POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornice — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopist se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v sociala e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ 0.50
Štev. 117 • Maribor, četrtek, dne 12. oktobra 1939 • Leto XIV
Karte rišejo
Že več let se pojavljajo najrazličnejše kombinacije evropskih političnih kart. Prvo je napravila verzajska mirovna konferenca, nadaljnje napravljajo Angleži, Nemci, Italija, Rusija, včasih posamič, včakih pa po političnih skupinskih blokih.
Rišejo karte, da bi napravili mir in red v Evropi, pristavljajo pa, da bo ta ali oni blok, ta ali ona velesila v tem in onem teritoriju ohranila vpliv in jamčila za obstoj te ali one države. — Pomembno v tem vprašanju je stališče grofa Coudenhova-Kalergija, 'ki zagovarja osnovo evropskih zedinjenih držav, to je, zvezo suverenih narodnostnih držav, ki naj bi se svobodno združile k sodelovanju in upravljanju skupnih političnih in gospodarskih stvari, kar bi jamčilo obenem za miren in svoboden razvoj Evrope.
Po najnovejših vesteh iz nemških in italijanskih virov, pa hočeta Italija in Rusija preprečiti nadaljnjo ekspanzijo Nemčije proti jugovzhodu Evrope. Tako piše direktor »Frankfurter Zeitung«, da se pripravljata bloka držav Rusije, Turčije, Bolgarske in Romunije, drugi blok pa bi tvorile Italija, Jugoslavija, Grčija in najbrže tudi Madžarska. List pravi k tem načrtom, da bi bilo s tem doseženo ravnovesje sil in primerno podeljenje interesne sfere.
V zadnjih letih je bilo izvedenih že mnogo izprememb zemljepisnih kart, z vojno in hrez vojne. f-- i*
Ob stvarnih potrebah so državniki vsake države ali državice toliko pametni, fv ■ - -	‘'y:~ :	da	bodo prijateljsko
sodelovali z drugimi državami, * *. . »
Iz dogodkov lahko sklepamo, da v mednarodni politiki sploh ne gre za ideologije in sisteme,	•«	• *•*
7av>« c-.v jii.nA..«	ki	se jih	se-
veda vsak narod in vsaka država, «1 > » »»* * v i -a	otresa	kolikor
more. To je naravni individualistični nagon držav in narodov.
S tega stališča smatramo, da ima risanje kart, ki ga opravljajo diplomati in drugi nepoklicani politiki le imperialistični značaj, dočim morajo narodi, zlasti tudi delavstvo zagovarjati le v svobodi in demokraciji oživotvorjeno sodelovanje držav in narodov.
Če poslušamo govorice in politiziranje Jlar°dom, se nam morajo lasje ježiti, če pomislimo, kako malo treznosti in resnosti je v teh govoricah. To je seveda posledica tega, ker je diplomacija tajna in ker ni svobode, da bi se o vprašanjih svobodno razpravljalo. V pojmih vlada danes naravnost zmešnjava.
Delavstvo mora smatrati vsako politiko, k! !? t f -	' ‘ : 1 I . u I.* . 1.»,. . ** r >« ftl
i..., * ,•	ker	ve,	da bi se vse pa-
metne stvari dale rešiti sporazumno in s sodelovanjem.
Od it"i	delavski razred kot
■politični faktor ne more nikdar pričakovati kaj dobrega.
Francija hoče dokončno jamstvo varnosti
Daladier je odgovoril na Hitlerjeve predloge
V Evropi vlada zanimanje, kakšen odgovor bosta dala Anglija in Francija na Hitlerjeve ponudbe za sklenitev miru. Že od vsega početka je bilo jasno, da ni mnogo upanja, da bi Anglija in Francija pristali na pogoje, ki jih je stavil Hitler,
Prvi odgovor je dal francoski ministrski predsednik Daladier dne 10, oktobra.
»Naglasil je tesno sodelovanje Anglije in Francije v sedanji vojni in izjavil, da so vsi poskusi razdvojiti obe zaveznici zaman.
Francoska vlada je sklenila obrez-uspešiti tudi komunistično propagando za sklenitev miru na podlagi Hitlerjevih predlogov. Komunisti so bili do sklenitve pakta med Moskvo in Berlinom največji patrijoti in pripravljeni žrtvovati vse za obrambo domovine. Sedaj pa so za mir pod pogoji, kakršne stavlja Hitler. Tak mir bi pomenil izdajo francoskih interesov.
Borimo se za svojo zemljo in svoja ognjišča, pa tudi za civilizacijo, ki nas je napravila svobodne in nas utrdila v
zapadni kulturi. Niti Anglija, niti Francija nista vstopili v vojno, da bi vodili križarsko vojno proti ideologijam ali v osvojevalne namene. Tako Anglija kakor Francija sta stopili v vojno, ker je Nemčija hotela z nasiljem zagospodovati v Evropi. Nemčija nam je nudila dokaze, da hoče Poljsko uničiti ali z zvijačo ali z orožjem. Njen nastop proti Poljski je bil samo poslednja etapa v dosedanjem razvoju, ki pozna osvojitve Avstrije, Češkoslovaške in končno Poljske. Gre torej za to, da se upremo vsem novim osvojitvam.
Kaj je rekel Hitler v svojem zadnjem govoru v državnem zboru? Zasedel sem Poljsko. Zadovoljen sem. Napravimo sedaj mir! Toda mi to govorico še poznamo. Tako je govoril tudi po avstrijske zasedbi, nekaj mesecev nato pa so prišli na vrsto Sudeti. Ponovil je zatem zopet ista zagotovila, nekaj mesecev kasneje pa se je Nemčija polastila vse Češkoslovaške. Tudi tedaj so nam rekli v rajhstagu. da noče Nemčija ničesar več. In isto se je ponovilo sedaj.
Mi si prav gotovo želimo odkritega
sodelovaja med narodi, toda uprli se bomo slehernemu nasilju, ki ne more biti osnova dobrih mednarodnih odno-šajev. Zgrabili smo za orožje proti napadu in dokler nasilja ne stremo, ne bomo odložili orožja,
Mi hočemo, da se zavaruje mir proti slehernemu napadu. Zato se bomo borili, da dosežemo dokončno jamstvo varnosti.
Hitler je v imenu samoodločbe narodov, ki jo je postavil za geslo borbe nemškega naroda proti Versaju, zasedel Dunaj, nato Prago in končno Varšavo. Ali ti narodi, ki so postali žrtev njegovih osvojitev, nimajo iste pravice do samoodločbe kakor nemški narod?
Francija je storila vse za ohranitev miru. Ona ni zatirala nobenega naroda in ga tudi sedaj ne zatira. Zato je stvar, ki jo zastopam, pravična in zato jo bom tudi dovedel do končne zmage.«
Chamberlain bo govoril v četrtek
Po Daladierovem govoru pa ni nobenega dvoma več, kaj bo povedal.
Nemiija tudi za nadaljevanje vojne
ako Hitlerjevi predlogi ne bo sprejeti.
V Nemčiji so zopet začeli zbirati za zimsko pomoč. Ob pričetku te akcije je govoril Hitler v Berlinu, dne 10. t. m. in dejal: »Kaj nam bo prinesla bodočnost ne vemo, toda zavedamo se, nobena sila na svetu ne bo mogla Nemčije
prisiliti h kapitulaciji. Oni nas ne bodo premagali, ne na bojnem polju, ne gospodarsko in ne duševno. Pripravljeni smo skleniti mir, če pa bi bili naši pred-i logi odklonjeni, bo Nemčija sprejela vojno in jo nadaljevala tako ali tako.«
Negotovost finske neodvisnosti
Rusija je povabila finskega zastopnika v Moskvo.
Zastopnik dr. Busavikij je izjavil ob odhodu, da Rusija ni javila, o čem bo razgovor v Moskvi. V Nemčiji so zaradi. povabila finskega zastopnika presenečeni in menijo, da bi se nordijske države uprle, če bi šlo za neodvisnost Finske.
Rusija očividno želi zasesti finski otok Hogland in ga utrditi, da s tem zaščiti Kronstadt in obenem dobi bazo pa pomorske operacije, ki bi se ji zdele potrebne.
Zbiranje ruske vojske ob finski meil
Najnovejša poročila vedo povedati, da je Rusija pripravila ob finski meji armado 700.000 rocž in da je tudi finska vlada mobilizirala.
Finska ima proti Rusiji 500 km meje. Njena obala je nepristopna za vojne ladje, ker je pred njo nagomilanih vse polno majhnih otočkov, ki leže deloma pod vodno gladino. V vojni postavi Finska lahko 7 divizij.
Nordijske države vznemirjene
Švedska in Norveška sta vezani po pogodbi s Finsko.
Roosevelt bo tretjič Izvoljen za predsednika?
V Združenih državah Amerike vedno bolj diskutirajo o možnosti, da bo naslednje leto, ko se bodo vršile predsedniške volitve, Roosevelt tretjič izvoljen. Dobro informirani krogi trdijo, da stvar Davisi več ali manj od tega, če bo Roosevelt pri volitvah sploh kandidiral. — '‘American Institut of Public Opinion« (ameriški zavod za raziskovanje jav-nega mnenja) je pred. kratkim ugotovil, je že zdaj 52 odstotkov Ameikancev 2a Rooseveltovo tretjo izvolitev. V vsej Ameriki se vedno bolj opaža, da zelo narašga Rooseveltova popularnost.
