z obrazomv svojega casa abonmajska sezonk07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S * e f* f ] if i *l i 4*1 i"jI bi lütUilIHKiiltl Primorski PETEK, 12. OKTOBRA 2007_ Št. 241 (19.024) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dragocena zaupnica sindikatom in vladi Martin Brecelj Za odobritev julijskega dogovora o pokojninski reformi se je izreklo več kot 80 odstotkov udeležencev posvetovalnega referenduma, ki so ga priredile sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, na volišča pa je prišlo več kot 5 milijonov upravičencev. S tolikšno večino ni bil na ljudskem glasovanju potrjen še noben sindikalni dogovor v Italiji, pa tudi udeležba na takšnem referendumu ni bila še nikoli tako velika. Nedvomno to nekaj pomeni, še zlasti če upoštevamo predmet referenduma, pa tudi okoliščine, v katerih se je odvijal. Ni si težko predstavljati, da je pokojninska reforma zadeva, ki se tako rekoč kar sama od sebe ponuja za poceni demagogijo. Povrh je to čas, v katerem je italijanski vodilni sloj tarča hudega ljudskega negodovanja, za označevanje katerega se je celo uveljavil izraz »antipolitika«. Skratka, povsem možno je bilo, da bi se referendum sprevrgel v izraz pavšalnega protesta ter zadal mogoče smrtni udarec tradicionalnim sindikatom in vladi, s težko predvidljivimi posledicami. To pa se ni zgodilo. Ljudje so na voliščih dokazali kar presenetljivo zrelost. Zavestno ali podzavestno so čutili, da so na kocki resne stvari in so se odločili odgovorno. S potrditvijo pokojninske reforme so posredno obnovili zaupnico podpisnikom julijskega sporazuma, v prvi vrsti sindikalnim zvezam CGIL, CISL in UIL ter Prodije-vi vladi. A to s pripisom, naj bodo prav tako odgovorni. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) evropska unija - Evropski poslanci z veliko večino podprli predlog Nova razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu Italija naj bi izgubila šest sedežev, Slovenija enega pridobila jeremitišče - Četrto kiparsko srečanje Skultura Na krilih ustvarjanja Pred rumitrskimi domačijami na delu deset umetnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Srbije Na Jeremitišču je v polnem teku četrto kiparsko srečanje Skultura, na katerem sodeluje deset umetnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Srbije. bumbaca BRUSELJ - Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj na zasedanju v Bruslju z veliko večino podprli predlog nove razdelitve sedežev v parlamentu po letu 2009. Za predlog je glasovalo 378 poslancev, 154 jih je bilo proti, 109 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Število poslancev naj bi se tako z zdajšnjih 785 zmanjšalo na 750. Največ mest bi izgubila Italija, in sicer šest. Slovenija bi imela v skladu s potrjenim predlogom v prihodnje osem sedežev, kar je mesto več kot doslej. V Italiji so z novo razdelitvijo nezadovoljni. Ministrski predsednik Romano Pro di je me nil, da je plod zgre še ne metode, ki upošteva številno stalno biva-jočih v posameznih državah, namesto da bi upoštevala število državljanov. Na 13. strani Na tržaški univerzi so predstavili študij slovenistike Na 9. strani Županja iz Zagraja se bo zavzela za izvajanje vidne dvojezičnosti Na 14. strani Na tržaškem sedežu SEP predstavili študijo o prednostih petega koridorja Na 4. strani Na deželi srečanje o usodi škedenjske železarne Na 6. strani RIM - Finančni zakon Krčenje prispevkov za tisk Oster odziv sindikata Fnsi RIM - V Italiji se nad časopisi ponovno zgrinjajo temni oblaki. V vladnem odloku, ki je priložen letošnjemu finančnemu zakonu, je namreč tudi določilo o sedemodstotnem krčenju neposrednih finančnih prispevkov za založništvo in posledično tudi za časopise. Sklep je včeraj ostro obsodil glavni tajnik sindikata italijanskih novinarjev Fnsi Paolo Serventi Longhi, ki je na tiskovni konferenci skupaj z redakcijskimi sindikalnimi odbori nekaterih prizadetih časopisov od vlade in političnih sil zahteval, naj naredijo korak nazaj. Sedemodstotno krčenje prispevkov namreč prizadene zlasti časo- pise, ki že trpijo zaradi tržišča, ki ga blokirajo zgrešeni zakoni z razporejanjem reklame, ki škoduje tiskanim medijem. Zaskrbljujoč je tudi molk združenja italijanskih založnikov. Če ne bo prišlo do korenite spremembe odloka, je zagrozil Serventi Longhi, namerava novinarski sindikat iti do konca, se pravi tudi oklicati stavko. O tem je na včerajšnjem sestanku tudi razpravljal odbor sindikata Fnsi, medtem ko so sindikalni odbori časopisov Avvenire, Europa, Padania, Manifesto, Secolo d'ltalia, Liberazione in Unita pozvali k ohranitvi tako političnega kot družbenega pluralizma. d Z p - prae Zgražanje ■ • • v • • ■ zaradi nižjih prispevkov Upravni odbor družbe DZP - PRAE, založnika Primorskega dnevnika, z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vlada v finančnem zakonu sprejela odlok, da se prispevki za tisk skrčijo za 7% za tekoče leto in 7% za leto 2008. Ob dejstvu, da j e retroaktivno krčenje za leto 2007 ustavno sporno, se upravni odbor DZP zgraža nad tem, kako je do krčenja prišlo in smatra kot nujno potrebno, da s konverzijo zakona Parlament zadevo črta. Spomniti je treba, da Primorski dnevnik prejema že 15 let prispevke v isti višini, kar realno pomeni približno 33 % manj. Nadalje založnik ocenjuje, da namen vlade postavlja pod vprašaj nemoteno izdajanje dnevnika in namerava v naslednjih dneh skupaj z drugimi založniki nastopiti pri pristojnih organih, da se vladni sklep spremeni. Upravni odbor DZP - Prae nobel - Angleška pisateljica Nagrado za književnost prejela Doris Lessing STOCKHOLM - Ugibanja so končana: letošnja Nobelova nagrajenka za književnost je britanska pisateljica Doris Lessing. Avtorica, kije prejela številne literarne nagrade, je pogosto veljala za kandidatko za Nobelovo nagrado, a je vedno znova izpadla. Zato so bili včerajšnje vesti toliko bolj veseli njeni cehovski kolegi in literarni kritiki. Hkrati pripominjajo, da bi pisateljica, ki je svetovno slavo dosegla z Zlato beležnico iz leta 1962, nagrado morala prejeti že pred 20, 30 leti, a nikoli ni prepozno. Švedska kraljeva akademija v Stockholmu je 87-letno Lessingo-vo označila za »epsko avtorico, ki s skepticizmom, ognjevitostjo in vi-zionarsko močjo preizprašuje razdrobljeno civilizacijo«. Vodja akademije Horace Engdahl je ob objavi odločitve dejal: »To je ena od najbolj premišljenih odločitev, kar smo jih sprejeli doslej.« Lessingova je enajsta ženska, kije prejela najbolj zaželeno nagrado za literaturo na svetu. Zadnja pisateljica, ki jo je dobila pred njo, je bila leta 2004 Avstrijka Elfriede Jelinek. Na 24. strani 2 Petek, 12. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Duhovno sporočilo mozaične umetnosti JULIJAN CAUDEK / Na današnji dan se v portugalskem romarskem središču Fatima odvijajo slovesnosti ob posvetitvi nove bazilike in obenem tudi novega mozaika, ki se na 500 kvadratnih metrih razprostira v njej. Posvetitev in predajo namenu bo opravil vatikanski državni tajnik kardinal Tarci-sio Bertone, ki bo s tem zaključil praznovanja ob 90. obletnici Marijinih prikazovanj. Mozaik, ki kraljuje v notranjosti bazilike, je zadnja stvaritev slovenskega jezuita p. Marka Rupnika in njegove skupine, ki deluje v sklopu Ateljeja duhovne umetnosti v rimskem Centru Aletti. Rupnikovo umetniško delo je tako sedaj prisotno tudi na Por tugal skem, ki je že dva naj sta dr žava, v kateri mo zai ki slovenskega jezuita krasijo cerkve in duhovno nagovarjajo krščanske vernike tako katoliškega kot pravoslavnega izročila. Če pomislimo, da se bodo v kratkem začela dela za postavitev mozaika na pročelju bazilike v francoskem romarskem središču Lu-rd, čemur bo sledil še San Giovanni Rotondo, kjer je deloval sv. pater Pij, lahko upravičeno trdimo, da gre za umetnost, ki v liturgičnem kontekstu vzpostavlja glo bok odnos ver ni -kov z božansko razsežnostjo in je v sodobnem svetu izredno privlačna. Kar gre pri tem še dodati, je dejstvo, da se umetniški podvig v Fa-timi pridružuje ostalim delom, ki so jih prispevali umetniki iz različnih dr žav. Sam kon cept mo zai ka pa se usklajuje z načrtom bazilike, ki ga je izdelal pravoslavni arhitekt Alexan-dros Tom bazis. Na tak na čin ima mo v novi romarski baziliki, v kateri lahko sedi devet tisoč vernikov, združeno tradicijo krščanskega Vzhoda in Zahoda. Le-ta pa bo od danes naprej nagovarjala petmilijonsko množico vernikov, ki letno obiskuje Fatimo. Število iz leta v leto narašča, kar priča o izrednem duhovnem sporočilu, ki so ga predala človeštvu Marijina pri kazo vanja trem pas tir čkom - Luciji, Hijacinti in Frančišku. Sama bazilika je posvečena Presveti Trojici in se nahaja nasproti dosedanje romarske bazilike. Zanimivost nove cerkve je tudi v tem, da je ener get sko sa mo zadost na. V sredini, med dvema bazilikama, stoji kapela prikazovanj. Pri mo zai ku izsto pa zla ta podlaga, kar označuje prisotnost božjega v zgodovini človeštva, prisotni pa so šte vil ni krščan ski sim boli ter apostoli in drugi svetniki. V središču je prikazan božji prestol z Jagnje-tom. Spo roči lo, ki izžareva iz mo zai -ka, se naslanja na to, kar je bilo os- nova Marijinih prikazovanj trem pastirčkom: božje sočutje z vsem člo veš tvom, še poseb no s šib kej ši mi in z grešniki. To sporočilo je bilo zelo drago papežu Janezu Pavlu II., ki je bil na Fatimo še posebno navezan. Moč in le pota mo zai ka, ki takoj pri tegne ta pozor nost, in glo bi na sporočila, ki se razodeva v tem umetniškem delu, se združujejo s tisočletno liturgično-umetnostno tradicijo krščanstva. Sama teološka osnova, na kateri slonita zamisel in postavitev mozaika, črpa tako iz Zahoda kot iz Vzhoda. Pri tem lahko omenimo pomembno dejstvo, da delajo v Ateljeju duhovne umetnosti tudi pravoslavni umetniki in da so se za mozaike Rupnikove šole ogreli tudi v pravoslavnem svetu, na kar kažeta naročilo za okrasitev velike pravoslavne cer kve v romun skem mes tu Cluj ter sode lo vanje pri umet niš ki opremi beograjske cerkve sv. Save. Tako se zelo uspešno nadaljuje umetniška pot teologa in slikarja p. Marka Rupnika, ki je svoj prvi veliki mozaik postavil v kapeli Re-demptoris Mater v Apostolski palači v Vatikanu (ostali dve tamkajšnji kapeli je okrasil Michelangelo) in se z njim takoj vključil v bogato dediščino krščanske duhovne umetnosti. KULINARICNI KOTIČEK Predvojni recept srbske gospodinje Pred časom mi je stric podaril nekaj svojih kuharskih knjig (v srbohrvaščini in v nemščini, nekatere celo v cirilici in v gotici) ter na roko pisan zvezek daljne sorodnice, o kateri na žalost ne vem prav nič. V tem zvezku, ki je nastal najbrž tik pred drugo svetovno vojno, je mnogo receptov za jedi, ki se jih spomnim iz otroških let in katerih sled se je potem izgubila. Na