krajino. Sedaj nas je zapustili. Kot svojemu prijatelju mu želimo na novem mestu mnogo uspeha. V spomin na lOletnico koroškega plebiscita nastopi dramatski odsek v Murski Soboti z narodno igro »Miklova Zala«. Za igro že sedaj vlada veliiko zanimanje. Nesrečen padec z voza. šipošovi iz Beltince so se odpravljali v vinograd na trgatev. Vse so naložili na voz. Ko sc jo že premikal, je hotel skočiti nanj tiuli domači sin Rudolf. Stopil je na kolo. To g« je zaneslo in funt se je v trenutku znašel pod vozom. Stri si je ono nogo in se tudi drugače močno |x)tolkel. Na trgatev seveda ni mogel itii, marveč so ga prepeljali v bolnišnico. Nova telefonska postaja. Te dni dobi Tur-niščo telefonsko postajo. Drogove so že začeli polagati. Nova linija se odcepi od Beltinec. Merjenje agrarne zemlje. Poti vodstvom geometra. ing. 1'crtota se vrši merjenje agrarne zemlje. V okolici M. Sobote je zemlja že rnz-morjena. Sedaj jo morijo v črensovski okolici. Agrarni interesenti spremljajo merjenje / velikimi zanimanjem in vsak želi, du bi dobil zemljo najboljše kakovosti. Loče pri Poljčanah Dopisu v četrtkovem »Slovencu« moramo dodati, da sc jo prašičereja zelo slalio obnesla. Vsled raznih bolezni jc poginilo n« stotine ži-vinčet. Nekaterim hišam so sc svinjaki čisto izpraznili. — Vzrok komarjev, kar je umevno, ni le neregulirana Dravii.nja, ampak tudi splošna aiizka leg« in /las i i vdan, ki zastara po raznih mlakah, potrebnih in nepotrebnih, in po neurejenih travnikih. Pitij Danes popoldne priredi Ljudska univerza v Mariboru izlet v Ptuj, kjer si ogleda muzej in druge ptujske zanimivosti. Vpisovanje v trčaje (rancoskcga jezika. Ker francoski krožek prične v drugi polovici oktobra s tečaji franc. jezika, vabimo v vpisovanje vse, ki se zanimajo za kulturo bratske prijateljske države kakor tudi starše, ki žele nadzorovati svoje male »Francoze« v gimnaziji. Vpisovanje se vrši v ponedeljek 13. okt. ob 0 zvečer v krožkov i vabi in sicer za začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaj. Nekaj o pelju. Pelje izvršuje dobršen del vzgojne naloge; petje človeka tolaži iu vedri in v njem najdeš najlepšo zabavo. l.e poslušajte, kako tožijo nepevci in na drugi strani j>evce blagrujejo, da, zavidajo. Naše petje pa je velike važnosti tudi v narodnem in državnem oziru. Slovenska pesem je bila tista, ki je zanesla naše ime daleč preko mej, kjer so bili napisani slavospevi »Miški« in občuteni koroški »Gor čez izaro«! Iu doma! Vsepovsod, v mestu in vasi, slišiš »slavčka«, ki zateza med svojimi stenami ali v polju. Gorice vriskajo, da je kaj. Le naš stari Ptuj nima zbora, ki bi nastopil ob svečanostih. Ptujsko prosvetno društvo je razumelo položaj in na občnem zboru sklenilo, da ustanovi svoj pevski zbor. Razširiti hoče tako svoj delokrog, svojim prireditvam dati veselega mladostnega razpolženja, ugoditi svojim članom, z vsem pa zamašiti zevajočo vrzel v Ptuju. Zato z veseljem in ponosom ined se vabi prijatelje društva iz mesta in bližnje okolice, bodisi inteligente bodisi druge sloje. Ce vstopite, boste pa tudi zadovoljno prebili dolge zimske večere, ki so vendar namenjeni pesmi in lepi knjigi. Oseba g. pevo-vodje nam je dovolj porok za uspeh. Prijatelji petja in poštene zabave, zglasite se med tednom v Prosvetnem društvu ali še boljše v Kmetski posojilnici. na ogled nekaterim cenjenimi uatlovoiu) v Ljutomeru in okoli«, z vabilom na iuuoMhv -Slovence« je dunes gotovo naš najboljši dnevnik. Ima vsako nedeljo obširno iki.sirir«no prilouo, literarno prilogo in posebno strun za otroke. I m« točna poročila o svetovni politiki, o dogodkih v državi iu poročilu i/ domačih kraljev. Tudi iz Ljutomera in okolice ho prinašal »talno vw za-iiiiiuvejša poročilu, Zanimivo in obenem čudno je, da sano m neti v L ju iouicrti dosedaj hotel, kavarno, докШпе in druge jiivnc lokule, ki eo bili lm\< ,Slovenca«. Pričakujemo, «lfl z« naprej ne bo več tako. V dnevni rajprodaji se peljem »Radikalna kura«. Podružnica „Slovenca' Gorenjsko Podružnica „Slovenca* Pfltlf Minoritski trg 3 Vsi, ki sc čutijo nesposobne w vojaško služba ali ki so bili nesposbni v bivši Avstro-Ogrski. pa v naši državi se niso bili pregledani, se morajo javiti do konca t. I na občini. Oddaja prevoza pošte v zakup. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja za eno leto v zakup prevoz pošte na progi Ptuj—Dravci —St. Adraž v Halozah—Sv. Barbara v Halozah -Ptuj, pričenši s 1. novembrom t. 1. Javna ustna pogajanja se vrše 11. oktobra v pisarni mestne občine v Ptuju. Izklicna cena ie 25.614 Din na leto. Natančnejša obvestila dajejo občine in pošte, ki leže v območju te proge. Na sadnem trgu se že precej dni opaža občutno pomanjkanje grozdja. Kazumemo, da je sedaj dela v goricah dovolj. Ali vsekakor bi bilo treba organizirati prodajo namiznega grozd ji. Je to tudi v interesu vinogradnika, ki bi tako čim-preje prišel do denarja. Zlahtnina in belina sta pa za zobanje itak boljši kot za vino. Mogoče bi to vzela v roke naša podružnica vinarskega društva. Kranj »Federbus na aul biks« popravljen. (Glej »Kranjski zvon«, št. 9. in 10.) Nekako pred 14. dnevi so bila koučana popravila na stolpu roženven-ške cerkve. Ciklon, ki je poleti obiska! Kranj m pungraški cerkvi odpihnil stolp, je tedaj rozen-venškega močuo nagnil in tako pospešil potrebo popravila, ki itak ue bi smelo dolgo izostati, kar se je sedaj pokazalo pri fiopravljanju. V zgornjem delu stolpa nad linami je uov ves les, deske na tramovih nove, pločevina vsa nova in je najprej mini-zirana, nato pa še barvana, da se dalj časa ohrani. Jabolko je popravljeno in pozlačeno, Marija vrh njega nova in nekoliko drugačne oblike kot prej. Skratka ves stolp dela sedaj prav lep vtis. Zanimivo je, da so kleparji našli v jabolku 110 let staro svetinjico in drobno knjižico s pločevinastimi platnicami, ki je pisana v nemškem jeziku in govori o tedanjem delu in popravilu na cerkvi. Vsa kleparska dela je odlično izvršila tvrdka Stanko Graštč v Kranju, ki je popravljala tudi hujanski stolp. »Cam-panile« je pa še vedno brez strehe iu bo za čez zimo dobil le leseno. Spomladi pa se bo ves trg v Pungradu in cerkev uredila po načrtih prot. g. I. Vurnika. Radodarna srca pa naj se spomnijo roženvenške cerkve m prispevajo za kritje stroškov pri popravilu. . Himen. Danes pop. se bosta v rozenvenski cerkvi poročila gdčna Marinka Jezeršek, zasebnica, dolgoletna koma pevka in članica »Prosvetnega društva in g. Viktor Kokalj, banovinski finančni uradnik! Nevesti so pevci snoči zapeli podoknico. Mlademu, simpatičnemu paru želimo ob priliki, ko bo stopil pred oltar, naše brezštevilne iskrene čestitke. Ruše Sadna razstava se je obnesla zelo dobro. Sadjarji, razen dveh sami domačini, so razstavili najrazličnejše vrste jabolk, hrušek in grozdja, mnogi tudi samo zato, da izvejo ime svojega sadja. Razstavljeno sadje je ocenil g. ravn. Priol iz Maribora. Prvo darilo je prejel g. Josip Mule. drugo g Alojz Glaser, tretje g. Alojz Cerk, četrto g. Karel Lingelj, peto g. Jernej Črnko. Praktični pomen razstave je bil, da so sadjarji spoznali, katere vrste najbolje uspevajo v ruški okolici. Smrt. Utnria je učenka 3. razreda. Milica Jug ix) kratki bolezni vsled prehlada. Mučila jo je huda vročina tako, da je bila večkrat brez zavesti. Prosila je še g. zdravnika, naj jo opraviči ,ri gdč. učiteljici, ker ne more priti v šolo. Pa ni oilo več treba, previdena s sv. zakramenti je nepričakovano za vedno zaspala. Vsi součenci in mnogi odrasli so jo spremljali na zadnjem periu. Tiika}?uje katoliško izobraževalno društvo priredi prihodu jo nedeljo, dne 12. oktobra t. I. v K atol. društvenem domu svojo prvo večjo pri-; rediti v v novi sezoni. Po večer niča h sc najprej v prizori lepa zgodovinska igra iz turških časov »Mik love Za In«. Da l«o igra v vsakem oziiru na v iišiku, za lo jamčijo osebe režiserja in igralcev. Vsakdo, ki se jc ho udeležil, bo videl pred seboj na odru lep kos slovenske zgodovine, obenem pa bo imel i*rijetno razvedrilo in zavesi, da je s svojo udeležbo dal mladim ljudem novega poguma ili pobude za nadaljnje delo. Po igri pa se vrli v istih prostorih družabni večer. Na sporedu so razne orkestralne, »Simbolične in pevske točke, Šaljiva pošta itd. — Zato pa vsi. tudi iz sosednjih župnij, v nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. v Konjice na društveno prireditev! Pričakujemo vas hi varil kličemo: Na svidenje. - Bo? živil Trb&vlie Za podporo rudarjem. II. rudarska skupiuu je vložila na ravnateljstvo TPD v Ljubljani prošnjo z;', izredno podporo, kakor so je bili rudarji deležni, lansko in predlansko leto. Z ozi-rom na bedo med rudarji, je pač priporočljivo, de se j i in prošnja ugodno reši. saj gotovo ru-dairji nikdar niso živeli v tako težkih razmerah kot letošnje leto. Kje bo stala vedenska Šola? Mnogo so po okraju povprašuje, kje bo postavljeno novo šolsko poslopje na Vodah. Zadnja komisija je izločila vsa razpoložljiv« su»vb>ča, ki bi prišla v poštev za stavbo, peč pa hočejo preiskati stav-blšče na Pravdičevem hribčku, to pa šele, ko se napravijo načrti, ter se bo videlo, kako veliko sfuvUišče bo potrebno. Mnenje vseli je pa, da je to stavbilšče naj.idealnejše, in da bo stavba v okras vodeneki okolici. Druga stavbišč« so, ali plažo vi ta, ali pa močvirnata. Vinska trgatev v Društvenem domu bo v nedeljo popoldne. Velika dvorana je na novo okusno preslikana, in ho okrašena, da bo zabava res prijetna, kakor so navadno vse prireditve, ki sc vrše v Društvenem domu. Šoštanj C Ljutomer Dva oltarja v ljutomerski cerkvi bost« letos prenovljena, to sta misijonski oltar sv. križ« in oltar lurške Marije. Delo že izvršuje g. Zamuda iz Križcvc. Proti koncu letošnjega urlvcn-ta sc Ik> v nu.ši cerkvi vršil nuni reč sv. misijon, katerega bodo vodili <*>. jezuitje i/. Ljubljane. Pripravite svoja »rta ... Gasilske vaje bodo imeli v nedeljo, 5. t. m. lK>i>>!dnc, ljutomerski požurniki. Tudi sosedna gasilska društva bodo sodelovala. Po vaji >vin-ska«(!) trgatev v gostilni Vuupotič-Vreg. Za občinsko gospodarstvo sc naši občinski ofetjo nc zanimajo ravno proveč. Za pretekli četrtek zvečer sklicana seja občinske uprave je ostala namreč nesklepčna. »Slovenca« bomo skozi teden dni pošiljuii V tovarni: redukcije! Vosrhnatfova tovarna, največji in najsigurnejši obrat SaleSke do ine, je odpustila precejšnje š'tevilo delavcev. Kakor ču-jemo od merodajne strani, se redukcija motivira z zman.šanjcm števila odjemalccv; obratovanje ja baje padlo za 40—50%. Najbolj so seveda s tem prizadeti odpuščeni delavci, ki so — pred začetkom zime — izgubili službo. Iz šahovskega lduba. Vse šahiste, člane kluba, pozivamo, naj se zanesljivo udeležijo v ponedeljek 6. t. m. članskega sestanka v Unior,u. Sestanek je važen predvsem radi istočasnega začetka šahovskega turnirja. Na poznejše prijave se vodstvo kluba, ednosno turnirja ne bo oziralo. — Na letošnjem ?ah. turnirju bo sodelovalo nekaj novih, močnih šahistov, zato bo turnir brez dvoma nudil udeležencem lepe, napete borbe. Ljubljansko gledatlišče Drama Začetek ob 20 zvečer Nedelja, 5. okt.: SEN KRESNE NOČI. Izven. Ponedeljek, 0. okt.: PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Red A. Torek, 7. ok!.: zajirto. Sreda, 8. okt.: MLADOI.ET.IE. Premijera. Red B. Četrtek, 9. okt.: SEN KRESNE NOCi. - Red L. Opera Začetek ob 20 zvečer Nedelja, 5. okt.: VESELA VOJNA, opereta. Premijera. Izven. Ponedeljek, (i. okl.: zaprto. Torek, 6. okt.: LOIIENGRIN. — Gostuje g. Marij Šimenc. -— Rod E. Sreda, 8 .okl.: VESELA VOJNA, opereta. Red D. Četrtek, 0. okt. KNEZ IGOR. — RED C. Mariborsko gledališče Nedelja, 5. okt. ob 20: ALEKSANDRA. Ponedeljek, 6. oktobra: /aprto. Torek, 7. okt. ob 20: SEN KRESNE VlOCI. Ab. B. Iz društvenega zivljenia Družabni klub. Občni zbor družabnega kluba v Ljubljani sc vrši v soboto, dne 11. t. m. ob 20 v srebrni dvorani hotela »Union« z običajnim dnevnim redom. Člani se uljudno vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor. Orkestralno društvo Olssbene Matice sporoča svojim članom, da se vrti prihodnja vaja v po nedeljek, 6. oktobra ob 8 zvečer. Vsled predslo-ječega koncerta udeležb« nujna in obvezna. — Odbor. Zadruga sobo-, črkoslikarjev, pleskarjev In ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v mesccu oktobru. Nekolkova-ue prošnje je vložiti do 20. okt. pri tajniku g. Rožiču, Vegova ul. 8. Drltf(ni) brMte s ;i«mo€*o NIVEA " CREME Preditu so namazeie z milom, se morate namazan s tu ivieuio. Toda ne preveč, da se ne am >njša Ivoritev pen. Videli bodete, da tudi vsakdanje britje ni kvarliivo za koio. Nasprotno pa n« boste imeli več rdeče koie ki tako neprijetno uočo, in ne ra»-p kanili mest. Obenem boste uvideli, da postaja Vaš obraz vedno mlajši, lepši, bolj nego an. NIVEA-CKKME se ne more nadomestiti ker samo ona vsebuje eucerit in v tem temelji njeno izraiito učinkovanje. Skatlje i4>: 5—, 10 — in 22'— Din; tube po «>— iu 14 — Din Proizvajalec v Jugoslaviji; Jugosl. P. Beiersilorf & Co., d. s. ». j., Maribar, Meljska ceeta 58 Koncert Karla Rupla Dne 3. t m. je imel v Unionu koncert goslač g. Karel Rupel. Že na ljubljanskem konservatoriju je vzbujal pozornost in smo ga večkrat imeli priliko z užiikoni poslušati. Sedaj jc izjx>polnil svoj študij v Inozemstvu in priredil doma svoj prvi samostojni koncert. Na programu so bile skladbe: Tarlinijeva sonata v g-molu, znani in priljubljeni Mozartov koncert v d-duru, težka Bachova Čakonn, ki je neko merilo virtuoznosti goslačev; v drugem delu smo čuli lažje, efektne in luštkane stvarce bolj ritmičnega ali luimornega značaja: Dvorak-Kreislerjnv ples v e-molu. Elgar, Albeniz, Nin-Kocbanski, Fala. Zanimiv pa je bil. Milhaudov kos Pomlad, tipična francoska (»impresionistična glasba novejše smeri, Riesov Perpeluum mobile pa nima umetnostnega pomena. Program je bil v prvem delu tak, kakršen se zdi idealen skoro vsem mladim umetnikom, ki so se dvignili v vrhunec goslaškega znanja, 8 čemer nočem reči, da bi to bil program, ki bi samo tehnične bravure razkazoval. Nasprotno, čako-na pa d-dur koncert sta med najgenijalnejSimi skladbami obeh mojstrov. Goslače mika poleg hvaležnega umetnostnega zrna teh skladb tudi njuna velika tehnična zahteva. O. Rujiel je precej dobro tehnično podkovan, ima čisto intonacijo, krasno lokovo tehniko, ki da mehak in lep ton, ljubi tekočo linijo in se pri po- dajanju ne lovi za temperamentnimi efekli, nego skuša biti nekako objektiven. Pri Tartinlievl skladbi, ki je bila prva na programu, je bil Se nekam, nemara boječ in je bilo podajanje nekoliko premalo kontrastno, pri Mozartu se jo razgrel In ga lepo in stilno izčrpal, Čakona je bila morda nekaj prepočasna. Tam treba več hitrosti, da je »fekt harmoničen, ne melodičen, toda bodimo veseli, da imamo Slovenca, ki se sploh spravi na take reči in jih tako dobro [voda. Lep ton in eleganca podajanja — to sta sedaj glavni Ruplovi odliki. Ko bo umetniško povsem dozorel — to pride z leti —, bo dajal bolj notranje zaokrožene programe, enotno usmerjene in bo prodrl umetninam še vse drugače v giobino. Zaenkrat pa bodimo mladega talenta kar veseli in mu želimo uspešnega umetniškega zorenja in pa da bi se ne prevzel, kakor se toliki, in so ne bi zapustil Koncert jo bil zelo dobro obiskan. Najbolj so poslušalce vnele hnmorne in ritmična Igračke v drugem delu in videli smo, da je neki del naše glasbene publike zmožen rjuti od navdušenja ob efektnem modernem šlagerju, dočim se je nemara malo ljudi zanimalo za resni prvi del. No, Ruplov uspeh je tu in naj bi vsako leto priredil kakšen koncert in zorel naprej v svojo in nas vseh korist. V, Cerkv. koncert mariborske Glasbene matice V pelek zvečer je ponovila tukajšnja Glasbena matica v stolnici veličastno Grečaninovo domačo liturgijo (Demestvennaja liturgija), ki jo je prvokrat predvajala dne 4. junija t. 1. Z mojstersko interpretacijo in dirigentsko silo ter ambicijo je zborovodja prof. Vasilij Mirk pripravil veledelo slovitega ruskega skladatelja za ponovitev. Matični zbor je pri petkovem cerkvenem koncertu ponovno dokazal, da razpolaga z dobrim in kolikortoliko izenačenim glasovnim materialom in da ga odlikuje disciplinirana sigurnost v prednašanju. Zlasti mogočno je zvenela Anlifona mešanega zbora, dočim se je ženski zbor jiosebno odlično uveljavil v drugem delu liturgije fcatehumenov (Slava in Je-dinorodnie). V splošnem je mogoče reči, da prevladujejo v 2boru precej občutno basi in alti napram sopranom in tenorjem, ki pridejo zlasti v visokih legah zelo težko do veljave iu primerne zvočnosti. S celoti) so na odličen način vsoglašali . solisti v svojih solovskih partijah. Nastop A. fcivka je bil topot neprimerno boljši kakor junija meseca. S svojim toplim, mehkim ter lirično melanholično zvenečim tenorjem je zlasti v Trosveti pesmi (Tri- svjatoje) občinstvo naravuost presenetil. Mojster večera je bil brez dvojbo baritonist Anton Кадо-neli. Izredno jasna in razločna izgovarjava je njegova prav posebno iiiočua stian. Osobito ob silnem »Vjeruju«' se je pokazalo, s koliko poglobitvijo in vnemo se je lotil posla. Josip Vlah je bil v svoji basovski solovski partiji (Litanije prošnji, Ekte-nija suguba) docela na mestu: interpretacija je odgovarjala, samo glasovno je še malce prešibok. Tudi izgovorjava je še premalo jasna. V vzorni šoli prof. Mirka se bo lahko povzpel do odličnega solista. Občinstva je bilo precej manj kakor pri prvem predvajanju; presbiterij jo malodane zeval od praznote, dočim je bila glavna ladja čisto zasede« na. Tudi bolj disciplinirana je bila topot publika. Divna akusličnost stolnice je prišla ponovno da krepkega izraza. S prizadevnim umetniškim stremljenjem goji in propagira mariborska Glasbena matica glasbeno kulturo. Matičnemu zboru želimo, da pripravi ob priliki svojih gostovanj tudi Celjanom, Ljubljančanom in Dunajtanom tolikega umetniškega ter glasbenega užitka kakor je Maribor- Radio Nedovoljene oddajne postaje v Franciji. Začetkom tega leta je obstojalo v Franciji več nego 400 nedovoljenih oddajnih postaj. Frarjsoska vlada je zato organizirala posebno tajno poizvedovalno službo, ki je dosedaj s svojimi sredstvi, ki jih uporablja, odkrila že polovico teh postaj. Te nedovoljene postaje so oddajale in prinašale posebne brzojavke, tečaje in druga zasebna poročila. S svojimi oddajami so te postaje zelo motile tudi oficiel-ne oddajne postaje. Sedaj pa so razpostavljene po vsej Franciji tajne preizkovalne postaje, 20 jx> številu. Lastnik nedovoljene postaje, ki ga zasačijo, trpi globo 1000 do 10.000 frankov, morejo ga jia tudi kaznovati z zaporom 1 meseca do 1 letu. Detektorji v Češkoslovaški. Dasi trdijo, da postajajo detektorji že »elo ne-moderni, je vendar dejstvo, da je v Češkoslovaški od 282.000 prijavljenih sprejemnih aparatov 60% kristalnih detektorjev in le 40% aparatov za elektronke. Desetina teli aparatov ima priključek na omrežju. 90% vseh aparatov si gradijo amaterji sami. Visoko število detektorjev se da pač razlagati s tem, da so češke postaje zelo jake In imajo vse veliko detektorsko območje. s tem, da so češke Radio Ljubljana«, Ilustriran tednik sa radio- fonijo št. 40. — Nova številka našega tednika za ra-dioFonijo prinaša sledečo vsebino: V tretjo leto našega radia. Prosvetno delo. >Ljudska univerza« (razgovor s prosvetnim referentom naše postaje g. Vinko Zorom). Na domačem valu. Prosvetni radio. Najboljše iz etra. Sporedi. Opera tega tedna: Knez Igor, k prenosu iz ljubljanske opere. Opombe in vsebina. Plošče. Novosti znamk Brunsvvick, Colum-bia, Edison Bell, 11 is Musters, Homocord, Odson, Polydor. Pogled v prihodnji teden. Jezikovni tečaji: poljščina in angleščina. Val Ornega. Izviren slovenski radio roman, 25. nadaljevanje. Pregleden seznam glavnih radio-poslaj. II. Po najnovejših jio-datkih. Programi Kadio-Lfubltana i Nedelja, 5. oktobra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Vorsko predavan,«. — 10.20 Kmetijska ura, predava in^. Jože Skubic. — 11.00 Radio orkester. Trobenta solo. Hawai »zz. Vmes poje samospeve Jos. Pav&iča Jdč. Štefka Korenčanjva. — 12.00 Tedenski preg.ed, — 15.00 Nasveti za kmeta, predava ing. Jože Skubic. 19,15 Kuharjev šramel kvintet. — 16 00 Novak: Lubosumnost ISt. Jakobski gled. oder). — 17.00 Plošče. — 17.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 20.00 Gg. Roman in Tone Petrovčič pojeta »lov. narodne pesmi x orkestrom. — 21.00 Valčkova ura, izvaja radio orkester. — 32.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Hawai-jazzi lahka glasba. Ponedeljek, 6. oktobra: 12.00 Dnevne vesli, plcSče. — 13,00 Čas, plošče, borza, — 18.00 Konccrt radio crkeetra: klavir in harmonij solo. —• 10.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. - 10.80 Ing. Gerl; Higljena mleka. — 2000 Večer radio orkestra (re-»ervlrano za prenoe koncerta >Ljubljane<). — 22.00 časovna napoved In poročila. Torek, 7. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Koncert radio orkestra: cello eolo. Ilavvai jau. — 10.00 Pral. Fr. Pengcv: Izraba naravnih sil za delo. — 19.30 Dr. Iv. Graienauer: Noniščina. — 20.00 Ga Barto-lova: Žena v literaturi. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. Dmgi programi t Ponedeljek. 