Znano je, da so nordijske države vsa leta po vojni delale na gospodarskem in socialnem področju ter dvigale bla-
Vsled dogodkov v Baltiku in doslej še neznanih ruskih namer napram Finski, se je teh držav polastilo vznemir
ginjo svojih narodov. Opustile so ob- jenje. Izdani so bili nekateri vojaški u-
oreževanje in vedno povdarjale, da nimajo nobenih napadalnih namenov, kakor tudi. pričakujejo, da njih ne bo nihče napadel.
krepi, kajti Švedska, Norveška, Finska in Danska so vezane po pogodbi na medsebojno pomoč
Rusija in baltiške države
Oporišča za rusko vojsko.
Baltišike države: Estonska, Letonska in Litva bodo postale oporišča ruske armade.
Sovjetske čete so že zasedle dogovorjene točke na Estonskem. Pogajanja z Letonsko so zaključena. Pogajanja z Litvo pa bodo tudi skoro končana. Ru-
sija namerava v Litvi zgraditi utrjen pas ob nemški meji. Litvi pa je baje pripravljena odstopiti Vilno, ki je bila doslej poljska.
Zopet ena nemška podmornica potopljena.
Nek francoski patrolni brod je potopil zopet eno nemško podmornico.
Švicarski tisk smatra, da je položaj za Nemčijo kočljiv
Švicarski tisk je po večini mnenja, da bo mirovna konferenca šele potem, ko bo vojna zares končana. Kajti ako Francija in Anglija odklanjata sedanjo Hitlerjevo mirovno ponudbo, potem je to na podlagi dosedanjih skušenj docela razumljivo. Obe velesili sta popolnoma dorasli Nemčiji tudi na vojaškem področju. Nadaljevanje vojne pomeni velik riziko za Nemčijo.
Sovjetska Rusija in Turčija
Turčija brani tudi interese Anglije
Pogajanja med turškim zunanjim ministrom in ruskim ljudskim komisarjem za zunanje zad'eve Molotovom v, Moskvi se bližajo zaključku.
Turški listi poročajo, da bo Turčija ostala v prijateljstvu s Sovjetsko Rusijo, pa tudi z Anglijo in Francijo. 'Ako bi prišlo do spopada med Sovjetsko Rusijo in Anglijo, bi ostala Turčija ne-, vtrafna.
V angleški lordski zbornici je govoril o rusko-turških pogajanjih lord Samuel. Rekel je, da angleško javno mnenje odobrava razgovore Turčije v Moskvi, ki jih vodi turški zunanji minister v stalnem stiku z angleškim in francoskim poslanikom v Moskvi. Prijateljstvo Turčije z vsemi svojimi sosedi utrjuje mir v tem delu sveta. Turčijo je treba podpirati v njenem) prizadevanju, da uredi svoje odnose s sovjeti, ker je Turčija istočasno v prijateljskih in zavezniških odhošajih z Anglijo in Francijo. ___________
Pogajanja med Rumenijo in Bolgarlfo
Radi Dobrudže?
Poročila iz Bukarešte zatrjujejo, da v teku pogajanja med Rumunijo in Bolgarijo, ki imajo namen izmiriti obe državi, med katerima je vladala doslej napetost radi Dobrudže. Ne ve se še, ali bo Romunija to pokrajino odstopila Bolgariji ali ne. Na drug način si skoro ni misliti pomiritve.
dama it* pa
Na zapadni fronti
v pričakovanju nemškega napada
Boji na nemškem ozemlju, pred, Siegriedovo linijo, se nadaljujejo. Zla-! sti v okolici Saarbruckna je postalo ži- j vahno, ker Nemci poskušajo s protinapadi.
Vztrajno se širijo vesti, da pripravljajo Nemci ofenzivo in da so sedanje njihove akcije samo otipavanje fronte.
Francoska obramba je pripravljena.
Miaginotova črta je zgrajena na fran-1 coski strani tudi ob luksemburški in belgijski meji tako, da sega od švicarske meje do morskega obrežja v Rokav-skem prelivu.
Francoski in angleški letalci vrše iz-vidniške polete nad nemškim vojnim ozemljem in prihaja tudi do letalskih bojev.
Letalska bitka na Severnem moriu
Šest nemških bombnikov uničenih.
Dne 9. oktobra je skupina nemških Iga so sestrelili Danci, peti in šesti sta bombnikov napadla angleške vojne lad- se morala spustiti v danskih vodah, je v Severnem morju, v bližini Skage-raka (preliva, skozi katerega se pride v Baltiško morje). Nemški bombniki so se morali umakniti. Dva sta pristala na Danskem, tretji na Norveškem, četrte-
Tudi nemške vojne ladje so napravile izpad iz Baltika. Zapletle so se v bitko z angleškimi in se potem v mraku u-maknile.
Nemci se selijo iz baltiških držav
Preko 100.000 Nemcev mera v Nemčijo, ali pa ne bodo več mogli trditi, da so
Nemci.
Nemci v Estonski, Letonski in Litvi so bili obveščeni, da se morajo v 24 urah odločiti, da ali ostanejo v baltiških državah, ali pa da se izselijo. To se je zgodilo na podlagi Hitlerjeve izjave, ki jo je dal v nemškem državnem zboru, ko je rekel, da sta se Nemčija in Rusija dogovorili, da je treba izmenjati narodne manjšine med obema državama in tudi na njiju interesnem področju. Z izselitvijo bo prizadetih v Estonski
18.000	Nemcev, v Letonski 57.000 Nemcev in v Litvi 42.000 Nemcev. Tistim, ki se bodo izjavili za izselitev,- bo stavljen kratek rok. Kdor se ne bo izselil,
»Exchange Telegraph« poroča: Dansko poslaništvo v Berlinu najodločneje zanika vesti, po katerih Danska ne bi več izvažala masti v Veliko Britanijo. Poslaništvo objavlja, da so vse tvorni-ce mesnih izdelkov na Danskem pripravljene vso razpoložljivo mast še nadalje izvažati v Veliko Britanijo, kot se je to godilo pred vojno.
V Londonu se pravkar nahaja večje dansko odposlanstvo, ki razpravlja z angleškim ministrom za prehrano o vseh možnostih, kafko bi se Anglija za
Angleško - francosko posojilo Poljski. —
Nova poljska vlada v Franciji je .prejela od Anglije 5 milijonov funtov, od Francije pa 6 milijonov frankov posojila, ki ga bo porabila za organiziranje poljske armade v Franciji, ki se bo borila za zopetno vzpostavitev Poljske republike. Le redkokdaj v zgodovini je dobila vlada, ki je morala pobegniti iz svoje države
ne bo več veljal za Nemca. Nemške šole bodo zaprte in časopisi ustavljeni.
Izselitev Nemcev iz Sovjetske Rusije
V teku je izselitev Nemcev iz Sovjet. Rusije, zlasti iz kompaktno naseljenega nemškega ozemlja ob Volgi. Vendar ni mogoče verjeti, da bodo ti ljudje radi narodnosti žrtvovali svoje blagostanje, ki ga uživajo v Sovjetski Rusiji, bodisi kot delavci v tovarnah ali kmečki delavci na kolhozih. Prav zanimivo bo izvedeti, koliko teh Nemcev pojde iz Sovjetske Rusije v tretji rajh.
časa vojne preskrbovala z mastjo iz Danske. Ta pogajanja pa bodo ostala omejena ne samo na Dansko, ampak se bodo raztegnila na vse skandinavske države.
V Londonu so tudi belgijski ter nizozemski delegati, ki razpravljajo o raznih uvoznih problemih, V kratkem bo prišlo v London zastopstvo švedskih rudarskih družb, kajti Anglija namerava nakupiti na Švedskem večjo količino železne rude.
tako visoko posojilo od tujih vlad. Iz tega, da sta Francija in Anglija voljni dati poljski vladi v Parizu to posojilo, se vidi, da obe zavezniški državi trdno verujeta v svojo zmago in da bo poljska država zbpet obnovljena.
Rusija bo imela na otokih Dago in Oesel stalno mornariško posadko, obstoječo iz 25 tisoč mož.
Silno razburjenje se je polastilo »Slovenca«
radi članka v našem listu, v katerem- smo rekli, da zahtevamo: svobodo tiska; svobodo govorai zborovanja in združevanja; enako, tajno, splošno, direktno in proporcijonalno volilno pravico v državna, banovinska in občinska zastopstva; demokratično samoupravo v delavskih socialnih ustanovah. To razburjenje je čisto odveč, razen, ako ima »Slovenec« slabo vest, ker ga te parole spominjajo na njegovo pisanje po 24. juniju 1935. Takrat je namreč »Slovenec« razglasil te parole kot svoje, da jih je kratko potem brez izjeme zatajii. Mi prav nič ne nameravamo ovirati sedanje vlade pri uresničenju demokratičnili svoboščin, ampak jo hočemo v tem pravcu še celo podpirati. Naše podčrtavanje parol ima edini namen, da bi jih »Slovenec« zopet ne pozabil.
