V akciji za stabilizacijo gospodarstva morajo sodelovati vse zavestne socialistične sile z zvezo komunistov na čelu kot avantgardo delavskega razreda
S skupnimi napori do postavljenih ciljev
Ne gre za trenutno akcijo, temveč za dolgoročen   program,   kateremu   bodo   morale   prilagoditi grospodarske organizacije svoje prihodnje delovne načrle, sicer do zaželenib uspehov ne bo prišlo.
Zadnja seja CK ZKJ je bi-la posvečena gospodarskemu položaju v državi. Na njej so se dogovarjali o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi v gospodarstvu takoj odpra-vili neskladja kot so nizka produktivnost, in prevelika stopnja zaposlovanja( nesklad-je med izvozom in uvozom, kjer slednji močno presega prvega. Tu je še vprašanje ne-pokritih investicij, ptevelike skupne^. rn osebne porabe in podobno.
Da bi odstranili navedena neskladja, bodo morali odgo-vorni ne le v gospodarstvu, temveč tudi y negospodarstvu takoj sprejeti ustrezne stabi-Hzacijske ukrepe, saj bo le ta-ko mogoče, 6e že ne v celoti rešiti pa položaj   vsaj  omilita.
V bistvu gre za varčevalne ukrepe, pri čemer naj bi po-samezne gospodarske organiza cije porabile le toliko sred-stev, kolikor je za izdelavo ne kega izdelka nujno potrebno Skratka — stroške bo treba zmanjšati na mindmum. Po drugi strani pa bi si gosp<> darske organizacije moralepri-zadevati, da povečajo izvoz svojih končnih izdelkov in iz-koriščajo domače surovine. Prav stroški za njihovo naba-
vo'   zmanjšujejo    razpoložljiva
sredstva države,  ko  mora  na-
kazovati devize    dobaviteljem surovin.
V stabilizacijske ukrepe se bodo morale vključiti tudi na novo ustanovljene samouprav-ne interesne skiipnosti za te-lesno kulturo, izobraževanje, zdravstvo in podobno. čeprav šo tu pogoji gospodarjenja drugačni, bi laiiko tudi na tem področju sprejeli določe-ne ukrepe, če sredstev niso ta-ko porabili, kot so načrtovali pri sprejemanju delovnih pro-gramov za tekoče leto.
Samoupravne           interesne
skupnosti pa imajo žal le ma-lo možnostd za »manevriranje«. Znano je, da z razpoložljivimi sredstvi ne morejo kriti vseh nastalih stroškov, ko skušajo izvestii program dela. Poleg te-ga pa morajo dafci večji del sredstev za osebne dohodke, ki niso tolikšni, da bi jih lah-ko zmanjševali. Nekje komaj zadoščajo za pokritjS. Tisti del sredstev, ki pa je name-njen za materdalne stroškekot stroške za nerftoteno poslova-nje sredstev, pa je tako maj-hen, da tu res ni moč govo-riti o kakšnih ostrejših varče-valnih ukrepdh. .
Sicer pa prisluhnimo bese-dam predstavnikov posameznih skupnosti, ki so nara skušali na kratko orisati nastali polo-žaj.
Po mnenju predsednika SIS za izobraževanje v občini Cen-ter Milana Floriančiča, kjer smo se zandmali tudi za sta-nje v drugih interesnih skup-nostih v bbčini, bodo lahko sprejeli pri njdh ustrezne ukre-pe šele v jeseni. Tedaj bodo lažje ukrepali. Trenutno je namreč dotok sredstev pod pričakovanji. če se bo tak po-ložaj nadaljeval, bodo morali v načinu financiranja določe ne strani spremeniti.