6. oktobre: Boletrad: 12 45 Koncert radio kvarteta. — 17.05 Prenos zvočnega filma. — 20.00 Plošče. — 20.30 Prenos iz Berlina. — 22.15 Tamburaški koncert. — Budapcst: 12.05 Koncerl radio kvarteta. — 17.00 Koncert opernega orkestra. -— 18.50 Koncert ciganskega orkestra. _ 20.30 Koncerl vojaške godbe. — Dunaj: 15.'iO Popoldanski koncert orkestra. — 17.00 Mladinska ura. — 18.00 Schonbrunnski zoo. _ 19 35 Zabavni koncert. — 20.80 Pevska ura. — 21.00 Koncerl sinit, ork.; nalo koncert plesne glasbe. — Milan: 12.15 Koncert orkeslra. — 16.35 Mladinska ura. — 10.30 Koncert zabavne glasbe. — 20.30 ilili-sir d"amore<, oj>ora. — Praga: 20.80 Simfoni&ii konceri. — 22.20 .laz/ orkester. — Langenberg: 1520 Koncerl. — 17.00 Popoldanski koncert. — 20.00 CoHegium musieum; nalo plesna glasba. — Rim: 17.00 Popoldanski koncert orkeslra. — 20.35 Koncert lahke glasbe, nato plesna glasba. — Berlin: 1605 Popoldanski koneert orkeslra. — 18 00 Mladinska ura. — 19.80 Uverture — koncerl. — 21.10 Koncert radio orkestra. — Toulotif-e: 18.30 Plesna glasba. — 18.55 Argentinski orkester. — 19.45 Mandoline. — 21.00 Koncert radio orkeslra. — 22.00 Koncert vojaške godbe. — M. Ostrava: 18.30 Koncert radio orkestra. — 20.25 Simfonični koncerl. — 22.20 Jazz orkester. — Leipzig: 20.00 Koncerl simfoničnega orkestra. — 22.10 Plesna glasba. Torek, 7. oktobra: Belgrad: 12.45 Koncert radiokvarteta. — 17.30 Jazz na ploščah. — 20.00 Večerni koncert radio kvarteta. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Buda-post: 19.30 Klavirski koncert. — 21.45 Koncert zabavne glasbe. — Dunaj: 19,35 Zabavni koncert orkestra. — 20.30 Indija. — 21.00 Orgelski koncert Bachovih del. — 21.40 Večerni koncert zabavne glasbe. — Milan: 19:30 Koncerl zabavne glasbe. — 20.40 Kojicer! zabavne glasbe. — 21.15 Simfonični koncert. — Pragu: 20.00 Saksofon. — 21.00 Slmf. koncert radio ork. — 22.20 Plesna glasba. — Lan-genberg: 19.40 Delavska ura. — 20.00 Koncert lahke in zabavne glasbe. — Rim: 20 35 Pestri koncert. — Berlin: 19.30 Koncert radio orkeslra. — 21.10 Enodejanka. — Toulouse: 18.30 Jazz orkester. — 18.55 Španske narodne pesmi. — 19.45 Plesna glasba. — 20.00 Koncert vojaške godbe. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 23.00 Fanfare. — M. Ostrava: 18.00 Jazz (plošče). - 18.55 Pesmi s kitaro. — 20.40 Ljudski koncerl. — 21.30 Koncerl komorne glasbe. — 22.00 Plesna glasba, — Leipzig: 19.40 Plošče. — 21.(X) Pevski koncert; nato zabavni koncert. Poizvedovanj* črn plet se jc pozabil v čelrlek v popoldanskem dolenjskem vlaku od Št. Lovrenca do Ljubljane. Pošten najditelj naj gs prinese v barako zraven Kolizeja. Citateljem „Slovenca" za nedeljo R. K.: Denar.. . Poprej je bil hlapec, navaden konjski hlapec. In se je nekoč, šc dolgo pred vojno, odpravil v Ameriko, da si nabere denarja. Miha. je imel sosedovo Meto rad, Metin oče je pa rekel, da hčere hlapcu ne da in tako. Meta je pa Mihi rekla, da je zanjo, ki je bila največje dekle v fari, prav zares... namreč Miha je bil najmanjši fant v vsej (ari, čeprav je bil sicer korenjak. Miha je šel na vso jezo čez lužo in več let od njega ni bilo nobenega glasu. Potem so enkrat zvedeli, da je poslal materi sto dolarjev. Mati je z denarjem popravila hišo in prizidala kamro, ljudje so pa imeli strašno veliko govoriti. V nedeljo si je mati pokrila za v cerkev židano ruto »Ali je res Miha denar poslal ?« »Kajpak, da ga je. Priden je, pa je prišel za višjega v majni, pa ima denarja kot pečka.« In ga Mihe ni bilo petnajst let. Dosti časa, da si nabere denarja. Ko je prišel domov, je bila prevzetna Meta dodobra omehčana in ni več rekla, da bi bil Miha prav zares zanjo... premajhen. Namreč so se razmere izpremenile in je šlo pri Metinih precej tesno za denar Na hiši je bilo že precej dolga in tako je bila svatba, da nikoli take Miha je nevesti nasul prstanov na roke, debelih kakor bi bili iz čebule, pa vse iz pristnega ameriškega zlata K poroki je šla nevesta vsa v Židi, imela je kar štiri ure s pripadajočimi zlatimi verigami, debelimi kakor da bi bile od voza, da je vse rožljalo pri vsakem koraku. Ženin je imel pOlcilinder, visoke pete in bel telovnik ter frak. Imel je sicer zelo lopataste roke — vsak Ameri-kanec, ki se vrne v domovino, prinese seboj takšne lopataste roke, ki vise od njega, kakor da bi ne bile njegove. Bil je prav tako majhen, kakor je bil prej, toda visoke pete in visoki klobuk so storili svoje in končno — je bil denar pri hiši. Da ima Miha denar, je pogruntal šele doma. Iz Amerike ni prišel še razmeroma tako visok, kakor je postal doma. Moj Bog, vsak dan ie pol vasi prišlo k njemu na posodo in tako ... pa je Miha postal prevzeten in je dolgo cingljal z dolarčki, preden so mu Sli iz rok. Kmalu je bil tako visok, da ni nikogar več naprej pozdravil in ker jc nehal posojati, so ga začeli ljudje počasi mrziti. In Meta, ki ji je bila prevzetnost že v krvi, ta je bila šele visoka! Da ste jo videli, kako je v nedeljo stopala k deseti maši! Vse zlato, kar ga je bilo pri hiši, je cingljalo na njej, šumela je židana kiklja, Meta pa je šla, z visoko dvignjenim nosom in ni poznala nikogar, ne sestre, ne tete, komaj je poznala moža. Vsako nedeljo po litanijah je Miha pokazal vaščanom, kdo da je on prav za prav. Da ima namreč in da on lahko takole. Vsako nedeljo po litanijah se je pred glavno gostilno v vasi pripeljal koleselj. Na niem so sedeli Miha, Meta, pa vaški godec. Miha in godec sta imela viržinki v ustih, godec pa je moral neprenehoma nategovati meh in gosti čim najbolj okrogle. Pili so liter vina, Miha pa je natakarici goldinar vrgel na tla. Vsako nedeljo je bilo tako in vsako nedeljo je strmela znova vsa vas, so dedci stiskali pesti, jemali fajfe iz ust in pljuvali, ženske pa so staknile glave in sklenile, da mora tako baharijo kmalu Bog kaznovati in da mora enkrat zmanjkati. Miha pa je kupil mlin in je mlel slabo moko in si pridržal dobro in je prišla vojna in je obogatel, kar se je dalo. Na vso jezo ljudi je vsako nedeljo vozil svojo baharijo po vasi, se ustavljal pred vsako gostilno, naročil liter in vrgel natakarici goldinar na tla. Pa se je enkrat pripetilo, da je Meta vrgla tisti goldinar, in sicer natanko svoji največji tekmici in sovražnici, bogati gostilničarki Franci. Ježeš, kakšen kraval je bil takrat! Vsa vas jc vpila nad Meto, Franca pa je metala za vozom litre in vrčke kakor besna. Od takrat je bil Miha z Meto vred še bolj osovražen, bogatel je pa le naprej, ker ni bilo tri ure daleč naokoli nobenega mlina in je bila vojna. No, Meta }e sčasoma dobila dve majhni punčki in ti sta rastli kakor konoplji in sta začeli hoditi v šolo. Tudi ti dve sta bili visoki, zakaj bili sta Mihini n Metini in v šoli nista nikdar pogledali tovarišic. Bili sta tudi tožljivi In ne učitelj, ne učiteljica ju nista marala. Tudi trmasti sta bili in sta včasi učitelju tn učitcljici kaj zabrusili v obraz. Pri neki taki priliki ju je učitcljica zlasala in ju zaprla po šoli. ( Drug dan je Meta v polnem nedeljskem ornatu s kolesljem prišla v šolo, šla k nad-učitelju, udarila po mizi in vprašala, kdo je tisti, ki ima pravico njeni hčeri lasati in zapirati? Nadučitelj jo je seve odpravil, Meta pa otrok ni več pustila v šolo. Maurice Renard: Rožni V štirinajstič me je že presenetila in ujezila jutranja zora, ko sem jezen hodil gorin-doli po ozki sobici z zamreženim oknom, v kateri je moj tekmec prebil celi dve leti. šc pred dvema tednoma sem ga s pomočjo knezove moči in prinaklonjenosti nadmojstro-val in ga izključil iz knezovega obližja, tega arogantnega tepca Borsa Borsinija. In sedaj sedim tu, na njegovem mestu, v celici Varenske trdnjave! Kakor one nesrečne noči, v kateri je prišlo do škandala, me je trla strašna bolečina, kakor je grenkejše ne poznajo najbolj nesrečni ljudje. Če namreč še tako krepko kolnem tega malenkostnega kneza, nič ne pomaga. Zakaj videl sem, da sem si svoje nesreče — čisto sam kriv. Sam sem se pahnil v ječo. Čimbolj mislim na to stvar, tembolj se mi v ustih stiskajo zobje od jeze, tem bolj divje tiščim svoje pesti v žepih in hodim po gajbi in gledam tiste mreže v oknu. Torej! Jaz, ljubljenec dvora, jaz, krolj mode, jaz, ki sem s svojo pametjo in potrpežljivostjo dosegel toli častno mesto, jaz sem se bil prevzel in sem postal nadut in sem zafrečkal vso svojo lepo karijero... Moja lastna nadutost me je podrla, ko sem bil na višku! V največji milosti sem bil pri knezu Teodorju, pa niti zapazil nisem, kako sem počasi izgubljal kredit pri njem radi svojega napuha. Dogodek s tisto bonboniero je bila le prilika, da me je unjčila lastna nesramnost. Sedaj, ko premišljujem na zadnje čase svoje vlade, vidim vse natančno, kakšne strašne napake sem v svoji slepoti delal. Posoda je bila že čisto polna, ko je prišlo do tiste bonboniere in tedaj je završalo. Res, ni se izplačalo še dlje igrati strašno vlogo, ki mojemu značaju ni bila primerna. Da bi izpodkopal pri knezu tega zabiteža, Borsa Borsinija, sem si moral vsak dan izmisliti novih zabav za kneza, vsak dan boljših in duhovitej-ših kakor so bile njegove in po dolgem trudu se mi je posrečilo, da sem zmagal in celo to, di sem ga na nesramen način spravil sem — satan! — v tole luknjo. Ravno tako dobro sem jahal, se boril in streljal, kakor oni pretepač. Res je bil divji" Korz nekaj močnejši od mene in ko je od vladal, se je knez silno zanimal za te vrste športa. Da, bilo je res čudno. Ko sem prišel na dvor v Vareno, se je tam vse sabljalo, sedlalo konje in streljalo, da je ves dvor dišal po smodniku, konjih in so povsod rožljale sable. Borenje je cvetelo. Jahanje je bilo v modi. Lov na konjih je bil vsak dan. V žogo je bil dvor kar zaljubljen. Kratkomalo surovi Korz je iz vseh src pregnal nežnost in dal zavladati robatosti. Za vraga, tudi jaz sem rad streljal, jahal, sabljal. In še kako rad! Toda vse to sem na dvoru ljudem prikril. Ker sem moral to živino korziško pobiti z ravno nasprotnim orožjem. Ali mislite, da je ta vol znal plesati menuet? Napraviti le en sam verz? Umetniškim delom se je samo bedasto smejal! Moja zunanjost je bila knežji visokosti všeč, to sem kmalu videl. Ko sem se nekoliko vpeljal, sem začel krepko zabavljati zoper surovost materialističnega življenja. Obenem sem se delal, da poezijo in glasbo, slikarstvo in kiparstvo nad vse ljubim in da polagam na gracijo, nežnost in dober okus največjo važnost. Posebno sem se trudil, da bi bil vedno izbrano eleganten v obleki in manirah. Vlasu-lje sem dobival naravnost iz Pariza, čipkaste ovratnice iz Flandrije ali Nizozemske. Iznašel sem nove vrste parfumov, okrasja in plesov. Uvedel sem v moško modo majhne, ročne slikane pahljače, pozimi sem uvedel za može majhen muf, za menoj je lakaj nosil majhnega sivega kitajskega psička na krožniku. Če je kdo igral na klavir, sem se trudil, da bi se tresel od vzhi- Čez teden dni je prišel opomin, čez štirinajst dni drugi, Meta pa ni poslala otrok v šolo. Potem je prišlo od oblasti veliko pismo, kjer je stalo črno na belem, da mora Miha plačati 100 goldinarjev kazni. Pa jih Miha ni plačal. Meta tudi ne, iz prevzetnosti, trme in baharije, češ, nas že ne bodo, učitelj pa učiteljica in drugi taki berači... Potem se je pa zgodilo. Naslednjo nedeljo je Meta prišla k deseti maši v svojem ornatu. Topot je bila še pre-vzetnejša kot kdajkoli poprej. Češ, da vidite in veste, mi se ne damo, niti oblasti ne, mi, ki imamo! In se je zgodilo, da je pred cerkvijo, ko je bilo največ ljudi, pristopil k Meti ekse-kutor in ji začel kratkomalo snemati njene zlate verige, ure in zapestnice. Meta je bila prvi hip .kakor okamencla, potem je začela pihati in nato pobledela kakor zid. Ko jc eksekutor svoje delo opravil, je Meta šele do sape prišla. Taka sramota! Vse ženske iz vse fare so stale okrog in so hihitale... moških je bilo tudi vse črno... niti en obraz ni bil drugačen, kakor strašno vesel in škodoželjen, venec čenja. Odlikoval sem se v igri benečanskih gondoljerskih pesmi, igral na kitaro, skladal damam elegantne štirivrstničnike, kratkomalo, bil sem živa opozicija zabavam Borsa Bor- sin"" Na ta način se mi je počasi posrečilo, da sem zbral okrog sebe družbo za vse iepo navdušenih dam in gospodov, ki me jc skušala v vsem posnemati, kakor hitro je zapazila, da rastem pri knezu v milosti. Knez je ljubil moje reforme. Moja zvezda je vzšla. Njegova visokost, knez Varena me je imel rad kakor prijatelja. Kmalu so borilci in strelci staknili glave in me začeli kleti, umetniki in izdelovalci instrumentov pa, ki sem jih nabral na dvor, so mi peli slavo na vseli koncih. Imel sem svoje občinstvo. Knez je kopiral mojo obleko. Naučil se je posnemati moje govorjenje in moje kretnje. Njegove tobačne doze so bile polne mojega španskega njuhalnega prahu. Zaljubil se je v poezijo in dramo, v papagaje in pritlikave opice, redke čipke in lepe palice. Končno je zadostovalo, da sem potegnil iz žepa tobačnico in je I ves dvor začel njuhati. Borso Borsini je bil uničen. Zadostovala je majhna intriga, pa ga je knez poslal v stolp trdnjave, češ da ga je zadosti dolgo držal v grobosti in surovosti. Ha! In sedaj sem sam tudi tu! Če pomislim na svojo preteklo srečo, me popade obup, da bi si butico ob zidu zbil. Neznosno trpim ... Da, vladal sem. Knez jc bil lutka v mojih rokah. Voz sem imel, konje in palačo, denar sem dobival iz državne blagajne, ministri so delali po moji volji, moja s prstani okrašena roka je včasih posegla v svetovno politiko in potem — potem je tista bonboniera padla na tla. Imeli smo banket, na katerem smo slavili sijajno uprizoritev moje drame »Faraon«. Knez pa jaz sva v krogu dam hodila po dvorani in tedaj mi je padla iz žepa zlata doza za bonbone. In tedaj... sem sc ustavil, nesramno pogledal kneza in rekel: »No, Teodoro!« in sem mu pokazal dozo. Dvignila jo je dama. Bila je nežna Delija. Obledela je vsled moje drznosti, sc sklonila in pobrala dozo. Da, dama je bila! Knez ji je hitro vzel iz rok. -Jaz tega ne trpim, milostljiva gospodična«, je dejal in se potem bled kakor smrt obrnil k meni. »Gospod, jaz vam bom, jaz vam bom tole stvar tako poslal nazaj, kakor se spodobi.« Zadet sem se zasuka! na svojih rdečih petah. »Moji sluge!« sem zaklical, ko sem se otrese! negotovosti. Takoj nato sta prišla k meni dva stražnika, ki sta mi vrnili bonboniero in me vzela seboj. in kakšne so šele fantje zbijali! Moj Bog! »Nazaj moje zlato!« je kriknila Meta. »Plačajte 150 goldinarjev, pa ga dobitel« je rekel eksekutor uradno. In tedaj se je izkazalo, da nima Meta pri sebi niti krajcarja. Pozabila je denar. Ježeš, kako jo je bilo sram! Udrla bi se bila v tla ... Potem je prišlo še hujše. Izmed ljudi se je izmotala naenkrat go-stilničarka Franca, Metina najhujša sovražnica in tekmica, izvlekla od nekod svoj pri-štofelj in pomolila Meti 150 goldinarjev. »Na, Meta, nal« je rekla hinavski. »Kadar boš imela, boš že vrnila. Pa mu daj!« Meti bi bilo ljubše, če bi bila tepena. Zardela je kakor kuhan rak, pa kaj je hotela? Nič ni France v oči pogledala, šavsnila je po bankovcih in jih vrgla eksekutorju v obraz. Ta ji je zlato vrnil in Meta je šla urnih krač domov, ne pa v cerkev. Kar po vseh bližnjicah jc šla, da jc bila prej doma. Tisto nedeljo se Mina ni več z godcem vozil po vasi in metal goldinarjev ob tla. Tudi drugo in tretjo ne in nikdar več. Meta ni pustila več. Peljala sta me v stolp. Vsako jutro mi je ječar prinesel pisemce s knežjim pečatom. Notri jc bilo vprašanje: »Ali me hočete danes prositi odpuščanja?« Štirinajst pisem sem zmečkal in vrgel skozi okno. Končno je prišlo pismo: »Zadnjič — ali se uklonete?« S tem pismom vred mi je ječar izročil še majhen listek. Spoznal sem Delijino pisavo. »Preti vam strašna nevarnost! Uklonite se!« Vse skupaj me je spravilo v besnost. Zmečkal sem pismo knezovo pred ječarjevimi očmi in ga vrgel skozi okno. »To je moj odgovor,« sem rekel. Posledica je bila ta, da so me vedli v »rožni vrtec«. Ob eni popoldne sta prišla dva rablja in sta me odpeljala. Mislil sem, da me bodo mučili, toda vlekla sta me čedalje višje navzgor, v stolp. Nadstropje za nadstropjem, stopnjic ni bilo nikoli konca. Končno smo prišli v temno, mrzlo sobano. Odprla so sc neka vrata in videl sem modro italijansko nebo. Od spodaj, z zemlje gori sem čul šumenje ogromne množice ljudi. Aha, postavili me bodo pred vrata, na ploščo stolpa, da bom segnil, cd lakote umrl, od vrtoglavice omedlel in strmoglavil v globino! Rablja sta me porinila na ploščo in zaloputnila železna vrata za menoj. Množica spodaj je zarjula, ko me je ugledala. Klicali so moje ime in kleli. Veliko hudega sem storil ljudem za časa moje vlade. In glej, tam je dvor. Knez sedi na rumenem svilenem prestolu na verandi, okrog njega je množica dam in poleg njega stoji — Borso Borsini! Zopet je v milosti! O ti iznajdljivi tepec Teodoro! Tako jc torej tvoje maščevanje! V strmoglavo višino si me postavil na pranger! Ubogi norec! Svojim podložnikom je šel, pa jim je napravil gledališče. Stopil sem na konec pločnika in tiho in hladno zrl na množico spodaj. Mesto Varena s svojimi stolpi in strehami je ležalo pod menoj v globini. Počasi sem vzel iz žepa mojo zlato bonboniero in jo zalučil doli. Množica jc zarjovela, knez je vstal s prestola. Jaz pa sem se mirno vstopil k zidu, se naslonil in prekrižal roki na prsih. Strašno mc je žgalo solnce. Vzel sem iz žepa čipkast robec in se pahljal z njim. Tedaj sem začutil, da se je začela kamenita plošča pod mojimi nogami premikati. Nehote sem vstrepetal. Plošča se je resnično premikala. V stolpu je zamolklo prasketala mašinerija, in kolesje in opazil sem, da se plošča pod mojimi nogami počasi — umika nazaj v zid! Groza se me je lotla in mravljinci so mi jeli laziti po koži. Toliko, da nisem izgubil živcev. Morda se bo plošča le enkrat ustavila, da ne padem? Stolp nima nikjer nobenega zida. Prav nikjer. Nad menoj srednjeveška streha, vsa posuta s kamenitimi pošastmi, ki se pačijo doli v globino. Še vedno se je umikala plošča, podstavek je bil čedalje ožji. Ljudstvo spodaj jc z grobnim molkom počastilo moj martirij. Snel sem si s prstov prstane in jih spravil v hlačni žep. Pripravljal sem se na zadnji boj. Strahopetnosti nisein hotel pokazati. Ko jc bilo plošče že čisto malo pod nogami, sem se vlegel nanjo in se s prsti krčevito oprijel roba plošče. Plošča se je čezdaljc bolj umkala v zid, končno sem se moral zavi-hteti navzdol in sem se komaj šc s prsti držal plošče. Bilo je naravnost strahotno. Umreti takšne smrti! Samo Delija mi je še hodila po mislih. Zaklicati njo! Toda samo še grgranje mi je prišlo iz grla. V glavi mi je brenčalo, kakor da bi imel v nje, roj čebel. Strašna omotica se me je lotila. Moji pogledi so se omeglili, plošča pa je čedalje bolj lezla v zid. Še tri centimetre ... Tedaj sc je oglasil spodaj silen, smrtno prestrašen krik ženske. Delija je izdali svoja čuvstva. Moji prsti so odreveneli. Zdajzdaj... padem v... In tedaj so me zgrabile močne roke in mc potegnile kvišku. Bil sem rešen. Drugi dan sem dobil kočijo, ki me jc prepeljala čez mejo. V kočiji sem našel mojo Delijo in čez teden dni jc biln poroka. Obleke za gospode po meri izdelujem po najnovejšem kroju. PovrSniki, paletoji, zimske suknje, mikadi. Hubertus pelerine in plašči za lovce in turiste iz pravega tirolskega lodna. Klobuki, srajce, ovratniki, kravate, naramnice, ga-maše, ovojke, čepice, volneni telovniki, nogavicc, rokavice, dežni plašči, nahrbtniki. Cene konkurenčne! :: :: Tečna postrežba! Jernej Ložar. Sv. Petra cesta 20 Tel. 52-73 :: Ljubljana :: Tel. 32-73 £. Menber: Srebrna poroka Teta Emilija je zanimiva ženska. Pet in petdeset let je stara in je vdova, otrok nima, in stanuje, odkar je stric umrl, torej svojih deset let, v nekem hotelu, kjer ji je zelo všeč. Spočetka smo mislili, da bomo po njej kaj podedovali, ker je bila zelo petična, toda ona nam je vse take reči iz glav izbila. Nekoč je povabila na kosilo vse svoje nečake in nečakinje in imela po kosilu daljši govor. Rekla je med drugim približno tudi to, da verjame, da smo vsi močno radovedni, kako da bo zgledala njena oporoka. Ker pa da se še izredno zdravo in čvrsto počuti in se ji na drugi strani ne zdi lepo, da bi radovednost ljubih sorodnikov še nadalje vlekla, hoče torej pri tej priliki pre-čitati prepis oporoke, kakor sta ga nedavno napravila z notarjem. Teta je brala in — da sem kratek — niti en član sorodstva ni dobil ni pare. Vse je teta zapustila splošnokoristnim in dobrodelnim društvom in teta je brala oporoko z neko veselostjo, kakor bi otrok de-klamiral pesem. Samo en nečak, in sicer baš bogati Thar-rings, ki je špekuliral z gumijem in imel dve tvornici, je imel po tetini smrti dobivati — letno rento po 60 goldinarjev. Teta je pomežiknila z desnim očesom: »Prišlo mi je na misel, da boš kdaj v življenju še kaj denarja rabil. Ti se mi zdiš vse preveč bogat in srečen.