Ne poznajo bistva socialističnega delavskega gibanja. V Zagrebu je bilo neko zborovanje Hrvatskega radničkega saveza, na katerem je gov.oril dr. Krnjevič, .ki je dolga leta živel v inozemstvu, kot emisar Mačkovega gibanja. Z veliko naslado ponatiskuje »Slovenec« izpade dr. Krnjeviča proti socialističnem gibanju V naši državi. Iz iprevidnosti pa zamolči tisti del govora dr. Krnjeviča, ki bi našemu delavstvu lahko pokazal, da dr. Krnjevič, dasi je mnogo hodil po inozemstvu, vendarle ne pozna bistva socialističnega delavskega gibanja. Dr. Krnjevič je namreč stavljal hrvatskim delavcem za vzgled angleško delavsko gibanje. Čim je dr. Krnjevič za to, da brvatsko delavstvo kopira angleški delavski pokret, potem je s tem naravnost priznal, da mora biti delavski pokret samostojen in ne vistosmerjen. Kajti angleški delavci imajo lastno strokovno in politično organizacijo in nimajo ničesar skiuipnega na s stranko konservativcev, ne z liberalci. V vsakem volilnem boju nastopajo samostojno in se kosajo z meščanskima strankama. Razen tega so angleški delavci začlanjeni v strokovni in socialistični delavski internacionali, dočim dr. Krnjevič pripoveduje našemu delavstvu, da mora biti podrejeno Hrvatski seljački stranki in njenemu vodji ter da ne sme imeti nobenih stikov z internacionalo. Kajti internacionali-zem je največji greh, ki ga lahko zagreši delavec, dočim se kapitalistu njegove interna-ciacnalne zveze štejejo v veliko zaslugo. Ako je dr. Krnjevič tako zelo protti mednarod, zvezam delavstva, naj bi tudi razložil, kaj je delal on v inozemstvu. Zakaj je hrvatski narodni pokret iskal stikov z kdo ve kakšnimi organizacijami v tujini in pošiljal svoje pozive, članke in polemične sestavke tudi v socialistične liste v Franciji in Angliji ter povsod drugod, samo ako so jih hoteli priobčiti. Moramo pa reči, da je ravno mednarodni socialistični pokret pokazal smisel za hrvaško narodno gibanje, kakor tudi za rešitev tega vprašanja v sklopu Jugoslavije. Zato dr. Krnjeviča ne “razumemo in pravimo, da ne pozna bistva delavskega gibanja, ali pa ga noče poznati.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je govoril v Skoplju. Najvažnejše v njegovem govoru je povdarek, da hoče naša država ostati nevtralna in živeti v miru. Nato je nadaljeval: »Od prazne politike in praznih programov ljudstvo ne more živeti. Ljudstvo zahteva, da
se izboljšajo njegovi življenjski pogoji. Zato moramo v tem smislu odločno delati... Te dni bomo imeli volitve v senat. Toda po volitvah za senat pridejo občinske volitve, volitve v samouprave, potem pa volitve narodnih poslancev. Pri prihodnjih volitvah bo tajno glasovanje za narodne poslance. — Za njim je govoril dr. Korošec, ki je naglasil potrebo enotnosti in povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, zlasti v obrambi države.
Deputacija železniških delavcev iz vse države se je zglasila dne 2. oktobra pri železniškem ministru inž. Bcloševiču. Predložila mu je predloge za izmeno pravilnika in zahtevo, da se dovoli železničarjem svobodna strokovna organizacija. Minister je delegaciji odgovoril, da bo njene predloge najskrbneje proučil in dostavil pismeni odpovor.
Stavka pristaniških delavcev v Splitu. Pristaniško delavstvo v Splitu je stopilo te dni v stavko, ker delodajalci niso hoteli urediti mezdnih pogojev in podpisati nove kolektivne pogodbe, ki je bila že spomladi letošnjega leta odpovedana. Stavka okrog 500 delavcev. Ladje ne morejo iz pristanišča.
Združenje vojnih invalidov se bo iederalizi-relo, ustanovljena bodo tri društva: za Hrvat-sko, Slovenijo in ostalo področje.
Manjšinske pravice Ukrajincev v Rumuniji. Rumunija je s posebno naredbo dovolila ru-munskim Ukrajincem, narodnostno in kulturno avtonomijo, da bi odstranlia nezadovoljstvo med njimi in jih čim bolj privezala nase.
Francoski komunistični poslanci so ustanovili novo parlamentarno skupino, ki šteje 43 poslancev, 28 poslancev se nahaja izven Pariza, 3 so pa izstopili iz stranke. • Nekateri izmed 43 poslancev so naknadno izjavili, da niso dali svojega pristanka, da se jih začlani v novo skupino. — V zvezi z razpustom komunistične stranke pripominja propagandho ministrstvo, da je francoska vlada podvzela ta u-krep, ker je komunistična stranka delovala v smislu pakta Hitler—Stalin. Tudi nemška ali ruska vlada ne bi trpeli, da bi smel kdo med vojno delati v Nemčiji ali Rusiji v prid1 Franciji ali Angliji. Po novejših poročilih so 37 komunističnih poslancev zaprli. Tajnik stranke stranke Thorez je pobegnil. S. Blum izjavlja, da je kljub vsem tem argumentom proti razpustu komunistične stranke.
Poljaki zbirajo legijo v Franciji. Poljaki in Čehi organizirajo svoje legije v Franciji. Tudi Belgijo je zapustilo 10.000 poljskih rudarjev, ki so bili tam zaposleni, ter so odšli v Francijo, da vstopijo v poljsko legijo.
Stališče Italije do delitve Poljske še vedno ni znano. Poljsko veleposlaništvo v Rimu posluje kakor doslej še naprej, iz česar bi se dalo sklepati, da Italija ne bo priznala delitve Poljske republike.
Poljski veleposlanik Grzibowski v Moskvi je s konzuli in osobjem odpotoval iz Sovjetske Rusije. Skupno je odpotovalo 112 ljudi, med katerimi pa ni bilo konzula v Kijevu, ki je pred kratkim na zagoneten način izginil. Na kolodvoru so se od poljskih diplomatov poslovili zastopniki Anglije, Francije, Zjedinjenih držav in Japonske.
Gospodarska pogalanla v Londonu
s severnimi državami.
Zane Grey:
Mož iz ^ozda
Helen je najprvo smatrala tega moža kot neprijetno nadlogo, pozneje kot nevarno grožnjo, sedaj pa ga je odkrito zasovražila. Kakor tudi ji je bila odvratna misel, da se je smatral za odločujočega čini-telja v njenem novem življenju, — pa v resnici vendar ni bilo drugače. Ce je bil tu in se gibal, kakor se mu je pač zahotelo. Tega ni mogla spremeniti. Zoprno ji je bilo. da je bila prisiljena, tako mnogo misliti nanj; nenadoma je pričela tega moža sovražiti s pravo besnostjo, ki je v nji nenadoma izbruhnila na dan.
»Vi se ne boste brigali zame, — zase skrbim sama«, — in mu je tudi ona obrnila hrbet. Slišala je, kako je s pritajenim glasom nekaj zamrmral predse in potem počasi odšel skozi voz. Nato je Bo stisnila svojo ročico v Helenino roko.
»Ne skrbi se, Nel«, ji je zašepetala. »Ti veš, kaj je rekel stari šerif Haines o Harve Riggsu: ,Bednik, ki bi bil rad junak revolverja. Ako bo vtaknil svoj nos v pravo mesto na zapadu, ga bodo nagnali! Jaz bi si samo želela, da bi bil oni moj rdečelični cowboy tu v tem vlaku!«
Helen je občutila izredno zadovoljstvo, da je uslišala vsiljive prošnje svoje sestre Bo, ki je hotela na vsak način z njo na zapad. Njen pogum, ki je povzročil, da je bila Bo doma nepoboljšljiva, je utegnil biti v življenju v tej deželi nepisanih postav, dobrodošla protiutež. Kljub temu, kljub njenemu veselju in hvaležnosti, se je morala Helen smejati svoji sestri.
»Tvoj rdečelični cowboy! No, Bo, ti si vendar bila vsa otrpla in trda od strahu. Sedaj pa hočeš, da bi ti služil.«
»Da, tega dečka bi imela v resnici rada«, je odvrnila Bo sanjavo. »Dragi moj otrok, to praviš ti že dolgo o vseh mogočih dečkih; in vendar nisi videla še nobenega izmed njih več kot enkrat.«
»On je čisto drugačen. . . Nel, stavila bi, da bo prišel v Pino.«
»Upajva. Tudi jaz bi rada, da bi se vozil z nama. Meni so se dopadle njegove oči, Bo.«
»Oho, draga Nel, najprvo in tudi nazadnje je pogledal mene, — le nikar si ne delaj kakšnih upov . ■ • Oh, vlak je potegnil! ... Z bogom, Albu — ker — kako že se imenuje ta kraj? . . . Nel, južinati morava. Pošteno sem že lačna.«
Potem pa je pozabila Helen na svoje skrbi in negotovo bodočnost, in med tem ko je poslušala Bo-jino pripovedovanje, se zalagala z neizčrpnimi dobrotami, ki jih je bila polna košara, ter opazovala krasne gore, je postala počasi zopet boljše volje.