zadnje strani zvezka je avtorica prilepila izrezke predvojnih časopisov. Ženska je najbrž stanovala v Beogradu ali nekje drugje v Srbiji, saj so časopisi pisani v cirilici, za kateri časopis pa gre, nimam pojma. Samo dva od teh izrezkov imata datum: 14. marec 1397 in 7. september istega leta. V obeh izrezkih prispeva ga. Spasenija Markovic svoje sugestije za dnevni menu, seveda s točnim obračunom, koliko so ti obroki stali. Na hrbtni strani starejšega izrezka je moč prebrati kratko novico, da so z varšavskega vseučilišča izključili 50 židovskih študentov, ker so protestirali proti nacionalistom, ki so zahtevali, da se židovskim študentom odredijo posebni sedeži. Kakorkoli že: gospa Spasenija je za kosilo 7. septembra svetovala piščanšji paprikaš z dušenim korenjem v pečici ter palačinke v obliki torte. Spasenija navaja tudi cene sestavin: 1 piščanec 12 din, 1 kg masti 4 din, 1 kg korenja 2 din, 1 kg čebule 1 din, 4 jajca 2 din, 3 litra mleka 1 din, 100 gr orehov 2,5 din, 100 gr sladkorja 12 din, 100 gr masla 3 din, 1 va-nilin 1 din. Skupaj 29,5 din. Koliko je bilo leta 1937 29,5 din v odnosu na poprečno plačo, ne vemo, očividno pa je tudi takrat bilo treba pozorno paziti na to kar nam uide iz žepa. Spasenijin recept za piščančji paprikaš gre takole: Očistite in razrežite na koščke mladega piščanca. Olupite in sesekljajte pol kg čebule, ki jo boste precvrli na žlici masti. (Ni nikjer rečeno, vendar domnevam, da gre za svinjsko mast.) Ko čebula zarumeni dodajte malo sladke paprike in sesekljanega peteršil-ja in komaj potem meso. Pustite, da se nekaj časa duši skupaj s čebulo, zalijte z vodo in pustite nekaj časa na milem ognju, voda mora skoraj vsa izhlapeti. Medtem dušite ostalo čebulo in na rezine zrezano korenje, dokler se korenje ne omehča. Paprikaš in korenje premestite v pekač, dodati kuhano cvetačo ter politi s kislo smetano. Pustite, da se polu ure peče, nakar je jed pripravljena. Kot vidimo, je kljub svoji natančnosti pri navedbi cen, gospa Spasenija pozabila na cve-tačo in na kislo smetano, da o papriki in pe-teršilju ne govorimo. Recept sem navedel zgolj kot zanimivost, ni pa izključeno, da prej ali slej piščančji paprikaš poskusim... Ivan Fischer zagreb - Sporno vprašanje Hrvaški predsednik Mesic o ERC Predsednik Republike Hrvaške Stipe Mesic ansa ZAGREB - Napovedi, da bosta Italija in Slovenija ustavili hrvaška pogajanja z Evropsko unijo zaradi napovedane uveljavitve hrvaške zaščitne eko-loško-ribolovne cone (ERC) v Jadranu tudi za članice EU, so »razmišljanja nekaterih«, ki ne odražajo uradnega stališča sosednjih držav, je včeraj na Reki dejal hrvaški predsednik Stipe Mesic. V odgovoru na novinarsko vprašanje o zapletih z ERC je Mesic dodal, da Hrvaška sodeluje in bo sodelovala z Italijo in Slovenijo, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Vodja hrvaških pogajalcev z EU Vladimir Drobnjak je v torek v Bruslju zatrdil, da se bo Hrvaška zagotovo sestala z Italijo in Slovenijo glede ERC, vendar o datumu ni želel go-vo riti. Hrvaška bo v petek na medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih z EU odprla dve novi poglavji v pogajalskem procesu - poglavje o zaščiti potrošnikov in zdravja ter poglavje o zunanjih odnosih. Ob tem so se v medijih pojavili namigi, da bi utegnili Slovenija in Italija zaradi napovedi Hrvaške, da bo ERC do 1. januarja 2008 razglasila tudi za čla- nice EU, preprečiti odprtje poglavja o zunanjih odnosih. V Ljubljani in Rimu navedb niso potrdili, je pa slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v torek v Ljubljani povedal, da ima Slovenija v zvezi s poglavjem o skupni zunanji in varnostni politiki »zadržek, ki pa je tehnična okoliščina, ki jo lahko kandidatka odpravi v naj -krajšem možnem času«. Kdaj naj bi se odprlo to pogajanje, sicer še ni znano. Italijanski premier Romano Prodi pa je v sredo v Bruslju opozoril, da morajo vprašanje uveljavitve ERC skupaj rešiti Hrvaška, Italija, Slovenija in Evropska komisija. Hrvaški predsednik je včeraj na Reki komentiral tudi kritike, ki so bile objavljene v italijanskem tisku in usmerjene na uporabo ladij hrvaške vojaške mornarice za naloge obalne straže. Poudaril je, da je Hrvaška »majhna in ne preveč bogata dežela«, ki si ne more privoščiti porabe denarja za nekaj, kar že ima. Če bi Hrvaški kdo dal sredstva, bi jih tudi z veseljem sprejela, ker sprejemamo nasvete in denar, je še poudaril Mesic. (STA) tv koper Jutri oddaja o Spacalu V soboto13, oktobra (jutri) bo oddaja Brez meje na regionalnem televizijskem programu TV Koper - Capodis tri a posvečena slikarju Lojzetu Spaca-lu. Mar ti na Ka fol se je o njem pogo vo rila z ose bami, ki so mu bile v življenju najbolj blizu. Umetnikov vnuk Martin Spacal bo razkril, kako mu j e stal ob strani v zadnjih letih življenja in kako sedaj skrbi za nje go vo zapuščino; sin Borut bo spregovoril o očetovi biografiji Nočni cvet, ki jo je napisal ob priložnosti stoletnice Spacalovega rojstva in je izšla pri Založništvu tržaškega tiska; slikar Franko Vec-chiet, ki je velikega umetnika poznal in je oblikoval razstavo njegovih grafik v Štanjelu, pa bo ponudil pogled na Spacalovo umetnost. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper jutri ob 18. uri. ljubljana Na zahtevo ljubljanske nadškofije Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo proti nekdanjemu škofu Gregoriju Rožmanu LJUBLJANA - Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, daje prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, so sporočili z vrhovnega sodišča. Odločitev sta pozdravila ljubljanski nadškof Alojz Uran in nekdanji generalni državni tožilec Anton Drob-nič, medtem ko je predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Janez Stanovnik dejal, da bi v obnovljenem postopku pričakoval še težjo obsodbo.Vr-hovno sodišče je ugotovilo, da je v primeru sojenja škofu Rožmanu prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka glede vprašanj sojenja v nenavzočnosti, glede vprašanj pravice do obrambe in tudi glede vprašanja, ali je bila dana pravna podlaga za to, daje škofu sodilo vojaško sodišče. Pri presoji je vrhovno sodišče določbe zakona o kaznivih dejanjih zoper ljud- stvo in državo, na podlagi katere je bil Rož-man obsojen, razlagalo s pomočjo uredbe o vojaških sodiščih, zakonika o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino SHS, statutom Nurnberškega sodišča in sedaj veljavnega zakona o kazenskem postopku. Ker so razlogi glede nedopustnosti sojenja v nenavzočnosti v korist tudi obsojenemu Mihi Kreku, je vrhovno sodišče obenem odločilo v njegovo korist, čeprav zanj zahteva za razveljavitev sodbe ni bila izrecno vložena. Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča četrte armade z dne 3. avgusta 1946 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Jugoslovanske armade s 1. septembra 1946. Vojaško sodišče je škofa Rož-mana med drugim obtožilo, da naj bi »poslal v službo okupatorja protiljudski del slovenske duhovščine, mu dajal direktive in preko njega izvajal protinarodne načrte in akcije v korist okupatorja«. Škofu Rožmanu je vojaško sodišče tudi očitalo sodelovanje pri zaprisegi domobrancev 20. aprila 1944 in 30. januarja 1945. Na razveljavitev pravnomočne sodbe proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu se je v izjavi za javnost odzval tudi ljubljanski nadškof Alojz Uran. V razsodbi naj bi po mnenju nadškofa vrhovno sodišče opozorilo na številne pravne pomanjkljivosti v sojenju škofu Rožmanu: »Šlo je za totalitarno vojaško sodišče, ki je služilo interesom tedanje komunistične oblasti v želji uničiti Cerkev.« Razsodba pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem po dolgi ideološki vojni, ki je na pobudo komunističnih ideologov in zgodovinopiscev trajala vse od leta 1945 naprej, je še pojasnil nadškof. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič meni, da je razveljavitev sodbe vendarle dokaz, da pravna država kljub desetletnemu nagajanju politike in ideologije na koncu le pride do prave poti. Po njegovih besedah je sodba proti nekdanjemu škofu Rožmanu ena najbolj sramotnih. Drobnič v obnovljenem postopku pričakuje oprostitev. Predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Janez Stanovnik pa je prepričan, daje danes na razpolago več dokumentov kot takrat, ki nekdanjega škofa Rožmana bistveno bolj bremenijo. Glede na dokumente zgodovinopisja Stanovnik pravi, da bi v obnovljenem postopku pričakoval še težjo obsodbo. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo na vrhovno sodišče kot zakoniti zastopnik Ljubljanske nadškofije leta 2006 vložil sedanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Sicer je takšno zahtevo vložil že nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič novembra 1998. Ta zahteva vrhovnemu sodišču ni bilo nikoli predložena, ker jo je nova generalna državna tožilka Zdenka Cerar marca 1999 umaknila. Drobnič je leta 1995 vložil tudi zahtevo za obnovo postopka, vendar jo je Okrožno sodišče v Ljubljani septembra 1996 zavrnilo. Pozneje je okrožno sodišče še dvakrat - leta 1998 in 2003 - zavrnilo zahtevek za obnovo postopka. Zoper zadnji sklep o zavrnitvi sta se decembra 2003 pritožila višja državna tožilka in obsojenčeva zagovornica, vendar je njuni pritožbi vrhovno sodišče aprila 2004 zavrnilo kot neutemeljeni. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 13. oktobra 2007 3 dežela - Padec schengenske meje s Slovenijo Gorica bo 22. decembra gostila osrednjo prireditev Illy računa na pobude tudi v Trstu in v tržaški pokrajini TRST - Gorica bo 22. decembra gostila uradno državno prireditev ob padcu schengenske meje med Italijo in Slovenijo. Novico so potrdili na včerajšnjem sestanku, ki ga je predsednik Furlanije-Julijske krajine Ric-cardo Illy sklical z namenom, da preveri potek priprav na ta za naše kraje ze lo po mem ben do go dek. Se stan -ka so se ude le ži li žu pa na Tr sta in Go -rice Roberto Dipiazza in Ettore Ro-moli, predsednika obeh pokrajin Maria Teresa Bassa Poropat in Enrico Gherghetta, prefekta Giovanni Balsamo in Roberto De Lorenzo ter predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Evropska unija je že pred časom vse "mejne schengenske" države pozvala, naj izberejo kraj ali mesto, kjer bodo slavnostno obeležili padec meje. Italija je, kot znano, izbrala Gorico. Illy je izrazil upanje in pričakovanje, da se bo tudi Trst aktivno vključil v te prireditve, za kar je Dipiazza pokazal zanimanje in popolno razpoložljivost mestne uprave. V tem okviru je padel predlog, da bi Trst na dan 22. decembra gostil nekatere prireditve, kar velja tudi za druge občine v tržaški pokrajini. Deželna uprava je po predsednikovih besedah pripravljena ustrezno fi nan ci ra ti in po mož nos ti tu di ko or -dinirati razne vzporedne prireditve kulturnega in športnega značaja. Finančno pomoč obljubljata tudi Bruselj in Rim. Illy in drugi udeleženci sestanka so večkrat poudarili vsestranski simbolni, a tudi praktični pomen fizične odprave mej med Italijo in Slovenijo. Omenili smo Dipiazzo, ki je večkrat javno napovedal, da bo Trst za razliko od 1. maja 2004, ko je na pritisk des ni ce po pol no ma spre gle dal vstop Slovenije v Evropsko unijo, tokrat v prvi vrsti. In to kljub odklonilnim stališčem Nacionalnega zavezništva, s ka te rim je žu pan prav za ra di Slovenije v zadnjem času nekajkrat po le mi zi ral ter se tu di sprl. To se je zgodilo tudi ob priložnosti njegovega uradnega obiska v Sežani, ki mu je Fi-nijeva stranka do zadnjega glasno naspro to vala. Prireditve ob padcu schengenske meje pripravljajo tudi v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine. Na Tržaškem sta tako svoje pobude že napovedali občinski upravi v Miljah in v Devinu-Nabrežini. koper Srečanje z Borisom Pahorjem Univerza na Primorskem in Študentska organizacija Univerze na Primorskem bosta v novem akademskim letu ponovno prirejali torkove kulturne večere »Pod drevesom sporazumevanja - Arbre à palabre«, ki se bodo, kot lani, odvijali v prostorih Centra za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem. Prvi večer letošnjega akademskega leta z naslovom Boris Pahor »Pèle-rin parmi les ombres« bo v torek, 16. oktobra 2007, ob 19.30 v prostorih Centra za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem, Gortanov trg 15, Koper. Dobitnik naslova in priznanja Legije časti Republike Francije in častni doktor Univerze na Primorskem bo predstavil svoj pogled na frankofonsko in francoske kulture ter v klepetu z nami razkril svoje kozmopolitsko obzorje. Bassa Poropat, Dipiazza, Rosato in Illy so razpravljali o bližnjem padcu meje s Slovenijo politika - DS Letta obiskal Pordenon PORDENON - Včeraj se je mudil na obisku v Pordenonu podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Letta, ki kandidira za državnega tajnika Demokratske stranke. Izrazil je upanje, da bodo nedeljske primarne volitve doživele množično udeležbo, na-sta nek no ve stran ke pa je ozna -čil kot zgo do vin ski do go dek za levo sredino in tudi za državo. Letta se je srečal tudi s svojim deželnim pristašem Igorjem Gabrovcem, s katerim se je raz-govarjal o položaju slovenske manjšine. Gabrovec ga je opozoril na državne finančne podpore Slovencev, ki so že vrsto let ena ke, kar po me ni, da se je nji -hova realna vrednost z leti precej zmanjšala. Govorili so tudi o Primorskem dnevniku v luči načrtovane finančne dotacije državnega zakona o založniškem sektorju. referendum - Sindikati predstavili podatke na deželni in pokrajinski ravni Za sporazum 76% volilcev Pokojninski dogovor med vlado in sindikati na Tržaškem podprlo 67% upravičencev, na Goriškem pa 76 % TRST - Na referendumu glede sporazuma o pokojninah, trgu dela in mladih, ki so ga 23. julija sklenili vlada in sindikati, je v Furlaniji-julijski krajini dogovor podprlo 76,2 odstotka volilcev na skupno okrog 80 tisoč upravičencev, medtem ko je sporazumu nasprotovalo 23,8 odstotka. Največ ljudi se j e za sporazum izreklo v videmski pokrajini, kjer gaje podprlo 82 odstotkov upravičencev. Na drugem mestu je Goriška, kjer je bilo za sporazum 75,73 odstotka glasov, medtem ko se je na Pordenon-skem v tem smislu izreklo 73% volilcev. Na zadnjem mestu je tržaška pokrajina, kjer se je za dogovor vsekakor izreklo 67,24 odstotka volilcev. Proti sporazumu so se v deželi izrekli le v kovinarskem sektorju z 51,5 odstotka glasov. Edino na Tržaškem je bil poleg na kovinarskem področju negativen izid tudi v živilski industriji (54,34%) in v sektorju komunikacij in založništva (54,5%). To so glavni uradni podatki na deželni ravni, ki so jih včeraj na tiskovni konferenci posredovali pokrajinski tajniki tržaških sindikatov Cgil, Cisl in Uil Franco Belci, Luciano Bordin in Luca Vi-sentini. Sicer so v Trstu podrobno predstavili podatke na pokrajinski ravni, medtem ko naj bi kaj več o deželnem izidu predstavili deželni sindikati Cgil, Cisl in Uil. Slednji so vsekakor kasneje izdali tiskovno noto, v kateri so izrazili zadovoljstvo tako zaradi visoke udeležbe na referendumu kot zaradi izida. Sindikati so dosegli zadani cilj, tj. 80 tisoč volilcev, od katerih je bilo 60% aktivnih delavcev oz. uslužbencev. To predstavlja izreden dokaz sindikalne demokracije, delavci in upokojenci pa so dokazali velik čut odgovornosti in izrazili velik konsenz, pravijo deželna tajništva Cgil, Cisl in Uil. Doseženi rezultat potrjuje pomembnost sklenjenega dogovora v prid mladim, delavcem in upokojencem, čeprav ne gre spregledati področij, ki sporazumu nasprotujejo in ki bi rada kaj več dosegla. Nelagodje še zlasti v kovinarskem sektorju bo spodbuda za sindikate, da se izboljšajo nekatere točke sporazuma in da se italijanska vlada v finančnem zakonu v prvi vrsti zavzame za znižanje davkov za odvisne uslužbence oz. delavce. Sindikati vsekakor poudarjajo, da so sporazum dosegli v iz političnega in gospodarskega vidika izredno težkem položaju in obenem opozarjajo, da se je nasprotovanje dogovoru v kovinarskem sektorju ustavilo na 51 odstotkih. Zato je zdaj po mnenju sindikatov po- Z leve pokrajinski tajniki CISL, UIL in CGIL, Luciano Bordin, Luca Visentini in Franco Belci med včerajšnjo tiskovno konferenco kroma membno, da se Rim po eni strani drži začrtane poti, po drugi pa da vlada v finančnem zakonu posveti večjo pozornost davčnemu in socialnemu vprašanju s ciljem povečanja kupne moči delavcev in upokojencev. Tudi na Tržaškem so z izidom referenduma zelo zadovoljni, sta naglasila Belci in Bordin, saj se ga je med drugim v primerjavi z referendumom o pokojninski reformi leta 1995 udeležilo več ljudi. Podpora sporazumu daje zdaj sindikatu nalogo, da nadaljuje po tej poti. Glede na nasprotovanje kovinarjev, je dodal Visen- tini, bo treba kaj izboljšati, še zlasti na področju terminskih pogodb. Sicer je na Tržaškem glasovalo skupno 13.964 upravičencev in je bilo 13.832 veljavnih glasov. Večina volilcev (nad 60%) so bili aktivni delavci in torej niso o izidu odločali upokojenci (med njimi je bilo skupno 3.118 veljavnih glasov, od katerih je 81,65% podprlo sporazum), je poudaril Visentini. Za dogovor se je izreklo skupno 9.301 upravičenec (67,24%), proti pa jih je bilo 4.531 (32,76%). Sporazumu so, kot rečeno, nasprotovali v kovinskem, živilskem in založniškem sektorju, medtem so ko ga iz- razito podprli v gradbenem (96,72%), v tesarskem (85,8%) in v bančnem (81,68%) sektorju. Na Goriškem je bilo skupno 12.673 veljavnih glasov (na 12.898 upravičencev), od katerih je bilo za sporazum 9.597 (75,73%), proti pa 3.076 (24,27%). Dogovor so izrazito podprli bančni (100%), gradbeni (95,31%) in šolski (94,89%) sektor ter upokojenci (94,85%), medtem ko je nasprotovanje sporazumu prevladalo le v kovinarskem sektorju, kjer v tem smislu glasovalo 55,85 odstotka upravičencev. Aljoša Gašperlin 4 Petek, 12. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / študija - Predstavitev na sedežu Srednjeevropske pobude Peti koridor naj bi sprožil ekonomski razvoj in zaščitil okolje Izgradnja prometnice naj bi Venetu, FJK in Sloveniji prinesla povišek BDP za 8,6 milijard evrov do leta 2045 Peti panevropski koridor oziroma orjaška in sodobna železniška povezava, ki se bo vila od Lizbone do Kijeva, bo po najnovejših napovedih prinesla številne ugodnosti na gospodarskem področju in na trgu dela, koridor pa naj bi pozitivno učinkoval tudi na okolje. Podatki o vplivu načrtovanih železniških infrastruktur na razvoj severovzhodne Italije in Slovenije izhajajo iz strateške študije, ki jo je po naročilu Srednjeevropske pobude (SEP) in Stalnega sekretariata 5. koridorja (SS5K) izvedla britanska svetovalna družba Scott Wilson. Študijo so včeraj predstavili najprej na sedežu SEP v Trstu, zatem pa še v Ljubljani. Rezultati raziskave, ki jih je predstavil direktor SS5K Giuseppe Razza, se nanašajo na območje Veneta, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije in primerjajo dva možna scenarija za prihodnja desetletja: izgradnjo popolnoma prenovljene železniške povezave (5. koridorja) oz. minimalna popravila, ki bi v bistvu obdržala današnjo situacijo. Glede na to, da se bodo dela v najboljšem primeru začela leta 2013, je jasno, da se ugodnosti kažejo predvsem v dolgoročni projekciji razvoja. Bruto državni proizvod (BDP) naj bi se s 5. koridorjem postopoma višal: znano je, da je ena največjih ovir za razvoj krajevnega podjetništva ravno pomanjkanje primernih povezav. BDP bi se do leta 2025 povišal za 1,8, do leta 2035 za 4,5, do leta 2045 pa za 8,6 milijarde evrov. Že leta 2015 naj bi snujoča se prometnica prinesla na tem območju 760 zaposlitev, v naslednjih desetletjih pa 27.600 (l. 2025), 61.000 (l. 2035) in 116.000 delovnih mest (l. 2045). Do leta 2045 naj bi se po predvidevanjih krepko zmanjšal promet na cestah, saj bi vsako leto vozilo po tukajšnjih cestah 55 tisoč vozil manj, medtem ko bi se pol milijona potnikov vsako leto preselilo na vlake. Do leta 2025 naj bi s cest izginilo 589.000 tovornjakov, v naslednjih 10 letih pa bi to število doseglo 737.000. Do leta 2045 naj bi zmanjkal skoraj milijon tovornjakov, vlaki pa bi prevažali 77 milijonov ton več tovora. Med posledicami teh sprememb bi bilo nižje število prometnih nesreč in z le-temi povezanih stroškov (do leta 2045 naj bi tako prihranili 28 milijonov evrov). Ojačen promet na tračnicah bi pomagal okolju, saj bi se korenito zmanjšali izpusti ogljikovega dioksida. Socialni stroški, ki vključujejo zdravljenje ponesrečenih in obolelih oseb, naj bi se v enakem obdobju zmanjšali za milijardo evrov. Generalni direktor SEP Harald Kre-id je povedal, da organizacija sodeluje trenutno pri 6 projektih za razvoj prevozov v Včerajšnja predstavitev študije na sedežu SEP v Trstu kroma srednji in jugovzhodni Evropi. Tovrstne študije omogočajo, da »izgradnjo prometnih koridorjev podkrepimo s tehtnimi argumenti« je dejal. Deželni odbornik FJK za infrastrukture Lodovico Sonego je dejal, da sta Slovenija in Italija, z Deželo FJK na čelu, v zadnjem obdobju zelo napredovali, saj je bil 5. koridor še pred nekaj leti samo fantazija. Glede poglavja o finančnih sredstvih je navedel, da je kritje tretjine stroškov za gradnje med italijansko-francosko in ita-lijansko-slovensko mejo že zagotovljeno. Največji izziv je ravno iskanje finanč- nih sredstev za izgradnjo raznih odsekov prometnice, ki bo zanimal vsega skupaj 7 držav. Del koridorja, ki bo vodil od Lyona preko Turina, Milana, Trsta, Ljubljane in Budimpešte do madžarsko-ukrajinske meje (6. prioritetni projekt) naj bi