Izobraževalna skupnost obči-ne Center ima veliko potroš-nikov sredstev. Tu naj omeni-mo osnovne šole, vzgojna-var-stvene ustanpve, strokovne šo-le (glasbena), šole za ' Izobra-ževanje odraslih. V preteklem letu smo imeli še enotno izo-braževalno skupnost za vso Ljubljano. Občinske izobraže-valne skupnbsti pa obstajajo šele od letos. Zato niso mož-ne nikakršne prtmerjave, npr. dotok sredstev v tekočem in preteklem letu. Vse te dejav-nostd so zelo pomembne. Ce pa razčlenimo dohodke skup-no§ti, vidimo, da izobraževal-na skupnost nameni večino de-narja za osebne dohodke (90 odstotkov!), le 10 pa jih osta-ne za kritje materialnih stro-Skov. Ti se ne dvignejo zato, ker imamo v skupnih službah zaposlenih le majhno število strokovnjakov. To število bo sčasoma treba povečabi, 6e bo-mo hoteli izvesti zastavljeni program. Vse občinske izobra-ževalne skupnosti imajo ena-ko prispevno stopnjo. Uveljav-ljeno je prelivanje sredstev med njimi. Prispevna stopnja je 3,77 odstotka. Ce zadošča, je trenutno težko reči. Res pa je, da je znašala realizacija do-hodkov za prvo obdobje (6 mesecev!) le 42,4 odstotka, za vso Ljubljano pa 44,1 odstotka. Če pogledamo dotok v drugih izobraževalnih skupnostih v ljubljanskih občdnah, opazimo, da je bilo tam nakazanih ne-kaj več sredstev, čeprav ne toliko, kot so pričakovali nji-hovi predstavndki. Najslabše je bilo prav pri nas. 42,4 od-stotka v občini Center, doda-ti pa je treba še sredstva iz preteklega leta in razne dru-ge izredne dohodke, ki jih skupnost v začetku nd predvi devala. Torej so znašali skup-ni izdatki 46,5 odstotka, dohod-ki pa 433 procenta. Vzrokov za nastali položaj je gotovo več. Za sedaj jih nd mogoče naštevati, o njih lahko le ugi-bamo. Vendar pa pri skupno sti rafiunamo, da se bo polo-žaj v jeseni vendarle izboljšal.
Pri sprejemanju programa dela smo se držali splošnega družbenega dogovora, saj smo skrčili program. Prt tem smo nehali fdnancirati nekateare de-javnosti v preteklosti lizved-bo šole v naravi, šole za star-še in glasbene šole). Vsa na Steta. področja niso ndč manj pomembna za širšo družbeno skupnost kot pa tista, ki red-no prejemajo sredstva. Žal pa smo te ukrepe morali spreje-ti, saj nas je obvezoval spreje-ti družbeni dogovor. Kar pa zadeva skupne službe, ki jih potrebuje za nemoteno delo vsaka skupnost, je racionali-zacijaže Izvedena, na kar sem že opozoril. Admindstrativna služba,  raSunovodska  dela  so
urganizdrana pri mestni izobra-ževalni skupnosti, medtem ko teh služb pri občinskih služ-bah ni. Pri nas bo varčevanje izvedeno tako, da bodo mo-rale posamezne osnovne šole kot izvajalke programa vrniti dodeljena sredstva, če niso iz-polnile zastavljendh nalog. Ce pa so postavljeni program pre-koračile, jim bo skupnost na-kazala dodatna sredstva. Do sedaj zbrani podatki kažejo, da bo vrnjenih sredstev znat-no več kot za nakazanih. To-rej tudi tu varčevanje in po-zitivna razlika v koristskup-nosti.
O vseh naštetih problemih' smo razpravljali na sestanku, ki ga je sklical predsednik iz-vršnega sveta občine Center, navzoči pa so bili vsi pred-stavniki posameznih SIS.