Dolina reke Rio Grande se je odprla njenim očem, v bližini široka, z rjavozelenim prepadom med golimi črnimi gorami, ozka in tesna v daljavi, kjer je rumena reka, blesteč se v vročem soncu, izginjala kot kača. Bo je vreščala od veselja pri pogledu na nage mehikanske otroke, ki so bežali v glinaste koče, ko je vlak prisopihal mimo, in njeni radostni vzkliki i so razodevali njeno dopadenje nad Indijanci in mu-| stangi, posebno pa še nad skupino cowboyev, ki so | na iskrih konjih jezdili proti mestu.
Helen je opazovala vse, na kar jo je Bo opozo-! rila, najdalj pa je visel njen pogled na čudovito valo-
viti dolini in na izgubljajoči se škrlatni daljavi, ki kakor da je nekaj zakrivala pred njo. Nikdar poprej še ni doživela kaj sličnega, nikdar poprej še ni imela prilike videti tudi samo eno desetino takih daljav. In ta pogled je vzbudil v njej čudovit občutek. Sonce je pripekalo; o tem se je prepričala, čim je pomolila roko skozi okno, in močen veter je prinašal oblake suhega prahu proti vlaku. Takoj se je zavedla, kakšni veliki in strašni činitelji so na jugozapadu sonce, prah in veter; to spoznanje ji je vzbudilo ljubezen do teh sil. In ta odprta, divja, lepa in samotna dežela je ležala pred njo; v sebi je začutila vzpodbujajoči glas krvi, — ki ji je narekoval, da je treba iskati, se boriti, najti in živeti. En sam pogled po tej rumeni dolini, ki se je vila med temnimi, železno-rdečimi nasipi v neskončnost, jo je podučil, da je lahko razumela svojega.strica; morala mu je biti slična no duhu in značaju, in kakor se je trdilo, tudi v drugih ozirih.
Končno se je Bo naveličala gledati mrtvo pokrajino; svetlo glavico sklonjeno na obledeli plašč, je zaspala. Zato je Helen tem bolj vztrajno in pozorno motrila skalnato pokrajino in stepe, ki so se razprostirale pred njo, kakor daleč je segalo oko; v dolgib urah, ko je gledala skozi oblake prahu in kopreno sončne megle, se ji je porajal močen, nejasen in nemiren občutek, ki je dobival vse bolj določno obliko. Doživela je svojo telesno združitev s to pokrajino, njene oči in njeni čuti so se polastili zapada, kakor se ga je bila že polastila v duhu.
(Dalje prihodnjič.)
2g MtšiU Utajen/
CELJE
Gostovanje mariborskega gledališkega osebja. Sreda, 11. oktobra ob 20. uri bo otvoritvena predstava v gledališču. Gostuje mariborsko gledališko osebje.
TRBOVLJE Organizacijsko in kulturno delo ne sme trpeti zastoja!
Na svetu se odigravajo velikanske spremembe z doslej nepoznano naglico. V par dneh se zgodi toliko, kolikor se poprej nekoč ni v desetletjih ali celo stoletjih. Zato bi' bilo požrešno, če bi delavstvo samo debatiralo o nam oddaljenih dogodkih, ki jih mnogokrat niti ne moremo pravilno razumsko obseči, dočim bi lastna kulturna, gospodarska in socijalno-Politična vprašanja, ki so osnova za dvig delavstva, pustili v nemar, ali pa prepustili njih reševanje drugim, morda celo nepoklicanim. To bi bilo zgrešeno. Posledica bi bila, da bi delavstvo v odločilni uri, ki gotovo pride, bilo nesposobno postaviti svojega moža, da bi uresničilo socijalni program, si priborilo demokracijo in svobodo, ki je tam, kjer je že postala dejstvo, podlaga moči držav in narodov.
Po veliki svetovni vojni se je vse to, na kar zgoraj opozarjamo, odigravalo pred našimi očmi.
Zato . je podrobno kulturno in strokovno delo v rudniku in tovarni še vedno jedro kulturnega in socijalnega napredka našega delavstva, ker ga samo to delo lahko v temeljui preobrazi, da postane misleč človek, da se otrese suženjskih predsodkov in s tem stopi v vrste bojujočega se delavstva, ki ve ceniti kulturne in socijalne dobrine, brez katerih si ne moremo predstavljati ne svobodnega človeka in ne svobodnega delavca.
Motijo se vsi oni, ki si domišljujejo, '
,1	'	1	1	ki	so	sedaj	pri nas ze-
lo pogoste, delavstvo kultivirali ali ga kakorkoli duševno razgibali. Ta preventivna sredstva imajo samo namen, da se iz delavca ustvarja y. j . .J I,	.......
' »-	• - j Motijo se tudi vsi oni, ki
se sicer gibljejo v delavskih vrstah in hočejo biti delavski voditelji, a si mimo in izven organizacije ustvarjajo skupinice jn krožke iz manjvrednih, še ne pregnetenih ter duševno nizko stoječih ali celo v sovraštvu otopelih ljudi. To je lahko samo v škodo kulturnemu in socijalnemu napredku delavstva.
Naše kulturno im organizacijsko delo mora iti naprej. Naj besnijo zunaj strasti in elementi uničevanja, potom kulturnih in strokovnih organizacij moramo kazati delavstvu pravo pot, ki vodi do rešitve sedanjili in bodočih nalog ^elavstva. Posebno ima rudarsko delavstvo dolžnost, da se zamisli nad razmerami, v katerih živi. Dogajajo se mu krivice pri delu, v njegovem socrjalnem zavarovanju in glede socijalne zaščite. Samo neusahljivi viri kulturnega in strokovnega dela ter žilava vztrajnost lahko prepreči še večje krivice in odpravi dosedanje.
Vsakemu delavcu naj bo živo v spominu, kaj so socijalistične kulturne in strokovne organizacije za njega in za skupnost že storile. Vsak val napadajočega kapitalizma so morale vzdržati iti odbiti, zraven pa še priboriti dobrine, ki bi si jih posameznik ali skupine rez organizacije nikdar ne priborile. Zato moramo tudi v sedanjem svetovno razdvoie-v.em času, ko stojimo na pragu novih dob, kr-Pota in pripravljati novo dobo z delom “Siti kulturnih in strokovnih organizacij, da ' , “orno 'zašli na stranpota, ki zglodajo vča-inv zanimiva in mikavna, pa vodijo v resnici v še težje razmere. Bodimo čuječi, da si bomo Priborih jf.. t -Hi in socialno enakopravnost, *. , ,	,	< ,	111 ,i Delo
“trnih društev in razredne strokovne organizacije v posameznih rudnikih in tovarnah ne ?pl'ei° zasenčiti svetovni dogodki, ker bo pri-; -fs’ ko bodo ugasnili zublji današnjih sve-ovni i ognjenikov, a naš delavec bo ostal na ,.!	' u'živai sadove, priborjene potom svo-
j.h strokovnih in kulturnih organizacij.
.miruje človeški duh, ki stremi za
I ^ilrV?-Po|?olnosti°' tako t,,di ne smejo sedanji dobi mirovati kulturne in strokovne ganizacite, ki predstavljajo našo razredno lpnost in delajo za napredek in za izpopolnitev socualnih dobrin in pravic delavstva.
MARIBOR
Otvoritveno predavanje »Vzajemnosti«, V
sredo, dne 11. t. m. bo otvoritveno predavanje predavalne sezone, ki jo prireja »Vzajemnost«. Predaval bo s. prof .Bogo Teply o francoski | revoluciji. Predavanje se bo vršilo v dvorani I »Delavske zbornice« ob 20, uri.
Za telovadkinje — dolge hlače. Casi se spreminjajo. Pred nekaj leti je bila moderna le tista ženska, ki je imela čim krajša krila, čim krajše lase in čim večji dekolte. Potem so začela zopet rasti krila v dolžino in se razrasla v prave vlečke, tudi1 lasje so postali daljši, čeprav znajo ženske to zakriti na ta način, da si jih skrbno navijejo in zavijejo na vse mogoče načine, in tudi dekolteji postajajo vedno bolj diskretni. Ni čuda, ako se sedaj pričenja uveljavljati nova moda tudi za telovadkinje. Poprej nekoč so ženske telovadile v kratkih hlačkah, ki so jim segale nad kolena. Take hlačke so tudi najbolj prikladne, ker morajo biti kolena pri telovadbi prosta. Sedaj pa je prišel nalog, da smejo deklice pri šolski telovadbi uporabljati samo hlačke, ki jim segajo čez kolena, do polovice meč. Ta odredba je vzbudila začudenje, prizadela je pa tudi sia-riše, ker morajo nabavljati deklicam nove telovadne hlačke in je to združenio s stroški. Kakor se nam poroča, se tudi deklice čudijo, zakaj bi naenkrat morale telovaditi v dolgih hlačkah, ki so vrhu vsega še neokretne. Toda predpis je predpis.
Izmenjava narodnih manjšin. Vest, da se bodo morale narodne manjšine izseliti, je povzročila med nekaterimi tukajšnjimi hišnimi posestniki in lastniki vinogradov silno razburjenje. Biti član velikega naroda je prav gotovo lepa stvar, hujše pa je seveda, če človek poseduje kar več večnadstropnih hiš, vinograde, zemljo, trgovino itd., kar prinaša čedne dohodke, pa se mora odreči blagostanju. O vseli teli vprašanjih v zadnjem času živahno razpravljajo v poštev prihajajoči mariborski Nemci in se posvetujejo, ker odločitev res ni lahka.