stal okvirno kakih 40 milijard evrov. S tehničnega pogleda sta najbolj komplicirana odseka Lyon-Turin in Trst-Divača, dokaj nejasna je slika načrtovanih del v Sloveniji, kjer naj bi bilo trenutno gotovo kritje samo majhnega dela vseh stroškov - od meje do meje naj bi potrebovali 8 milijard evrov. Omenjeno študijo je financirala SEP s 325 tisoč evri, priložili pa so jo prošnji za evropsko financiranje železniške povezave med Italijo in Slovenijo, ki stajo 17. julija letos predstavila Evropski komisiji italijanski minister za infrastrukture Antonio Di Pietro in tedanji slovenski minister za prevoze Janez Božič. Strateška študija je sestavni del italijansko-slovenske študije »-Cross-5« o izvedljivosti železniškega odseka Trst-Divača. Študija o izvedljivosti bo dokončana junija 2008, ko bo znana tudi točnejša vsota potrebnih stroškov. (af) sdgz izobraževalni tečaj O higijeni živil v proizvodnem procesu Tečaj bo v zgoniški Obrtni coni - Pohiteti s prijavami Higiena živil v celotnem proizvodnem procesu (»od njive do mize«) dobiva vse večjo težo v podjetniški dejavnosti. Zakonodaja o higieni prehrambenih proizvodov je zlasti na osnovi direktiv Evropske Unije postala zadnja leta izredno obširna, kar posledično pomeni, da imajo vsi operaterji, ki delujejo z živili, vrsto obveznosti. Med te spadajo posebni higienski ukrepi v delovnih prostorih, upoštevanje t.i. načel HACCP, priprava dokumentacijskega sistema za preverjanje »kritičnih točk«, izobraževanje osebja, in še bi lahko naštevali. Spoštovanje omenjenih obveznosti zadnje čase vse ostreje nadzorujejo inšpektorji Zdravstvenih Ustanov (A.S.S.), ki obiskujejo podjetja in v primeru nepravilnosti predpišejo posebne ukrepe ter izdajajo tudi slane denarne sankcije. Žal pa se večkrat dogaja, da podjetniki pravil ne poznajo, tako da se jim kazni zdijo še toliko bolj nerazumljive. Z namenom, da bi se podjetniki preventivno izognili tem problemom, pri- reja podjetje Servis d.o.o., v sklopu sodelovanja s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, izobraževalni tečaj o higieni živil, namenjen gostincem, trgovcem in nasploh vsem, ki pri svoji dejavnosti ravnajo s hrano. Poleg zakonskih obveznosti bodo nakazane tudi praktične rešitve za prilagoditev zakonodaji in pravilno izvajanje dokumentacijskih obveznosti. Tečaj se bo odvijal na podružnici Servis doo - SDGZ v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, v ponedeljek, 22. oktobra 2007 od 15. do 18. ure. Namenjen je vsem, ki pri svoji dejavnosti ravnajo s hrano, v prvi vrsti odgovornim osebam, ampak tudi uslužbencem. Zakon namreč predvideva, da morajo vsi biti deležni ustrezne izobrazbe. Število udeležencev tečaja je omejeno (18 mest). Servis d.o.o. zato poziva vse zainteresirane, naj se čimprej javijo. Za katerokoli informacijo se lahko obrnejo na tajništvo Servis d.o.o. v Trstu in na podružnice ter po telefonu na štev. 04067248.30 - 39. ljubljana - včeraj in danes Jesensko srečanje združenja Manager LJUBLJANA - V Ljubljani se je včeraj začelo dvodnevno tradicionalno jesensko srečanje Združenja Manager, ki bo prvi dan posvečeno pogovoru s predsedniškimi kandidati ter srečanju vrha slovenskega gospodarstva s predsednikom vlade Ja ne zom Jan šo, dru gi dan pa bo na -menjen raziskovanju znanosti v prak tič ne na me ne. Vče raj zve čer so podelili tudi priznanje manager leta 2007, prejel ga je predsednik uprave Merkurja Bine Kordež.Ude-leženci srečanja so včeraj lahko najprej prisluhnili pogovoru s predsedniškimi kandidati Mitjo Gasparijem, Loj ze tom Pe ter le tom in Da ni lom Turkom. Sledil je vrh slovenskega go spo dar stva - sre ča nje go spo dar -stve ni kov s pre mi e rom Ja ne zom Jan šo, ki ga je or ga ni zi ra la Go spo -darska zbornica Slovenije. Kordež, ki je sinoči prejel priznanje Manager leta 2007, je v podjetju Merkur zaposlen od leta 1988, vodi pa ga od upokojitve takratnega predsednika uprave Jakoba Pis-kernika leta 1998. V začetku oktobra je z ostalimi štirimi večjimi lastniki družbe objavil prevzemno ponudbo, kar predstavlja doslej enega največjih managerskih prevzemov v Sloveniji, pojasnjujejo v Združenju Ma na ger od lo či tev za le toš nje ga prejemnika nagrade. Ob tem dodajajo, da je Merkur ena izmed desetih največjih družb v Sloveniji, vredna preko 500 milijonov evrov. Današnji dan srečanja bo namenjen raziskovanju znanosti v praktične namene. Udeleženci Jesenskega srečanja Združenja Manager bodo prisluhnili ambasadorki zna nos ti Alek san dri Korn hau ser Frazer, bili priče praktičnemu prikazu uporabe znanosti v naključno izbranem podjetju ter se na okrogli mizi poglabljali v srž premikov, ki vodijo k povečevanju dodane vred-nos ti. ( STA) Evropska centralna banka 11. oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 11.10 10.10 ameriški dolar 1,4199 1,4146 japonski jen 166,96 166,05 kitajski juan 10,6573 10,6258 ruski rubel 35,3640 35,2960 danska krona 7,4510 7,4517 britanski funt 0,69700 0,69260 švedska krona 9,1093 9,1532 norveška krona 7,6815 7,6970 češka krona 27,473 27,490 švicarski frank 1,6733 1,6720 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 249,22 249,68 poljski zlot 3,7370 3,7465 kanadski dolar 1,3874 1,3880 avstralski dolar 1,5721 1,5757 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3305 3,3270 slovaška krona 33,560 33,582 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7041 0,7036 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,13 85,62 turška lira 1,6851 1,6782 hrvaška kuna 7,3240 7,3143 Zadružna Kraška banka 11. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar britanski funt 1,4384 0,7062 1,4089 0,6899 švicarski frank japonski jen 1,6984 170,9187 1,6570 162,5812 švedska krona 9,3536 8,9063 avstralski dolar 1,6135 1,5454 kanadski dolar 1,4166 1,3627 danska krona 7,5947 7,3086 norveška krona 7,8720 7,4880 madžarski florint 255,9220 243,4380 češka krona 28,1772 26,8027 slovaška krona 34,4215 32,7424 hrvaška kuna 7,4971 7,1314 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 11. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja 1,4405 1,4050 0,7070 7,564 1,4133 168,92 1,6997 7,804 9,280 1,6002 7,57 0,6896 7,377 1,3785 164,76 1,6579 7,612 9,051 1,5608 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 11. oktobra 2007 Indeks MIB 30: +0,37 delnica cena € var. % AEM 2,8175 -0,62 ALLEANZA 9,41 +0,05 ATLANTIA 25,47 -0,43 BANCA ITALEASE 13,85 -0,82 BANCO POPOLARE 17,18 +0,57 BPMS 4,4975 -0,19 BPM 10,69 -0,20 EDISON 2,365 -0,13 ENEL 8,195 +0,99 ENI 26,4 +1,15 FIAT 22,69 +0,93 FINMECCANICA 21,09 +1,35 FONDIARIA-SAI 33,61 +0,15 GENERALI 31,24 -0,13 IFIL 8,015 +1,75 INTESA 5,515 -0,42 LOTTOMATICA 27,7 +2,94 LUXOTTICA 26,34 +2,49 MEDIASET 7,405 +0,00 MEDIBANCA 15,85 +0,49 PARMALAT 2,685 +0,83 PIRELLI 0,852 +1,65 SAIPEM 30,35 +2,12 SNAM 4,51 +0,16 STMICROELEC 11,86 +1,02 TELECOM ITA 2,125 +2,66 TENARIS 18,85 +1,25 TERNA 2,585 +0,10 UBI BANCA 19,07 -0,42 UNICREDITO 6,2 -1,32 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ITALIJA Petek, 12. oktobra 2007 5 pokojninska reforma - Na posvetovalnem referendumu sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL Reformo podprlo 81 odstotkov več kot 5 milijonov volivcev Danes jo bo odobril ministrski svet, čeprav ni povsem jasno, kaj bo naredila levica Prodijeve unije RIM - Referenduma o pokojninski reformi se je udeležilo več kot pet milijonov upravičencev, DA pa je prevladal z več kot 80-odstotno večino. Tako so sinoči sporočili iz vodstev sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, ki so ljudsko glasovanje priredile. V podporo julijskega sporazuma po sicer še ne povsem dokončnih rezultatih se je izreklo natanko 81,59 odstotka volivcev, proti pa 18,38 odstotka. O izidu referenduma sta govorila voditelj CGIL Gugliemo Epifani in pred sed nik in du strij cev Lu ca Cor de ro di Montezemolo, ko sta se včeraj dopoldne srečala v Rimu. Izrazila sta za-do volj stvo nad po te kom in izi dom ljudskega glasovanja in poudarila, da vlada in parlament ne bi smela spreminjati določil julijskega sporazuma, tudi spričo plebiscitarne podpore, ki ga je zabeležil na referendumu. Podobno sta se izrazila generalna tajnika CISL Raffaele Bonanni in UIL Luigi Angelet-ti. Po oceni tajnika sindikata FIOM-CGIL Giannija Rinaldinija pa ne bi smeli spregledati podatka, da se je proti pokojninski reformi izreklo več kot 50 odstotkov kovinarjev, kar naj bi dokazovalo, da med delavci vlada veliko ne-lagodje. Tega mnenja je tudi t. i. radikalna levica v vladni koaliciji. Voditelj SKP Franco Giordano je včeraj ponovil, da njegova stranka ne bo mogla glasovati za odobritev pokojninske reforme na današnji seji vlade, če ne bo prišlo do korektur besedila. Minister za delo Cesare Damiano pa je včeraj po srečanju s predsednikom vlade Romanom Pro-dijem napovedal, da bo na današnji seji ministrskega sveta predlagal odobritev be se di la ju lij ske ga spo ra zu ma brez sprememb, a pristavil je, da bodo skušali upoštevati tudi stališča tistih, ki so se izrekli proti njemu. Kaj je konkretno s tem mislil Damiano, bo povedal čas. Nekateri pravijo, da naj bi bil Prodi pripravljen sprejeti omejene korekture v zvezi z določili o posebno izčrpajočih vrstah dela in mogoče tudi o prekernih zaposlitvah, a to pod pogojem, da bi se s korekturami strinjali vsi podpisniki julijskega sporazuma. Amandmaje naj bi sprejeli, ko bo pokojninska reforma v obravnavi v parlamentu. Kaj pa opozicija? Resnici na ljubo iz njenih vrst ni bilo slišati veliko odzivov o izidu referenduma. Redki komen-tarorji so se omejili na opazko, da vladna večina še vedno ostaja neusklajena. Voditelj CGIL Gugliemo Epifani komentira izid glasovanja ansa rim - Zavod Istat o finančnem zakonu za leto 2007 Davčne olajšave za 18 milijonov družin RIM - Davčne olajšave za 18 milijonov italijanskih družin. To razve-seljujočo novico prinaša - po izračunih državnega statističnega zavoda Istat - novi finančni zakon. Ugodno bo vplival na tri četrtine italijanskih družin. Povprečni odtegljaj (beri: manj davkov letno) bo znašal 155 evrov. Manj premožne družine bodo deležne večjega odtegljaja (do 524 evrov letno), bolj premožne pa bodo prihodnje leto plačale povprečno po 100 evrov manj kot letos. Največjih davčnih olajšav bodo deležne družine z več kot štirimi člani (povprečno bodo plačale 413 evrov manj davkov kot letos) in družinska jedra delavcev (povprečno minus 223 evrov davkov letno). Z novimi davčnimi prijemi levo-sredinske vlade naj bi se razmah med revnimi in bogatimi zmanjšal za dve do tri desetinke odstotka. Prag revščine pa naj bi se znižal za en odstotek. Predsednik zavoda Istat Luigi Biggeri je na včerajšnji avdiciji pred senatno in poslansko komisijo za proračun obravnaval tudi tako imenovano »mladinsko