Pri SIS za otroško skrbstvo je položat) takšen, da z razpo-ložljivimi sredstvi ne pokriva-jo niti polovice svojih potreb. Ce tu upoštevamo veliko oskr-bovancev, katerih bo čez leta vse več, je ta podatek več kot primeren, da nam prikaže nič kaj dober položaj, v katerem je socialno skrbstvo. Poseben problem je tudi solidarnostno prelivanje. Da lahko skupnost sploh normalno posluje, je prejela iz proračunar 300 sta-rih milijonov. Poleg tega pa ji je bilo zagotovljeno posoji-lo iz rezervnega sklada. Ker potrebe neprestano rastejo, je vprašanje, ali bo skupnost do konca leta izpolnila zastavlje-ni program. Naši oskrbovanci (do sedaj jih je čez 300, to je 17 odstotkov prebivalcev, starih nad 65 let!) ne rnorejo s pokojninami kritd oskrbnan v domovih. Zato jim mora vsak mesec priskočibi na po-moč SIS za socialno skrbstvo, sicer v domovih ne bi mogli ostati. Kakšna obremenitev je to za skupnost, si lahko pred-stavljate. Ce k nastalim stro-. škbm prištejete še plačilo anu-itet za nova domova v občinl Center, si kaj lahko ustvari-te položaj, v katerem smo. Prizidek na Poljanah je veljal čez dve stari mdlijardi dinar-jev. Po dosedanjih podatkih pa bo moral dom na Poljanah, ki sicer organizacijsko ni sa-mostojen, plačati še 200 sta-rih mildjonov. Vprašanje zase je še sedanja prispevna stop-nja, O višini katere bo treba bržkone še razpravljati. O teh problemih smo razpravljali tu-di na posebni seji pri predsed-niku IS SoB Center, ko smo obravnavali sklepe CK ZKJ. Glede stabilizacije oziroraa mo-rebitnih ukrepov, M bodo po-trebni v ta namen, pa imamo
le malo možnostd, če upošteva-mo, da zbrana sredstva ne za-doščajo niti za redno dejav-nost. Kljub temu pa si bomo prizadevali svoje poslovanje kar najbolj racionalizirati s tem, da ga uskladdmo z real-nimi možnostmi.
SIS za telesno kulturo: tu je bil priliv sredstev enak kot prej. Prispevna stopnja je ena-ka kot pri skupnosti (SIS) za sodalno skrbstvo. Po mnenju njenih predstavnikov naj vsa-ka občinska SIS za telesno kulturo po »voje ureja vpraša-nje strokovnih služb. Stabili-zacdjske programe bodo izde-lali do konca leta.
SIS za kulturo: Na sestan-ku s predsednikom IS SoB so poudarili njeni predstavni-ki, da je treba v okviru mesta vodiiti enotoo kultusmo politi-ko, kar lahko edino privede do ' zaželenih rezultatov. Nujna je povezava z gledalci. Pri vsem tem pa nimamo ustreznega in-formacijskega sistema. Delega-ti so zaradi pomanjkljivega ob-veščanja slabše obveščeni, kar jih prej gotovo ovira pri nji-hovem delu. Stabilizacdjske ukrepe na tem področju že iz-vajajo. Tu mislimo na organi-zaoijo strokovnih služb in po-dobno.
SIS za zdravstvo: O stabdli-zacijskih ukrepih še nismo raz-pravljali. Program bodo izde-lali šele prihodnji mesec, ko ga bomo tudi predstavili jav-nosti. Program bomo predlo-žili tudi delegatom mestne ~ skupščine, kii bodo obravnavali stabilizacljske ukrepe po spre-jetju sklepov zadnje seje CK ZKJ v Beogradu. Kaže, da bodo motali pri izdelavi pro-grama opraviti prizadeti tova-riši veliko dela, saj gre za za-res kompleksno področje.
Pregled stanja na področju posameznih SIS v abčini Cd> ter kafe, da je bilo glede sta-bilizacijskih ukrepov že mar-sikaj storjenega, kar pa rie pomeni, da ne bomo spreje-mali še dodatnih nujnih ukre-pov, če bo potrebno. Zlasti maslimo na vprašanje flnainci-ranja teh dejavnosti, la so žlvljenjsko pomeimbne za našo širšo diTižbeno skupnost. Naj-bolj pomemibno pri vsem tem je, da se v stabilizadjska pri-zadevanja res vključijo vsi de-lovni ljudje in ne le tisti, ki na tem področju že delu-jejo. Tu mislirao na komumi-ste v okvlru ZK in sociali-stične isveze. Sprejete sklepe bomo morall kar najprej ures-ndčiti, saj bodo le tako lahko pripomogli do izbaljšanega go-spodarskega položaja v državl.
F. C.