Še vedno se vračajo preko meje nazaj. Po časopisnih vesteh se je doslej vrnilo že okrog 900 oseb, ki so se pred meseci povečini kar brez potnih listin podale za zaslužkom čez mejo. Po prekoračenju naše meje jih pristojne oblasti zaslišijo, nakar jili izpuste, verjetno pa je, da bo temu zaslišanju sledila tudi kazen radi nedovoljenega prekoračenja meje.
Nek avtomobilist je povozil v Limbušu 60-letnega tesarja Antona Šauperla, ki je pri padcu zadobil tako težke telesne poškodbe, da je kmalu po prevozu v mariborsko splošno bolnico preminul.
Vozite previdno! Nek motociklist je minulo nedeljo zvečer povozil 5 letno Anico Sovniko-vo iz Nove vasi. Otroka je vrglo več metrov daleč in je utrpel težje poškodbe, vendar je upati, da mu bodo zdravniki v bolnici rešili življenje.
Razburjenje radi vprašalnih pol glede evakuacije (izpraznitve mesta) je popolnoma odveč. Uredba ministrskega sveta, ki je izšla že 13. aprila t. 1. predpisuje poleg splošne zračne obrambe tudi izdelavo načrtov za evakuacijo večjih krajev, v državi že v mirnem času, ena-I ko kakor n. pr. drugi predpisi urejajo vprašanje vojaške obveznosti, oddajo konjev in i vozil, orožnih vaj, mobilizacije in slično že v i mirni dobi. V svrho izvršitve teh predpisov so 1 bile hišnim posestnikom v Mariboru dostavljene vprašalne pole, ki bodo služile za sestavo statističnega pregleda o možnosti evakuacije in krajevne odselitve enako kakor se bo to izvršilo tudi v vseh drugih večjih mestih Jugoslavije. Prebivalstvo se poziva, da vprašalne pole točno izpolni. Razume se, da je vsako vznemirjenje zaradi teh pol popolnoma odveč, ker gre le za izvršitev načrta, ki bo ostal nato v trajni evidenci. — Predsednik mestne občine: dr. Juvan.
Neumestna prepoved. Železniškim družinam, ki stanujejo v železniški koloniji je bilo prepovedano rediti svinje in koze in morajo vse živali odstraniti. S tem ukrepom bodo prav hudo prizadete nekatere družine, zlasti one s številnimi otroci, ker so si nekateri železničarji na ta način znatno olajšali svoj težavni položaj, ki je posledica preslabega zaslužka. Ta odlok zlasti ni razumljiv, ker vladajo v železniški koloniji obupne higijenske razmere. Ta kolonija še vedno nima kanalizacije, čeprav se nahaja v sredini mesta. Ob robu ceste se nahajajo majhni jarki, kamor izlivajo onesnaženo vodo in pomije, ponekod pa izlivajo vodo kar na vrt. Mnogo pritožb .ie bilo tozadevno že iznesenih na merodajnih mestih, pa tudi v našem listu smo o tem vprašanju že ponovno pisali. Dokler torej ne bodo odpravljeni ti nedostatki, so take prepovedi, kot je reja živali, pač neumestne, Razen tega niso železničarji v koloniji edini, ki rede domače živali, ampak se naiiaiajo v našem mestu tudi še drugi hlevi, v katerih so krave, konji, svinje in koze; ne manjka pa se seveda tudi ne kokoši in drugih domačih živali. Ukrepi naj veljajo torej za vse enako. Higijenske razmere v železniški koloniji so pa pod vso kritiko, zato je treba najpoprej ukreniti potrebno glede kanalizacije iti šele nato zahtevati odstranitev manjših nedostatkov, kakor so reja svinj in koz. — Ob tej priliki moramo Ponovno opozoriti, da v železniški koloniji še vedno ni v stanovanjih elektrike in vodovoda.
Za mestne reveže je podaril mariborski mestni občini solastnik tovarne Hutter in drug, g. Rihard Poche din 100.000.
Plesna šola I. del. kolesarskega društva v Gambrinovi dvorani začne z rednim poukom v nedeljo, dne 15. oktobra ter se vršijo vaje vsak četrtek od 20. do 22. ure in vsako nedeljo od 15. do 18. in od 20. do 22. ure pod osebnim vodstvom plesnega učitelja g. L. Simončiča. Vpisovanje novih članov sprejema vodstvo pred vsakim poukom.
KRANJ
F. P.
Izpraznite dvorano v »Cankarjevem domu«!
^rokovne organizacije si že dalj časa priza-.,vajo, da bi merodajni izpraznili dvorano v “Cankarjevem domu«, vendar pa do sedaj še tren "spele- »Cankarjev dom« je v posesti eh strokovnih organizacij, ki so v sklopu rokovne komisije; poleg tega pa ima v njem V ostore tudi del. kult. društvo »Vzajemnost«. s. ,te organizacije imajo za svoje seje, se-PoIb Jn :Predava'i.ia na razpolago malo sobo .vorane- vsled česar jim je delovanje -,.aun,™no. \ sredo 4. t. m. je bil začetek kazain ?ga- ca’a' kiei' se je še posebno po-soba ,nnrf 'IC 23 uspeše" Potek tega tečaja, ta ndeležpn	Zaanniški tečaj bo za
zvezke"?e "ekaka. 5o,a- Udeleženci pišejo v
n	Jih pa v S()b0 ai ™-
nJu ip S Udeležba na prvem predavamo 'Pokazala, da je ta soba, tudi ako ni
ZastopmkROhiPr^napna’ kar ,lallko Potrdi tudi velike , *	*1', 1 rav v danaSnjem času je
hodnU,	SC "C.nVira tle|ovanja svo-
izkli a strokovmh organizacij', saj se gre tu za ,3«},za življenjske interese delavstva in do prihnHni n',eK0VJih Pravic. Upajmo, da bo izPrazn?e	redneKa predavanja dvorana že
da še i-eS' onovno opozarjamo delavstvo, začetkm,, dnvanja vršijo redno vsako sredo z
01,1	točno ob 19. uri.
CRNA PRI PREVALJAH
Posledice vojne se kažejo tudi pri svinčenem rudniku, Tudi pri tukajšnjem Svinčenem rudniku zaznamujemo tu in tam posledice vojnega stanja v Evropi. V rovih so na odkopih zamenjali sedanje vrtalne kladive velikega tipa, s prvotnimi vrtalnimi kladivi manjšega tiipa, s katerimi se doseže nekoliko mani storitve, dočim so zaenkrat na sledilnih kopih ostale še dosedanje naprave. Zameno vrtalnih kladiv je povzročila premajhna zaloga rezervnih delov za velike vrtalne kladive, katerih dobava iz Nemčije je sedaj onemogočena. V Žerjavu, v topilnici, se je ravnokar izgotovila nova »ame-rikanska peč«, katera je sedaj po številu četrta. Vzrok, da se je zgradila nova peč, je v pomanjkanju dobave koksa in vsled tega ne more delovati »visoka peč«, katero se kuri izključno s koksom. To bi bil en vzrok, drugi je pa nuj-brže ta, da je zgraditev nove peči bila potrebna, ker se sedaj, odkar je nastopilo novo ravnateljstvo, ne izvaža več sirove rude, ampak se vsa pretopi v tukajšnji topilnici. Zaraditega obratuje sedaj topilnica Žerjav zopet s polno paro, Ker je prosperiteta na višku, so se tudi redukcije takoj ustavile. Naša industrija je že ena teh vrst, da v vojni najbolj prospeva, —-Kljub temu pa mi rudarji ne želimo vojne, temveč nad vse trajen mir!
Nove hiše grade. Veliko enonadstropno hišo si gradi tukajšnji avtopodjetnik tg, F. V., kjer bo v pritličju imel avtogaražo. Stavba bo zelo velika, ker bo garaža morala imeti prostora za najmanj 5 njegovih avtomobilov, katere je že svojčas posedoval. — Enonadstropno hišo si gradi tudi g. K., trgovec v Šmelcu. V Pritličju bo imel trgovino.
SLOVENSKA BISTRICA
n ^rata.r 'e zmagal pred najvišjim sodiščem.
roročali smo že v »Delavski Politiki«, kako je vratar tovarne v Gor. Bistrici zmagal pred tuk. sodiščem s svojo tožbo za nadure proti tamoš-nji tovarni kovinskih izdelkov. Vratarji sicer po ministrski naredbi .o tolmačenju zakona o zaščiti delavcev glede plačila poviška za nadurno delo ne spadajo pod zaščiteno .osebje. — V tem slučaju pa je organizacija, podružnica »Saveza metalskih radnika«, ki je sklenila s podjetjem kolektivno pogodbo, sprejela med zaščitene delavce tudi vratarja in je tako vratar tožil podjetje na plačilo 50 odst. poviška za nadurno delo za zadnja 3 leta, ker ni dobil teh nadur plačanih s 50 odst. poviškom. — Njegova terjatev je znašala zadnja 3 leta okrog 8000 din in je s svojim zahtevkom vratar tudi
sodišče ni pravilno sodilo, ker vratarji za nadurno delo niso zaščiteni. Pa tudi najvišje so dišče, Stol sedmorice v Zagrebu, je revizijo podjetja zavrnilo ter ugotovilo, da ima vratar na podlagi kolektivne pogodbe pravico do pla čila 50 odst. poviška za nadurno delo, če kolektivna pogodba priznava tako zaščito tudi vratarjem. Podjetje je vsled tega moralo vratarju plačati iztoženih din 8000.—, vse sodne stroške in tudi oba odvetnika, ki sta zastopala vratarja in podjetje. Ponovno poročamo o tem slučaju, da delavstvo vidi, kakega velikanskega pomena so za zaščito delavstva dobro sklenjene kolektivne pogodbe in kakšna dobrota so nadalje strokovne organizacije za vso prizadeto delavstvo v obratu. Delavci, ki ne plačujejo prispevkov za strokovno organizacijo in s tem ne dosežejo ugodnih kolektivnih pogodb, so si sami največji sovražniki in škodljivci delavskih koristi.