vprašanje«. Finančni zakon predvideva prispevek mladim za plačevanje najemnine, da bi le-ti zapustili starše in zaživeli samostojno. V državi je kar 2 milijona 900 tisoč mladih v starosti od 20 do 30 let, ki še živijo s starši. Učinek državnega prispevka za najemnine pa zna biti vprašljiv zaradi zelo nizkih prejemkov mladih. Dve tretjini ne zasluži več kot tisoč evrov mesečno, skoraj tretjina pa zasluži manj kot 500 evrov. V takih dohodkovnih razmerah ostaja iskanje samostojnega stanovanja v veliki večini primerov le gola iluzija. Davčnih olajšav s poenostavljenjem davčnih obveznosti bo deležno tudi kakih 650 tisoč majhnih podjetij. Večina teh deluje na jugu države, kar predstavlja z gospodarskega vidika dobro spodbudo. Včerajšnja proračunsko-gospo- darska kronika beleži poseg zakladne-ga ministrstva. S finančnim zakonom se bo državni primanjkljaj znižal od sedanjega 3,3 odstotka na 2,5 odstotka. Tako bo Italija spoštovala obvezo o 0,8 odstotnem letnem znižanju državnega primanjkljaja, je zagotovilo zaklad -no ministrstvo. Vlada pa je prejela včeraj krepko zaušnico med razpravo o finančnem zakonu v senatni komisiji za obrambo. Komisija je s 13 glasovi proti 12 zavrnila finančni manever na področju obrambe in oboroženih sil. Sam obrambni minister Arturo Pari-sije priznal, daje bilo krčenje prispevkov za obrambo precejšnje. Predstavniki desne sredine v senatni komisiji so ocenili, da je kaj takega v obdobju velikih prizadevanj italijanskih oboroženih sil v mirovnih misijah po svetu nezaslišano. Z negativnim glasom so opozorili, da je treba finančni manever za obrambo ponovno proučiti in spremeniti. Danes dijaški »vaffa day« proti popravnim izpitom MILAN, RIM, NEAPELJ - Danes bodo po vsej Italiji potekale protestne dijaške manifestacije za povečanje postavk za šolo v novem finančnem zakonu ter proti ponovni uvedbi popravnih izpitov, za katero se je odločil minister za šolstvo Giuseppe Fioroni. Manifestacije v okviru današnjega protestnega dne, ki so ga nekateri na valu navdušenja nad gibanjem komika Beppeja Grilla že poimenovali »dijaški vaffa day«, prirejajo razne dijaške organizacije, ki se ne strinjajo s ponovno uvedbo septembrskih popravnih izpitov, saj bi raje videle, da bi se vlagalo v dejavnosti za nadoknaden-je zamujenega znotraj šol. Protestirali bodo tudi univerzitetni študentje, ki bodo zahtevali odpravo zaprtega števila na univerzah in nov pakt za dostop in zakonitost v vseučiliščih. V torek pa bodo proti finančnemu zakonu na ulice odšli šolniki, ki pripadajo sindikatu Snals-Confsal. Predlog zakona za zaščito Romov in Sintov RIM - Skupina poslancev leve sredine na čelu s prvopodpisano Mercedes Frias iz Stranke komunistične prenove je včeraj skupaj s predstavniki zainteresiranih organizaciji v poslanski zbornici vložila predlog zakona za zaščito Romov in Sintov v Italiji. S tem zakonom se želi razširiti tudi na ti dve etnični skupnosti zaščitna določila okvirnega zakona za zaščito zgodovinskih manjšin v Italiji, se pravi zakona št. 482 iz leta 1999, ki pa ne predvideva zaščite Romov in Sintov. Izključitev, so prepričani pobudniki, je prispevala k temu, da se je bogat in kompleksen svet potisnil v kulturni geto. Milejša kazen za posiljevalca, ker je Sardinec CAGLIARI - Saj ni res, pa je: gre za razsodbo sodišča v Hannovru v Nemčiji, ki je 29-letnemu natakarju, čeprav ga je spoznalo za krivega posilstva, pretepanja, mučenja in ponižanja bivše zaročenke, dosodilo milejšo kazen, ker je Sardinec, na Sardiniji pa glede vloge moškega in ženske po prepričanju nemških sodnikov vladajo običaji, ki jih je treba upoštevati kot olajševalne okoliščine. Do razsodbe je prišlo že pred letom dni, vendar je pricurljala v javnost komaj zdaj in je dvignila veliko prahu zlasti na Sardiniji. Deželni predsednik Renato Soru je zgrožen, saj po njegovih besedah nikakor ne obstaja sardinska kultura, po kateri je ženska izpostavljena nasilju in segregaciji. Tudi ob-sojenčeva odvetnica je kljub nižji kazni ogorčena, saj je zanjo nemško sodišče izdalo rasistično razsodbo. bocen - Skupina južnotirolskih nacistov Dachau: vzklikali Hitlerju Izsledili so jih karabinjerji, obsojeni na 12 do 30 mesecev zapora, so ostali na prostosti BOCEN - Na eni od grozljivih slik, kijih objavlja tednik L'Espresso v današnji številki, je videti tri naciste iz Južne Tirolske pred kamnitim obeležjem, kjer je v uničevalnem taborišču v Dachauu stala krematorijska peč, z iztegnjenimi rokami v hitlerjevski pozdrav Sieg heil. Na drugi jih je videti s prižganimi vžigalniki pod fotografijami požganih sinagog. Na tretji se »zahvaljujejo za holokavst«. Fotografije, pričevalke »turizma holokavsta«, so izsledili karabinjerji med preiskavo o delovanju nacistične organizacije Sudtiroler Kameradschaftsring na Južnem Tirolskem. Prišli so na sled vodji skupine Arminu Solvi, njegovemu namestniku Christophu Andergassnu in še petim članom tolpe v starosti od 18. do 26. leta starosti. Pred nekaj tedni so jim sodili: vsi so se odločili za dogovorno kazen in bili obsojeni na kazni od enega leta do 30 mesecev zapora. Niso pa jih zaprli: vsi so na prostosti. Srhljivega, sramotnega fotografskega gradiva, ki so jih nacisti zaničevalno posneli v prvem nacističnem taborišču, pa na procesu niso upoštevali: za italijanski kazenski zakonik namreč »turizem holokavsta« ni sodno relevantni dokazni material. Kajti niti zakon Mancino iz leta 1991, izglasovan zato, da bi zajezili takrat vse bolj prekipevajoči rasizem, ni predvideval, da bi se našel kdo, ki bi tako fotografsko oskrunil kraj trpljenja in smrti tiso-čev ljudi. Nacisti z iztegnjenimi rokami pred obeležjem v Dachauu lespresso rim - Po oceni NZ gre za provokacijo Lepaki s Finijevim rimskim pozdravom RIM - Po rimskih zidovih so se včeraj dopoldne pojavili lepaki, ki prikazujejo voditelja NZ Gianfranca Finija, kako dviga desno roko v rimski oz. fašistični pozdrav. Ob sliki je napis »Una ga-ranzia ideale e politica« (»Idejno in politično poroštvo«). Lepak nosi podpis samozvanega središča Centro studi ideale e liberta, vendar so preiskave pokazale, da gre za izmišljeno ime. Fini je komentiral, da gre za »bedarijo«. Zadevo pa je vzelo nekoliko resneje vodstvo njegove stranke, ki se sprašuje, kdo se lahko skriva za takšno provokacijo. Nekateri so pomislili na Frances-ca Storaceja, donedavnega člana NZ, ki je ustanovil svojo stranko La destra (Desnica). »Če bi imel denar, bi ga uporabil za pobudo, od katere bi imel korist, in ne na tak način,« je sumničenja zavrnil Sto-race. V vodstvu NZ poudarjajo, da je Fi-nijeva slika na lepakih stara 20 let, in pripominjajo, da so avtorji lepakov po vsej verjetnosti skušali pokvariti demonstracijo proti Prodijevi vladi, ki jo bo Finije- va stranka priredila jutri v Rimu. Lepak prikNče pozornost mimoidočih 6 Petek, 12. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik l Ulica dei Montecchi 6 "v](q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it železarna - Na sestanku na deželi dogovor o skupnem omizju v rokah izvedencev Ponovne analize podatkov o onesnaženju - Zaščita zdravja občanov in delavcev na prvem mestu Škedenjska železarna oziroma prekomerno onesnaženje, ki ga povzroča, sta bila včeraj spet v centru pozornosti. Na sestanku, ki ga je dopoldne na deželi sklical deželni odbornik za okolje Gi-anfranco Moretton, da bi orisal stanje okrog škedenjskega obrata, so zbrani predstavniki Dežele Furlanije-Julijske krajine, Občine in Pokrajine Trst, deželne agencije za okolje Arpa, podjetja za zdravstvene storitve ASS, družbe Lucchi-ni (ki upravlja železarno), sindikalnih predstavništev in univerzitetnega centra Cigra (v imenu državnega tožilstva) zahtevali natančne ukrepe za železarski obrat. Na srečanju so se dogovorili za skupno omizje, pravzaprav za združeni odbor, ki bo po svojih kompetencah stalno nadzoroval delovanje obrata in skrbel za okolje oziroma za zdravje škedenjskih prebivalcev in pa delavcev. Podatki niso že dalj časa nič kaj spodbudni, ravno nasprotno, in kritike oziroma obtožbe padajo z vseh strani. Zadnji po vrsti je zaskrbljujoč opomin, ki izhaja iz podatkov agencije Arpa za meseca julij in avgust: stopnja onesnaženosti (se pravi povišana koncentracija dušikovega dioksida, drobnih prašnih delcev PM10 in kancerogenega benzopirena) je v omenjenem obdobju kar dvajset dni krepko presegala dovoljeno mero 50 mikrogramov na kubični meter. Taki podatki pa zahtevajo že prepotreb-ne ukre pe ... V pre te klih dneh je žu pan napovedal zaprtje obrata, predsednik Dežele Illy je kritično ocenil način zbiranja podatkov, glas je dvignilo tudi sindikalno predstavništvo škedenjskega obrata, glasni pa so bili tako predstavniki zdravstvenega podjetja kot Zeleni. Po ministrski odredbi pa je usoda tržaške železarne sedaj v rokah skupine izvedencev; ministrstvo za okolje jim je namreč poverilo nalogo, da izvedejo podrobne analize na doslej zbranih podatkih in seveda opravijo še dodatne monitoraže. V primeru, da bodo tudi te potrdile dosedanje katastrofalne podatke onesnaže-nos ti, bo po treb no ne mu do ma kon -kretno ukrepati. Župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik za okoljsko načrtovanje Maurizio Bucci sta na srečanju še enkrat potrdila, da so podatki iz prejšnjih dni točni in da bo potrpljenje postopoma po- Utrinek z včerajšnjega sestanka na deželnem sedežu (zgoraj), spodaj pa pogled na škedenjsko železarno, ki še vedno buri duhove kroma jenjalo. Deželni odbornik Moretton je k temu pristavil, da je zdravje delavcev in Škedenjcev nasploh na prvem mestu in dodal, da bo konec meseca na sporedu t.i. Konferenca o storitvah, ki bo tehnično ocenila (po veljavnih normativih) možnost integriranega okoljskega dovoljenja, za katerega je zaprosilo lastništvo že le zar ne. V ime nu sled nje ga je spre go -voril direktor Francesco Rosato, ki je poudaril, da ne gre za številke, ampak za metode zbiranja podatkov. Merilne naprave so namreč po njegovem mnenju preblizu obrata, tako da ne morejo zagotoviti realnega oziroma jasnega podatka. Posegli sta tudi predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica za okolje Ondina Barduzzi, ki sta med drugim opozorili na potrebo po nadaljevanju monitoraže škedenjskega območja s posebnim poudarkom na človeški komponenti. Nihče ni včeraj torej sploh omenil morebitnega zaprtja škedenjskega obrata, ampak vsi so se zavzemali predvsem za zaščito zdravja in za ponovno preverjanje podatkov o onesnaženju. Zainteresirane strani se bodo ponovno srečale na sestanku na deželi 19. oktobra ob 14.30. občinski svet Župan bo poročal o železarni Tržaški župan Roberto Dipiazza bo spregovoril o položaju v ške-denjski železarni med aktualnimi vprašanji pred začetkom ponedeljkove občinske seje. Tako se je odločila desnosredinska večina v mestni skupščini. Odločitev je »salomonska«. Svetnika levosredinske opozicije Tarcisio Barbo (Levi demokrati) in Sergio Lupieri (Marjetica) sta namreč vložila zahtevo po sklicu izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o najnovejših odprtih vprašanjih škedenjske železarne. Smatrala sta, da bi moral občinski svet urad no iz ve de ti za zad nje dogajanje okrog industrijskega obrata in o tem razpravljati, saj gre za problem, ki že vrsto let zadeva vse mesto in je nenazadnje tudi pogojeval volilne rezultate (ne gre pozabiti, da je na zadnjih občinskih volitvah desnosredinska koalicija prejela prav v Škednju odločilno število glasov, potem ko je Dipiazza obljubil, da bo - po ponovni izvolitvi -zaprl onesnažujoči obrat). O zahtevi po izredni občinski seji so razpravljali na seji načelnikov občinskih skupin. Desna sredina je zavrnila zahtevo in poiskala »zasilno rešitev«: županov poseg pred začetkom seje. In to brez razprave. Svetniki leve sredine so ocenili, da se občinska večina »otepa razprave o železarni, ker bi na njej prišle jasno na dan neizpolnjene županove obljube.