« Tharrings je takoj vstal od mize, brez pozdrava zaloputnil vrata in se v svojem luksuznem avtomobilu odpeljal domov. Ostali smo lepo olikano in disciplinirano ostali do konca, čeprav je šlo po vsem tem razpoloženje k vragu. Odtlej, je rekla cesto teta, so jo njeni ljubi nečaki in nečakinje prav malo nadlegovali. Samo jaz sem jo tupatam še kdaj posetil. Na kak denar seveda nisem več mislil, toda teta Emilija je silno originalna ženska in tupatam si zaželim pokramljati z njo. In sem tudi zadnjič stopil doli v hotel, kjer stanuje moja teta Emilija že toliko let v svoje vsesplošno zadovoljstvo. Bilo je nekako ob tisti uri, ko gospoda pije čaj. Vratar me je ljubeznivo pozdravil, pomočnik pri liftu mi je odkazal lep stol in me potegnil gori v drugo nadstropje, kjer je imela teta svoje velike, z lepim, starim, lastnim pohištvom napolnjene sobane. Ko sem se bližal njenim vratom, so se ta odprla in tetin strežaj je stopil ven, nesoč na tableti vse polno skled, krožnikov in žlic. Mož, ki me je kot edinega nečaka, ki obiskuje teto Emilijo, poznal, me je lepo pozdravil. Ko sem ga vprašal, ali ima teta goste, je skrivnostno zašepetal: »Nobenih gostov, pa vendar velik diner. Kar notri stopite.« Uslužno mi je še odprl vrata. Vstopil sem in glej, resnično, teta je sedela v svoji najdražji in najbolj imenitni obleki pri bogato pokriti mizi, na kateri so stale vaze, polne izbranih orhidej in pa srebrni svečniki, ki so razsvetljevali salon. Kar impozantno je zgledala v svoji črno-svileni obleki, s svojimi staromodnimi sivimi lasmi, najskrbneje friziranimi. Nekam v zadregi sem bil, ko sem opazil vso to praznično samoto, toda teta mi je prisrčno velela: »Kar notri, fant, vzemi si stol in sedi. Kakor vidiš sedajle ravno končavam. Pij z menoj čašo šampanjca.« Abstinentie In že mi je natakala iz steklenice, katero je imela na mizi v kotličku z ledom. Ogledal sem se po salonu in videl vsepovsod šopke v vazah in dragocene cvetlične aranžmaje. Na mizi je stalo rdeče vino, belo vino, dalje burgundec in šampanjec in videl sem, da je bil baš kar končan menu z najmanj osmimi vrstami jedi. Prišlo mi je nekaj nespoštljivega na misel, namreč, da je mogoče, da se je teti kar tako, na lepem zmešalo. Ko pa me je pogle- »Kdaj pa tvoj hodi zvečer domov?« je vprašala notarjeva gospa ženo dacarjevo. >Okrog polnoči se navadno privleče.« »Pomisli, moj pride včasih šele ob Štirih.« »Te nesrečne gostilne! Moj Bog, koliko trpimo s temi pijanci!« »Poštarica tudi silno trpi s svojim. Ta že kar opoldan začne piti in ne neha do polnoči.« »Pa še profesorja Dolgavsa poglej, kakšen je k »Ali je mar Žolna kaj boljši?« cZupan je tudi tak pijanec, da se Bogu usmilil« »Moj Bog, kaj nam je početi?« In sta ženi ugotovili, da je treba energično vmes poseči. Popoldne sta šli k županji in sta tam dobili gospo Dolgavsovo. Tudi onidve sta jokali in tarnali. Bilo je res, kakor bi bil tisto zimo vse dedce hudir obsedel. Strašno so popivali. Na tak način je moglo biti vsega konec. Pa jo je pogruntala gospa županja. Skuhala je belega kofeta in ko so gospe lomilikifeljčke, je sprožila sijajno misel. »Gospe, tukaj je treba nekaj ukreniti. In to takoj.« »Ali mislite, da je mogoče pijanca izpre-obrniti?« »Prepričana sem, da bi šlo tudi to, samo če energično gremo na delo In ne popustimo.« »Kaj bi neki bilo treba napraviti?« »Ustanovimo društvo in se organizirajmo. Na ta način bomo nesrečo skupno pobijale. — Mar vsaka od nas kaj zaleže? Prav nič. Če smo pa organizirane, potem je stvar druga.« »Da,« je rekla dacarica, »to je dobra misel. Organizirajmo se!« In so se kar hitro organizirale in konstituirale. Ustanovile so klub za širjenje abstinence. Županja je bila predsednica, notarica tajnica, vse ostale pa odbornice. Potem se je začelo. Notar, dacar, župan in profesor so tisti večer krokali, zjutraj so pa šli brez zajtrka v urade. Nič ni pomagalo. Ko so še drugi večer krokali, so bili dan nato brez zajtrka in kosila. Kakorkoli so že robantili, vse je bilo zaman. In so šli iz jeze spet krokat. Čez teden dni so tudi oni ustanovili klub in sicer klub mož, ki imajo hude žene. Bilo jih je deset, predsednik je bil župan, profesor Dolgavs pa tajnik. Čez štirinajst dni je bitka dozorela do vrhunca srditosti. Pri notarjevih se je sploh prenehalo kuhati, župan je hodil jest hrenovke za kosilo, profesor, so rekli študentje, je bil v šoli siten ko vrag, notar je bil nervozen, hujšali so pa vsi skupaj. Ženske niso popustile, moški so pa krokali, da je bilo groza. Koncem koncev je prišel klub mož skupaj in se je vprašal, kaj je storiti. Poslali so klubu žen dolgo vlogo, v kateri so stavili mirovne pogoje. Tako ni moglo več iti dalje, zakaj možje so bili izstradani, kar se je dalo. Gospe so odredile, da klub mož hudih žen mahoma izpremeni svoj naslov v klub abstinentov. In možem ni preostalo drugega, kakor da odgovore pozitivno, še tisti večer so dobili doma večerjo in takoj po večerji je bil ustanovni občni zbor pri županu. Navzoči sta bili dve delegatinji kluba žen. Vse je šlo kakor namazano in delegatinji sla si meli roke, ko so možje, ki so do tal kapitulirali, sedeli pri beli kavi in delali obupane obraze. In je vstal predsednik in je govoril: »Dragi člani! Usoda je hotela tako, da smo se organizirali in postali abstinentje. Če je že tako, pa bodimo, da bo mir. Gre samo Me zato, ali se odločimo za popolno, ali za delno abstinenco. Prosim predlogov!« Vstal je notar in ujel tačas energičen pogled svoje gospe, delegatinje. Mislil je predlagati, da bi klub sprejel načelo delne abstinence, pa se je v zadnjem hipu premislil in zinil, da je za popolno abstinenco. Temu je energično protestiral profesor Dolgavs, ki je dejal, da naj se pijača omeji tako, da bo vsak član lahko vsak dan izpil pol litra cvička. — Dacar je predlagal vrček piva in nobenega vina. Bil je namreč pivar in ni pil rad vina. Vnela se je živahna debata, v katero sta posegli tudi delegatinji, ki sta nastopili za popolno abstinenco. Ko je dal predsednik končno na glasovanje tri predloge, se je izkazalo, da so trije Člani za vino, trije za pivo, trije za nič. Zmagali so potem »popolni«, ker se je moral župan, predsednik, pod sugestivnim vplivom pogleda svoje žene priključiti popolnim. S slovesnim, a bridkim glasom je predsednik ob desetih sejo zaključil in po-vdaril, da je prišel čas, ko je treba pokazati, da vsi gospodje resnično sovražijo alkohol. Člani so segli predsedniku v roke, da pojdejo od seje naravnost domov in so se tiho razšli. Profesor Dolgavs je prišel do svojih hišnih vrat in tam nekaj razmišljal. Že je držal za kljuko, pa jo je izpustil in šinil prituljeno okrog vogala po ulici. Dolgo je hodil, preden je prišel do zadnje gostilne v predmestju. Preden je vstopil, je ogledal skozi okna, pa ni našel nič sumljivega. Skočil je v zadnjo sobo in poklical pol litra. Lepa Pepca je sedla k njemu in vezla. Profesor Dolgavs ji je pravil svoje križe in težave in oba sta se smejala abstinenčnemu klubu. Zakaj tudi gostilničarji in natakarice morajo živeti! In pošten človek je po trdem delu potreben okrepčila. Ko je profesor imel že četrti polliter na mizi, je začul v sosednji sobi notarjev glas, ki je zahteval pol litra. Vrag, si je mislil Dolgavs. Viž ga, pritu-ljenca! Ta je tudi tukaj! In je stopil k njemu. Notar se je sprva ustrašil in malo poble-del, nato sta se pa prijatelja gromko zakro-hotala. Živijo abstinenca! In je povedal notar, da sedi dacar zunaj čisto sam na vrtu. Kmalu so vsi trije sedeli pri kupici in se smejali abstinenci in brihtnim gospem, ki se zmislijo takšno neumnost. Potem so jo zavili v bližnjo kavarno. Dolgavs je bil poslan naprej, da rekognoscira teren. »Kar naprej, fantje! Vse v redu!« In so se zabarilcadirali v neko ložo in potegnili zavese skupaj. »Samo razsajati ne sinemo, da nas kdo ne zavoha!« In so se pogovarjali šepetaje in naročili buteljko. Pri peti buteljki so dobili zelo rdeča ušesa, velik porcijon humorja in mnogo ko-rajže. Ko je Dolgavs držal govor o abstinenci in ga zaključil z gromovitim »Eks!«, so čuli v sosednji loži pritajen smeh. Notar je šel, pa je pokukal k sosedom. Gromoglasen krohot ga je sprejel, ko je pomolil glavo skozi zavese in tam opazil kor-porativno zbrane tri gospode, ki so poprej na I občnem zboru glasovali za pivo. Poštar, kon-; cipijent in trgovec. Tudi oni so imeli že zelo I rdeča ušesa in veliko humorja. Sedli so sku-' paj in se odločili za skupno buteljko. Družba je oživela in kmalu je postalo v kotu dvorane, v ložah bučno kar se da. In je poštar govoril: »Dragi tovariši! Zbrali smo se, da pokažemo, da smo solidarni in da nočemo biti ženskim kapricam igrača. Mari ni mož krona stvarstva? Pa da bi se dal babam in si odrekel tisti požirek pijače? Edino, kar imamo na svetu pametnega, da nas malo razvedri? Eks, fantje!?: Potem je govoril Dolgavs, ki se mu je že močno jezik zapletal in je opozoril na to, da je čas, da se čestita družba premakne še kam drugam. Zakaj kdo bi sedel samo v kavami in se bal, da ga ne zaloti kdo od popolnih? Oni štirje vragi menda res sede doma, se drže kril svojih žensk in žlampajo vodo. No, dober tek! šle ve! Iu so odlezli počasi dalje, v bar. Poiskali so ložo in se zagrnili. Počil je zamašek šampanjske steklenice in abstinenti so bili od sile hrumni. Pri tretji steklenici je pomolil skozi zavese glavo advokat. Za hip je bilo vse tiho. Potem je zajec-ljal dacar: »Ali ste vsi štirje popolni tukaj, ali si sam?<; dala s svojimi pametnimi očmi, sem takoj vedel, da sem v tistem hipu bolj neumno zgledal kakor ona. »Teta,« sem zajecljal, »kakšen praznik pa je danes?« »Kavo in likerje,« je naročila teta vsto-pivšemu slugi, in ko je šel ta zopet ven, se je teta obrnila k meni in izjavila: »Danes praznujem svojo srebrno porokol« Tedaj nisem vedel, ali bi se smejal ali jokal. Teta si je poslala celo kopo košar z rožami, se je lepo oblekla, se spravila nad go- sposki diner, da bi sama, čisto sama praznovala dan, ko bi se morala vršiti njena srebrna poroka, če bi bil, seve, stric še živ. In ko je vesela trčila z menoj in je zvok kristalne čaše plaval po vonjajočem salonu, nisem vedel nič boljšega, kakor da sem zajecljal: »Toda, teta ... tvoja srebrna poroka ... Saj je stric že najmanj deset let v grobu ...« »Ras je, fantič,« je rekla teta resno. »In vedi tudi, če bi bil stric še živ, bi danes še daleč ne bil tako lep praznik.« Ta stara, skopa, avšasta kokljal StOrmannova premična okna in vrata Državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno priporočljivo za hotele, restavracije, vile, zaprte verande, šole, društ.ene domove in bolnice. Premakljiva dela obo'estrnnsko v kovlnastlh člensUih tračnicah tekoča dojeta sigurnost popolnega zapaha, lahkega teka brez trenja, kei se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zrnčenia in lahkega premikanja, čiščenia brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotrai odpreti. Oglejte si originalno okno pri proizvajalcu za Jugoslavijo specl'ainu mltarsha delavnica M. GOGALA - BLED I. Telefon štev. 52 »Trije »iiio, dacarček ljubi. Samo predsednik torej drži!« »Hura!« je zarjul Dolgavs. »Živijo predsednik, oča župan, resničen abstinent!« »Jaz sem pa vedel, da bo edini on tako nor, da bo res babam nasedel,« je izjavil notar. »Kaj pa je tudi hotel, ko ga je pa njegova kar s seje vlekla domov in ga tain nemara še zaklenila!« ga je opravičil notar. »Saj je tebe tudi tvoja eskortirala!« »Celo uro sem rabil, da sem se ji izmuznil z doma. Moja ni nič manj energična kakor županja^« Potem je šlo razpoloženje počasi zopet navzdol. Dolgavs je postal siten in je hotel z advokatom razčiščevati neke stare račune. Dacar je hotel pri mizi spati, advokat je samo še mežikal in se srečno smehljal, poštar je pa kar naprej govoril in ni nikomur dovolil niti besedice, da bi se vtaknil vmes. Ko so ob štirih lokal zaprli, se je vnel običajen prepir z natakarji, ki so se bali kazni. Družba pa se je čutila razžaljeno, ker so je ven metali in tako. Ko so končno razgretih čel stali na cesti, je govoril notar in predlagal, da gredo napravit podoknico predsedniku, ki je edini hrabro vzdržal napade skušnjav in ostal trezen. Predlog je bil soglasno sprejet in družbica je napravila na cesti kor-don, se prijela pod pazduho in po vojaški odkorakala proti županovi hiši. Med potjo je Dolgavs povzročil nemil incident z mestnim stražnikom, ki se je izkazal za povsem nemu-zikalično bitje, ko je družbi prepovedal peti. Nastalo je prerekanje, sledila so razžaljenja in končno je prišel stražnikov zapisnik na vrsto. Temu se je pa profesor kratkomalo cd-tegnil na ta način, da jo je urnih krač pobral Za njim jo je ulila vsa ostala družba. Ko so tekli z Dolgavsom na čelu čez most, se je Dolgavs nad nečem izpodtaknil in se zrušil na tla. Nanj je priletel notar, na lega dacar in tako dalje. Živa kopica se je prerivala in prerekala in vzdihovala po blatu, ko se je med glasovi naenkrat zaslišal tudi — županov glas. »Lumpje, falotje! Kdo vam pravi, da pa dajte nante, pijanci! Dol z mene! Notar, zadavim te!« »I, kdo pa tebi pravi, da leži pijan ko> klada tu na mostu!« »Živijo predsednik!« je zarjul Dolgavs. »Čast komur čast,« je trdil advokat. »Vsi smo bili mnenja, da si ti edini izdajalec iu šema med nami. Odpusti! Bil si nemara naj-hrabrejši med nami vsemi. Zakaj samo ti si bil tako temeljit, da si zaspal na mostu, nam se kaj takega doslej še ni posrečilo!« Prijatelji so še nekaj modrovali, prišla pa je vanje velika jokavost in solzavost. Končno so se objeli, se poljubili in si zatrdili, da so imajo radi in da bodo vedno solidarni v boju za narodne ideale. Klub žen vsako leto enkrat še poizkusi z represalijami, končno pa odneha. Kaj p.< hočete? Klub mož na dopis kluba žen promptno odgovori, da abstinenca ne obstoji in naj se žene že enkrat vžive v resnično dejstvo, da je neizvedljiva, kar se je že popolnoma izkazalo. Obenem sporoča klubu ženam, naj nikari ne poizkušajo z represalijami in izstradavanjem. sicer si bodo nsožje uredili svojo menzo in pokazali svojo popolno neodvisnost. Tako se vsako leto stvar mirnim potom likvidira. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova Bika štev. 50 (v lastnem peslopiu) Obrestovanio olog. nakun in prodaje vsako vrstnih vrednostnih aaoirjeg deviz m oaiut borzne naroČila oreduiml n krediti vsake vrste eskomnt in inkoso menic ter nakazilo p tu- In inozemstvo sote-deoositi itd. itd. Brzoiavke: Kredit Llubiiana Tel. 2040 m? ШВ: interuruan 2/66.2SD6 ■ » Marija HOtzel: Prigode dveh Kitajčhov 7. Vu-Pin je imel zdaj oreh. Toda ka'.:o ga odpreti? Bolj kot kdaj poprej, je začutil ono pekočo bolečino v želodcu, ki jo povzroča glad. Iskal j okoli, da bi našel kak ostrejši kamen, toda kamor je pogledal — nič drugega kot mivka. Ves žalosten je legel poleg tovariša v pr-fin sklenil da umre ž njim. Tedaj se je domislil noža, ki ga je vtaknil Vu-Paj k sebi, ko sta skočila z ladju. Pokleknil je poleg Vu-Paja, ki je še vedno ležal, kot bi bil mrtev in mu jel preiskovati žepe, Od veselja je zavrisnil, kajti nožek se je resnično še nahajal v prijateljevem suknjiču in poleg njega tudi vžigalnik ii: daljnogled. t v «c KOS П JI Odprl je nožek in prerezal z njim oreh. l)olgo je kljubovala trda lupina zarjaveli noževi lupini, in ko mu je delo uspelo, je nastavil sad na usta in v dolgih požirkih izpil mleko iz njega. Ko se je oddahnil, je pojedel z veliko slastjo še meso. Vidno okrepčan je vstal, prelegnil roke in noge in poizkusil vdrugič dvigniti prijatelja. Bil je še prešibek in njegovo prizadevanje je bilo brezuspešno. 9. Po kratkem odmoru mu je uspelo vsaj toliko, da je spravil Vu-Paja iz rešilnega pasu, ki je ubožčka tako oviral, da ga Vu-Piu niti ravno položiti ni mogel. Sedaj, ko je mali ležal zravnan v pesku, el je Vu-Pin položil njegovo glavo na svoja prsa in ga nežno gladil. Toda Vu-Paj ni pogledal. Privzdignil mu je roko, ki je zopet kakor mrlva zdrknila navzdol. Solnce se je bližalo že zatonu, ko se je Vu-Pinu zazdelo, da je slišal pritajen vzdih. Brž je naslonil uho na prijateljeve prsi in prisluškoval. In je koj nnto veselo zavrisnil. Resnično: Vu-Paj še živi! (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Pesem je zapela kosa v mladi rosni dan, ko je solnce posijalo izza gor čez plan. Drobne cvetke med otavo kosca milo so prosile: >Oj, ti kosec, kosec mladi, kaj sino hudega storile, da nas misliš pokositi? Saj smo komaj dobro vzcvele, pa bo treba že umreti — take smrti ne vesele! Danes še nam prizanesi, da nas solnce še enkrat z žarki svojimi objame in poljubi zadnjikrat.. .c Mladi kosec je pomislil, pa zavriskal je vesel, борек cvetk si je natrgal, za klobuk si ga pripel. In je dalje pela kosa svojo pesein v mladi dan, tiho padale so cvetke sredi svojih solnfuih sanj. Razne zanimivosti Opico napadle avtomobil. Nedavno je neki šofer v Alžiru (francoska kolonija v Afriki) doživel čudno, prefudno in strašno, prestrašno prigodo. Kaj takega, otroci, gotovo še nikdar in nikoli v življenju niste slišali, zato poslušajte zdaj! — Je peljal omenjeni šofer v svojem avtomobilu nekega gospoda v naročen kraj. Veselo in jadrno je drdral avtomobil po beli cesti svojemu cilju naproti in samotna potnika sta nič hudega sluleČ brezskrbno zrla predse. Ko je avtomobil v polnem diru zavil izza nekega ovinka, sta šofer in njegov potnik nenadoma zagledala sredi ceste dve številni trumi opic, ki so se besno borile med seboj, šofer je bil prepričan, da se bodo opice v trenutku, ko 1 bo avtomobil pridrdral do njih, prestrašene razkropile. A zgodilo se je baš nasprotno: ko so opice zagledale avtomobil, so mahoma pozabile na medsebojno sovraštvo in ga složno in v divji jezi napadle. Ena od razjarjenih opic je med naskokom pobrala oster kamen in !;a z vso silo treščila gospodu v glavo. Ta se e kar koj zgrudil mrtev na svoj sedež, šofer pa se je komaj komaj rešil grozovite smrti pod šapami opic — s tem, da je pognal avtomobil s še večjo brzino dalje. Ce bi ne bil tega storil, bi ga opite raztrgale na drobne kose. ložiti v hladen — koš, ker za drugo rabo niso. Večina reševalcev ga je polomila že koj pri prvem izpuščenem samostalniku g--. Ja, dragi moji, razložite mi, prosim, razložite, kako je mogoč takle stavek: »Je živel — ni dolgo tega — v skrivnostni gori blejskega jezera« itd. V g 1 o b o č i n i blejskega jezera je živel v globočini, ne pa v gori! V jezeru vendar ni nobene gore! Le kod so se potepale vaše misli tedaj, ko ste — oprostite — izluhtali takšno nespametnost? Še večjega kozla pa je večina reševalcev ustrelila v stavku, ki pravi, da je povodni mož raztegnil na široko svoje ostudne t--. Trepalnic — kakor ste napisali — vendar ni mogel raztegniti, ali ue? Raztegnil je tace, dragi moji, tace! — Prihodnjič bolj natančno pre-udarite, kakšna izpuščena beseda spada v stavek! Zamudnike moram opozoriti še na to, da sem vzel v pretres samo one rešitve, ki sem jih, kakor dogovorjeno, prejel do petka, 3. t. m. Pozdravljeni! Kotičkov striček. * • * Vse izpuščene besede so pravilno iztuhtali: Milena Krupa, Maribor; Ivan Gradišnik, Slovenjgradec; Marjanea Jager, Ljubljana; Branko Žužek, Moste; Franc Oražem, Ljubljana; Anica Dobrovoljc, Vrhnika; Stanka Torkar, Jesenice; Boris Bohinc, Rakek; Jana Kraker, Drame Roža in Velena Zakrajšek, Kočevje; Mira Verdelj, Velenje; Mario Šubic, Celje; Cilka Legat, Naklo. Izžrebani so bili: t. Jana Kraker, učenka IV. razreda v Marijinem domu v Kočevju. Nagrada: Ličen nastavek s podobo s v. T e r e -z i k e i n majhen e t u i s kipom svetega A u t o n a. 2. Milena Krupa, dijakinja II. gimnazije v Mariboru, Cvetlična ulica 23/11. Nagrada: Krasna spominska knjiga. 3. Branko Žužek, učenec IV.b razreda v Mostah, Vodmatska ulica 27. Nagrada: Š k a 11 j i c a z barvicami in čopičem. Kaj vse lahko naredi priden malček iz oreha Pravijo, kdor hoče jedro, mora razbiti lupino. Res! A malčkov se danes to ne tiče, ker nočemo sladkega jederca, temveč lupino, iz katere hočemo narediti ceio vrsto lepih igračk. Mamice ne bodo branile tega dela, ker ni potreben zanj nož. Ob trdi skorji bi namreč lahko zdrsnil in ranil pridno umetnikovo ročico, ali bi pa skorja počila popolnoma drugače, kakor si malček želi, in s tem uničila že vse storjeno delo. Torej: nož iz rok! Vzemi iglo za pletenje, ki jo ima gotovo stara mamica; nabodi jo na enem koncu v z a m a š e k, drži z a -ni a š e k i n vtakni drugi konec igle v ogenj, dokler ne začne rdeče žareti. Kjer se s to iglo dotakneš orehove skorje, se ti gladko p r e ž g e. Ožgana temna mesta zgladi nato s hrapavim steklenim papirje m. Dobro je, da si izbereš velike, enakomerne in gladke orehe. Začnimo svoje zabavno delo z otroškim vozičkom: Povodnimoz Prim ojkokoš in Mihec Kašopihec Izpuščeni so bili naslednji samostalniki: 1. Globočini — jezera — ime — oblaki — žemljice — tace — glavo — valov — viharjem — jezera — pes — grozi — okno — otroci. 2. Bajtici — mamico — voda — vilicami — žgancev — obraz — kaše — pobič — žalosti — kosilo — večerjo — Oči — kralj — skle-dico — prag — travo — lica. 3. Taca — žaba — sekund — kože — nogah — urah — obrazom. 4. Maščevanje — čoln — -.morja; — kano-nom — vode — zobini — sledu — oča — glasom. • Topot, dragi moji, se niste bogve kako postavili! Sem bil prepričan, da bo vsaj polovico poslanih rešitev pravilnih — na, pa aem na svojo ljuto žalost moral ugotoviti, da jih je pravilnih komaj štirinajst. Ogromen kup ostalih rešitev moram s krvavečim srcem po- Z žarečo iglo prerezi oreh ob šivu do polovice in nato eno polovico skorje po širini. S tem odstraniš 'A skorje in inmš že podlago za voziček. Odstrani previdno jedrce in zvrtaj z žarečo iglo 3 luknjice. V dve nasprotno si ležeči luknjici vtakneš os za kolesa, to je debelo žico lili pa vžigalico. Žico ali vžigalico pritrdi na notranji strani s kapljico pečatnega voska. Ce si napravil os iz vžigalice, ji ogladi robove na onem koncu, na katerem pritrdiš kolo. Na vsakem koncu mora biti troje koles, da tečeta pravi kolesi pravilno. In sicer: majhen kolešček iz lepenke, nato večje kolo (1 do Ш cm) iz plutovine (iz zamaška), nato zopet majhno kolesce iz lepenke, ki ga pritrdiš na žveplenko (os) s pečatnim voskom. Tako kolo te ti nikdar ue zmika. V tretjo luknjo pa pritrdi s pečatnim voskom pleteno žico in nanjo kos vžigalice, da boš voziček lahko vozil. Košček bate, mala blazinica in punčka, pa je srikana igračka gotova. Kako si narediš tako ijialo punčko, ti povem prihodnjič. 