ŠTORE
Zakaj vidiš pezdir v očesu svojega brata.
Malokdaj se oglasimo, a vendar je vsake stvari enkrat dovolj. Kakor znano, spada industrijski kraj Štore pod cerkveno občino Teharje. Gosp. župnik se zanima celo za voznike na cesti. Voziš po cesti, pa ti konj nagaja, jeziš se in včasih tudi zakolneš poleg, potem te pa zato vržejo čez prižnico, kot da bi bil ne vem kai zagrešil. Vprašamo gosp. župnika, zakaj razglaša stvari, katere se v Štorah dogajajo in ne spadajo v njegov delokrog. Mi mu ne zavidamo njegovega kvartopirstva, on pa naj nas voznike pusti pri miru. Voznik upa, da bo kljub svoji jezi in razboriti kobili dobil božje plačilo, in ca gosp. župniku ne bo treba odgovarjati zanj. — Delavstvo se tudi zanima za vpepeljevanje mrličev in se bo pri prihodnjih predavanjih tudi o tej stvari podrobneje informirali. Delavec.
ŠOŠTANJ
»Raje dam pol milijona, kot da hi razobesil slovensko zastavo,« jel govoril pred prevratom znan bogataš. Prišlo je seveda drugače. Pol milijona si je prihranil, razobesil slovensko zastavo in si ipotem pridobil še novih milijonov, poleg milijonov pa, kot izredno zaslužen mož, še — okrasek na prsi.
MEDVODE
Ne bo nič s tekstilno tovarno. Delavstvo v našem kraju in okolici se je nadejalo, da bo nek podjetnik v kratkem pričel zidati veliko tekstilno tovarno. Sedaj pa so se raznesle vesti, da z zidavo tovarne ne bo nič, ker dotič-nik ne dobi dovoljenja. Mislimo, da ni prav,
zmagal pred okrajnim im nato še pred okrož-1 ako se ovira podjetnost. Za naše kraje je na-nim sodiščem. Podjetje pa se še kljub temu ni j ravnost nujno potrebno, da se širi industrija in hotelo udati, ampak je vložilo revizijo na naj-i nudi zaslužek prebivalstvu, ki sicer mora S višje sodišče v Zagreb, češ, da (prvo in drugotrebuhoni za kruhom po svetu.
Shodi Strokovne komisije v revirjih
Na podlagi sklepa Strokovne komisije, da se imajo v času od 1. do 15. oktobra vršiti v vseh večjih delavskih središčih zborovanja, na katerih se ima razpravljati o socialnem položaju in zahtevah delavstva, se je vršilo v nedeljo dopoldne v Trbovljah in popoldne v Hrastniku, v torek pa v Zagorju javno zborovanje delavstva. Na teh zborovanjih je poročal s. J. Arh o socia nem položaju delavstva. Navajal je tudi vse nedostatke, ki obstoje, ali se pa iz političnih vidikov poskušajo vnašati v obstoječo socialno zakonodajo, odnosno v socialne ustanove. Navzoči so njegovim izvajanjem pazno sledili in soglasno sprejeli tozadevno predložene resolucije, od katerih je bila ena odposlana na ministra za socialno politiko in ena pa na kr. bansko upravo.
LAŠKO Seja občinskega odbora.
V nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. je bila redna seja laškega občinskega odbora. Na tej seji je bilo med drugim obravnavanih več prošenj glede sprejema v občinsko zvezo, poročilo vodovodnega odseka, gradbenega odseka, odobritev raznih računov, odobritev podpor itd. Zagotovilo sprejema v občinsko zvezo so dali g. Vi čeku Rudolfu, mehaniku in potniku v Laškem, ki je čehoslovaški državljan in Petaku Alojzu, pivovaritelju Laške pivovarne, ki je tudi čehoslovaški državljan. Sprejem delavca Jereba Jakoba so odklonili. iZa pospeševanje gozdarstva so odobrili znesek din 300.—, več kmetov pa bo dalo ha razpolago večjo množino drevesnih sadik in to brezplačno. Gasilski četi Rimske toplice so odobrili izredno podporo din 100. Razmotrivali so tudi glede takse na nočnine v Radiothermi. Te takse je že določil turistični odbor v Laškem, formalno pa jih je moral še odobriti občinski odbor. Ods^j bo morala plačevati uprava Radiotherme odnosno Suzor tudi za bolniške člane po din 2 od osebe, za ostale privatne osebe pa po din 3.—, kar je bilo že doslej. S tem ukrepom upajo najbrže priti do sredstev za zgraditev prostozračnega bazena. Nekaterim vojnim obveznikom je bila odobrena podpora po din 100. V odbor za vojne obveznike pri sreskem sodišču v Laškem sta bila imenovana člana gg. Pertinač in Deželak. Prošnja za priključek na glavni vodovodni cevovod, ki jo je vložilo »Sokolsko društvo« Rimske toplice, je bila odbita, ker so odborniki prepričani, da taki odcepi najbolj škodujejo dovoljnemu pritisku vode v rezervoarju. Za gradbeni odsek je poročal g. Hrastelj Peter. Izjavil je, da bodo z drugo etapo pokritja potoka Žikovce pričeli takoj, ko bo urejeno dovoljenje za posojilo iz hranilne knjižice, ki je sicer namenjeno za zgradbo izolirnice v Laškem, za kar je pa potreben pristanek banske uprave. Proračun za prvo etapo so po njegovi izjavi že itak prekoračili. Za vodovodni odsek je poročal g. podžupan Deželak Ivan. Debata o tem je bila precej obširna. Govoril je o vodovodnih ceveh od vile g. Verstovška in do poslopja Radiotherme. — Ugotovili so, da je baš v teh ceveh glavni defekt, ker so bile cevi napačno vložene, da je voda bruhala ob rob cevi in uhajala na prosto. To stanje je po izjavi g. Deželaka ugotovil tudi g. Šipek Josip, vodovodni nadziratelj v Laškem, G Deželak je predlagal popolno prestavitev topliške proge v treh etapah (3 letih), za kar se vsako leto votira po din 5000. Izjavil je, da bivša uprava ni imela nobenega strokovnjaka pri graditvi vodovoda. Sedanja uprava je baje topliško progo docela popravila in je sedaj dovolj vode. Hodili so po cele noči po Laškem in ugotavljali stanje vodovoda ter pri tem opazili stanje 2.30 m*. Radi napak topliške proge niso imeli poprej vode Droško, Urankar, Jenko itd. Zapirač te proge ie bil poprej samo pri Henkeju in če so popravljali topliško progo, so ga morali zapreti, vsled česar niso imele hiše ob Rimljanski cesti po več dni vode. — Sedaj pa bodo namestili zapirač tudi za Ver-stovškovo hišo in bo ta nevšečnost odpadla, čeprav bodo še kdaj vršili popravila. Zapirač pa baje lahko naroče samo iz Zagreba za ceno okrog 700 do 800 din. Terma lahko izhaja s svojo vodo približno 2 dni, če bi bil defekt na njeni vodovodni progi. Deželak je izjavil, da ne bo v proračunu več potrebna postavka din 3000 za vodovodnega nadziratelja, ker bodo nadzorstvo prog vršili obč. uslužbenci in obč. uprava sama, dela pa bodo periodično oddajali na licitacijah. Priključkov izven mestnega pomerja ne bodo dovoljevali, dokler ne bo vodovod docela urejen in brezhiben. Hrastelj je izjavil, da sploh ni mogoče priti do zajetja, ker je vse docela zasuto, da ni nikjer nobenih tablic in označb zračnih ventilov. Nadalje je g. Deželak izjavil, da so imeli skozinskoz sitnosti z vodovodom, ki je veljal nad 2 milijona dinarjev in je še danes nad din 600.000 dolga. Takratni občinski gospodarji ne vedo, kod gredo cevi, ker niso ob graditvi imeli niti enega obč. nadziratelja. Opozarjal je, kaj bo takrat, če bo nastal defekt na Marijagraški ulici, kjer so odpirači levo in desno ter ,bo radi tega treba razkopati ves asfalt. Govoril je tudi o žalostnem mnenju nekega tehnika. Opozarjal je na nevarnost, ki bi nastala v slučaju vojne, ako bi bil poškodovan most, pod katerim je glavni cevovod, a stari vodnjaki so vsi zasuti, Hrastelj je priporočal takojšnje zajetje novih izvirov in studencev. Ugotovili so tudi napako v tem, da voda ne gre najprej v rezervoar in potem šele iz rezervoarja po hišah. S tem bi se dosegel boljši pritisk v višjih legah. Sedanji vodovod bi moral po mnenju nekega odbornika biti na hribu Krištof in ne pod »Starim gradom«. Komentar prepuščamo tako bivši upravi, kakor našim občanom.