« Napovedali pa so, da bodo na ponedeljkovi občinski seji predložili resolucijo, v kateri bodo zahtevali, naj se o položaju v ške-denjski železarni izreče vsaj po en član vsake politične sile. Tako naj bi dejansko izsilili razpravo, ki se je desna sredina boji. Svetniki Zelenih, Občanov in Stranke komunistične prenove so včeraj ocenili, da prihajajo sedaj na dan stare nepravilnosti o delovanju in onesnaževanju škedenjske železarne, pri katerih so soudeležene krajevne uprave in institucije. Prav zato naj bi desna sredina zavrnila sklic izredne seje mestne skupščine. bazovica - Predstavitev brošure Slovenske kulturno-gospodarske zveze Pravica do imena in priimka Po mnenju tržaškega predsednika SKGZ Gabrovca je potrebno čim bolj kapilarno razširiti med ljudi vedenje o pravicah Slovencev v Italiji Tokrat o brošuri in njeni vsebini v Bazovici kroma Predstavitve priročnika Pravica do imena in priimka, ki je pred kakim mesecem izšel pod okriljem Slovenske kulturno-gospodarske zveze, se vrstijo po naših društvih in vaseh. V sredo zvečer so brošurico predstavili v Bazovici. Kot je dejal pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec, je potrebno, da manjšinske inštitu-cije stopijo v čimtesnejši stik s prebivalstvom, saj je potrebno vedenje o naših pravicah čimbolj kapilarno razširiti med ljudi. Večkrat je na račun politikov in države slišati kritike, ki so povečini upravičene. Je pa kdaj tudi potrebna avtokritika, saj je predvsem od nas odvisno, če se bomo določil zaščitnega zakona, ki bo v zelo kratkem času stopil v veljavo, tudi posluževali. Sedmi člen zakona 38 iz leta 2001 namreč predvideva zelo olajšan postopek za pridobitev izvornega imena in priimka. Gabrovec je nato na kratko povzel okoliščine, ki so pred dobrimi osemdesetimi leti privedle do poitalijančenja priimkov. Vse se je začelo s kraljevim odlokom iz leta 1926, ki je nato postal državni zakon. Šele zaščitni zakon je leta 2001 razveljavil kraljevi odlok izpred več desetletij, s tem pa je bila tudi dokončno odprta pot k lažjemu pridobivanju izvornih oblik imen in priimkov. Nekateri zakoni so sicer obstajali že prej (denimo zakon, katerega prvi podpisnik je bil sen. Spetič leta 1991), je pa zaščitni zakon nekakšen povzetek vseh prejšnjih norm. Gabrovec je na še kratko predstavil samo vsebino brošure, nato je besedo predal Marjetici Možina, ki je priročnik sestavila. V njem je mogoče dobiti nekaj osnovnih podatkov o postopkih spreminjanja imena in priimka. Vsak pri mer je se ve da raz li čen od dru gih. V glavnem do zapletov ne prihaja, je pa v primeru le-teh pomoč moč poiskati tudi na spletni strani SKGZ, ki se oglaša na naslovu http://www.skgz.org/, na kateri je mogoče najti tudi vso potrebno dokumentacijo. Predstavitve priročnika se bodo v bližnji prihodnosti odvile tudi v drugih kraških vaseh. SKGZ in ZSKD, ki jo je na srečanju v Bazovici zastopal njen deželni predsednik Marino Mar-sič, pa pozivata vse tiste, ki so postopek vrnitve imena in priimka v izvorno obliko že opravili ali bodo to storili v prihodnje, naj kopijo gradiva odstopijo Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, ki bo iz tega sestavila poseben arhivski fond. (ps) / TRST Sobota, 13. oktobra 2007 7 politika - Zadnji pozivi za nedeljske primarne volitve »Vloga Slovencev v Demokratski stranki odvisna tudi od udeležbe na volitvah« Sinoči shod LD v Zgoniku in srečanje Slovenske skupnosti in Marjetice na Opčinah Vloga in vpliv Slovencev v Demokratski stranki bosta odvisna tudi od udeležbe pripadnikov slovenske manjšine na nedeljskih primarnih volitvah. To je v bistvu poziv, ki prihaja iz včerajšnjih zadnjih pobud in srečanj pred notranjimi volitvami za izvolitev državne in deželne ustanovne skupščine nove stranke. Levi demokrati so se sinoči srečali v Zgoniku (navzoč je bil tudi vladni podtaj-nik Miloš Budin), zastopniki Slovenske skupnosti in Marjetice pa v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Za državnega tajnika vsi podpirajo Walter-ja Veltronija, za deželnega tajnika pa so si mnenja različna. Levi demokrati so za svojega tajnika Bruna Zvecha, SSk pa za Gianfranca Morettona, pod pred sed ni ka De že le. V nedeljo bodo izvolili tudi državno skupščino nove stranke. V drugem volilnem okrožju (predmestja, zahodni in vzhodni Kras ter okoliške občine) je nosilka Veltronijeve liste Tamara Blažina, deželna svetnica LD. Za mesto v državni skupščini se poteguje tudi Igor Gabrovec, ki je drugi na kandidatni listi za Enrica Letto. Gabrovec je edini slovenski kandidat, ki za deželnega tajnika DS podpira Francesca Russa. Primarne volitve bodo v nedeljo od 7. do 20. ure. Volilci bodo na volilnem sedežu dobili dve glasovnici (eno za državne, drugo za deželne volitve), na kateri morajo prekrižati le simbol liste oziroma kandidata. Preference so prepovedane. Kdor hoče voliti, mora plačati najmanj en evro prispevka in istočasno podpisati pristopno izjavo za sodelovanje v ustanovnem postopku nove stranke. To še ne pomeni članstva v Demokratski stranki. Potrebni sta tudi osebna in volilna izkazni- demokratska stranka - Tamara Blažina »V novo stranko z enakim dostojanstvom in z našo notranjo avtonomno organiziranostjo« Kaj si obetate oziroma pričakujete od nedeljskih primarnih volitev za Demokratsko stranko? Volitve za DS predstavljajo največjo novost na italijanskem političnem prizorišču. Z ustanovitvijo novega političnega subjekta se postavljajo pogoji za udejanjanje nove reformistične politike, ki naj Italijo popelje na pot modernizacije, kompetitivnosti in novih možnosti za mlade. Ta pobuda bo gotovo prispevala k poenostavitvi strankarskega sistema, k utrditvi Prodijeve vlade in k prenovi politike. Kaj pa sama stranka? Naša država potrebuje močno stranko, kjer se razpravlja in poglablja posamezne teme, ki pa mora biti sposobna neke sinteze ter zakoličenih odločitev. Pričakujem, da bodo državljanke in državljani znali izkoristiti to priložnost, saj lahko neposredno vplivajo na bodoče izbire italijanske politike. Zato vabim Slovence, da se udeležijo primarnih volitev, saj bomo tako dokazali, da smo sestavni del tukajšnje družbe in želimo biti soudeleženi pri nastajanju tega političnega subjekta. V teh dneh se precej piše in razpravlja o vlogi Slovencev v novi stranki. Kako si zamišljate to vlogo? DS kot zvezna stranka mora odražati specifične aspekte dežele Furlanije -Julijske krajine. Med te sodi prisotnost slovenske manjšine in drugih jezikovnih skupnosti. Ta raznolikost mora biti vključena v nov politični subjekt, kar pomeni, da želimo biti Slovenci polnopravno, vplivno in z enakim dostojanstvom prisotni v stranki sami od vsega začetka, tudi preko notranje avtonomne organiziranosti (kot je že sedaj pri Levih demokratih). Tako bomo lahko neposredno sodelovali pri njenem nastajanju, pri pisanju osnovnih statutarnih pravil, pri oblikovanju njene vsebine in vrednot ter nato njene politike. Istočasno pa mora biti naša specifična problematika v domeni celotne stranke. Rojeva se torej interetnična stranka? Nova stranka mora biti interetnična stranka in to- rej odražati pluralnost jezikov in kultur, ki so prisotne na deželnem teritoriju. V tem smislu smo sestavili skupne kandidatne liste v podporo Veltroniju in Zvechu in to v vseh treh pokrajinah, kjer smo Slovenci prisotni. Od političnih strank se je pri nas za primarne volitve - poleg LD in Marjetice - angažirala tudi Slovenska skupnost. Kako ocenjujete njeno izbiro? Z ustanovitvijo novega političnega subjekta ob istočasni razpustitvi Levih demokratov in Marjetice, se stranki SSk odpira velika dilema o lastni prihodnosti in perspektivah v novih političnih razmerah, saj je v zadnjih letih skoraj vedno nastopila na listah Marjetice. Kaj pa sedaj? Sedaj pa bi zgubila ne samo zaveznika, ampak stranko, preko katere je izvolila svoje predstavnike v razne krajevne uprave, od dežele navzdol. Naravno in razumljivo je torej, da so si pri stranki postavili vprašanje o lastni prihodnosti in bodočih perspektivah glede na spremenjene politične razmere. Verjetno pa bi bila odločitev o vstopu v DS predolg korak za stranko, katere politično delovanje je slonelo na etnični osnovi. Sklep o sodelovanju na primarnih volitvah v podporo enemu samemu kandidatu, ki naj bi ji garantiral samostojen nastop na deželnih volitvah, pa se mi le zdi neprimeren, saj gre slovenski stranki le za lastno preživetje in si ne postavlja nekih širših, am-bicioznejših načrtov. Kaj bi torej pričakovali od SSk? Glede na to, da nastaja nov politični subjekt kot vključevalna in torej odprta stranka, kjer naj se spajajo različne kulture bi bilo pričakovati od Ssk večjo odprtost. Vsekakor bo o tem vprašanju po 14. oktobru še govor. Zakaj ste se odločili za podporo Walterju Vel-troniju na državni in Brunu Zvechu na deželni ravni? Odločitev za podporo Veltroniju za vsedržavnega tajnika je bila naravna, upoštevajoč tudi moje dosedanje politično delovanje. Vsekakor smatram, da pooseblja Vel-troni pričakovanja in želje širokega kroga ljudi, saj je znal kot rimski župan po eni strani prisluhnili potrebam svojih občanov, po drugi strani pa je pokazal veliko kulturno in idejno odprtost. Podobno velja tudi za Zvecha, vendar z nekim dodatkom. Za kakšen dodatek gre? Zvech zagovarja koncept interetničnosti nove stranke in se je tudi doslej trudil za udejanjanje manjšinskih pravic preko politike integracije in sožitja. Po drugi strani pooseblja Zvech tudi uspešnost Illyjeve uprave in Demokratične zaveze, kar je jamstvo tudi za bližnje deželne volitve. (S.T.) demokratska stranka - Igor Gabrovec »Slovenci po različnih poteh, a z istimi