95. Dragi Kotičkov striček! Danes sem se pa tudi jaz spomnila nate. Gotovo Ti je znano, da plove po Dravi motorni čoln. Povabim Te v Maribor, da se bomo peljali na Mariborski otok in uživali svež zrak Srčno Te pozdravlja B e r t k a B e r v a r, učenka IV. razr. v Mariboru. Odgovor: Draga Bertkal Najprisrčnejša hvala za prijazno povabilo. Sem kar koj mislil pobrati svojega rojstva kosti in jo jadrno primahati k Tebi v Maribor — pa so se Požgančev oča mogočno postavili pred mene in zarohneli: »Ali si na glavo padel, kali, stric neumni?! Po kaj boš pa hodil v Maribor, Te vprašam, po kaj? Bi nič ne rekel, če bi Te Mariborčani povabili na kranjske klobase ali na Zalaznikove torte — o, potem bi se že izplačalo iti, potem! A so Te povabili na svež zrak — škandal! Ali boš svež zrak jedel, butelj? Če Mariborčani drugega nimajo, naj pa še svež zrak sami pojedo, skopuhi nemarni! Svežega zraka imamo Ljubljančani sami toliko, da ne vemo kam z njim. Ga jim še par mernikov odstopimo, če hočejo, reve uboge!« Tako vidiš, so bili Požgančev oča ljuto užaljeni, ker si me namesto na kranjske klobase povabila — na svež zrak. O, če bi me bila povabila na klobase, potem bi kar koj prihlačal v Maribor — a ne jaz, nego — Požgančev oča... Torej mi je jako žal in tako dalje... •En lep pozdrav od Kotičkovega strička. 96. Dragi mi striček! Jaz sem tudi ena šolarica in prosim odgovora v Tvojem nedeljskem kotičku, ker druge dni ne utegnem citati »Slovenca«. Moji rokopisi so zanimivi rokopisi. Te pozdravljam in z Bogom! K a t r c a iz Bleda. Odgovor: Draga Katrcal Ti si tudi ena šolarica? Hm, seveda si — ampak takšna, da se Bogu smili! Jaz mislim, da bi tako kakor Ti, še naš petelin pisati znal! Sem ves dolgi dan slonel nad Tvojim pismom in bridko ugibal, kaj nuj te čudne kljuke iu kljukice pomenijo — tako »lepo:: in »razločno« si mi pisalai In na koncu še praviš, da so Tvoji rokopisi — zanimivi rokopisi. Ho, ho, ho, če so vsi tako zanimivi, knkor je »zanimiv« ta Tvoj rokopis — no, potem pa aciijo, zbogom, ljuba moja!!! Pozdravljena! Kotičkov striček. J. V. Po*ž in mravlja »Urni polžek, .skočni polžek, daleč je domov; daj, ponesi me, ponesi hrž pod rodni krov!« Čakaj me, porednica, se boš norčevala ...! Buuu!«« pokazal je roge — mravlja je zbežala ... Potrpežljivost, Mama: »To je strašno, otrok! Ves ljubi božji dan moram kričati nad teboj.« »Nič ue de, mama, saj ti ne zamerim!« ji dobrodušno odgovori Mihec. Čudna modrost. Očka: »Marljivo se uči, sinko moji Tega, kar se človek nauči, mu ne inore nihče vzeti.« Leni sinko (modro): »Je že res — a tudi tega, kar se človek ne nauči, mu ne more nihče vzeti!« Navihanec. Neki gospod vidi pred hišo fantiča, ki joče. Vpraša ga, čemu joče. »Pozvonil bi rad, pa ne morem,« mu potoži fantič. »Čakaj, bom jaz, ker si ti premajhen.« Gospod pritisne na gumb, fantič pa ga potegne za suknjo in mu reče: »Gospod, zdaj pa le hitro beživa, da naju vratar ne nabije!« V zainišljjenosti. Nobena reč v hiši ni bila varna pred nemirnimi rokami razposajenega Mihca. Nekega dne, ko je bil očka zatopljen v čitanje zanimive knjige, je Mihec slonel pri oknu in — grdim nemarni — kazal mucki, ki se je solnčiln na oknn nasprotne hiše, jezik. Tedaj je zaslišal nad seboj neko čudno brnenje in ropotunje. Ozrl se je kvišku in radostno vzkliknil: rOčka, očka, poglej — aeroplan leti po zraku!« Očka pa mu je sredi čitanja ves zamišljen odgovoril: Je že dobro, že, naj kar leti — saino glej, da ga ne boš z roko prijeli« ZA KRATEK CAS Frtaučhu Gustl ma beseda Čaktc, do n s um pa neki tac-gu puvedu, ke morde na u za usc prou. Ampak jest na morm Prou nč za tu. rauja, de še Buti ne more usm u-strečt, kuku morm pa jest, ke sm čist navadil, še clu kulkr tulk pregrešil člouk, če prau še nisiu nubenga čluveka ukul prnesu, še lasu nism nkol nubenmu skrivu, ke tu raj prepestim frizerjem, ke sa za tu tle in ud tega tud »To je vaše, dosti ste delali; in čeprav se ponavadi ne plača toliko, sem jaz to storil z ozirom na to, ker ste prišli v hišo ravno v trenutku, ko sem hotel iti iskat dvojico nosnčev. Do včeraj sem bil lastnik te hiše, danes pa, kakor vidite, sem se izselil. Prodal sem jo gospodu, ki je bil tu z avtomobilom. Mislim, da ni jx>trebno, da se vam natančneje predstavim. Lahko bi pa jaz storil tudi drugače. Toda pustim vas radi tega, ker ste na pošten način, v potu svojega obraza zaslužili krnili.« »In to prvič v svojem življenju,« je pomislil sam pri sebi Jym Corter, »Torej, hvala in z Bogom!« je dejal še gentleman in odšel. Kralj vlomilcev pa je še dolgo gledal za njim. škripml je z zobmi in srdito mrmral pred se: »Vražji jubilej!« Toda bankovec, ki ga je prvič v svojem življenju v potu svojega obraza zaslužil, je pa spravil daleč v skrivni žep kot svet in tajen spomin na svoj nesrečni jubilej, na ta edini dan, ko je na pošten način zaslužil kruh ... ШШШш 11 ШШ t) M, - * ч ♦ * s ННЛЧ » »Oh, oprosti, oče, sem mislil, da spiš!« Naceh s Prtekije melda, ki je zdrav z orlauba priša. Tak kak je navadno vsakega Hišnega prehitro kunec, tak blo je glih z mojln orlaubon. Baba mi je ovi tje-den pisala, ki je pre že pa taki dreng v štacilni, da nemre una sama toga vtln zdržali. Kaj sn si hteja druga, kak pobasati ruksok pa peš vrezati prta Marprcgi. Hujdo mi je bilo, ki sn moga s Prlekije tak naglo odmarširati, pa gda sn v Marprog priša, pa sn le rad bija, ki sn šo enok k svojemi štactlni po-gledna. Samo čtlte, kak je vse bilo. Jas priden v Marprog, pa malo, ki sn ne vkti-per padna, gda sn svoj štaciin zagledna. Bab — holt! — diklin, teh :grubih« pa tih festnih blo je vse puno okol no okoli štactina, pa nolr v štacilni ba je taki dreng, ki sn najnč notr ne moga. Poti pa še neke sn zamerka. Vogli od mojega štactina so bli sivi, ne več rdeči. Pa ne ven, kaj blo je toga vuržoh. Najbrže so dikline tak lizale vogle, ki so z jeziki vso farbo doj 6Č3drkale. Pa se še se je vidlo, kak so žmahne sline od voglov doj po tritojari tekle — so najbrže dikline polek skomino doble, da sn jas ta, gda smo vogle šlrihali, do tan bole mrčno farbo gor napocali, ki je nebi tak hitro šprici no dežovje doj zaprali. Pa malo firnajža blo je cuj zmešano, jx> tisten pa človik lehko skomino dobi Se skomina je ali ne kaka grda bolezen, pa je deno špot marproškin diklinan, če so neble gi šajntajlske tUdi polek, ki man jas zaj tak zoslijene tritojare. Jas sn zaj na driigo misel priša, kaj če hi si jas tak pr voglih do štiri ribnike nareti, pa bi se tote sline lehko tan notr zbirale, samo, da ne ven e v taki okišjeni »žajfnci« ribe pa ojci vtln zdržijo ali ne. Jas se le zlo bojin, če se nebi gi ojcon v totih ribnikih zamerlo, pa bi si gi vkiiper sj>okali pa bi ga štiiporamo odmaširali. Pa bi bla zgtiba, Če bi tako š'evilo prebivaleov z Marproga odišlo. Jas ali mislin, da je oje ttidi marpreški prebivalec, če si v Marprogi kvartir gor zeme. Sploh pa so ojci po mestah zlo na redko naseljeni, zato bi neblo Marprogi na špot, če bi ravno v totej obmejnoj stolici največ ojcov bilo ajnkvartiranih. Pač pa sn jas radoveden, e ojci tildi lehko gra-tajo v Marprog cuštendik, takak lidje. Teko ven, ki so pr tistoj bolniški blagajni — ali majo svojo —, da špilala nikol nič ne plačajo. To pa ven s toga, da sn je enok vida, kak s jin je hujdo godilo. Samo čiite i Zaj kaj sn v Frlekljl na orlaubi bija, je enok feet dež šo, pa je veka povoden gratala, tak ki so se ojci bali, ki de bi voda zela. Pa so se lan v eni zajzi vkttp zbrali, pn so se vsi na mlinski gredi gor spravli. En cajt.je dobro bilo, te poti pa se je gredi navola tako težo držati, te pa so ojoi pa gredi pa mlinsko kolo ;i vkllper v tlinf evoknoli. Ojci pa so se strašli, ki jin nebi gi virt kvantira gorpoveda, te pa so se cuj naredli, pa so mlinsko kolo zdigali. Dva sta na zajzi sedela pa s!a se drla — »le-gal lega! le-gal« Vsi ti drilgi pa so bli v vodi pr koli polek, pa so zdigali no zdihavali »oh! ooh! oooh!« tak dugi, ki so nazadjo vsi vkiiper pruhe dobli, kola pa so deno ne zdignoli. Kaj so si zaj hteli drtiga kak v Apače v špi-tal iti. Tan so pre zažihrani pa jin ne not nič plačati. Tak so mi ali pravli. Pa teška je pre pot bila v špital. Pravli so mi, ki so pujdoč obnemogli, te pa so pre vsaki pr »Štehanzli« na puf en šprlcar spili, ki so si teko opomogli, ki so lehko do špitala prišli. Tan pa so bi lepo zvračli, zaj pa so drgoč pi tisten mlini na kvantiri. Če pa mi ali gdu toga ne verje, tisti, pa na] gre pitat k »Štehanzli«, te pa še de tan lehko za jimi ceho plača, ki še da bole vrjeja, ki je lo resen. Zato pa jas pravin, ki bi dobro bilo, če bi se ojci v Marprogi naselili, že zavolo toga, ki še bi se nad mojin štacilnon s cimermanskoj farboj pa z žaj-fnooj še vida napis: »Zavarovalnca za ojce«. Pa bi jas neke polek zaslUža. Več driigokrat, če de kšeft šo! Se prporoča Nacek s Prlekije, »Zavarovalnca za ojce« no š'aciinar z žajfncoj pa cimermanskoj farboj v Marprogi. Modne novosti 1. Dopoldanski komplet iz temnoeelenega ve-lour-de-laina. Život je izdelan v obliki vestice s po-dolžnimi gubnimi sešitki in ima vstavek slonokoščene barve. Krilo sega skoro do polovice meč; celotna obleka je zelo preprosta in napravi vtis enostavnosti. — Plašč pušča samo '/e krila prostega in je krog in krog dvakrat prešit. Žepa sta našita. Ovratnik in zapestnika so iz ameriškega oposuma. 2. PI«ŠČ iz modrega tweda jc primeren za mladenke. Za vratom in v zapestju je okrašen z dihurjevo kožuhovino in jKida v zmernih zvončnstih gubah. Poševni našitki preko ramen in nad žepi mu dado videz dežnega plašča. 3. Cestni kostum iz železnosivega kamgarna. Posebni poudarek na sicer preprostem kostumu je veleovratnik, ki se da zatikati s koncema drug v drugega, ali ob toplem vremenu visi po prsih kot velikanski revirji. — Ovratnika in rokavi so obšiti z astrahanom. 4. Obleka za pisarno je izdelana iz pikčastega modnega blaga. Ima majhne reverje, neenako prerezane žepke in okras z gumbi na životu. Krilo pa Ima pnso v lokih, na kntero je prišito krilo z globokimi gubami « Gen ravnatelj J. Pehani: OB 30 LETNICI VZAJEMNE ZAVAROVALNICE Spomini na mlade dni so uam najprijetnejši in vse življenje se nam zde najzanimivejši. Tudi ob tridesetletnem jubileju Vzajemne zavarovalnice so nam posebno v mislih njeni mladostni dnevi: prve ložave. prve skrbi in prvi uspehi. Kot rojstni dan Vzajemne zavarovalnice lahko smatramo 3. december 1899. Sodni svetnik in advokat Ivan Vencajz jo ta dan /.bral pet narodnih delavcev in jim razložil svoj načri, da bi se ustanovila Vzajemna zavarovalnica. Izmed teh sta dva Se danes v odboru: kanonik Ivan Sušni k v funkciji predsednika in kanonik ,1. Šiška, član nadzorstva, tretji še živeči jo tovarnar Kard Pollak. Nova zavarovalnica je pričela poslovati javno 1 avgusta 1900. Priprave za delo pa so so vršile že od maja istega leta. Za pričetek se je vzela v najem mesečna soba v prvem nadstropju Reharjeve hiše na Rimski cesli. Bil som takrai edini nast&vljenec podjetja, vse v eni osebi- Ko smo pa pričeli z rodnim јк>-slovanjom dne t. avgusta, mi je bil prideljen kot sluga zvesti sodelavec zavarovalnice, še sedaj živeči Ivan Jakopič. Tedaj smo se tudi preselili z uradom v priUi&je Medijaiove hiše na Dunajski cesti, kjer je gos'o v al a zavarovalnica do pred mesecem dni, ko se je presolila v svoj lastni dom ob Miklošičevi in Masarykofvi cesti, na najlepši točki Ljubljane. Sprva smo imeli v najemu le malo sobo v pritličju z vhodom iz velike veže. Šele polagoma smo sc*«d četrtletja do četrtletja širili, stranke pa so se morale vedno bolj umikali, lako da smo slednjič pred preselitvijo imeli v najemu celo pritličje in del prvega nadstroja desne polovice obsežne Medijaiove hiše na Dunajski cesti 17. Naša zavarovalnica ni stopila v svet z nekim tipanjem, ampak z odločno gesto je neustrašeno pričela s poslovanjem. Saj poguma je tudi bilo treba! Zlasti ker so vse s tujim kapitalom delujoče zavarovalnice imele takrat že dodobra razpredeno zastopniško organizacijo, tako da ie bilo težko kosati se s njinvi. Značilno, da so jih pri tem podpirali ludi ljudje, ki so stali na strogo narodnem,- stališču. Pa čas je šel preko vsega. V tihem delu je Vzajemna zavarovalnica od leta do leta rasi 1 a ter ob svoji tridesetletnici lahko s ponosom gleda nazaj na svoje narodno, socialno in gospodarsko delo. Zanimivo za to poglavje naše zgodovine je poročilo »Slovenskega naroda* o drugi bilanci Vzajemne zavarovalnice. Takole pričenja: »Prišlo je že tako daleč, da jemljemo bilance različnih, h katoliški gospodarski organizaciji spadajočih društev in zavodov samo šo bojazljivo v roke. Navadno naznanjajo le bilance, da so se dotični zavodi za korak zopet približali svojemu koncu, da se zopet kje pripravlja katastrofa, ki povzroči veliko izgubo in spravi nekaj nedolžnih ljudi v nesrečo.^ Nato pisec analizira to bilanco, pa ne objektivno, ampak čisto svojevoljno. Zaključuje pa Članek takole: »Naše navedbe, sestavljene po izkazih, ki jih je obelodanila škofova zavarovalnica sama kažejo jasno, da se nahaja ta zavod v obupnem položaju, in sicer v takem, da se iz njega pri obstoječih razmerah skoro ne more rešiti. Nam se le smili ubogi kmet, ki se je pri tem zavodu zavaroval, kajti kadar pride dan poloma, oziroma dan plačevanja izgube, tedaj bo njega najbolj bolelo.« — Vse to je pač narekovala konkurenčna zavist. Še od drugod so sc slavile rednemu razvoju zavoda ovire. Ena teh je bila, da okrajne hranilnice, ki so bile povečini v nemških rokah, niso dovoljevale, da bi zavarovanci z vezanimi zavarovanji prestopili od kake druge zavarovalnice k Vzajemni. Pa tudi vse to je minilo. Ne samo to, ampak naš zavod je danes eden najbolj čislanih v državi in kot edini slovenski sploh vodilna zavarovalnica v Sloveniji. Se časi pač spreminjajo! Tekom časa se je naša zavarovalnica bavila 7, raznimi načrti, da bi razširila svoje poslovanje na čim več zavarovalnih panog. Ker je že po svojih inicijatorjih v smislu Krekovih idej in njegovo zasnove slovenske gospodarske organizacije bila v prvi vrsli namenjena koristi malega človeka, kmeta in obrtnika, se je zavzemala slasti za kmetijska zavarovanja; zoper požar, zoper lečo in zavarovanje živine. Oddelek za požar in zavarovanje zvonov proti razbitju jo uvedla takoj spečelka. ostale panoge ima zaenkrat 5e v načrtih, ki se bodo postopoma realizirali. Pač pa je z uspehom pričela gojiti življenjsko zavarovanje leta 1920, zavarovanje stekla leta 1928. Tudi načrt, da bi Vza jemno prevzela dežela obenem z uvedbo obligatnega zavarovanja za kmetska posestva se je tako dolgo oblikoval in preoblikoval, da ga je slednjič preprečila svetovna vojna. Podrobna organizacija akvizicijskega dela je za tisto razmere hitro napredovala, dasi je radi propada zavarovalnice IJnio catholica v letih 1901/1902 marsikateri zgubil vero v zavarovanje sploh. Le na Štajerskem smo sprva imeli težave. 7,e. tekom prvega poslovnega leta je bila organizacija razpredena ne samo po vsem Kranjskem, ampak ludi po Goriškem, Tržaškem in Istri, kmalu zateui ludi v Mariboru oz. Celju in od 1.1905 v Gradcu. Naglo napredovanje je dvignilo sloves našega zavoda tudi v inozemstvu. Dcčim sprva nismo mogli sklenili z nobeno pozavarovalnico ugodne pozavarovalne pogodbe, smo polagoma pričeli neprestano dobivati iz vseh držav Evrope bolj ali manj ugodne ponudbe. Izbrali smo izmeti njih vedno najugodnejše: najprej Prvo češko, nato Švicarsko v Zttrichu in končno iutenuoionalno na Dunaju, za življenje pa Buadealnnder Vera. A. G. Nismo hoteli s tem podati izčrpne zgodovine na!>e slovenske isavarovalniee, niti našteti mejnikov v njenem razvoju. Naš namen je bil le nanizati nekaj drobnih poditlkov iz bogate in zanimive gadovi ne našega zavoda. So to bolj osebni vtisi, ki nam ob hipnem pregledu tridesetletnega delovanja silijo v spominu v ospredje. Podrobno zgodovino Vzajemno zavarovalnice, vkolikor jc la ludi za širšo javncsl zanimiva in za zgodovino našega narodnega gospodarstva pomembna, bo obravnavala posebna knjiga, ki jo bo v kratkem iadal naš zavod. Pa ludi tu navedeni drobci dovolj pričajo o narodnem, gospodarskem in socialnem pomenu tihega in vztrajnega tridesetletnega dela Vzajemne zavarovalnice, ki je bilo kronano z bogatimi uspehi. Viden njih znak je naša nova palača, ki to v torek 7. t. m. slovesno blagoslovljena in svečano izrečena svojemu nameuu. o zavarovanju čim bolj poglobi in se znanje o zavarovanju čim bolj razširi med uašim narodom. Danes se v našth Šolah uči vse mogoče, samo o »»varovanju se ne govori, ki je povsem nepoznana stvar. Ako hočemo, da se nase domače zavarovalstvo dvigne na 0110 stopnjo, na kateri se v drugih kulturnih državah nahaja, potem se mora govoriti o zavarovanju ludi v šoli. odkoder bo smisel za zavarovanje prišel tudi tned narod. Tudi naša prosvetna društva morajo v tem pogledu storiti svojo dolžnost in za predmet svojim predavanjem pogosteje izbrati temo o zavarovanju. Na ta način je mogoče, da se bodemo približali zaželienemu ciliu, ko ne bo več posestnika, podjetnika, uradnika, delavca —- sploh nikogar, ki ne bi bil svojim potrebam primerno zavarovan. O pomenu zavarovanja Dr. jo-sip O pomenu in važnosti zavarovanja se med mišim izobraženstvotn malo razpravlja, med našim narodom se pa o tem skoro nič ne govori. Na zavarovanje se v splošnem gleda kot na običajno trgovino, ki se presoja s stališča, če in koliko do-naša dobička, ne oziraje se na velik njegov pomen v našem gospodarstvu, v sociialnem in nacijonal-neni življenju. Zato ni čudno, če so pojmi o zavarovanju v naši javnosti še dokaj nejasni in zmedeni, da ;e zavarovanje pri nas še razmeroma malo razvito, in da sc ne smemo prav nič čuditi, če se naša javnost rada zavzema za zavarovanca, če '.udi nastala škoda diši po špekulaciji. Prav pogosto se povdarja, da zavarovalnica le na i plača, saj je zalo tukaj. To so nezdrave razmere, ki jih je treba temeljito popraviti. Zavarovanje .igra važno vlogo v našem gospodarstvu. Za vsako gospodarstvo obstoja vedno možnost, da utrpi škodo in s tem zmanjšanje vrednosti in tudi dohodkov. Taka gosjiodarska škoda lahko nastane vsled prirodnih dogodkov, ki uničujejo človeški imetek kakor ogenj, toča. povodenj, bolezen pri živini itd., ali pa jo povzročijo nesrečni slučaji, ki se večkrat ponavljajo. Včasih pa je taki gospodarski '.kodi vzrok smrl ali zmanjšana delovna moč vslsd bolezni, starosti in onemoglosti. V vseh takih slučajih nadomešča zavarovanje nastalo škodo, ki bi sicer zavarovanca in njegovo rodbino hudo zadela ali celo gospodarsko uničila. Gospodarski pomen zavarovanja obstoja torej v tem, da onemogoča propad posameznega gospodarstva ter reši zavarovanca in njegovo rodbino pred izgubo irnetka odnosno dohodkov. Zavarovanec, čigar hiša je pogorela, lahko popravi škodo in mu ni treba ili beračit in iskat podpore. Neodvisen od ljudske pomoč' i o »»navezan na podporo javnosti gleda možato v prihodniost in si z lastnimi sredstvi, ki jih dobi kot zavarovalnino, zopet v postavi svoj dom in svoje gospodarstvo. Družina, kateri zavarovani oče umrje, dobi v zavarovalnini nov vir dohodkov za svoj natluijni obstoj. Koristi, ki jih zavarovanje nudi, se pojavljajo tudi že pred nastopom zavarovanega dogodka. Zavarovanec živi povsem mimo in ga ne mučijo moreče' skrbi, kje si bode v slučaju nesreče preskrb"! potrebni- denar. Vsled zavarovanja nastali mir in gotovost daieta zavarovancu možnost, da se z vsemi silami posveti svojemu poklicu. Marsikatero podjetje brez zavarovanja ne bi nastalo. Veliko spodbudo za delo daje zavarovancu zavest, da je družina tudi za slučaj njegove smrti preskrbljena. Zavarovanje sili k varčevanju in s tem k pametnemu in dobremu gospodarstvu. S tem, da očuva in ohranja obstoj zavarovančevega gospodarstva, tvori zavarovanje bistveno podlago za realni in personalni kredit. Kdo bo danes nudil kredit posestniku, t:i ni zavarovan. Kje naj najde kredit trgovec, čigar blago ni zavarovano vsaj proli požaru. Čim bolj je razvito zavarovanje, tem večji je na splošno kredit. Večja možnost kredita pospešuje podjetnost in s tem produktivne moči naroda ier povečuje njegovo bla-goslanje. Z ozirom na veliko gospodarsko važnost zavarovanja je nujno potrebno, da se vsaj najvažnejše vrste zavarovanja krepko razvijejo. V tem pogledu je še mnogo želeti. Medtem ko se je požarno zavarovanje pri nas še doka' razširilo, so druge panoge zavarovanja malo ali celo nič razvite. Naša mlada država je v svoji pretežni večini agrarna država. Glavni pknogfi kmetijstva sta živinoreja in poljedelstvo. Napredka v živinoreji si ne Derniastia . moremo misliti brez dobre zavarovalnice za živino I in uspešno delo pri poljedelstvu je izključeno brez zavarovanja proti škodi po teči in povodnji. Obe vrsti zavarovanja sla za