TISKOVNI SKLAD Maribor: Obrtnik J. K. daroval din 70.-Iskrena hvala. Posnemajte!
stran i	.DELAVSKA	PO
Kako izgleda in kal stane Maginotova
linija?
Zadnje vesti
NAPETOST MED RUSIJO IN JAPONSKO
O moderni trdnjavski, tehniki je izšlo že mnogo knjig. Zanimivi so podatki, ki jih čitamo v knjigah o Maginotovi liniji:
»V nadaljni razvrstitvi naprav razlikujemo težke in lahke stolpe za artilje-rijo, oklopne stolpe za strojne puške in topove proti tankom, rove za metalce min, izhodne postojanke za napadajočo pehoto, opazovališča, betonirane pozicije za dalekostrelne topove itd. Betonski zidovi posameznih nadzemskih zgradb so 3 do 5 metrov debeli. Na frontni strani dobe zgradbe ponavadi še steno iz kamenja v debelini 4 metrov. Podzemski zidovi so vseskozi iz 2 metra debelega betona. Oklopni stolpi so ponajveč tako napravljeni, da se lahko vrte in pogreznejo. Jaški, v katere se
pogrezajo stolpi s težko artiljerijo. so do 40 metrov globoki. Oklop lakih stolpov je 30 do 40 cm debel in napravljen iz najboljšega jekla.«
Izdatki za tak praktično nepremagljiv obrambni pas znašajo 5 do 9 milijonov švicarskih frankov (60 do 100 milijonov dinarjev). Švica bi morala imeti 250 km takega obrambnega pasu v rav: nini in 150 km v gorah, kar bi stalo skupno okrog dve milijardi frankov.
Te številke nam povedo, da si tak obrambni luksus morejo privoščiti le bogate države. In vrhu tega bi bilo vse to nepotrebno, ako bi človeštvo prišlo k pameti, da bi pognalo tiste, ki vznemirjajo narode in hočejo vojno ter se igrajo z usodo lastnih podanikov in tujih državljanov.
Med Rusijo in Japonsko so se odnošaji znova poslabšali. Japonska vlada ugotavlja, da Rusija še vedno podpira Kitajce in s tem omogoča nadaljevanje vojne.
Kot znak napetih odnošajev med obema državama smatrajo, da je Rusija ukinila svoj konzulat v Šanghaju.
Osem nemških bombnikov zgubljenih v bitki na Severnem morju. Dne. 9. oktobra so v bitki z angleškimi vojnimi ladjami na Severnem morju zgubili Nemci neposredno ali posredno
šest letal. Sedaj javljajo iz Norveške, da SO' ribiči našli še dva težko poškodovana nemška bombnika cb norveški obali.
Ruske čete se umikajo iz Estonske? Iz Rige
(Letonska) javljajo, da se sovjetske čete, ki so vkorakale v Estonsko, zopet umikajo preko meje.
Velika racija na špijone v Kanadi. »Exchan-ge Telegraph« poroča, da je »British Intelli-gence Service« priredila po vsej Kanadi obsežno racijo. Pri tej raciji so odkrili veliko nemško špijonažno organizacijo z važnim do-kazilnim materijalom. Internirali so 300 oseb.
LITIJA
Nekal o plinski vojni
Sestanek Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije bo v soboto, dne 14. oktobra ob 7. j uri zvečer v gostilni F. Cesar ali pri Frankotu ! za tekstilce in lesne delavce. Poročal bo sodr. 1 Svetek iz Ljubljane. Apeliramo na vse delav-i ke in delavce, da se udeležijo sestanka. Vabi j odbor. Družnost!
Obveščamo vse naročnike »Delavske Politi-j ke«, da od sedaj naprej lahko plačajo naroč-j nino vsako nedeljo od 10. do 12. ure v lokalu ! na dvorišču hiše g. A. Žnidra. Naročnino spre-I jema knjižničar.
Strupeni plini in kemične spojine.
ZAGORJE OB SAVI
Kljub temu, da je uporaba strupenih plinov kot bojnega sredstva po mednarodnem pravu prepovedana in četudi je v ta namen podpisana cela vrsta internacionalnih pogodb, si vendar nihče ne dela iluzij, da se ti plini v vsaki vojni uporabljajo.
Mesto o »plinski vojni« bi bilo pravilnejše govoriti o »vojni s strupi« ali o »kemični vojni«, kajti v takozvani plinski vojni uporabljajo polno sredstev, ki niso v plinastem stanju: lewisit, hiperit in jedki plin. Vsa ta sredstva delujejo na dihalne organe, dražijo na kašelj in uničujejo pljuča, na koži pa povzročajo težke rane. Fosgen in hiperit razkrajata pljučno tkivo, povzročata bluvanje krvi in končno smrt. Strupeni plini v ožjem pomenu so cian-vodikova kislina ter klorove, bromove in jodove spojine cianogena. . Ti plini predvsem razkrajajo rdeča krvna telesa in živčevje. Poleg tega delujejo kvarno na mišičevje ter že v 10 do 15 minutah povzročajo smrt. V abesinski vojni so uporabljali na primer neko fluorcianovo spojino, ki je povzročila že v treh minutah smrt.
Od vseh teh strupov najbolj intenzivno deluje hiperit. Je to tekočina, ki
|se na zraku razdeli v izredno fine kapljice. Hiperit se radi svoje težnosti počasi vsede na zemljo ter prevleče s fino kožico vse stvari, s katerimi pride v dotik, pa naj si bo to človek, rastlina ali obleka. V očeh povzroči vnetja, razkraja sapnik in pljuča tako, da nastane smrt vsled zadušenja. Neposreden prihod tega strupa v krvni odtok povzroča popolen razkroj belih in rdečih krvnih telesc, nastanejo krči v ožilju s počasno smrtjo.
Lewisit ima ime po njegovem iznajditelju, ameriškem inženirju Lewisu. Tudi lewisit je tekočina, ki se razprši v fine kapljice. Deluje tako močno, da živa bitja, ki pridejo z njim v dotik, kmalu poginejo. Zeleno polje, na katero se je lewisit usedel, izgleda kot pogorišče. Na koži povzroča težke opekline. Že 1.8 g lewisita, ki pride na človeško kožo, povzroča smrt vsled za-strupljenja z arzenom. Lewisit je oranžno rumene barve in ga radi tega lahko razločimo od drugih strupov.
Najbolj uspešna obramba pred plini,
ki je posamezniku na razpolago, je plinska maska. Za zdravnike in zdravšniko
pomožno osebje pride v poštev tudi va-varovalna obleka.
Razno
Premestitev vrhovnega sodišča B iz Zagreba v Ljubljano se bo izvršila že prihodnji mesec.
Madžarski poslanik Kristofiy v Moskvi. Med
Madžarsko in Sovjetsko Rusijo so bili diplomatski odnošaji prekinjeni, odkar je Madžarska pristopila k antikomunističnem paktu. Po zasedbi poljskega dela Ukrajine pa je Sovjetska Rusija postala soseda Madžarske, zato je slednja tudi obnovila diplomatske stike z njo. Njen poslanik Kristoffy je 13. t. m. dospel v Moskvo.
Izgube Slovaške v bojih proti Poljakom. —
Slovaki so se borili z Nemci proti Poljakom. V bojih so imeli 30 mrtvih in 75 ranjenih.
Odstopil je baje nemški admiral Raeder, ker se ne strinja z Ribbentropovo in Hitlerjevo politiko na vzhodu. Njegov odstop pa ni bil sprejet na znanje. Te vesti še niso potrjene.
Maršal Vorošilov in več generalštabnih častnikov sovjetske armade bo po nemških vesteh baje v kratkem posetilo Nemčijo in si ob tej priliki ogledalo tudi Siegfriedovo linijo na za-padnem bojišču.
Goring Vorošilovu. Goring je podaril maršalu sovjetske vojske Vorošilovu športno letalo.
23 članov šteje nemška trgovinska delegacija, ki se nahaja te dni v Moskvi in ki ima nalogo, da izvede trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Nemško opozorilo Norveški. Nemška vlada je poslala norveški noto, v kateri jo opozarja, da se morajo norveške ladje ozirati na signale nemških podmornic in se podvreči vsem predpisom prejskave (blaga.
Nemci so potopil? v prvem mesecu vojne Norveški 15.000 ton ladij. Finski 5000, Švedski 9000, Danski pa 1000 ton.
Lahkovernost se je maščevala. Ob plebiscitu na Koroškem 1. 1920 so se ljudje odločili za Avstrijo, ker so verjeli, da bo tam svoboda in ne bo več treba služiti vojake. Prišlo je drugače. V teh dneh je treba na to stvar spomniti tudi tiste, ki si danes delajo kakšne bedaste iluzije, misleč, da bi kje drugje utegnilo biti bolje.
Anglija se zanima za jugoslovanski les. —
Pred vojno je Anglija uvozila za 9 in pol milijard dinarjev lesa in to 60 odts-. iz Rusije, skandinavskih in baltiških držav ter Poljske, nekaj pa tudi iz Jugoslavije in Rumunije. Pričakuje se, da bo največ lesa Anglija sedaj nabavila v Jugoslaviji in Rumuniji in se baje že opaža zanimanje Anglije za jugoslovanski les.