skupnimi cilji« Kaj si obetate oziroma pričakujete od nedeljskih primarnih volitev in tudi od Demokratske stranke? Primarne volitve predstavljajo politični test, ki krepko presega meje internega dogajanja znotraj nastajajoče stranke. Od izida volitev bo v dobri meri odvisna bodočnost same Prodijeve vlade in vsekakor delikatna ravnovesja znotraj koalicije. Podatke bomo brali skozi dve leči, saj bo v prvi vrsti pomemben že sam podatek o volilni udeležbi, ki bo kazal temperaturo znotraj volilne baze. Bo pokazatelj stopnje zaupanja ljudi v izzivalen politični načrt, ki ga žal še vedno opredeljuje določena mera nedorečenosti. Potem so rezultati glasovanja. Kaj imate v mislih? Ime državnega zmagovalca je dejansko že znano, zato pa je toliko bolj pomembna uveljavitev ostalih dveh glavnih kandidatov, saj bodo prav slednji odigravali nadvse pomembno vlogo garantov pred personifikacijo stranke in torej varuhov notranjega pluralizma obrazov, idej, vrednot. Tekma pa je popolnoma odprta na deželni ravni. Za našo manjšino je zelo pomembna tudi vloga Slovencev v novi stranki. Kako si vi zamišljate to vlogo? Slovenci nismo izvzeti iz splošnega dogajanja v družbi, katere smo aktiven sestavni del. Kot člani te družbe smo vsak na svoj način nositelji znanja, izkušenj, pričakovanj, različnih občutljivosti in še posebej energij, ki smo jih dolžni prenesti v vse forume odločanja. Drži, da je ta trenutek politika in z njo priljubljenost institucij na, da uporabimo evfemizem, ne najboljšem glasu. Rešitev pa ni v tem, da politične odločitve prepustimo drugim. Kaj nas torej čaka? Včasih smo govorili, da moramo biti kot Slovenci »subjekt«. Prisotni moramo biti povsod, kjer se odloča o naši usodi. V demokraciji, zaenkrat, to ne gre mimo strank. Tradicionalna pluralnost znotraj naše skupnosti nam je narekovala, da smo se v načrt DS podali po različnih poteh, ki pa - v to sem prepričan - vodijo vse k istemu cilju. Od ponedeljka dalje bo potrebno iskati in najti potrebne sinteze v korist celotne naše in širše skupnosti. Zakaj ste se odločili za podporo Enricu Letti na državni in Francescu Russu na deželni ravni? Zato da bo stranka res nekaj novega, je potrebno, da se vanjo vključijo ljudje, ki niso izraz preživelih strankarskih aparatov in zarjavelih logik. Potrebni so novi obrazi, ki z novimi idejami, mladostnim zagonom, modernim pristopom in predvsem poznavanjem stvarnih potreb ljudi vrnejo politiki in institucijam izgubljeno kredibilnost. Tako Francesco kot Enrico sta mlada, visoko izšolana in hkrati imata za sabo bogate izkušnje tako na profesionalnem kot tudi na političnem področju. Nista pa novinca v politiki... Oba sta, v Rimu in v FJK, odklonila logiko dogovarjanja v »palači« in razpravo o novi stranki prenesla na trge. V naši deželi sta se strankarska aparata LD in Marjetice opredelila za lastna li-derja. Blokovsko delitev te oblasti smo v minulem tednu žalostno razbirali tudi skozi živčnost dialektike med slovenskimi Levimi demokrati in etnično stranko SSk. Edine liste, v katerih se razbremenjeno prepletajo različni obrazi, različne starosti in različni izvori (sam izhajam iz civilne družbe) so liste, ki podpirajo Russa in Letto. (S.T.) politika - Nova stranka Volilni poziv vodstva Slovenske skupnosti Stranka Slovenske skupnosti sodeluje pri začetnem postopku ustanavljanja nove Demokratske stranke v deželi Furlani-ji-Julijski krajini in tudi v državi. Pri tem ohranja svojo samo-stoj nost kot na rod no ob ramb na stranka Slovencev. V nedeljo, 14. oktobra 2007, bo do pri mar ne vo lit ve, na ka te -rih lahko sodelujejo vsi državljani od 16. leta naprej. Udeležba na volitvah ni v nobenem pogledu vezana na član stvo. Za Slo ven ce so po -membne predvsem volitve deželnega tajnika in deželne ustanovne skupščine Demokratske stranke v Furlaniji-julijski krajini. Na teh vo lit vah nas to pa mo s sa mo stoj no li sto »Slo ven ci za Mo ret to na« ta ko v pr vem vo lil -nem okrožj u (širše mestno sre-diš če), kot v dru gem tr žaš kem okrožju, ki zaobjema predmestja, Kras in vse okoliške občine. Kan di da ti na še li ste pod pi -rajo izvolitev za deželnega tajnika no ve stran ke Gi an fran ca Mo -ret to na, si cer pod pred sed ni ka de žel ne vla de, kot naj pri mer nej -še ga kan di da ta. To še po seb no za ra di te ga, ker je od kri to na klo -njen iz vo lit vi pred stav ni ka slo -ven ske manj ši ne v bo do či de žel -ni svet na os no vi pred krat kim odob re nih no vih vo lil nih pra vil. Za to tu di pod pi ra vo lil no po ve -zavo samostojne manjšinske liste Fulvia Premolin kroma Igor Švab kroma z listo Demokratske stranke na de žel nih vo lit vah pri hod nje le to. Zato to plo va bi mo vse slo -ven ske vo liv ke in vo liv ce, da se v čim večjem številu udeležijo ne delj skih pri mar nih vo li tev in gla su je jo za li sto »Slo ven ci za Mo ret to na«. Na li stah so za sto pa ni vi dni pred stav ni ki Slo ven ske skup nos -ti in za mej ske ci vil ne druž be. No sil ca list sta v pr vem okrož ju tr žaš ki ob čin ski svet nik Igor Švab, v drugem pa dolinska županja Fulvija Premolin. Pokrajinski svet Slovenske skupnosti 8 Petek, 12. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI tržaška pokrajina - Odločitev levosredinske pokrajinske uprave Dom pristaniških delavcev: slovenski napis ostane na pročelju Predsednica Bassa Poropat osvojila resolucijo svetnika Levih demokratov Corettija Zgodovinski dvojezični napis ob vhodu v pokrajinsko poslopje na Nabrežju kroma Nad glavnim vhodom v marmornato poslopje na Nabrežju, last tržaške pokrajine, bo obstal dvojezični napis: Casa del lavoratore portuale - Dom pristaniških delavcev. Tako je odločila tržaška pokrajinska uprava: predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je osvojila resolucijo s pozivom o ohranitvi dvojezičnega napisa na zgodovinskem poslopju, ki jo je predložil pokrajinski svetnik Levih demokratov Emil Coretti. Slovenski napis v marmornatih črkah na prestižnem poslopju v mestnem središču je že celo povojno obdobje bodel v oči italijanske nacionalistične kroge. Ko je mestno upravo prevzela v svoje roke Lista za Trst, so njeni veljaki večkrat zahtevali njegovo odstranitev. Takratni lastnik poslopja, družba pristaniških delavcev, je podobne zahteve vsakič zavrnila. Ob prelomu tisočletja je družba pristaniških delavcev prodala poslopje tržaški pokrajini, da bi lahko z iztrženim denarjem uslužbencem izplačala odpravnine. Desnosredinska pokrajinska uprava Fabia Scoccimarra je izkoristila priložnost in namignila, da bo - poleg zaprtja gledališča Miela - končno odstranila slovenski napis nad glavnim vhodom poslopja. Namig je izzval polemiko in proteste, češ da gre za izključno protislovenski izpad: tržaška desnica naj bi se hotela znebiti vidnega pričevalca o slovenski prisotnosti v mestu. Po mnenju levosredinskih sil pa naj bi bila namera nezakonita, saj spomeniško varstvo ne bi smelo dovoliti posega na zgodovinsko pomembnem poslopju. Zadeva se je vlekla nekaj let, napis pa ni bil odstranjen. Po zmagi leve sredine na lanskih pokrajinskih volitvah je okrog poslopja na Nabrežju zavel drugačen, toplejši veter. Gledališče Miela bo nadaljevalo svoje delovanje. Pokrajinska uprava je napovedala, da bo nekdanji domicil pristaniških delavcev postal v teku letošnjega leta Dom filma. Prav na te danosti se je navezal svetnik Levih demokratov v pokrajinskem svetu Emil Coretti v svoji resoluciji. V njej je med drugim zapisal, da predstavlja poslopje »zgodovinski simbol mesta, povezan s pristaniščem«. V dokumentu je ob koncu pozval predsednico pokrajinskega odbora, naj se zavzame, da bi nad glavnim vhodom v poslopje »ohranili sedanji napis, ki predstavlja simbol mestne samouprave.« Predsednica pokrajinske uprave Bassa Poropatova je resolucijo osvojila in s tem nakazala stališče odbora: dvojezični napis na poslopju nekdanjega doma pristaniških delavcev bo ostal nad glavnim vhodom. In s tem še naprej opozarjal na slovensko prisotnost v mestu. (M.K.) uredba proti čistilcem vetrobranov - Prodajalka vijolic »Dipiazza naj se opraviči!« Tako zahtevajo svetniki Zelenih, Občanov in Stranke komunistične prenove Tržaški župan bi se moral opravičiti gospe Dojni Trnovanov, prodajalki vijolic, ki so jo - zaradi Dipiazzo-ve sporne uredbe zoper čistilce vetrobranov, nezakonite prodajalce in berače - odpeljali v kasarno na legitimiranje, jo prijavili sodstvu ter ji odvzeli vijolice. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci menil tržaški občinski svetnik Zelenih Alfredo Radovelli. Zeleni, Občani in Stranka komunistične prenove so sklicali tiskovno konferenco, da bi javno opozorili na županov kiks. Uredba, ki jo je podpisal, potem ko je začel vsedržavni tisk pisati o podobnih ukrepih firenškega župana Leonarda Dominicija in bolonjskega župana Cofferatija, je nezakonita, so poudarili vsi trije predstavniki strank, Racovelli, Roberto De-carli (Občani) in Iztok Furlanič (SKP). Potem ko jo je javno razbobnal, jo je moral Dipiazza potihem umakniti, ker mu je tako svetovala občinska odvetniška služba, kajti ukrep ne bi pre stal sod ne ga krs ta. Dipiazzovo ravnanje kaže na odnos mestnega odbora do socialnih vprašanj. V brk predvolilnim proglasom, da bo njegov drugi mandat socialno obarvan, sta župan in nje gov od bor pos to ri la sle de če: na Tr gu Ve nez ia so bi -le odžagane klopce, da ne bi reveži na njih spali in s svo- boljunec - Skupina 35-55 jo prisotnostjo »motili« meščane in turiste; Rome so hoteli preseliti na Kras, da bi bili še bolj emarginirani; po prenovi Ponteroša ne bo več mesta za senegalske prodajalce; rdeče svetilke so morale izginiti iznad vhodov v kitajske trgovine; naposled so bili na vrsti še pocestni čistilci vetrobranov in reveži. Župan je sploh »pozabil« na socialno vprašanje, je opozoril Furlanič, in ni storil ničesar, da bi rešil enega od temeljnih problemov mladih: stanovanjsko vprašanje. Za svetnika SKP je tudi »hudo, ker Dipiazza posnema šerifovske odločitve županov leve sredine, kar postaja zaskrbljujoče, saj postajajo razlike med upravitelji leve in desne sredine vse manj razvidne.