napredek kmetijstva nujno 1 potrebni, a sla po svoji naravi iaki, da morala biti obvezni in da mora država vodstvo zavarovanja vz '.i v svoje roke ali pa vodstvo izročili zasebni ali autooomni ustanovi z zagotovilom subvencije za slučaj izgube. Potrebo po takem zavarovanju je spoznal že pok. dr. E. Lampe, ki je kot deželni odbornik vse pripravi! za deželno zavarovalnico za živino, a jc ustanovitev iste preprečil izbruh svetovne I vojne. Tudi bivši oblastni odbor ljubljanski se je pečal s to mislijo, ki se vsled ukinitve oblasti m j izvedla. Stvar države je sedaj, da se v interesu j našega kmetijstva glede omenjenih zavarovanj čirn-preje nekaj ukrene. Zavarovanje ima že po svojem bistvu socijalen značaj. Preprečuje gospodarski propad prizadele j osebe ali rodbine in onemogočuje popolno socijal-no uničenje. Ako bi bil vsakdo pametno in svojim I potrebam odgovarjajoče zavarovan, potem bi ne bilo toliko revščine, kakor io dostikrat vidimo da-j nes. Nesrečniki, ki jim je požar uničil njihova i poslopja, ne bi tavali od vasi do vasi proseč milodarov in marsikatera družina re bi trpela pomanjkanja in gladu, če bi se družinski oče pravočasno in primerno zavaroval za svoje življenje. Zavarovanje je najboljše preventivno sredstvo zoper revščino, za kar ie dokaz Amerika, ki javne preskrbe za reicže v pravem pomenu besede sploh ne pozna, stoječ na stališču, da mora vsakdo sebe in svojo družino s primernim in pravočasnim zavarovanjem preskrbeti. Vsled vair.osti zavarovanja v socijalnem oziru je gotove vrste pri ze!a država v svoje lastne roke odnosno jih ie prepustila autonomnim korj.ora-cijam ter zakonitim potom ustanovila obveznost do zavarovanja. V tem pogledu obsloja pri nas zavarovanje za bjlezen in nezgode, h kateremu so obvezani vsi delavci, ter pokojninsko zavarovanje za privatne nameščence. Z zavarovanjem je v ozki zvezi razvoj, napredek in pro&peh našega nacijonalncga gospodarstva. Vsak dober državljan mora stremeti za tem, da se ustvari čim jačje, močnejše in od tujega kapitala neodvisno nacijonalno gospodarstvo. V to svrho v veliki meri pomagajo zavarovalnice. One zbirajo kapital iz doseženih dobičkov ter iz pobranih premij, ki jih morajo kot premiiske prihranke nalagati za izpolnitev obvezncsfi napram svojim zavarovancem, katerim morajo ob dospelosti poravnati škodo odnosno jim izplačati zavarovalnine. Nabrani kapitali dovajajo zavarovalnice načemu gospodarstvu, ki ga rabi pri svoji produkciji in tako pospešuje razvoj in napredek našega gospodarstva. Jasno je, da to velevažno nacijonalnb nakigo za-morejo vršiti le domače z izključno domačim kapitalom poslujoče zavarovalnice. Tuje, inosiran-ske zavarovalnice le naloge ne morejo vršiti, ker odteka njih vsakoletni dobiček ter drag kapital, ki naj bi oplcjal naše nacijonalno gospodarstvo, v inozemstvo. V tem gospodarskem momantu obstoja ena izmed bistvenih razlik tned izključno domačimi in inoslranskiml zavarovalnicami. Iz zgoraj navedenih gospodarskih, socijalnih in nacionalnih razlogov mora imeli država velik interes za razvoj zavarovanja. Država mora ped-oirati zlasti razvoj vsakega domačega zavoda in mu iti v vsakem ozirt; na roko. Država je dolžna skrbeti za to, da se pojem Ponesrečenca si (Janko Mlakar.) Franc Kavka je bil baraba v cilindru. To za Kavko malo častno dejstvo je pred kakimi sedmimi let I ugotovil majhen bos opel poba prav takrat, ko ■sem Sol iz šole po Sv. Petra eeeli mimo Poltakove tovarne. Kavka je kolovrati! sredi cesie ter se nagibal zdaj nn desno, zdaj na lovo, kakor bi se ne bil mogel prav odločiti, na kateri plcčnik nhj kre.ie. Morila je pri krokanju pil dvoje vrst vina, in ga je lako eno vleklo na eno stran, drugo pa na drugo. Ram s seboj zadovoljen se je gumi po cesti, imel cilln ler na tilnik pomaknjen, krilil z rokami in veselo žvižgali Tu pride mimo bosopet paglavec 111 ga prijazno vpraša: »Znaš celo?c Pijanci so i>a nopreračunljivi ljudje tu rrnnc Kavka ie bi! ludi. Namesto da bi bil na prijazno vprašanje prijazno odgovoril, je fantu prisolil lako zaušnico, da se je kar opolekel- Ta nepričakovani odgovor je pa paglavca iz-nio lril. Na'prej je spravil meti se in Kavko potrebno razdaljo, poleni inu je pa na ves glas za-kHcal: »Baraba v cilindru«. >Tebc prav nič ne briga moj cilinder, smrkavec,« dejal je Kavka, ne da bi bil proti barabi protestiral in zavil v gostilno k Jerneju. Vsa stvar je bila zelo smešna, a ob enem žalostna, kajti Kavka je bil študent jurist. Sprva se ie bil posvetil medicini, pa ni imel ielodca za to. Ker mu je pri seciranju postalo vselej slabo so je krepčal s slivovko, lo pa v nekoliko preobilni meri, kajti nekoč bi bil skoraj zamenjal mrličevo roko s svojo. Ker je spoznal, da nI za medicino, se je lotjl jusa. Poleg tega so ie pa začel intenzivno bavltl s proučevanjem škodljivo«! alkohola na človeški organizem. Se pač ni mogel popolnoma ločiti od medicine. Slišal Sem, da je bil v Gorici profesor, ki je preiskoval gobe glede njih vžitnosli. Kuhala mu ph je žena. Sam je jedel samo liste, o katerih je bil prepričan, da niso strupene. V dvomu jih ie prepustil ženi, da je na nji poskusil, če so dobre ali strupene. Res, ljubce.niv soprog! Kavka pa ni bil tak O11 je poskušal in proučeval škodljivost alkohola na lastnom prgniiismu. Vsaj tako je trdil. Seveda svet ga je imel za pijanca. Kar nnenkrat pa je opustil tudi ta Š'udij in vstopil kot uradnik v zavarovalnico Kurešfek-. Franc Kavka ni danes več ne baraba v cilindru. ne pijanec, marveč spoštovan uradnik In abstinent. Vse lo je pa zasluga Jake šobe, čeprav nera-dovoljna. Jaka Šoba je špekulant. On špekulira z vsem, s čimer je mogoče špekulirati, celo z življenjem bližnjega. Dvakrai se uiu je posrečilo. Pri prvem, ki ga je bil v svoj prid zavaroval za življenje, je zaslutil 50 jurjev, pri drugem pa celo sto. Oba sta bila toliko uvidevna, da sta kmalu umrla, prvi po Ireh letih zavarovanja, drugi pa po polih. Pri Kavki se je pa Šoba »ašpekulirai. Nekei-ц dne je sedol v kavarni v družbi »travnika dr. Valentina Vrance, ki je bil Kavki nekaj v sorodu. Menila sla sc prav o teni nesrečnem študentu, ko prilomasli Kavka in prisede. Ravno prav, da te dobim, stric. Suh sem ko poper; daj mi za kake pol dvanajslorice likerjev. Fanl, ali se reo ne sramuješ pohajati brez dola in popivali po gostilnah in kavarnah? Ako boš tako delal, beS kmalu pri Sv. Kritu.« In če bom, kal pa lo komu mari?« zarohni Kavka in udari ob mizo. Dr. Vranca pa ne ljubi burnih priiorov. Zalo je vs al in zapustil kavarno. Cm nekaj Časa ga dohiti Šoba. »Ali še razgraja?« praša ga doktor. zavarovalnice Arh. France Tcmažič Dvo leti, dva meseca tu pol je od todnj, ko sc je začelo z izkopi za novo potUopje Vzajemne zavarovalnice. Pet tiseč kubičnih metrov zemlje in gramoza so cdktpali in oKožili delavci, preden ie dobila slav ba prostor za kleli in ležišča za temelje. Prvi temelji so bili zabetenirani ob Miklošičevi cesti. Do zime 1. 1923. je Stavba zjaslla do vrh pritličja. Tekom prihodnjega leta se je dvignila do strehe, lo ie tri in dvajset meirov nad cestnini hodnikom. Kleti sežejo do y>el metrov v zemljo. Pročelje je obloženo do drugega nadstropja ?. podpeškkn kamnom. Sedem sto pet deset kvadratnih metrov fasade je obložene s leni kamncmi in dvajset centimetrov je debel vsak kamen. Zgornji del fasade je bil sezidan iz domače vrhniške opeke, šest desel tisoč komadov te opeko pokriva obe pročelji in veže stebre z zidom. Slrcpcvi so skoro vsi iz železobelona, le meti stanovanjskimi sobami ležijo leseni stropniki na tra-verzah. Stavbo krije železobeloaska pbšča, krila s sirešno lepenko in z bakreno pločevino. Slavba inta dvoje stranskih in eno glavno stopnišče na vogalu. Stopnice glavnega stopnišča so iz kraškega kamna, visoke dvanajst do štirinajst centimetrov. Nosijo jih stebri vi poliranega podpečkega kamna, razvrščeni drug nad drugim od kleti do čelvte.ja nadstropja. Med stebri je postavljena ograja iz hrastovih stebričkov. Slene in stropovi so iz mavca. V pritličju so savni trgovski prostori in liišni-kovo stanovanje. V kleli je nameščena pod dvoriščem centralna kurjava, poti poslopjem samim pa skladišča, pralnice, drvarnice, kapela za turiste in telovadnica. V prvem nadstropju ima poslovne prostore Vzajemna zavarovalnica, in sicer ob Miklošičevi cesti sobe za predsedstvo, ravnateljstvo in tajništvo ler sejno sebo za ravnateljstvo in sejno dvorano za nadzorstvo. Ob Masarvkovi cesti je pa dvoje velikih dvoran za življenjski in požarni oddelek, knjigovodstvo iu matematični oddelek. Za uradništvo so ob dvorani nameščeno garderobe in toalete ločeno za moške ia ženske. V zgornjih treh nadstropjih so sama stanovanja. Vsako stanovanje ima rostorno in evetlo predsobo, veliko kuhinjo, popolnoma opremljeno kopalnico z gorko in mrzlo vodo, solnčno sobo i za služkinjo, primerno shrambo in stranišče s prod-prcsicrom. Razlika med posameznimi stanovanji je saino v številu sob, obrnjenih na ulico. Tako je dvoje stanovanj s šestimi sobami, dvoje s petimi, eno s štirimi, štiri s tremi in štiri z dvema sobama. Vsako stanovanje ima na južno stran dvanajst do pelnajst aieirov dolg hodnik. V podstrešju ima Vzajemna zavarovalnica arhiv, stranke pa podstrešne shrambe. Delo na stavbi so izvrševala sledeča domača podjelja: zidarska dela Ivan Ogrin, kamnoseška dela Alojzij Vodnik, mizarska dela Josip lložanec, kleparska dela Peter Žitnik in Remžgar & Snierkolj, ključavničarska dela Avgust Mjjrtinčič. tesarska dela Franc Martinec, pečareka dela Kalmus & Ogorelec, kiparska dela Ivan Pengov, steklarska dela Avgust Agnola, fasadna opeka 4otnik-Lenarčič, parkelna dela Alojzij Kane in Kotnik-Lenaroič, vodovodna dela L. M. Ecker & sinova, napeljava centralne kurjavo 5 Obnova ', napeljava elektrike A. Verbajs, napeljava plina Mestna plinarna, napeljava telefona Jugo-Siemens, ograja v glavnem stopnišču Franc Ravnikar, cementni izdelki I. Cihlaf, tapetniška dela Anton Ojster, slikarska dela 1. Letnar, E. šušteršlč, I. Kosali in I. Božič, pleskarska dela Martinec & Četne in Valentin Vojska, oprava v pcslovuih prostorih Javor«, Dogan in černe. asfaltna dela Anton Res. Slavba je bila grajena, izključno le z domačini materijalom, vsa dela so bila oddana le domačini tvrdkam, kar s ponosom zalrjujemo, ker je v Ioni podan dokaz, da »moremo tudi Slovenci sami pod-vnetl velika dela in jih iivesli prav tako častno, kar kor bi jih morda dovršil kak drug narod z večjimi sredstvi in bogatejšo tradicijo. •še. in zabavlja čez tebe in vso žlohlo. Nesrečni fant! Kaj misliš, da ga bo pijača res !?.ko kmalu pobrala? Saj je vendar navidez zdrav in trden.« Zdrav že, trden pa ne. Zdi se mi, da je nugnjen k jeiiki. Ako bo še nekaj le! tako delal, bo dobil dirjaječo. Ta ga lahko pobere v treh, šli-rih mesecih.- »Koliko let mu pa ti daš pri takem življenju?« -Največ štiri. Zakaj se pa lako zanimaš za to?« »Fanl se mi sinili. Tako mlad. pa bo moral lako kmalu umreti!« Šobin obraz je bil pa odkritosrčnejši od jezika. Zalo je dr. Vranca bral v njegovih' očeh pohlep namesto usmiljenja. Takoj se 11111 je posvetilo v glavi. Drugi dan gre h Kavki in ga najde izjemoma treznega s precejšnim moraličtuiu mačkom. V takem slanju je bil lant vedno dostopen za dobra besede. In ludi lo pol je bil. Razpravljala sta precej dolgo z doktorjem, in oba slu bila z uspehom razgovora zadovoljna. »Torej fanl, drši sek naročal je Kavki Vranca pri odhodu. S tem zagodeš ludi lenui Špekulantu lako, da jo br> pomnil. Tri dni pozneje dobi Šoba v kavami Kavko. Povabi ga v kot k samotni mizi, češ da se ima z njim nekaj važnega pomeniti. >Gospod Kavka, ste li že zavarovani za življenje?;: »Ne. — čemu pa to vprašate; ali sle agent za kako zavarovalnico?« »To ne. Kaj bi vi rekli k temu, če bi vas jaz zavaroval na lastne siroške? Vam ni treba druzega 4oritl, kakor da greste k zdravniku, vse drugo pa oskrblm jaz. Tudi premijo bom jaz plsčeval. Seveda, zavarovalna polica bo moja lasi.« »In po moji »mrli potegnete vi zavarovalnino?t »To je santo ob sebi razumljivo; zato sem pa tudi pripravljen nosili vse slroSke.« .»Sedaj vas razumem. Jaz naj se dam »vurn. vali v vašo korist, polem naj jo pa odkurlm kolikor mogoče kmalu k Sv. Križu VI bi radi tako rekoč Špekulirali 7. mojim žlvljejom.« Saj vas to nič ne slane. Ali sle kaj na slabšem, če se zavarujem?. »Nič; toda jaz hočem biti na boljšem. Vi boste imeli od mene dobiček, zato ga pa ludi jaz hočem imeli.« *Kaj pa zaliteva'e, če se puslito zavarovati?«. Da bom na vaše stroške pil, kar bo za vas v nekem oziru koristno; zakaj čim bolj pljančujem, tem hitreje pridete vi do zavarovalnine.« >Dr>bro,« pravi po kratkem premisleku Šoba. 7.a pijačo imate pri meni odprl kredit.« Slavim pa še en pogoj, gospod Šoba. Vi Špekulirale na mojo smrl, jaz pa na vašo. Zalo zahtevam pogodbo, s katero se zavežete, da boste plačevali zavarovalne premije do moje smrti, in da bo polica moja lastnina, ako vi umrjete pred menoj.« Ta pego) se je pa zdel Šobi prenevaren, in malo je manjkalo, da se niso pogajanja razbila. Naslednji dan gro šoba še enkrat dr. Vranco »konzultiral«. »Zapomni si šoba; ako bo Kavka Se tako naprej krokal, bo v petih letih, največ v petih letih, pri Sv. Križu. Ako se moje besode ne spolnijo, me lphko razglasiš za šušniarja in mazača, čeprav sem specijnliziran v jetlki.« Tako je slovesno zatrdil dr. Vranca, in tri ledne pozneje je bil Kavka zavarovan za dve slo jurjev v korist Šobi pod pogoji, ki jih ie stavil zavarovanec. Fant je potem kak mesec dni pil ln krokal na Šoblne stroške na žive in mrtvo; nato je pa poslal kar čez 110Č popoln abstinent iu stopil v službo, ki ki mu jo je preskrbel dr. Vranca pri zavarovalni družbi >KureJček«, Šoba plačuje z gnjevom v srcu in s kletvino v nslih premije. Kavka pa treunn z id, .»r: Ino dela in goji odkritosrčno željo, da bi preživel Šobo. Naj se mu »polni! GOSPODAR IN GOSPODINJA Več dohodkov iz sadjarstva Naše sadje, zlasti zimska jabolku, ima že od nekdaj velik sloves v sadni trgovini. In to po vsej pravici. Saj se glede okusu, arome iu trpežnosti lahko meri s pridelkom katerekoli druge države. Zato so pa naša jabolka važno izvozilo blago, ki doiiašu našemu narodnemu gospodarstvu lepe dohodke. Toda donašalo pa bi lahko še mnogo več, ko bi se splošnost, spričo ugodnih prilik, ki nam jih nudi naše podnebje, z večjim umevanjem oprijela raci-jonelnega pridelovanja sadju in ne bi čakala samo nn slučaj dobre letine, in ko bi pri tem bolj upoštevala zahteve novodobne sadne trgovine. Pn kljub prizadevanju poklicanih faktorjev, kljub neumornemu delovanju toz<. devnih organizacij in kljub posameznim lepim zgledom razmeroma le (»časi napredujemo. O tipiziranju in standariziranju pridelka je za enkrat še težko govoriti. Treba je najprej z vso silo in odločnostjo delati na to, da se s smotrenini sode lov a njem sadnega drevju kakovost pridelka /.boljša. dn sc bo pridelek pravilno spravljal, vestno razbiral in pri p r a v i 1 j a kup e i j o Za milijone sadja nami uničijo vsako leto razni zajedavci, ki jih premalo /.rtiramo. Tu bo treba najprej krepko zastaviti in vstrujno nadaljevati po zgledu vinogradnikov, ki nič ne oklevajo, ko je trebil vinograde -kropiti in žveplati. Pa spravljanje sadja! Ob slabih letinah, kakor je žal bas letos, se pojavlja med sadjarji posebno škodljiva in vse obsodbe vredna navada, da spravljajo /inisko sadje kar cele tedne prehitro. Na tu način občutno oškodujejo najprej sami sebe, ker izkupijo za blago mnogo manj nego bi dobili zanje pozneje, ko bi bilo popolnoma zrelo. Poleg tega pa kvarijo drevje in kratijo pridelek bodočih let. Narodno-go-spodarska škoda takega ravnanja je pn šc večja, ker se s tako robo, ako pride v promet, kvari v inozemstvu sloves našega sicer izvrstnega pridelka. Prerano spravljanje zimskega sadja bi moralo biti strogo prepovedano, oziroma za posamezne sorte lii bilo določiti termin, do katerega bi se ne smelo spravljati. Pozna zimska jabolka, (zlasti kosmači). bi morala biti v začetku oktobra še na drevju, šele proti sredi oktobra so popolnoma razvita. to»ej glede okusa in trpežnosti na višku ra/.voja. Začetkom septembra uli relo avgusta obrana ka-nadka nima nikake vrednosti, ker je brez okusa iai v shrambi zvene kakor cunja ali |vi zgnije. Drugu važna stvar, v kateri naši gospodarji še mnogo greše, je |«i način spravljanja. Splošnost še vse premalo uvažuje. da mora biti namizno blago brez na na k e. Tako pa bo le tedaj, ako ga skrbno oberemo in z njim prav previdno ravnamo pri prekladanju. prenašanju in prevažanju. Sto in stotisoče zapravijo, kjer sadje tresejo ali celo površno obirajo in |>oteni lahkomiselno pretresajo in prevažajo. Prav tako se večina naših sadjarjev še ne more odločiti, da bi sad je razbrala, torej vsaj ločila drobiž in pokvarjene sadove od čistih. Najraje speča jo kar vse skupaj, po ne pomislijo, da bi mnogo več dobili za pridelek, ko bi prodali samo izbrano robo, izbirek in pokvarjeno, bi jim j>a |>olcg tega ostal še za domačo rabo. Ljudje tako neradi ločijo n n -mi z no in ni oš t no sadje in si kar ne dado dopovedati, da je velika razlika v blagu in v ceni. Namizna jalx»lka so letos pni pridelovalen kg [X) 3, 4 Din in še dražja. Za tak denar jc treba vendar že nekaj nuditi. Mostna jabolka bi morala biti vsaj za polovico cenejša. Vsaj to bi moral vsak proizvajalec strogo ločiti in po tem vravnati kakovost in ceno. Prepričani smo, da bi se že pri sedanjem stanju sadnega drevja v dravski banovini s smotrenini obdelovanjem sadnega drevja, s pravočasnim in skrbnim spravljanjem in / vestno pripravo pridelka za kupčijo lahko pomnožili dohodki iz sadjarstva ne samo za stotisoče. a mpak za milijone. Vet. insp. Hugon Turk: Smrkavost (matleus) Že se je mislilo, da je imela zadnja svetovna vojna vsaj to dobro posledico, da so v tej vojni dobi zatrli strašno živalsko kužno bolezen smrkavost, znanstveno imenovano malleus. Toda poka-zaio se je, da je bilo to domnevanje lažno, prikazali so se zopet novi slučaiji te kopitarjem in človeku smrtno nevarne bolezni na raznih krajih in žalibog tudi pri nas. Ker je odvračanje in zatiranje te kužne bolezni silno težavno in na vse strani neprijetno in ker ogroža smrkavost ne samo kopitarjev (konje, osle, mule in mezge), ampak tudi človeka, je treba, da spregovorimo o njej na kratko. Povzročitelj te bolezni je gliva-cepLjivka, bacil in tros smrkavosti, katera se preneseta ali neposredno ali pa po raznih posredovalcih, okuženih predmetih, opremah, vpregah, napajališčih, koritih, škafih itd., katerih se je prijelo okužilo, izcedki okuženih živali iz nosnice, ran, izprhana ali izkaš-ljana sluz in slina iz nosa, grla ali pljuč, zelo nevarni so trosi, ki so nekako seme označene glive-cepljivke ter ostanejo v ugodnih razmerah, posebno v zemlji, dolgo let živi — kaljivi in torej nevarni za okužbo. Po sedežu bolezni razlikujemo nosno, pljučno in kožno smrkavost, kar pa je ista bolezen. Nosna in pljučna smrkavost kaže značilni nosni izcedek, ki se izceja navadno le iz ene same nosnice, je neogledne grde barve, dostikrat celo krvav ter se posuši ob robu nosnice v skorjaste hraste. Na spremenjeni nosni sluzni kožici se izpahnejo naj-prvo male, prosu podobne bulice, ki hitro razpadejo in se spremene v ugnjidice (ranice), katere se večajo, robovi se širijo, razjedajo na vse strani, ^o zatekli in mastno obrobljeni in imajo rumenkasto dno. Na teh razjedah se prikažejo hitro brazge in brazgotine, ki so zvezdnate oblike. Pod obolelo nosnico v medčelustju zateko mezgovne žleze in otipati se dajo trde, neboleče bule, ki so trdno priraičene na kost spodnje čeljusti. Pri pljučni smrkavosti se pojavi v daljnjem poteku bolezni naduha in suh, kratek kašelj in splošno hiranje in mršavost dlake, dostikrat je to začetek bolezni, vendar pa se začne smrkavost tudi naj-prvo kot kožna smrkavost; na spodnjih delili nog, pa tudi drugod se prikažejo butaste otekline, ki hitro razpadejo in koža je razjedena po ugnjidah (ranah), ki so zelo podobne onim v nosnici, rane »o zelo zamazane, gnoječe in okolica je zatekla. Začetkom ie dostikrat prav težko dognati bolezen in to je povod, da se smrkavost tako lahko raznese po svetu, zadostuje, da je bil smrkavi konj le mimogrede v kakem hlevu ali s kakim drugim konjem v dotiki, posebno pri koritu, jaslih in nesreča je gotova. Najbolj nevarni za prenos bolezni so konji s pričetno pljučno smrkavostjo K sreči so iznašli sredstvo, s katerim sc da brezdvomno ugotoviti to bolezen tudi v prvih pri-četkih in lo ic mallein, s katerim se napravijo preizkušnje po gotovih predpisih in živinozdravnik potem lahko spozna bolezen smrkavosti. To ie velika znanstvena pridobitev novejšega časa. Smrkavost velja še dandanes za neozdravljivo bolezen, tako pri živalih, kakor tudi pri ljudeh, vsi dolgoletni poizkusi so bili brezuspešni, prihajajo sicer glasovi iz Anglije, ki vzbujajo nado, cla se bo posrečilo zdravljen'e te strašne kužne bolezni. Za sedaj se odvrača in zatira smrkavost s tem, da se bolne in sumljive živali pobijejo, zdrave pa odstranijo iz okuženih hlevov in se za nje rabi orodje, posoda, vprega i. dr., ki ni bila prav nič v dotiki z holniki ali osuml enimi živalmi. Po tem pa sledi raUemeljitejša razkužba (desin-fekcija) prav vsega do zadnje trohice, ki bi mogla raznašati okužilo bolezni. Strašno