Strela je razbita križ. Na vrhu Storžiča v Karavankah so pred leti postavili evharistični križ. Sedaj je med neko nevihto strela udarila v križ in ga razdejala.
Visoke cene za hmelj. Letos se pričakuje, da bodo cene hmelja izredno visoke, ker že sedaj plačujejo kg po din 60.
Angleška motorna ladja »Loch Goil«, ki je bila namenjena v neko Sredozemsko pristanišče, je eksplodirala in se potopila. Ladja je imela nad 9000 ton.
Finski trgovski parnik »Indra«. ki je pred par dnevi odplul iz Krela, je zadel ob mino in se potopil.
Oborožena nemška ladja v južnem delu Atlantskega oceana, iz Londona poročajo, da so prvič opazili v južnem delu Atlantskega oceana oboroženo nemško ladjo. Za zdaj je še ue-mogočer odkriti, ali gre pri tem za nemško bojno ladjo, ki je priplula v Atlantik, ali pa za i oboroženo trgovsko ladjo. Ve se samo, da je ta ladja potopila angleški parnik »Clement«.
Ameriška vojna mornarica je pričela zasle-1 dovati neko tujo podmornico, ki se je pojavila j na višini polotoka Floride. Domnevajo, da je jto nemška podmornica, ki namerava napasti .ameriški prekooceanski parnik »Iroquoi«.
I Diamantna polja so mfkrili. Iz Rusije poro-1 cajo, da so v porečju reke Merevaja Utka v I Uralu odkrili najdišča diamanta.
Na naslov železniške uprave
Na tukajšnji postaji izgleda, da ne vodijo dovolj računa o tem, da je železnica radi ljudi in ne ljudje radi železnice. Daleč smo od tega, da bi hoteli komu kaj škodovati. Tega pa potujoče občinstvo ne more več prenašati, da četudi pride pravočasno na postajo, ne dobi voznih listkov in mora potem plačati v vlaku kazen din 20. Potniki niso krivi, ako nima železniška uprava izgotovljenih voznih kart in jih mora s^žbujoči uradnik šele sproti pisati. — Taki slučaji naj se odpravijo.
STUDENCI PRI MARIBORU
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«
Studenci priredi v soboto, dne 14. t. m. v dvorani Špurej vinsko trgatev s pričetkom ob 19. (7.) uri zvečer. Cisti dobiček je namenjen dramskemu odseku. — Odbor.
VABILO
Narodno gledališče v Mariboru
na izredno skupščino Počitniškega doma, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršila v petek, dne 27. oktobra t. 1. ob pol osmi uri zvečer v pisarni Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani na Tyrševi cesti 15-1 s sledečim dnevnim re-1 dom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega' zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva; 4. sklepanje o vstopu zadruge v likvidacijo ter volitev 2 likvidatorjev; 5. slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši skupščina pol ure pozneje istotam in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčna ob vsakem številu udeležbe.
Načelstvo.
Bekeffi: Neopravičena ura
Šola! Nihče je ne pozabi, še s sivimi lasmi je živ spomin, do smrti preganja človeka misel nanjo, žffc' davno so v grobu vsi tisti, ki so nas učili, sošolci so daieč, spomin na šolski, čas pa je v nas tako živ, tako neposreden, da se neštetokrat zdrznemo pri spominu nanj, da planemo sredi noči potni od groze, ker se nam. je sanjalo, da stojimo pri tabli in nič ne znamo. Zato se tudi ne smemo čuditi, če je vsakemu oderskemu komadu iz šolskega življenja uspeh že v naprej zagotovljen, posebno če prinaša zabavo in veselje. Veseloigra madžarskega dramatika Bekeffija »Neopravičena ura« je življenjsko nemogoča in neverjetna zgodba, o bistvu samo spretna parodija. Ker je pa pisana vseskozi z dobrim okusom, ker je izvirna in zanimiva in ker priča ves njen ustroj, da jo je zigradil spreten dramatik, ni čuda, da nudi slehernemu gledalcu obilo gledališkega užitka in je v pravem pomenu »besede dramski »šlager«. Delo je doseglo v spretni in živahni režiji g. J. Koviča popoln uspeh. (Neprijetna posebnost letošnjih Kovičevih režij je edino ta, da so gledalci v presledkih med dejanji v popolni temi, s čemer se prav gotovo nihče ne strinja, tudi če so odmori še tako vzgledno kratki). Trden poudarek vsej igri je dal umerjeni in prepričevalni Hardtel g. Nakrsta, ki je bil odlično pretehtana stvaritev. Kot Lili Jagrova se je g. Ras-bergerjeva spet polno uveljavila in postavila na oder naravno, prikupno in ljubeznivo podobo. Predstavniki šolskega okolja, gg. Kosič in P. Kovič, ge. Kovičeva in Gorinškova so pri podajanju svojih likov ostali v mejah dobrega okusa in niso zapadli v karikiranje. Ge. Savinova in Kraljeva sta podali dva sočna komedijska tipa gimnazijk, prav dober karakterni lik je izdelal g. Verdonik kot akademik. Posrečena sta bila še zakonca Jager (g. Gorinšek in g. Zakrajšek) in dobro pogojena zakonca Hardtel (g. Košuta in ga. Starčeva). Tudi ostale manjše vloge, ki so zaključile pisano vrsto ipisateljevih tipov, so bile dobro podane. — S.
Repertoar. Ponedeljek, 9. oktobra: zaprto. Torek, 10. oktobra ob 20. uri »Veriga«, red A. Sreda, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju.) Četrtek, 12. oktobra ob 20. uri: »Neopravičena ura«, red C.
Delavski pravni svetovalec
Odtegljaji po § 221 o. z. (Sv. Lovrenc na Poh.)
Če je podjetje odtegnilo po din 8 dnevno za hrano vpoklicancem v vojaško službo, je storilo to po našem mnenju protizakonito. Zakon dovoljuje le poračunanje »ustrezne odškodnine«, ki jo prejema službojemnik pri vojaških vežbali od države. Po našem mnenju pa je ustrezna odškodnina le plača častnikov in drugih, ki dobivajo za časa vojaške vežbe od države plačo. Delavec pa gotovo ne porabi doma 8 din samo za hrano dnevno. Če dobiva v vojaški službi hrano, v tem ni smatrati
ustrezne odškodnine po § 221 o. z. Ni nam pa
r i
doslej znana kaka sodna odločba v tej smeri. Delodajalci si kar poljubno odrejajo to odškodnino, ki jo odtegujejo od mezde. T. P. D. nia primer odteiguje poleg tega še din 2 za stanovanje, skupno din 10 na dan. Tudi od drugod smo dobili podobna poročila. Nekateri delodajalci se sklicujejo na okrožnice, ki so jih baje dobili tozadevno od svojih gospodarskih organizacij. Zaupniki v Vašern podjetju in funkcijonarji strokovne organizacije naj vsled tega zahtevajo od podjetja izplačilo neopravičeno odtegnjenih zneskov po din 8 dnevno.
Neplačano delo (Vojnik)
Vprašanje: Na posestvu starišev svoje zaročenke sem delal več let, glede na nameravano poroko. Pred kratkim pa mi je zaročenka umrla. Ali lahko zahtevam za opravljeno delo primerno plačilo?	(
Odgovor: Ako ste na posestvu delali le z ozirom na nameravani zakon, ki ie sedaj nemogoč, imate po našem mnenju pravico zahtevati primerno mezdo za opravljeno delo.
TEZNO PR! MARIBORU
Del. kult. društvo »Vzajemnost« Tezno priredi v nedeljo, dne 15. oktobra v gostilni Fe-lič vinsko trgatev s pestrim sporedom. Pridite. Začetek ob 15. uri. — Vabi odbor.
Klavir se poceni proda
Naslov v upravi
Nakazilo denarja iz Nemčije (Celje) Vprašanje: Moj mož je odšel v Nemčijo na delo brez potnega lista. Sporočil mi je že pred daljšim časom, da mi je poslal denar potom nekega podjetja, pa jaz poslanega zneska še do danes nisem prejela. Kam naj se obrnem radi tega?
Odgovor: Ako je Vaš mož poslal denar za Vas na kako naše podjetje, povprašajte prt dotičnem podjetju, če pa ga je poslal na Vaš naslov, ga je poslal najbrže preko Narodne banke in vprašajte na Narodno bankp v Beogradu, devizni oddelek, kako je s tem Vašim denarjem.
iHii!iiiuuiuuuumiuiuuiuhiiiuiiiiiiiiiii!uiwiitiumiiuutttHitiRmnii«ra^HM
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
mana domača zavarovalna nota* nova v Dravski banovini, U plodonosno delajo ta od leta ‘1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
Zavaruj« »a pogrebnino zdrava
osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— In
la doto mladoletne od 1. do 18. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovr-ienem 21. letn.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
MALI OGLASI
Nail Citat el 11 tsnpu*
lej« mt|cente|Se "pff naSlh ln»erfntia!
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom r. z. i o. z.
Maribor, Frankopanova ulica I.
FRANC REICHE R, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cen], občlnstvd za izdelavo oblek za gospode in dame po naJ-nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava.
Zahtevajte vedno In voosod kruh In vedra Iz Delavske pekarne v Motu. ES®
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.