je, če se bolezen prenese na človeka. Menda je ni grozovitejše in hujše in primerjati bi se dala gobavosti s hitrim potekom. Dokler so vrhna koža in sluzne kožice pri človeku nepoškodovane, ni še toliko nevarno; namanjša ranica, mali vbodljaj,' ki ostane za naše oko ie nevidno, pa zadostuje, da prodre bacil smrkavosti v obtok človeške mezge in krvi in okužba je gotova, ž njo pa tudi strahovita smrt. O poteku bolezni pri človeku spregovorimo posebej priho-dnjič Za danes moramo le še opoziriti na določbe zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni iz leta 1928., ki v č'enu 60 predpisu'e natančnejši postopek zoper sm'kavost, kakor ga imajo tudi vse druge države kulturnega sveta. So stroge, pa neobhodno potrebna odredbe, ki prizadetim povzročijo nepriike in st>oške, vendar priskoči državna oblast na pomoč, če se bolezen ne prikriva, temveč tako] in brez odloga prijavi okrajnemu glavarstvu ali županu, Mvinozdravniku, orožnikom, da se potem ukrene vse, kar zakon predpisuje Pravočasna prijava bolezni ali utemeljenega suma bolezni je torej nad vse važna pri zatiranju te kužne bolezni in se je ne sme nikdar zamuditi, da k nesreči ne pride še huda kazen. Kako odstranimo madeže? Nn velesejmu, pa tudi sicer večkrat, srečamo zelo zgovorne prodajalce, univerzalnega sredstva za odstranjevanje katerihkoli madežev. Prepričevalnega prodajalca spraviš z lahkoto v zadrego, samo [»nudi mu. naj odstrani madeže, ki so različnega izvora, tako n. pr. nekaj takih, ki izhajajo od tera, kol o nt a za; nekaj od črnila, rdečega vina; nekaj od kave, kakava. In moža, ki ima sicer tako siguren nastop s svojim univerzalnim sredstvom, prisiliš kaj kmalu, dn obmolkne popolnoma. Kdor je le nekoliko proniknil v oni del kemične vede, ki razpravlja o raznih topilih, to je o sredstvih, katera raztapljajo razne snovi, ve, da univerzalnega sredstva za odstranjevanje madežev ni. Pri odstranjevanju madežev z naših oblek, uporabljamo običajno bencin. Največkrat tudi pravilno postopamo, ker najpogosteje imamo na obleka'! razne maščobne madeže, katere napravlja prah posebno vidne. Mast bencin zelo dobro raztaplja. Velikokrat pa nas bencin razočara, ker kljub trudu, ki smo ga'imeli s čiščenjem, zapazimo čez nekaj časa, da je madež sicer izginil, toda v okolici imamo koncentrične pegaste kroge, in obleka je še bolj nakazana. Vzrok teh kolobarov tiči v sestavi trpežnega bencina, ki sestoji iz raznih frakcij z različnimi vrelišči in gostotami. Radi neenake kapilarne raztezljivosti posameznih frakcij, se iste razprostrejo po obleki različno daleč. Bencin izhlapi, ostane pa raztopljen madež, ki se je sicer nekoliko razredčil, je pa zato razprostrt j>o večjem delu blaga. Spočetka teh kolobarov včasih niti ne opazimo, ko pa se nanje posede prst, so vidni. Neuspeh takega odpravljanja madežev izhaja od nepravilnega čiščenja z bencinom. Ponavadi ljudje na mastno mesto bencin ali kar ulijejo, ali pa drgnejo madež s krpo, ki je prepojena z bencinom. Mast se v bencinu raztopi in se г bencinom vred razprostre po obleki. Če hočemo uspešno pi-stiti z bencinom, moramo podložiti pod mesto z madežem ruzne snovi, ki vsrkavajo bencin г raztoji-ljeno maščobo. Taka sredstva so glina, kreda, kaolin, kremenica, pivnik itd. Po izhlapenju in po-sušenju bencina, odstranimo tudi ta sredstva. Tako ponovimo čiščenje nekajkrati s svežo glino, kredo, ali sicer snovjo, ki jo uporabljamo pri odstranjevanju. Včasih je zelo potrebna vztrajnost in jia vzeti si je treba nekaj časa, da je madež res popolnoma odstranjen. Ostanke krede, gline itd. odstranimo po končanem delu s krtačo. Pri volnenih oblekah se dajo sredstva, ki vsrkavajo bencin, ne samo pod obleko, temveč tudi na madež sam. Najbolje je, da se pripravi iz teh sredstev in iz bencina nekaka pasta in se jo razprostre prst na debelo pod in na madež obleke. Ko bencin iz paste izhlapi in se pilita posuši, j)onovimo oblaganje z novo pasto; tako ponavljamo toliko časa, da smo popolnoma odstranili masten madež iz blaga. Kolobari bencina se lahko nekoliko zmanjšajo, ako okolico madeža dobro namočimo z vodo, ker v vodi se ne raztaplja bencin in ne mast ter se tako ne moreta razširiti po blagu. Veliko madežev pa nima svojega izvora v masti, za take madeže bencin največkrat odpove. V slučaju, če vemo, kako je madež nastal, lahko določi kemik v pretežnih slučajih najprimernejši unčin odstranitve madeža, če pa vzroka madeža ne vemo, je zelo težko izslediti primeren način izčiščenja zamazanega predmeta. Zelo kočljivo nalogo v odstranjevanju madežev so izvršili trije nemški kemiki leta 1883. Kdor se je nekaj časa mudil v Monakovem, gotovo m j>rezrl spomenika, ki so ga zgradili Monakovčnni, I/ibiegu, očetu moderne organske .kemije. Ta spomenik je bil leta 1883. močno poškodovan jk> pre-drznežu, ki je moral biti precej podkovan v kemiji. Lep mramoruat spomenik je polil z raztopino sre-brovega nitrata in kalijevega permnnganata. Raztopina srebrovega nitrata povzroča na svetlobi temne, skoraj črne madeže, ki se le stežka odstranijo. Kalijev permanganat pa barva temnorjavo. Ako pomislimo, da je marmor po svoji sestavini kalcijev karbonat, katerega razkroji vsaka še tako slaba kislina, n. p. ocetaa kislina in celo ogljikova, če dalj časa učinkuje na marmor, ter da je obdelan marmor zelo porozen, v katerega lahko predrejo par milimetrov globoko temni kovinski oksidi, si moremo predstavljati, kako stežka so bili madeži odstranljivi, ne da bi se kaj pokvaril spomenik. Naloga, da očistijo spomenik, se je izročila treni slovečim kemikom. Ko so ti ugotovili izvor madeža, so pričeli s podobnimi, umetno napravljenimi madeži poskušati v laboratoriju Opiraje se na analitično dejstvo, da se srebrov in manganov sulfid raztapljata v raztopini cijankalija, so najprej na i>oskusnih ploščicah skušali s pasto iz kaolina in amonijevega sulfida spremeniti okside v sulfide. Potem so si priredili drugo jiaslo iz kaolina in cijankalija ter pokrili z njo marmornate ploščice, ua katerih so imeli sedaj sulfide srebra in mangana. Po odstranjenju paste, prepojene s ciankalk.em, so ugotovili, da so srebrove in manganove spojine izginile brez sledu. Popolnoma na podoben način so potem izčistili Libiegov spomenik, tako da je bil po končanem čiščenju popolnoma nepoškodovan. Iz opisanega primera je razvidno, da je čiščenje in odstranjevanje madežev težka in komplicirana naloga, zlasti ako nam ni znan izvor madeža. Skoraj vedno je treba različne madeže na svojstven način odstranjevati. Napraviti je treba predposkuse; tako ni dobro z vsakim sredstvom, čeprav ga kemik ali lekarnar priporoča, takoj na obleki skušati odstraniti madež, temveč prej je treba spoznati učinek kemikalije na blago, zlasti na barvo. Ker kaj pomaga še tako dobro sredstvo, če nam pa spremeni barvo obleke, n. pr. ako blago znatno osvetli. V takih slučajih se napravi poskus s sredstvom na koščku istega blaga, če tega ni, pa na nevidnem delu našega oblačila, n. pr. na notranjem delu ali na obrnjenem ovratniku itd. Veliko vaje je treba, da se s sigurnostjo najde pravo sredstvo, še več vaje pa, pri postopanju s sredstvom. Zgoraj opisani način čiščenja maščob z bencinom je enostaven v primeri z drugimi sredstvi in pri madežih, ki ne izvirajo od maščob. JEDILNI LISTI ZA OKTOBER Nedelja o. oktobra. 1. Goveja juha z rezanci. — 2. Kuhana govedina, posiljeno zelje in prazen krompir — 3. Če-špljeva poganca iz kvašenega testa. Ali: 1. Kostna juha z jeternimi vložki. — 2. Boeuf a la mode (pečena govedina v omaki), pražen riž in mali krompirček. — 3. Jabolčna kaša iz krhkega testa. Ponedeljek 6. oktobra. 1. Navadna kruhova juha. — 2. Duveče (t. j. samostojna jed).1 — 3. Mešana solata s trdo kuhanimi jajci. Torek 7. oktobra. 1. Francoska juha. — 2. Nadevana paprika v paradižnikovi omaki in krompirjevi vložki. — 3. Jabolčni vlivanci. Sreda 8. tl. jbra. 1. Goveja juha s testenim grahom. — 2 .Goveji zrezki z razno zelenjavo kakor, pražen korenj-ček, praženo zelje, mali krompirček in par kislih kumaric. — 3. Sveže sadje. 1 Duveče (za 6 oseb). 15 dkg masli, 10 dkg čobule, 50 dkg svežega svinjskega mesa, 6 zelenih paprik, pol glave ohrovta, 25 dkg krompirja, 0 zrelih paradižnikov, 30 dkg riža. V masti spražimo čebulo in na kocke narezano meso, ko postane napol mehko, pridenemo na rezance narezano zelenjavo t. j. papriko, ohrovt in krompir. Ko se zelenjava na pol zmehča, pridenemo oluplijen in na kocke narezan paradižnik, potem primešamo še že prej spražen riž. Vse skupaj zalijemo s slano vodo ali juho in pustimo, da pokrito vre še kake pol ure. (Gotova jed je tako gosta kakor rižota.) Četrtek 9. oktobra. 1. Ječmenček na juhi. — 2. Prekajena svinjska reberca, kislo zelje, pražen krompir. — 3. Lahki flancati. Petek 10. okto. a. 1. Jabolčna juha z opečenimi zemljami. — 2. Patližan s paradižnikom na srbski način in za-beljen krompir.' — 3. Rižev pečenjak z jabolki. Sobota 11. oktobra. 1. Riževa juha. — 2. Govedina, sladko zelje s krompirjem. — 3. Češpljevi cmoki. 5 Patližan (Malancani). Vie litra olja, čebula, peteršilj, češenj, noževo špico paprike, 3 srednje velike malancani, 7 paradižnikov, sol. Osnažen patližan narežemo na kocke, nasolimo in pustimo pri miru pol ure. Paradižnik olupimo in narežemo na kocke, čebulo, češenj, peteršilj drobno zrežemo. V kožico denemo olje, ko postane vroče, pridenemo pripravljeno čebulo s peteršiljem, česeoj in papriko, nato takoj patližan, ter pustimo pražiti 10 minut. Potem pridenemo paradižnik, dobro premešamo in pustimo pokrito pražiti eno in pol ure. Sol pridenemo po okusu. Jed mora biti bolj gosta, vendar ako je pregosta, prilijemo nekoliko juhe in vode, ko prevre, je gotovo. NoIvcClo izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajllrane od najceneje do najdražje in sicer sive, rujave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino STANKO FLORJANClC Lfubliana Sv. Petra cesta 35 Zdravniška posvetovalnica* (v zadevah splošne in socialne medicine ter higiene) Za uvod Da smo si na jasnem že iz jiočetka! Motiš se. ako meniš, da li la iSlovenčev razpredel nadomesti zdravnika v vsaki tvoji bolezni in potrebi. Ker nočemo nikomur škoditi, a želinio mnogim pomagati, treba uvodnega pojasnila o smernicah in obeeau te naše posvetovalnice. Zdravljenje bolezni na daljavo, po pismih ha časopisnih člančičih ni resno, pa tudi ne vestno početje. Medicina ali zdravstvena veda je silno ob« sežna in neznansko globoka; ni ga učenjaka, ki bi obvladoval vso njeno prostranost ali ki bi prodrl de njenih globin. Zdravljenje samo, ki te najbolj zanima, je zelo zamotana zadeva, ki se da smolrne razvozljati samo na tak-le način. Ista bolezen se javlja pri različnih ljudeh kaj različno, zato se ista bolezen zdravi na različne načine. Kdaj veš zanesljivo, katera bolezen je vzrok tvojim motnjam ali nadlogam? Morda je tvoj glavobol znak kake bolezni v glavi ali je samo daljni odmev motenja v prebavilih ali drugem drobju? Kaj vse tiči za trganjem, kašljanjem, potenjem ali cele vročnieo! Da se pravilno ugotovi dejansko stanje, treba med bolnikom in zdravnikom ozkega in neposrednega slika. Ni dovolj, da razložiš zdravniku svojo težave, zdravnik hoče po navadi poizvedeti kai več od tebe, tudi malenkosti, ki si jih sam komi^ opazil in podrobnosti, ki se zdo tebi no važne. Nato te preišče, pri vsaki resnejši bolezni ne samo belili del ampak tudi vse telo, morda pregleda tudi katere izlečine ali s kako posebno pripravo opazuje jiosamičiie dele in delce tvojega telesa, časih te mora celo kaj časa opazovati, ker se pokaže prava narava Tvoje bolezni šele tekom razvoja, naposled napravi razpoznavo (ali diagnozo) bolezni ki je torej na zdravniški izobr.izbi sloneči miselni sklep na podlagi tvojega pripovedovanja in zdravnikovega ugotavljanja iu opazovanja. Ako treba že za razpoznavo bolezni tolikanj brkljanja, ni zdravljenje (ali terapija) nič lažje. Vzorno zdravljenje se ravna po načelu! j cito, tuto, jucunde, ali po naše: hitro, varno in pri-j jetno. Stara izkušnja jiravi: Omni morbo suum re-] niedium, ali po naše: za vsako bolezen svoje (po-I sebno) sredstvo. Vsaka bolezen se da uspešno zdraviti na vež i liučinov, ni pa vsak način za vsakega bolnika pri-: meren. Dober zdravnik je tisti, ki zna v danem primeru bolezni po zgoraj omenjenem načelu izbrati najučinkovitejše sredstvo in najbolj zanesljiv način zdravljenja, za kar 11111 treba obširnega znanja, lastne izkušuje, bistrega opazovanja ter neke prirojene ! spretnosti ali darovitosti. Da se izognem kasnejšemu ponavljanju in raz-I laganju, naštejem glavne načine zdravlje-! n j a : Zdravila (ali 111 e d i 1: a 111 e 111 i) v ožjem ' pomenu besede, so v rabi od pamtiveka; njih število je nepregledno, zlasti cdkar se je polastila te panoge kemična industrija. Radi jiriznavamo, da smo dobili od te strani premnogo izvrstnih lekov, a ugotoviti moramo neveselo dejstvo, da postaja preobilje kemičnih proizvodov v gospodarskem in zdrav-I stveneni pogledu nevarno. Koliko denarja se potrati i in koliko zdravja se pokvari radi nepotrebnih in I po reklami vsiljenih zdravili Stara domača zdravila gredo v pozabo. V lej posvetovalnici se bomo ozirali najprej na domača in preprosta sredstva, ki mnogokdaj ne zaostajajo v ničemur za reklamnimi novo-j tarijami. i Zdravljenje z zdravilnimi vodami po raznovrstnih kopališčih (b a 1 n e o t e r a p i j a) in J zdraviliščih z zdravim podnebjem (klima-, t o t e r a p i j a) dobiva dandanes poleg preizkušene i učinkovitosti tudi znanstveno utemeljenost. Naša do-| niovina ima čuda mnogo le vrste zdravilnih zakladov. In vendar nosijo naši ljudje brez potrebe svoj in naš denar v tujino! Zdravljenje z vodo (h i d r o t e r a p i j a) ima veliko vrednost, žal, da nimamo še nikjer v domovini pravilno in popolno urejenega zdravilišča z naravno vodo. Marsikaj se da napravili sevč za silo tudi v ne preskromnih razmerah doma ali kje na prostem. Voda, zrak in solnce so prirodni činitelji, ki jih človeštvo rabi podzavestno in zavestno že izza davnine za vtrjevanje zdravja in zdravljenje bolezni. To fizikalno zdravljenje (ali fizikalna terapija) je dobilo po znanstveni utemeljitvi v današnjih dneh silen ugled. Poleg pri-rodnih činiteljev se uporabljajo dandanes umetna sredstva in čudovite naprave za obsevanje iu ogrevanje telesa, najraznovrstnejše oblike električnega toka služijo zdravljenju. Nepregledna je vrsta mehaničnih priprav, ki imajo upravičeno zdravilno vrednost. Kirurško ali sploh operativno zdravljenje je dobilo dandanes tudi v najširših krogih zaupanje ne samo radi razvite tehnike v operiranju, marveč tudi zavoljo brezbolestnosti in zanesljivosti, da se operacijska rana ne okuži. Vedeti pa treba, da se mnoge bolezni dajo ozdraviti samo z operacijo, a da se vsaka bolezen ne da ž njo odpraviti. Zdravljenje z duševnimi činitelji (ali psihoterapija), znana pod raznimi oblikami že izza davnine, dobiva čimdalje večji razmah, ker se dajo premnoge bolezni na la način uspešno odpravljati. Mnogo je načinov takšnega zdravljenja, tekom časa pridejo po vrsti vsi v razgovor (od avto-sugestije do psihoanalize). V tem razpredelku bodo odgovori na jasna in pametna vprašanja, nasveti iz splošnega zdravstva, splošne smernice za uspešno zdravljenje, še bolj pa za preprečevanje in odvračanje bolezni, za zdravstveno pomoč gmotno šibkim slojem našega naroda (ki so žal, v večini), in za zdravstveno p r o s v e t o. Radevolje priobčimo tudi vse pametne pomisleke in ugovore proli našim izvajanjem in še rajše samostojne predloge oziroma pobude za povzdigo zdravstva in higiene! Torej — v boijcm irnenul * Otvarjamo »Zdravniško posvetovalnico« v nedeljskem »Slovencu«, ker upamo, da bomo mnogim našim čitateljem s tem izredno ustregli. »Posvetovalnico« bo vodil priznan zdravnik velikega slovesa, ki bo vešče in strokovno obravnaval vprašanja, ki jih bodo sprožili cenjeni čitalelji. Vprašanja naj bodo naslovljena 11a: Uredništvo *S 1 o v e n c a« (Zdravniška posvetovalnica). I. Ogrin: Za našo obrt V naši najvišji korporuciji, Zbornici za | trgovino, obrt iu industrijo se vedjio povderju, j kako velike vužiMMti je to, (Ui ostane Zbornica skupaj, torej vse tri panoge: trgovina, obrt in industrijo. Res imajo vse tri pultogc veliko ! stvari skupnih, vendar jih še ne moremo smatrati ш popoten gospodu r::ki svet, ker jc treba n pošte v« ti še <1 \ <• drugi panogi: doki vsi vo in kmetijstvo. Če bi bil,- so te pmrogo, bi imeli popolen gospodu r »k i purliiimrnt: potom bi se ros dalo govoriti o zaokroženem gospodarstvu. •Seveda bi vsaka teh panog iimtlu tudi svoj lasten delokrog za reševanje svojih zadev. Današnja Zbornicu je sestavljena iz 24 tisoč obrtnikov, nad 10 tisoč trgovcev in 400 do 500 industrijce.v. Če. govorilno o d nižini treh otrok, moramo priti do prepričanju, da jc za otroka-obrtiiiika treba več pužnic in nege. To pa ne sinno radi tega, ker je obrtni stan najštevilnejši, temveč jo tudi najvažnejši in najgloblji' posega v skupnost iMtSegu gospridnrsha. Obrtnik jo k\as, iz katerega naj se razvije velika obrt in industrij«. Če ta dobro uspeva, uspeva dobro tudi trgovec. Obrtnik vzguja naraščaj šo za marsikatere drugo panoge in obrate kakor li. pr. za industrijo, promet, vojaštvo itd. Zato jc važno, dn Zborniku tudi iz la-stnili sredstev stori nekaj več ravno za obrtniku. Zastopstvo obrtništva v Zbornici je zahtevalo nekaj več kredite, i/, katerega bi se naj storilo nekaj za strokovni nuprodek in za povzdigo obrtnega stanu. Te kredite si jc zui stopstvo sn m o izvojevalo kot svoj upravičen delež. Zato ni odobren jc teh kreditov ni kaka mi luščim«. Zdi se mi potrebno naglusiti to stvar še s sledečega stališča: Odkrito moram povedati. Ivan Mohorič: da Zbornica posveti veliko, -suincziiili panog naše industrije, Imamo veliko 1 ustnega kapitala, ki ga vsepovsod ponujamo, sami pa ga premalo izrabljamo, Naši mali ljudje so pridni in podjetni, sunio voditeljev, pod Opre in kapitala jim je treba. Ne smem zaiuolčuti, da jim je. tudi potreben pouk o varčevanju. Tega vsega pa obrt danes uinui, saj ne v do-voljni meri. Če |iu stavijo zahteve, niso te za-Iiiteve enostranske, ali nam i jene proti celota, ammik ravno nasprotno. Mislim. dn je tudi io terbn enkrat povedati. C litru pueta, boni atniftf Kdor bi to napačno razumel, ne po/.uu duhu času, sni vidimo, kako krvavo nam je potreben uaurcdek, pojdimo se le učit k našim sosedom, kako leno je že napredovala njih obrt. Upravičena je naša bojazen, da bomo težko boriti sc s tako močno inozemsko konkurenco iu du bomo nazadovali, če ne začnemo čimprej obsežnega obrtno pospeši:vulnegu dela. Dn se doslej ni moglo toliko storiti, je dovoli vzrokov. Гге1к1 bo obfiežnib pripru> iu tudii Zbornica'bo moral« storiti še mnogo. Zbornica si je še pred leti postavila obsežen program. Če ца doslej ni pfWK>ltioniu izvedla, je to dokaz, da je |K)ti'ebim tudi izvedba tcinc-Ijite reorganizacije njenega "aparata. Treba bo torej še mnogo dela /,u pov/.digo naše obrti in tu bodo morale sodelovati tudi druge panoge. Tak naj bi bil sol'dnrfzepl, kakor ga razume obrtnik. Gospodarsko sodelovanj balkanskih držav Po znaui ženevski svetovno gospodarski konferenci pomladi 1. 1927. je bilo splo.'no mnenje, da bo prišlo do večjega gospodarskega sodelovanja med posameznimi državami. Toda pokazalo se je ravno nasprotno. Da bi mogle po3tbno male države ščititi svoje interese proti velikim industri:skim državam, so se poskušale organizirati v več;e interesne skupine. Tako je prišlo do konference v Bukareštu in Varšavi in naiavni nadaljnji korak je panbalkanska konferenca v Atenah. Potreba sodelovanja se opaža že dalj časa in žbližanje bi se moralo vršiti v dveh smereh. Prvo bi bilo treba, da se balkanske države glede svojih potreb produkcije itd, vza.emno spcpolnlujejo in v prvi vrsti uvažajo iz drugih balkanskih držav in naravno, da izvažajo predvsem v balkan'ke države. Druja smer pa bi bila skupno nastopanje za zaščito skupnih gospodarskih interesov, posebno, kar se tiče izvozne trgovine v izvenbalkanske države. Teoretično so ta načela pravilna, toda vprašanje je, kako se bodo uvel,avk'a v dievncm gospodarskem življenju. Vprašanje je tudi, če bi se mogli doseči na podlagi mu tilateralnega sporazuma bol ši uspehi, kaor jih daje do sedaj khvzula brezpogojne neomejene in največje ugodnosti. Pričakovanjem bo zadoščeno, če bo prva balkanska konlerenca stvb-rila pogoje za stalno delo pri zbližanju balkanskih narodov. Kakor danes kaže, se balkanski narodi med Sabo v gospodarskem krogu malo poznajo. Tu je naravno potrebna inlenzivnc ša prrp-^anda. Vse balkanske države tvorijo področ e ca. 800.000 kv. km, torej več e kakor Italija in Španija. Kot kon-sumno področje pa predstavlja Balkan 45,000 000 ljudi, katerih potrebe dnevno narašča o. Vpcšte-vati je še treba, da je bil Balkan na bolj prizadet v svetovni vo'ni in da se šele sedaj pripravlja veliko, mirnodobno delo. Vse balkanske države grade železnice, izkoriščajo vodne sile, vrše veliko notranjo kolonizacijo in polagoma že začrn'ajo in-dustrijelno predelovati domače sirovine, tako za notranji konsum kakor za izvoz. Toda vsa dose- danja dela so šele začetek onega, kar potrebuje gospodarski napredek in razvoj Bal.:: na. Ker imajo vse balkan ke države dovolj morske obale, se ni polagala tolika važnost na suho-zeroski promet, Jasno jc, da fc mora v me ah 400 do 500 km, čez katere vodi sedaj samo ena železnica, zgraditi v kratkem večte število . eleznic, kar bo povečalo medsebo ni promet To ve ja za zveze med Srbijo in Romunijo ter med S b:jo in Bolgarijo. Potrebne so nadaljnje komunikacije v južni Srbiji proti Grčiji in Alb: ni i. Trgovinski promet med balkan kimi državami ni razvit. Po podatkih Društva narodov je odpadlo 1. 1928. od vsega bolgarskega uv-za na balkanske države 2.4%, od izvoza pa 15%. Samo Nemčija pa je udeležena pri uvozu z 21.2%, pri izvozu pa s 27.9%. Balkanske driave dajejo 15 3% grškega uvoza (Severnoameriška uni a 16 3%), jeml.ejo pa samo 2.2% izvozu. Uni a *0%. Pri alran kem uvozu dajejo balkanske države 11.7% (Italija 4S.3 %), izvoza pa jemljejo 21.3% (Itali a č0.'<%). V Jugoslaviji smo 1. 1929. izvozili v balkanske države 22.2% (sama mala Avstri a 17.5%), uvažali pa smo iz njih za 3.6% (iz Avstrije 17 5%). Najvažnejši izvezni predmeti so bi'ii Albanija: sirove ko2e, sir, ja>,ca, drobnica, olivno olje, sirova volna in o.ive. Grfi a: iobak (51%), sušeno grozdje, vino. Bolgarska: tcb?k (36%), jajca in repično seme. Romunija: bencin, stavbni les, koruza, ječnem, pšenica, nafta itd. Jugoslavi a: stavbni les, živina, jalca, koruza in pšenica. V uvozu so na prvem mestu tekstilije: Romunija 30%, Grčija 15 2%. Uvoz žita predslavl'a 20% v ega giškega uvoza, uvoz v Alhani'o pa 9 1%. Nadalje so važni uvozni predmeti kovine in stroji. Promet med balkanskimi državami bi se dal povečati v trgovini kmetijskih proizvodov, živine, produktov kmetijske industri e, po-ebno sladkorja in mineralnih oli. V ostalih skupinah pa bodo balkanske države še nadalje navezane na uvoz iz industrijskih držav, v katere bedo morale še nadalje izvažati presežke svoje produkcije. Velik padec cen v septembru Narodna banka je pravkar objavila svoj indeks veletrgovinskih cen za mesec september 1930 (1926 — 100). Iz tega indeksa se vidi, da so cene v septembru izredno občutno nazadovale v vseh strokah, najbolj pa cene kmetijskih proizvodov, kar je v zvezi s padcem cen žita. Cene v posameznih skupinah so sledeče: julij avg. sept. rastlinski proizvodi 96 7 93.9 78.0 živalski proizvodi 97.7 96.7 95 6 mineralni proizvodi 89,1 88 6 88 4 industrijski proizvodi 80.2 79.7 78.2 skuoni indeks 88 8 87.7 82.8 Po skoku v mesecu juliju je indeks v avgustu nazadoval, v še večji meri pa je bilo zabeleženo nazadovanje meseca septembra. Tako velik padec cen že dolgo časa ni bil zabeležen, Do padca je prišlo zaradi znatnega nazadovan a cen pive skupine, katere indeks je padel skoro za 16 točk. Posebno velik padec cen suhi'i sliv, v tem indeksu se prvič upoštevajo letošn e slive, p:kmeza in fižola, za tem vseh cerealij, razen rži ii> konopelj. Rž, seno in vino so ostali nesp emen eni. Žival ki proizvodi so se pocenili v ceiem za 1 točko. Na eni strani so padle občutno cene prašičev, ovac in ovčjih kož, nadalje tudi masti, toda ta padec je bil nadeknaden, ker so ccne volov, govejih kož in jajc narastle, pri perutnini pa ni bilo sprememb. Industrijski indeks ie padel za poldrugo točko, in sicer radi nižjih cen posebno olrobov. nadalje opeke, moke, sladkorja in bombažnih proizvodov. Med industrijskimi proizvodi so pa i;točasno narastle cene podplatnega usnja in boksa, dočim so cene drugih industrijskih proizvodov ostale nesp emenjene. Indeks mineralij jc skoraj popclnoma nespremenjen. Razglas o licitaciji. Kr. banska uprava Drav-4ke banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem raznih del pri zgradbi uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Rakeku I. javno pismeno oferlno licitacijo na dan 4. novembra 1930 ob 11 v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) nn vsote odobrenega ororačun, ki znaša 1,704.004 37 D n. Prvo Jugoslovansko *ajčiere|sko društvo v Mariboru In Katoreks klub v Mariboru sporočata, da sta se razšla. Poslovanje obeh dosedanjih odborov vodi na novo ustanovljeno Prvo jugoslovansko kuncerejeko društvo v Mariboru. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 30. septembra 1930. (Vse v milij. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 22. septembra.) Aktiva: Kov. podlaga 304.9 (+0.6), tečajna razlika 1032.9 (—27.1), posojila: menična 1273.9, lombardna 229.5. skupaj 1503.5 (+9.0); pasiva: bankovci v obtoku 5535.7 (+161.8), <1 rž. terjatve 108,0 (—90), obveznosti: žiro 810.6, razni računi 187.5, skupaj 998.1 (—109.7); ostale postavke neizpremenjene. * Pričetek avtegenskega tečaja v Mariboru je v ponedeljek 6. t. m. Vsi p iijavljenci naj se javijo ob 8 zjutraj v delavnici ključavničarskega mojstra Franca Kumerca, Maribor, Taborska ul 10. Vsak naj prinese s seboj nekaj kovin-kili predmetov, primernih za vežban e v varen u. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI, Ljubljana, Borza Dne 4. oktobra. Devizni promet postaja vedno bol, živahen Ta teden je bil prav znaten, sa; je dosegel skoro 27 in pol mil, Din. V p e Snfth ted ih je zn-.šal 19.7, 13,6, 11,9 in 14.4 mil. Din. Posebno znaten je bil ta teden promet v devizi Newyork, katere se je pri nas mnogo nakupovalo, ker so bili tečaji naših dolarskih papirjev v zvezi s padcem na inozemskih borzah zelo ugodni za nakup in nudili visoko obre-stovanje. Večji promet jc nadalje zabeležen še v devizah London in Cuiih. Posebno znaten je bil pa promet v četrtek, 2. t. m., ko je dosegel že dolgo registrirano višino 8.1 mil. Din. Skupno je dosegel devizni premet v septembru višino 68.5 mil. Din v primeri z 51.7 mil. Din v avgustu. V prvih 9 mesecih t. 1. je ljubljanska borza izkazala deviznega prometa za 697.7 mil. Din (v prvih 9 mes. 1929 697.7, 9 mes. 1928 643.3 mil.). Tečaji državnih papirjev so ta teden popuščali. V prvi vrsti moramo omeniti nazadovanje naših dolarskih papirjev, katerih tečaj se ravna po newyorški borzi. Papirji, ki so v začetku leta no-tirali zelo nizko, so se v zvezi s splošnim položajem, deloma pa tudi radi naših nakupov polagoma znatno dvignili. Tcda sedaj so penovno padli, kar je pripisovati izidu nrmikih volitev, s tem pr.da-nju zaupanja v Nemčijo in sp'oh v evropske gospodarske prilike. Na ne^yorški bo-zi jo občutno padli vsi nemški papirji. Borzni indeks kaže, da so v primeri z oktobrom lan', to je pred znanim polomom, padli tečaji v mnogih papirjih na polovico in celo na tretjino. Nazadovanje pa se ne čuti tako pri papir ih s stalno obrestno mero. K-ikor smo že omenili, so nizki teča i dolarskih papirjev odločili, da so naši državljani zopet začeli v večjih množinah nakupovati te papirje. V splošnem bi bila tendenca za državne papirje' slaba, ker so dolarski papirji vplivali tudi na ostale. Tržišče bančnih delnic beleži običajen promet po nespremenjenih tečajih. Industrijske delnice so nadalje brez zanimanja, znatnejši promet je bil le v delnicah Trboveljske, ki je v teku tedna popustila, pozneje pa se ponovno učvrstila. Notacije naSih dolarskih papirjev v Newyorku. 29.9 94—96 83—83.5 81.5—82.5 30,9 94—95 82.3—83.5 80 5—82.5 1.10 93.5—96 81.5—83 80.25—81 2.10 92—93.5 82—83 80.25—81 3.10 91.5—93 82.5—83.5 80.25—81 • DENAR Curih, Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.75, Atene 6.675 Berlin 122.61, Bruselj 71.875, Budim-peita 90.20, Bukarest 3.05, Carigrad 2.44, Dunaj 72.68, London 25.035, Madrid 53.35, Newyork 515, Pariz 20,22, Praga 15 29, Sofria 3,735, Trst 26.98, Varšava 57.75, Kopenhajen 137.90, Stockholm 138.40, Oslo 137.875, Helsingfors 12.975 Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.5625. (valuta) 12.51. VREDNOSTNI PAPIR1I Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 82—82.75 — Newyork: 8% Bler. pos. 91 50—93, 7% Bler pos. 82.50—83 50, 7% D. II. B. 80.25—81. Dunaj. Don. sav, jadr. 90, Wiener Bankverein 17,75, Credilanstalt 47.20, Escompleges. 159.90, Aussiger Chemische 163 25, Mundus 153 50, Alpine 22.80, Trboveljska 46, Levkam 4, Rima Muranv 81.10, Žitni trp Svetovni žitni trg je še vedno nervozen in sr. nikakor ne more sprijazniti z haus o, ki se je začela v sredi tega tedna. Budimpešta je v začetku tedna nctšrala oktr.bcrsko pšenico ca. 15, v torek ■pa se je učvrstila, v sredo pa je likvidacijski tečaj prispel na 15.50, danes pa se zelo približuje meji 16. Vse kaže, da cene ne bodo prišle tako kmalu na tako nizek nivo, kakor je bil v začetku tega tedna. Statistična pozicija trga se ni doili spremenila. Zaloge »o še vedno znatne. O Rusiji na prihajajo več poročita s svetovnih tržišč. Rusija ie prenehala nastopati kot prodajalec na svetovnih tržiščih. Splcšno je mnen c, da je bil ruski izvoz žita akt obupania in da Rusija ne bo mogia dosti izvažati. Dejstvo je, da ko ičine pš;nice, ki ih je zaključila Rusija na chicaski borzi, niTo bile tako velike, da bi povzročale delge trajna baisso, na drugi strani pa so Rusi v resnici najeli \ angleških pristaniščih veliko število ladij, deloma za izvoz žita iz Črnega meria, delema za izvoz lesa z obal Severnega morja. Danes javlja Budimpešta zopet čvrsto tendenco in cene so nadalje narastle. V zvezi s tem j dvigom v Budimpešti »o tudi naše cene nara./Je. Tako se imenuje za pSenico danes cenc: bar. 135 do 157.50, Srbobran 162,50—165, Sombor o!,.o'ica 155—157.50, gornjebačko blago 165. Cene koruzi so ostale zaenkrat nespremen ene: umetno sušena za oktober 97.50, stara promptna 110, času primerno suha za december, januar 97 50. Tudi cene ječmena so ostale nespremen ene. Splošni po ožaj na trgu izgleda takole: dovozi so nadalje slabi, kakor tudi ponudba, povpraševanje pa se jc znatno zboli-šalo in jc pestalo naravnost živhno. Novi Sad. Pšenica 79-80 bč. 147.50—150, g. bč. potiska, Slep 155—157.50, ban. Tisa šlep 145 50 do 147.50, g. ban. Bega 'adja Donava 150—152.50, ban. 142.50—154, sr. slav. 78 kg 137.50—140. — Promet 17 vagonov. — Oves bč. 130—135. Promet '1 vagon. — Ječmen bč. sr. 63 64 kg 107.50—112. •Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Premet: moka 8 vagonov, koruza 25 vagonov, otrobi 10 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: okt. 15 59—15.97, zakli 15 93—15.95; marc 16.59—16 95, 16.9?—16 95; maj 16.95—17.37, žaklj, 17.36—17,38. — Rž: okt. 8.6"—8 95. zakl|. 8.92—8 94; marc 9.45—9.92, zaklj. 9.92—9.°4. — Koruza: maj 12.51—12.92, zaklj 12 92—12 94, — Tranzit maj 11.70—11.90, zaklj. 11.70—11.80. Živina Marlbcrski sejem. Na svinjski se ein dne 3. t. m. so prignali 504 svinje in 1 kozo. Cene: Mladi prašiči 5—6 tednov stari en po ?0—103 D:n, 7—9 tednov 180—203, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 400—500 Din, 8—10 mesecev 550—659, eno leto 900—1000, 1 kg žive teže 11—13 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din, koza 137 Din. Prodanih 201 svinja in 1 koza. Jajca Bilo je računati, da bo hladilno blago mo-mentano popolnoma izpodrinilo sveže blago. To je doseglo tak višek v ceni, da se hladilno blago lahko z dobičkom vred prodaja po nižji ceni, kakor sveže. Gospodarsko slabejši sloji, ki so glavni odjemalci jajec, se poslužujejo seveda cenejšega blaga. Iz tega sledi, da je nastala velika stagnacija pri prodaji svežega blaga, ki bo najbrže tako dolgo trajala, dokler ne bo večji del hladilnega blaga razprodan. Nakupna cena je radi prevelikega optimizma nekaterih eksporlerjev oslala ne izpreme-njena, priporočljivo bi pa bilo jo nekaj znižati. — Sv. Jurij ob juž. žel. Hmelj Niirnberg, 4. okt. as. Danes je bilo pripeljanih 150 bal hmelja, prodanih pa 100. V glavnem se je kupoval hallertauski hmelj srednje vrste po 65 do 85 mark, v prvi vrsti po 90 do 95, b brano blago po 100 mark, prvovrstni badenski hmelj po 78 do 80 mark, Eich^riindcr pa po 45 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje in cene so bile zelo čvrste. Iz službenih objav Uazpis štipendij. Kralj, banska uprava Dra\-ske banovino razpisuje za proračunsko leto 1930.-1931. šest štipendij za dijake nn agronomskih fakultetah in agronomskih visokih šolah, štipendija znaša mesečno 500 Din. Prepoved zahajanja v krčme. S pravoinočno sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu se je prepovedalo posečanje krčem za dobo 6 mesecev Josipu Dremlju, čevljarskemu mojstru, v Gradcu 79 Družbeni oklici. Dne 13. oktobra 1930 ob 11 bo pri sodišču v sobi št, 27 dražba nepremičnin: zemljiško knjiga 1. k. o. Šomat, vi. št. 80; 2. k. o. Šomat, vi. št. 26. Cenilna vrednost: ad 1. 10.198.40 Din, a.l 2. 14.104 Din 70 par, od katerega zneska se mora odšteli znesek 200 Din za služnosti zajemanja vode. v korist vi. št. 80 k. o. Šomat; vrednost čiste cenilne vrednosti: 13.795.60 Din, ad 2. 9269.80 Din. — Okr. sodišče v Mariboru, odd. IX. Due 29. oktobra 1930 dopoldne ob 9 bo pi i sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lembrg okolica, vi. št. 248 in 257. Cenilna vrednost: 25.871 Din 15 par; najmanjši po- Razpis del. Podpisano županstvo razpisuje dela poprave nadarbinskegn poslopja cerkvo v Sv, Andražu. Ponudbe se sprejemajo do 15. oktobra 1930. — Občinski urad Sv. Andraž pri Velenju. Šah Igra z ((umskim kmetom. Beli: 1'rzepivrku. C mi: dr. Tartakoiver. (Igrano na mednarodnem turnirju v Liegnu dne 29. avgusta t oso.) 1. <12 — (14 ,17 — d 5 2. Sgl - IU Sb8 - e0 To potezo je uvedel Cigorin; v zadnjem času pU jo ji' dr. Tartakover večkrat z uspehom igral, vkljub temu, rln ta otvoritev ni najmočnejša. b2 — bS I.c8 — Ki močnejše nadaljevanje bi bilo 3, c2—c-l 4. Lcl - b2 Lg4 X fa e2 X 13 e7 — e« (i. g2 — g8 g" — if't .tyko dobra peleza, ker napada črni kraljevsko krilo. 1»2 — hI! «3 X h4 8. Thl X M LГ8 _ b4 + !>. c2 — c3 Lfc-l — p7 10. Th4 - lil li7 — 1Т 11. f'i — J'l h5 — hi li kmeta bi črni rad izmenjal, nasprotnic pa se ne strinja s lom. 12. Hb1 - d2 I.e7 - dO Slabo bi bilo 12... U'0, tla mroži h4Xg3, ker beli odgovori z 13. in g4—g5 in tVll—g4. 13. «d2 - f3l DUH - 16 14. Thl X h4 o_o_ o Potekus agubijenega kmet« z 14... TXh-\ 15. SXk4, LXf4> nazaj dobiti, bi po 16. Dg4! stalo figuro. 15. Tli4 X ii8 DfO X hS 16. St'3 — e5 Ld6 X e5 licli ima krnela več, ni pa popolnoma v,'/,vil in bi mcral na !ii. Ue2 iu i7. napravili o—o—o 17. f' ! x еб 17 — ru! 18. Dd1 - g4 TdM - e8 19. e5 X № S«8 X Ш 20. i)g4 — ii3 dhh — g7 21. f> — t« u«7 _ nfi Po 21. o—o—o Se4, 22 Dg2, Tf8 bi iliAil črn! z debro igro kmeta nazal,- 22. Lb2 — c t i)«5 — цо Tukaj !;i biio 22. f l /. 23 o—o—o jako «3. ... SfO — e l 23. Ke1 — d2 SiO — ii7 24. Lfl — <13 Dg6 — 16 25. i'3 — S'4 Te8 — iit' Potrebno bi bilo 25. Dgl, ker paiem čnu z 25.... Se7 in c7 — c5 lahko nadaliuje, in 25.... e'i — еб? radi 26. Li'51 in beii jc na \»ak način na boljšem. 26. Dh3 — д2 Sc6 X d4 Beli bi moral damo postaviti na g4. 27. сЗ X d4 Df6 X dl Grozilo je 27.... Тћ2! D X h2 SI3 + Hd. Cc bi bila bela damu n« g-.1, bi bilo luliko 27. Lb2, sedaj pa beli nima nobene prave poteze. 28. Kd2 — «2 Sd7 — c5 Na 2K. Tbl pride Sc5, 29. De2, S X (13, 30. 1> X (13 Th2 + in črni zmaga. Beli bi moral igrali D X al. Na 29. Lb2 pride I) X (13+, 30. Kdl Tg8. 31. g4 l)e3+, 82. i)d2 Dgl + itd. z zmagovitim napadom. 2». Ld3 - e2 Dd4 X al 3t». Lcl — b'- ' Dal X a2 81. Dg2 — 13 ThK _ |,2 32. tt.i - g4 <15 - (14 iu beli se uda. Kraljevsko indij igrano na mednarodnem tur Beli: Flohr 1. (12 — d4 2. c2 — ct 3. f2 - 13 4. e2 — e4 5. Sbl — c3 6. Lcl — e3 7. d l - (15 8. g2 — g4 Sgl — Ii3 10. (15 X cO 11. Sc3 - d 5 12. Ddl - al 13. Le3 X d I 14 Sd5 X W 15. g4 — g5 16. (»_0 — 0 17. Da4 — aR 18. Lfl X h3 19. Kcl — bi 20. Thl — e1 21. 1>аЗ — ar, 22. Tdl — (VI in beli se uda. s k a partija. nirju v Mastingu 1929. Črni: Taijlor Sg8 — f6 g7 — g6 .17 — d6 Lf8 - g7 . 0 — 0 — 0 e7 — e5 c7 — c6 :i7 _ a(> i»7 — b5 05 — bi Sb8 X cO Sc6 — d4 o5 X d 4 ii7 — L5 Sf6 — d7 Sd7 — сб U'8 X h3 Dd8 X g5 + Ta8 — b8 d4 — d3 I)g5 — e5 Sc5 X e4! Rešitev šahovskega problema 7. (L. Kubbel.) Beli: Kc7, Df4, Se4, g7. Ba3 (5). Črni: Kdo, Bal, a5, e7, 17 (5). 1. Sg7 — eO a) t.... Kd5 X e6 2. Se4 —16, e7 X Г6 3. Df4 — e4. mat b) 1----Kd5 — c4 2. Se4 —co+, poljubno 3. I), odgovarjajoč mat c) 1.... f7 X c6 2. Sc.4 — d2 poljubno 3. Ш4 — c4 (e5), mat d) I.... 17 — ffi 2. 8r4 — c5 ild. e) 1.... 17 — 15 2. Se4 — g3, K(15 X pO 3. DM X f5. mal. šahovski problem št. 12. (A. Lebedeff.) Beli: Kgo, Tc4, Sd6, Bh6, e5, сЗ. еЗ, f3, b2 (0). Črni: Ka4, Bh7, g7. еб, a5, Ii5, bi, b3 (8) a b c d е i h 8 Ш ШШ ш ША Ш 8 7 m l 'i : i « i 7 6 i ■Z;;////'* Ш. i Флг/л Шк 6 5 'Ш фк ■m i 5 4 № t 'f!>; S ш m #Wt m 4 3 i '.■7Z-";. .v Ž 3 2 ш гШ Ш r ifA 2 1 ш <№/■>■ v, Л/J, Ш % 1 a b c d c f S h Mat v štirih potezah. Poslano. Na številna vprašanja pojasnjujeva, da ni-mava nikakih stikov s sedanjo tvrdko J. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z. (lastnik Ivan Auerhammer), ki ima svoje poslovne prostore na Miklošičevi cesti 30. Za sedaj poslujeva na Gosposvetski cesti 14 (delavnica. telefon 2662), z novembrom pa zopet v trgovskih prostorih v palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti st. 1, ki se bodo renovirali Joso Goreč. France Ogrin. Tovarna zamaškov J. A. Konegger v Studencih — Maribor, razpošilja zamaške vseh velikosti, izo-lirn* plošče in zdrob iz plutovine. Se priporoča. Dr. Schley F rane naznanja, da je otvoril svojo oduetnlšho pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta ti/II Cunie, ovčio volno Staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vseh vrst. kupi in plača najboljše A r b e i t e r , Maribor, Dravska ulica. Naznanjam I da sem na kolodvoru Rakek odprl novo, z vsem kom-fortom opremljeno restavracijo M. GABRENJA Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn ..ILO-VAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo „EKONOM" generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Posestvo v Sonji Ш V Banji Luki, glavnem mestu vrbaške banovine, na lepem prostoru, nasproti podružnice Zemalj-«ke privilegirane banke in podružnice Narodne banke, se proda prostor 1400 m! z dvema manjšima hišama in velikim vrtom, ki donaša 25.000 Din letne najemnine. Cena 250.000 Din. - Obrniti se je treba na Milana Tomiča, Banja Luka, Nikole Pašiča ulica. Enodružinska Matjanova vila na Fužinah pri Ljubljani, obstoječa iz 5 do 7 sob, kuhinje in vseh pritiklin, kopalnice, z vodovodom in elektriko, velikim umetnim in zelenjadnim vrtom ter sadovnjakom, se odda samo resnemu reflektantu za zmerno najemnino takoj v najem. Slikovita lega, autobusna zveza z Ljubljano. Ogled mogoč po prijavi pri oskrbniku Antonu Kmetu, mlinarju v Zg. Hrušici 15. Ponudbe pod Z. P. št. 11.356 na upravo lista. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE,, ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI eOPlTARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE J JUCsOlLOVANIKE TISKARNE V LJUBLJANI IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE » ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFIN. PAPIR KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE 700.000 dinarjev letnega zas'užka z generalnim zastopstvom zelo dobro idočega mednarodnega podjetja. Potrebna gotovina 60—109.000 dinarjev. Redka prilika. Prijetno, zanimivo delo. Izvcžbanje sledi. Ponudbe pod poštno-ležeče 14, Bei'iin W 62, rajon 29. Ign. Zargl Ljubljana, Sv. Pclra c. 3 in 11 Priporoča bogato zalogo raznega zimskega perila kakor plaščev oblek srajc kravat nogavic vseh vrst itd. po priznano nizkih cenah Dvokofesa Ш motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaia na obroke. Ceniki franko. „TRIBUN A" F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov liJUBLJANA, Karlovška ccsta štev. 4. Pletenine in ШОШв (zimsko perilo) raznovrstne nogavice, dokoleuice rokavice, čepice, kravate, ovratnike, čipke in tra kove ter drugo galanterijsko in modno blago nudi najceneje ШМ »otoeic — Sjobitane Pred Škofijo 15 Velika zaloga D. M. C. prejnic, kvačkavca in krpanci* Na debelo! N'a drobno! POSTELJ pohištvo, preproge, linoleum. zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri SCAROiU PRESS MARIBOR, Gosposka ulica 20, J*4 Cenike dobite brezplačno. ЧИ. VATO tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago Zahtevajte vzorce in ceniki — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. 9 Kranjske klobase priznano najboljše kakovosti nudi v vsaki množini priznana tvrdka Marija Urbas nasl., Ljubljana, Komrnskega ulica 26, tel. 28-65. TRANSMISIJE osi, jermeuice, ležišča, konzoie, sklopke, zobčanike — TRAVERZE tračnice, U-železo, pločevino, cevi, jeklo in drugo rabljeno a uporabno železo prodaia ceno JUGOFURDADobie.< 8'50 naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.361. Pes mlad volčjak, se proda za 300 Din. Taksa že plačana. Jež, Cesta na Loko, Ljubljana. Ill.a za obijanje kratke za mizarie oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunaiska c. 46 Telefon 28-20 in 25-95. Brlrife, orehe in domači kostanj nudi zelo ugodno EtlftENlfUrilND SISAh Proda se krava fina mlekarica, tele v dveh mesecih, zaradi pomanjkanja prostora. Janez Keber, Studenec 36. Več umivalnikov in porcelanastih garnitur proda Hotel Štrukelj. Hladilnica za mesarja ali restavraterja, automa-tična, najnovejšega sistema, mala poraba elektrike, še nemontirana, z garancijo, se radi smrti lastnika ugodno proda. Vprašati na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Hlajenje brez leda«. 15—20 vinskih sodov v velikosti od 150 do 300 litrov, v prav dobrem stanju, sc proda. Vprašati: Hotel Slon, Ljubljana. Ovčjo volno, lepo, proda Podgoršek — Domžale. Bosanske slive prima, suhe, v zabojčkih po 5 kg 49 Din, po 10 kg 96 Din, suhe hruške, jabolka zabojček 10 Din ceneje, razpošilja franko vsakemu naročniku po povzetju ali predplačilu Eksport G. Drcchsler — Tuzla, Bosna. FlflT Ш0 3 tonski, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.410. Vsakovrstne ешаШгапе plott« / noo'som za zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotele itd najceneje izde uje „Zephlr d. d. - Suboflca tovarna peči in emajla Nov moder plašč za močnejšo damo, poceni proda Jesih — Bežigrad 14. Pisalni stroj ' še dobro ohranjen, kupim. J— Ponudbe pod »Pisalni stroj« na upravo. Proda se: kompletna postelja, nočna omarica, vse dobro ohranjeno, moderna, velika omara, star umivalnik, cj-tre in damske visoke čevlje. Naslov pove uprava pod št. 11.418._ Damski čevlji po zelo nizki ceni, dalje otroški copatki za najmanjše, od 5 Din naprej, se bodo prodajali v torek v Kapiteljski 3, dvorišče. Za narodne noše prvovrstni predmeti na prodaj v sredo v Kapiteljski ulici 3, dvorišče. Moško kolo se proda za 400 Din. -Vrazov trg št. 4, pritličje levo, št. 2. Garnitura, kompletna, skoraj nova, za sprejemnico, pripravna za zdravnike itd., ugodno na prodaj. - Istotam tudi kompletna zložljiva emaj-lirana postelja. Poizve se vsak dan do 1. ure pop., Gorupova ul. 18, pritličje. Papagajčke, mlade, krasne živalice po 110 Din par prodaja Ve-koslav Regovič, Vitanje. Puška troccvka, C 16 X 8 mm, skoraj nova, se ugodno proda. Na ogled pri Albinu Šifrer, Ljubljana — Gosposvetska cesta 12. Gramofon amerikanski, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za kolo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. _11.432._ Pianine, orgle, harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelov. orgel, Radovljica. Eksport pristnih kranjskih klobas razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali železnici, v vsaki množini po najnižji dnevni ceni, proti povzetju Franc Fister, Zaloška cesta 10, Ljubljana. Čiste steklene balone po 50 litrov vsebine proda poceni »Alimentat, Zg. Šiška, pri Kameniti mizi. 2 krasna asparagusa prodam. Krakovska ul. 15. Fižol, krompir, orehe in jabolka kupi Nabav-ljalna zadruga uslužbencev drž. žel., Ljubljana 7. JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA Izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila Potujočemu občinstvu in domačinom uljudno naznanjam, da sem otvoril v Trebnjem na Dolenjskem HOTEL Vse sobe sem na novo opremil in sploh poskrbel za vso udobnost in domačnost tujcev-gostov. Gostilno sem založil z izbornimi vini. Vsak čas pa bodo na razpolago izvrstna topla in mrzla jedila. Garaža na razpolago. — Za cenjeni obisk se priporoča NACE BUKOVEC LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomeieno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamslva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 mliiionov dinarjev. Dve kredenci dobro ohranjeni, po nizki ceni naprodaj. Ljubljana, Gradišče 8 b, III. vrata, levo. Ugodno naprodaj je psica bernardinske prave pasme, najbolj pripravna za mesarja. Stara je nad eno leto. Poizve se pri Drolle Andreju, kontrolorju v Krškem. Nože za ribanje zelja prodam. Ljubljana Florjanska ulica 23/11. Otroška posteljica belo cmajlirana, se proda. Naslov v oglasnem oddelku pod št. 11.389. Motor Langen Wolf »Otto«, 6 KS, stabilni, ležeči, dve leti rabljen, dela z bencinom ali s surovim oljem. Pripraven za pogon mizarskih, ključavničarskih ali kmetijskih strojev*^ proda takoj za 6500 Din Jamšek Martin, Sevnica ob Savi 178. Radio štedilnik in izložbeno okno se proda Več: M. Lu-žar, Kranj 162. Pošljite tozadevni račun s položnico. Usnjate suknjiče barva strokovno in po,-ceni: Usnjarna Podgoršek, Domžale. Harmonike najboljše, izdeluje po naročilu, stare popravlja in uglašuje Anton Zeleznik, izdelovatelj harmonik — Vrhnika. Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pri-bitka ali vračunanja kakršnihkoli obresti. Najcenejša izposojevalnica! WAR-BINEK, Ljubljana, Rimska cesta 2. iajieb Jum »i»57 orlDoroct naioeijsa Hmeurice, par-'Itars, strun* ole I« vse •otrebidn. <• vil glasbil« Odlikovan na parlikl Cenll<> (ranico, raistavl 31 Violino staro mojstersko delo — kupim. Ponudbe na naslov, ki se poizve v upravi lista pod št. 11.431. Harmonij nov, 4 registri, prikladen za šole in društva, se proda za 2500 Din. Naslov v upravi pod štev. 11.283. Lep kratek klavir dunajske firme in krasna zbirka rogov, nekaj inozemskih, na prodaj. Ogled v skladišču Ranzinger. Pianine »Dalibor« (ČSR), razstavljene na ve-lesejmu, dobite odslej še ceneje pri tvrdki Alfonz Breznik. Ljubljana, Mestni trg št. 3, na obroke od 400 Din. Klavirji in pianifii svetovnih tvrdk: »Stin-gl«, »Hofmann« in »Ehr-bar« vedno v zalogi. Znižane cenel Ugodna mesečna od-plačilal M. ROPAŠ - CELJE. Vsa popravila in ugla-šenje strokovnjaško. Obrt Izdelovalnica, pralnica in likalnica perila G. Vojska nasl. S. Hafner, Wolfova ulica 12, se priporoča cenj. občinstvu. Cene konkurenčne. Specijalna delavnica za popravila in uglaševa-nje klavirjev in vseh drugih instrumentov JOSIP BAJDE, Gosposvetska 12 (v bližini Novega sveta), se priporoča. »Javor« lesna industrija v Logatcu, ima svoj loka) za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzajemne zavarovalnice. ttoruzo m Krmo oddaja naiceneie veletrcovinc iita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Rcatieva oeala i* Maniziram Bvtogume vsake velikosti točno in ceno. - Dolenc, Maribor, Aleksandrova 35 (dvorišče). Prvovrstne TEŽAKE tllllllHIlllllMIIIIIIIIIHIIliiiiimiHiiiiMlllllllllllIlillllllItll in TESARJE ..................................................................... sprejme takoj Sfavb. podtelte I. Slovet gradbeno vodstvo Dled Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta St. 16. - Tel. 33-13. Sode in kadi vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo Kmetovalcem izdelujem tudi iz lastno pripeljanega lesa. Kruino moko Id vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubhana. Stari trg št 32. №odroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva rt 311 zahvalnic v originalu je vsakomur na vpogled Uspeh i 4 dneh NEKIH LAP1IC0 „Smrt žuHem odpravlja žulje, bradavice' trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri boji. Dobi se povsod. LAM ICO drogerija BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 14 uiTii UUBUAHA, Puhirjna ulica 3, Izdelovanje ema liranih peči. Popravilo vseh vrst ploče ina-stih, emaj iranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke. Cene konkurenčne. PEOl VELIKA ZAL OGA SAMO Ing. GUZ IX) LJUBLJANA - ŠIŠKA Ualjaskova ul. 4 — Celoviti 58 Telefon .425 Razno Vaše roke so ožgane, ker še vedno kadite. Nikoprost, ki stane franko 76 Din, Vas odvadi takoj. Lindič, Ljubljana, Komenskega ul. 36, Ako želite kupiti na obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z v Ljubljani Cigaietova ulica 1 (zraven sodnijej. GLAZBfl osrečuje! če jo slišite, prav posebno pa, če so sam z njo bavite! — Ni treba, da je Vaš doni brez godbo I če stopite z nami v stik in si izberete kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in hretplalnl veliki katalog! Dobavimo Vam direktno iz tovarno v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov : MEINEL&HEROLD MARIBOR št. 102-B Posestvo z gostilno in lesno trgovino, ležeče ob glavni cesti v neposredni bližini Cerknice, se proda. Hiša je skoro nova in ima sobe za tujce. Prostorna gospodarska poslopja, dvorišče in veliki skladiščni prostori za les. Posestvo obstoja iz 30 parcel, med njimi več gozdnih. Proda se tudi vsa stanovanjska in gostilniška oprava, ves fundus instruetus in vsi letošnji pridelki Cena je zelo ugodna. Vsa pojasnila daje dr. Kraševec Ciril, odvetnik v Cerknici. Manu fakturna trgovina FRAN JO MAJER Maribor,Glavni trg 9 nudi moderno blago za domsko plašče, kostume itd. - Angleško- in dobro češko sukno, kamgarnl za moške obleke itd. po solidnih cenah. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Opr. št. 1000/13-1930-2. RAZPIS Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru dobavo in izpeljavo električnih napeljav. Ponudbe kolkovane s kolekom 100 Din in z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlo-že v posebnih zapečatenih ovojih z napisom »Ponudba za dobavo in izpeljavo električnih napeljav pri zgradbi uradnega poslopja ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, opr. št. 1000/13-1930-2.« Vse ponudbe naj se vlože v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20. soba št. 205 do 20. oktobra 1930 do 10 dopoldne. Javna ponudba licitacije za ta dela se vrši dne 20. oktobra 1930 ob 10 dopoldne v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavceVH' Ljubljani, soba št. 200. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzo'avno prijavljene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ni dolžan spreleti niti ene ponudbe in tudi naicenejše ne in ni dolžan utemeljiti izvolitve zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe re-flektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljuhliani za 100 Din, Načrti za izpeljavo električnih napeljav se lahko vpogledaio v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, soba št. 201, odnosno pri nadzornem inženierju arh. Saši Dev-u v Mariboru, Maistrova ulica št. l/L Liubljana, dne 4. oktobra 1930. OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, V neizmerni tugi in bolesti spremljamo v večnost našega nadvse dragega pokojnika, gospoda ivana Štrukelj ključavničarskega mojstra v Št. Vidu 15 moža ženi in očeta otrokom ter vsem prijatelja. Po oseminpetdesetih letih živ-jjenja je v bolesti odšel dne 3. oktobra ob 23.30 z Bogom k Bogu. Pogreb najdražjega bo v ponedeljek 6. oktobra ob 8 na farno pokopališče v Št, Vidu. Št. Vid nad Ljubljano 4. okt. 1930. Žalujoči: žena, otroci in ostali svojci. + Neizmerno užaloščeni javljamo, da je v soboto zjutraj naš preljubi in skrbni mož, oče in stric, gospod Umek Jožef železničar v pokoju v 58. letu, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. V ponedeljek popoldne ob 4 ga bomo spremili k večnemu počitku iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Celje, dne 4. oktobra 1930. 2ALUJOCI OSTALI. у ^Лл vV »5Л.С?- Plašče vse vrste — podložene s kožuhoVino ali brez — dobite že od 260 do 1000 Din. Odeje lelo lepe, dobite že od 150 Din naprej. Šivilje dobite vsb potrebščin«, okraske, ovratnike in druge drobnarije po zelo nizki ceni. Železničarji Zu službene obleke in za plašče Vam nudim isto blago, kot ste ga prej od železnice dobivali, Garantirano zelo trpežno. Prepričajte se ter boste uvideli v solidnih cenah in trpežnem blagu! I. Tomšič LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta št. 38. od postale na levo — konec Resljeve ceste. Najbolje nabavite ogledala, brušena stekla in vso drugo v lo stroko spadajoče proizvode pri čiste domači tvrdkl KRISTAL D. D. TOVARNE OGLEDAL IN BHUŠ. STEKLA Podružnica: Ljubljana Medvedova 38. — Telef.št.3075 Centrala: MARIBOR Koroška 32. — Telet. št. 2132 Podružnira: Split Zriniska G. — Telefon št. 368 Garantirana konstrukcija! Franc Jager , tapetništvo ilabltono, Sv. Petra nasip 29 Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vsob vrst modroce, Najmodernejša oblika! posteljnino. otoraane itd. Ogledala seh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 mu, mašinsko 4—6 mm, portalno, leuasf alabaster itd. Specirum d.d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Takol dam v naiem radi preselitve v Kočevje svoje posestvo v Novih selili pri Kočevju z vsem mrtvim inventarjem, stanovanjsko hišo, v kateri se izvršuje gostilničarska obrt, gospodarskimi poslopji, vse v zelo dobrem stanju. Hiša in poslopja so primerna za trgovino katerekoli vrste. Posestvo leži ob dvojni vsakodnevni avtobusni in posebej še poStni zvezi. Zemljišče je dobro obdelano, vsa poslopja in inventar «o v dobrem stanju. Naslov: Josip Kajiež, vinska trgovina, Kočevje. 9гтШшо naznanilo! Ivrdku 1. GOREČ NASL., družba z o. z. cenieiumii občinstvu vljudno ooroia da se /t preselila iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti na Miklošičevo cesto št. 30 vogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ui. kjer bode vod tvrdko /. Goreč nasl. Auerhammer- Ogrin, družba z o. z. svo/o trgovino nadalje vodita v istem obsegu kot do sedaj. Vsled znižanja režijskih stroškov bodemo zamogli naše cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poteg prvovrstne kvalitete v blagu, ter se za nadaljni posel v novih prostorih priporoča / Goreč nas/. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 30 Gospodarska zrna v Ltnbllani Orožje municijo in lovske potrebščine Vam nudi v največji izberi in po najnižjih cenah: Fr. Sevčih, Ljubljana, Židovska ulica štev. 8. Belgijske dvocevne puške od , Belgijske Hamerles dvocevne puške od ....... . Flobert puške, 6 mm, risane, od Automatske pištole, kal. 6 35, od Lovske stročnice, 100 kom., od Patrone, 6-35, 100 komadov, od Em-Ge alarm pištole, od , . . Din 900 naprej, Din Din Din Din Din Din 1400 naprej, 250 naprej, 250 naprej, 45 naprej, 80 naprej, 50 naprej. Puške: »Bayard«, »Darne«, F. N. Brovning, Boro-veljske, Suhlske. Lovske patrone »Tiger« z nemškim Troisdorier smodnikom, kakor vse drugo orožje za šport in obrambo po najnižjih cenah. Za ccnik 1930 poslati 6 Din v poštnih znamkah. Trgovcem najnižje en-gross cene. ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in koloniialno blago - sadie - mesne izdelke -južno sadie - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini TELEFON 2718 SLOVENIA-TRANSPORT UUBL,M' MKlOSltfUB 36 ,Kl2LLabi hupi jih na!- lenejt pri tvrdki: Mirko Mlakar • Ljubljana • Slomškova ulica it. il Ameriška naglica v delu in nemška natančnost sta ustvarili stroj za obdelovanie lesa znamke „TEICHERT" Mnogostransko ga ponarejajo pa nikdar ne dosežejo. Vodilna nemška znamka strojev brez jermenja. -Dragocene novosti za racijonelni način dela. Ugotlni plačilni pogoji. Znižane ceno. eichert A Solin, Liegnitz 35 Praga II.: Geza Zoltan, Vodickova 20 / Liberci, Češka: Uhr & Grafe, KI. Filrbergasse 4 / Beograd: Robert Fleischer, Zrinjskoga uL 58 I Bodenbach a. d. Elbe: Anton Kowarsch / Ljubljana: Ludvik ileršič, Stari trg 26 Popolnoma varno naloiite svoj denar v Vzajemni posofilnid v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo naiugodneie. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio lastna palača, oadpolovica delnic hotela »Umona«, hiše m zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ■ ' »ЗП и cd »слО v asa. ► - £ % —■ л ti ? =Z ■s-gs ecoo S B cz e-š^ e< 3 »j j a u* -./> 2i '3 -s i ► so JE 5« • -»O 2 — E Sn-3 « " S W » V £2 3 " -S jj « 9 d X « » — ^ c > n . r; * đ 15 . i £ Sloi ii б i s s S • »j« d5}o 5oJ5 2 « - nO » ?»>{» a M CD 4) » O „ "5 d m — 9 »O ;S .o "o s |9 -i 12° s s z » on o Ne, gospod! Manjka vsaka razlaga, ki bi se dala dokazati. K večjemu domneva. Omagnetenje vseh ur kaže, da je v usodnili minutah divjal elektromagnetični vrtinec nezaslišane silnosti po prostorih Sing-Singa. Morala so naslati skrajno močna elektromagnetična polja v prostem prostoru. Sicer si ne bi mogli razlagati, da so se celo posamezni zavoji velikega jeklenega peresa popolnoma magnetično zlili v osrednji uri. Strašanski elektromagnetičen vihar se je moral pojaviti. Toda s tem vemo le malo več.« S kretnjo je doktor prekinil profesorjeva zaan-stvena razmotrivanja. >Kako je bil mogoč beg?« Poročilo o tem je bilo nepopolno. Ko se jc v sosednem prostoru razletela turbina, so sc vsi navzoči nehote poskrili. Deloma so se vrgli na tla. Deloma so zbežali za stikalno ploščo. Morda dve minuti je trajalo živce trgajoče tuljenje in bučanje razbitkov v parnem odvodu. Ko so slednjič odstavili paro in je vse utihnilo, smo zapazili, da je zločinec izginil. Močno jermenje iz volovske kože, ki ga je držalo, ni bilo odpeto, temveč prerezano z ostrim nožem. Pobegnili so morali v največji naglici v nekaj trenutkih. Šele deset minut zatem so opazili, da manjka tudi ena izmed prič.« Nikar se ne bojte smehljaja! Nobeno umetno sredstvo ne more skrivati pri smehljaju nepopolnih zob. Erasmic Savon Dentifrice napravi in ohranjuje Vaše zobe tako ne-izrečno bele, da se Vam nikdar ni treba bati svojega lastnega smehljaja. Redna uporaba Erasmic Savon Dentifrice varuje lepoto Vaših zob, jih ohranjuje čiste in bleščeče-bele ter osvežuje Vaša usta z dobro-dičečo peno. Erasmic Savon Dcntifricc «sp »es- o?s Spodnještalerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. imihu POZOR! Naši pridelki in žetve niso dovolj dobre, ZADRUŽNA POSLOVALNICA v Mariboru priporoča kmetovalcem v dosego dobrih, visokih in kakovostnih pridelkov uporabo umetnih gnojil: Apnenega dušika in Nitrofoskala — Ruše. Sedaj pred jesensko setvijo naj ne zamudi nobeden kmclovalec svoje njive izoranc za setev pšenice, gnojiti z Nitrofoskalom — Ruše. travnike dobro pobranati in gnojiti z apnenim dušikom, ki vsebuje razen dušika tudi apno, ki ga skoraj vsaka zemlja potrebuje. Vinogradniki! Izvršite sedaj v leseni jesensko kop in gnojite vinograde s specialnim Nitrofoskalom — Ruše za vinograde, ki vsebuje dušik fosforno kislino in kali v razmerju 6:8:8. — Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih uspehih in cenah daje Zadružna poslovalnica v Mariboru. Kmetovalci, izvršite naročilo čim prej, ker je setev ozimnih žit uu pragu! Nafccncfša izvirno nm iz Homačih zidanic Vdih padec cen. Zopet znilanie cen. Vsakomur ustreženo, ker se točijo dalmatinska fina vina po 10, domača po 10. I!. 14 in 16 Din ШШ T- samo Din Pole? tega velikanska izbira vsakovrstnih jedil po znižanih cenah. Danes na razpolago tudi pečene race, purmani in goske. Od sedaj naprej se koljejo vedno prešiči v hiši. — Vsakdo naj poskusi danes fino prirejene vsakovrstne domače klobase. Komfortno urejene sobe po Din 20 — Priporoča se hotel in restavracija pri „Belem Kranjcu". Ka*fež Florijanska ulica 4 — Telefon 26-25 Ljubljana 2 Prešprnova Bi. 4 Lastna pro-tokolirana tovarna v Švici Zahtevaj to cenik zastonj In poštnino prosto Budilke od Din 49'— naprej. - Budilke iz lesa od Din 84'— naprej. - Stenske uro idoče 14 dni z bitjem od Din 380-—• naprej. Nič Vas ne stane če si ogledate pravkar dospelo zalogo jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke. Imam veliko izbiro, lepe vzorce v res solidnih cenah. Tudi če trenotno ne rabite obleke, si vseeno oglejte zalogo, ker niste obvezani, da kaj kupite A. Zlender Ljubljana, Mestni trg 22 Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—-17., ob nedeljah od 15.-17. Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje in ; najceneje Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauaroivaftijza Lfabtana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Slarče>ičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 O DRŽAVNA H POTEKARNA BANKA d;.je posojilo na obveznice ratne štete po 350 Din od komada s 7% letnimi obrestmi, brez katerihkoli drugih stroškov. spre ema hranilne vloge ter plača B% letne obresti. SI1 % t \ š l i \ I f 1 f 1 f 1 f a. V svrho izpopolnitve naše prodajne organizacije sprejmemo še 2 gospoda hot zastopnika. Ako spada med Vaše lastnosti pridnost, močna volja in smotreno delo, pošljite obširno ponudbo z referencami in sliko v nemškem jeziku na: Van Berkelov Patent d. d. - Zagreb, Radišina 11 Pohiitvo ^ za opremo stanovani in pisarn —iД Ivan Dooan Liubitana, Dunajska cesta štev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 f 1 { f 1 f I 1 f 1 i 1 « lis Г-asrl №nri?o zdrovifo za lase? It \ venje las, odstrani prhljaj, srbenje, krastice in lišaje. Povrne in požene nove naravne lase, ozdravi lasno tkivo iiij Žerm'. Pošilja po povzetju za vse banovine Depot za Jugoslavijo „5IICHEL" Kosmajska št. 1. Beograd. Prodaja Englcška drogerija, Knez Mihajlova 33. Tcl. 27-95 in lekarna Delini Knez Mihajlova 1. Beograd. Doze veljajo Din 115 —, 150'—, 185'— in 290-— Doze so pripravljene, kolikor je večja, toliko je močnejša; kakor ima kdo obolelo lasno tkivo in >Žerm«. Kdor uporabi dozo za Din 290'— a ga sluča no nebi popolnoma zadovoljila, dobi v depotu isto količino zastonj. Poštnina na Vaše stroške. Navodila za uporabo so v vsakem paketu tiskana. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d.D. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenali iu samo ne debelo Pr*>m fin domači tn inozemski zu domačo II kurjave Ir indiiHtriiskf -ivrhe Kovaški premo® vseh vrel Koks livarniški, plavžarski ш pliuski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. o Ljubljani. MlbloSiCeva 15/1. Gospodarska banlm đ. d. V Lfllbifani (Miklošičeva cesta <0> BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Dan 480,000.C00-~ Kapital in rezerve nad Din 16,000.000'— Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte. PODRUŽNICE: BLED NOVI SAD KRANJ SlBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKoVO SPLIT Izvrltre vse bančne posle na'ku'antne'e* Kupuie in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Saies -deposits. — Borzna naročila — Prodaja srečk Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel Ceč. Izdajatelj. Ivan Itakovec. Urednik, t rune Kremžar.