« Medtem ko je Racovelli omenil nekatere represivne ukrepe in namignil na oborožitev mestnih redarjev, se je Decarli obregnil ob Dipiazzove obljube. Revščina se v mestu veča, vedno več ljudi živi v vedno težjih življenjskih pogojih, mestna uprava pa ni doslej sprejela nobenega ukrepa, da bi ublažila te težave, je poudaril svetnik Občanov, in omenil razsodbo iz leta 1995, v kateri je kasacijsko sodišče opozorilo, kako lahko »družba« smatra reveže za »nevarne osebe« in torej za »krivce«, ne da bi bili ti sploh nevarni ali pa česa krivi. Openski tramvaj spet ustavljen Občina Trst in prevozno podjetje Trieste Trasporti sporočata, da zaradi nezgode, ki je pretekli teden hudo oškodovala tramvajsko jekleno vrv v višini Trga Dalmazia, openski tramvaj ne bo vozil v času Barcolane, kot je bilo prvotno napovedano. V ponedeljek, 15. oktobra, bodo tudi stekla že določena dela: zamenjali bodo pastorka, se pravi majhno zobato kolesce in vrh glavnega vitela. Dela bodo trajala vsaj štiri tedne, tako da bo openski tramvaj baje spet začel voziti šele po 12. novembru. Medtem bo povezavo med Trgom Oberdan in Opčinami zagotovil avtobus št. 2/. Po nesrečah bežali Tržaški mestni redarji so imeli prejšnjo soboto polne roke dela, zlasti z nekaterimi nepoštenimi vozniki. Na vogalu med ulicama Combi in Colautti je avto trčil v skuter, voznik avtomobila pa se je odločil za pobeg. Pri tem ni bil najbolj spreten, saj je na kraju ostala registrska tablica, s katero so mu redarji zlahka prišli na sled. Podoben primer se je zgodil na Ul. Carducci, kjer sta se prav tako zadela avto in motorno kolo. Avto je izginil, ne da bi pustil veliko indicev, redarji pa ga vsekakor iščejo. Istega dne je prišlo še do nesreče v tunelu Montebello, kjer je motor zadel zadnji del nekega avta, 16-letni motorist pa je utrpel manjše zlome v zapestjih. Odpeljali so ga v bolnišnico Burlo Garofolo. Agencija za športne stave spet odprta Po petih dneh je agencija za športne stave Staney v ulici Ginnastica spet odprta. Obtožbo, da je upravitelj opravljal nezakonito posredniško dejavnost, je javni tožilec Maurizio De Marco včeraj preklical, prav tako je preklical zaplembo prostorov in naprav v omenjeni agenciji. Po podrobnejših preiskavah naj bi namreč prišlo na dan, da je bilo kaznivo dejanje neosnovano. Upravitelj Bruno Della Toffola je bil sicer pred leti v podobnih okoliščinah že prijavljen, vendar se je tudi takrat zanj dobro izteklo. Selitev drugega zdravstvenega okraja Tržaško zdravstveno podjetje sporoča, da se bo drugi zdravstveni okraj (oddelka v ulicah Nordio in San Marco) v ponedeljek, 15. oktobra, preselil na nov sedež, v prvo nadstropje glavne bolnišnice. Do odprtja novih uradov (29. oktobra) pa se bodo stranke lahko obrnile do uradov pri šentjakobskem trgu št. 13 oziroma v Ulici Stuparich 1 (I.nads). Medtem je začela delovati tudi ambulanta za odvajanje odvisnosti od kajenja v ulici Sai 7 (4. okraj, Sv.Ivan). Za informacije je vsekakor na razpolago zelena številka 800-991170. Uspešen nedeljski pohod Članice skupine društva Prešeren so za uvod v letošnjo sezono organizirale pohod od Socerba do Ocizelskih ponikev Udeleženci nedeljskega pohoda Članice Skupine 35-55, ki deluje pod okriljem SKD France Prešeren iz Boljunca, so se na prvem sestanku odločile, da bodo tudi letošnjo sezono otvorile z odkrivanjem lepot bližnje okolice in podzemlja. Za pohod so izbrale Socerb in Socerbsko planoto, saj ta predel in bližnje vasi so od vedno tesno povezani z Boljuncem. Preko naše vasi je namreč tekla pot mlekaric v Trst, voda, kije nekoč poganjala mlinska kolesa ob Glinščici in polnila korita na Jami, kjer so perice prale za mestne gospe, pa priteka prav s te planote. Lepo, jasno in vetrovno jutro je bilo kot naročeno za nedeljski pohod. Vabilu se je odzvalo presenetljivo veliko pohod-nikov, saj se nas je pred gradom zbralo kar 37. Krenili smo proti Sveti jami, kjer nas je pričakal član jamarskega društva Dimnice Franci Malečkar, ki nam je jamo razkazal in nam orisal njeno zgodovino. Malokdo od udeležencev je vedel, da je v njej tudi edina podzemna cerkev v Sloveniji. Po makadamu smo prečkali Socerbsko planoto in se spustili v strugo beškega, ocizelskega in petrinjskega potoka, ki so tu, v teku tisočletij, izdolbli jame in ustvarili naravne mostove. Jame so raziskovali tudi člani JO SPDT in jih povezali med sabo. Od Ocizelskih ponikev, do katerih pelje markirana pot in kjer so nameščene lesene oznake, smo se napotili v Ocizlo, kjer smo se ustavili in se okrepčali na kmetiji odprtih vrat. Pot proti Socerbu nas je vodila po zahodni strani planote in po dobri uri hoje smo se vsi zadovoljni razšli z željo, da se prihodnji mesec spet srečamo ob podobni pobudi. (org) / TRST Petek, 12. oktobra 2007 9 tržaška univerza - Včeraj predstavitev študija slovenistike Italijanskemu svetu posredujejo slovensko kulturo S projektom Slang Master se skuša doseči uvedbo nadaljnega dveletnega študija za magistrsko diplomo Študij slovenskega jezika in književnosti je na tržaški univerzi mogoč na več fakultetah, vendar samo na leposlovni in filozofski fakulteti se lahko študent, ki ni slovenskega maternega jezika, v treh letih nauči slovenščine, študent slovenske narodnosti pa se v tem obdobju lahko usposobi za posredovanje slovenske kulture v italijanskem svetu. Zaenkrat gre še samo za triletni študij, vendar obstaja projekt sodelovanja z drugimi srednjeevropskimi univerzami, na podlagi katerega se utegne uvesti nadaljni dveletni študij za dosego magistrske diplome. Tako je bilo med drugim rečeno na včerajšnji popoldanski predstavitvi študija slovenistike na sedežu leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu, kjer so (resnici na ljubo ne ravno številnim) slušateljem program letošnjega akademskega leta orisali predstojnik stolice prof. Miran Košuta, pogodbeni profesor slovenskega jezika Matej Še-kli (slednji predstavlja nov obraz na oddelku) ter lektorja prof. Ljudmila Cvetek Rus-si in prof. Zoltan Jan. Tečaj slovenske književnosti, ki ga bo držal prof. Miran Košuta, se bo začel 5. novembra, delil pa se bo na institucionalni in na monografski del: prvi bo posvečen preučevanju obdobja od realizma do moderne, drugi pa moderni slovenski poeziji. Tečaj slovenskega jezika pod vodstvom prof. Mateja Šeklija bo posvečen glasoslovju, oblikoslovju in skladnji, pri čemer bo dan tudi precejšen poudarek na stikih in inter-ferencah s tujimi jeziki, zlasti italijanščino. Tečaj se bo začel v drugem semestru, 5. marca 2008. Potem sta tu še lektorata: prof. Ljudmila Cvetek Russi bo sledila v glavnem študentom italijanskega maternega jezika ter slušateljem slovenskega maternega jezika v prvem letniku, ki se bodo posvetili pravopisu, slovenskemu oblikoslovju in skladnji, še zlasti pa bodo pozorni na interference in bodo spremljali novosti v slovenskem jezikoslovju. Italijanski slušatelji se bodo posvetili osnovam jezika, v nadaljevanju pa se bodo precej posvetili vajam iz ustnega in pisnega izražanja, v tretjem letniku pa tudi vajam na podlagi književnih besedil. Pri prof. Zoltanu Janu bodo slušatelji poglabljali tematike predavanj iz jezika in književnosti, dalje se bodo posvetili spoznavanju različnih strok v jezikoslovju, bogatenju besednega zaklada, literarni zgodovini, dana pa bo tudi možnost za pobude s strani študentov. Lektorata prof. Russijeve in prof. Jana se bo sta začela že ta ponedeljek, 15. oktobra. V okviru študija jezikov in kultur je slovenščino mogoče vpisati kot prvi ali drugi jezik, triletni študij je mogoč tudi na Študentje so se seznanili z izobraževalno ponudbo v letošnjem akademskem letu kroma oddelku za leposlovje, dveletni pa na tečaju interkulturnosti in na umetnostnem tečaju Dams, slovenščino pa lahko vpišejo še študentje drugih tečajev, npr. zgodovine ali filozofije. Izpiti bodo potekali od junija dalje in bodo vsebovali tako pisni kot ustni del. Pri svojem študiju se lahko slušatelji poslužijo vseh razpoložljivih didaktičnih pripomočkov, kot so npr. knjižnica oddelka za slovenistiko s 4.000 publikacijami ter štipendije za poletni seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. Študentje tečaja interkulturnosti, ki prihajajo iz Slovenije oz. Hrvaške, lahko koristijo štipendije, kijih daje na razpolago Dežela Furlanija Julijska krajina. Od slušateljev se pričakuje tudi, da se dodatno izobražujejo npr. z obiskovanjem priložnostnih strokovnih in kulturnih pobud. Ena od teh bo že prihodnji teden, ko bo v Trstu od 18. do 20. oktobra potekal slovenski slavistični kongres. Kot že rečeno, je študij slovenskega jezika in književnosti na tržaški univerzi zaenkrat omejen na tri leta, dela pa se na tem, da se v prihodnosti uvede tudi dveletni specialistični tečaj za dosego magistrske diplome. V ta namen se je sedem univerz iz srednje Evrope povezalo v projekt Slang Master, pri katerem poleg tržaške sodelujejo še univerze iz Maribora (Slovenija), Gradca in Celovca (Avstrija), Szomba-thelyja in Budimpešte (Madžarska) ter Bi-elsko Biale (Poljska). Ivan Žerjal občina Nabrežina: napetost in prepiri pred sejami Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je za prihodnje dni sklical kar pet sej občinskega sveta, na katerih bo tekla beseda o ugovorih in pripombah v zvezi z nedavnimi spremembami regulacijskega načrta. Gre za sporni varianti 24 in 25, ki so bili pred in med volilno kampanjo predmet ostre polemike med desno in levo sredino. Ret je sklical kar pet zaporednih občinskih sej (prva je najavljena za torej zjutraj), ker se menda boji obstrukcije levosredinske opozicije, ki je predložila več deset ugovorov. Pripombe so vložili tudi števil ni ob čani. Da je napetost med Retom in opozicijo precej otipljiva, je prišlo do izraza tako na včerajšnji seji načelnikov skupin, kot na seji pristojne občinske komisije. Do nekaterih napetosti je prišlo tudi med županom in nekaterimi zastopniki njegove koalicije. fernetiči - Po pregledu tržaške finančne straže Zaplenili 343 kg cigaret Poljski državljan je namesto oblek prevažal cigarete ukrajinske proizvodnje Tihotapljenje večjih količin cigaret je na italijansko-slovenski meji običajen posel in tržaška finančna straža pogosto prestreže vozila, ki skrivajo v svoji notranjosti tuj tobak. Do zadnjega dogodka po vrsti je prišlo v torek, ko so agenti finančne straže pri mejnem prehodu Fernetiči temeljito prebrskali kombi nekega poljskega državljana in naposled zaplenili 343 kilogramov cigaret ukrajinske proizvodnje. Finančni stražniki so najprej pregledali voznikovo dokumentacijo. Na papirjih je pisalo, da Poljak prevaža šest tisoč oblek. Po poglobljeni kontroli so za oblekami našli cel kup paketov ukrajinskih cigaret znamke Marlboro. Cigarete in kombi so zaplenili, tihotapca pa aretirali. Tihotapci cigaret so v zadnjih treh letih spet začeli uporabljati staro pot, ki z Balkana in iz vzhodne Evrope pelje skozi Trst v zahodne države, kjer se prepovedano blago vključi v sistem črnih trgov. barcolana - Vse, kar se v teh dneh dogaja na kopnem Medtem ko so jadralci na morju Neštete stojnice, pokušnje, konference in koncerti - Včeraj so nastopili Giuliano Palma & The Bluebeaters, nocoj bodo osrednji gostje Casino Royale • •• Letošnja maskota Barcolane je šimpanz Toni kroma Kdor misli, daje Barcolana izključno športni dogodek, se močno moti. Včeraj so namreč uradno zaživele vse spremne pobude letošnje izvedbe Barcolane, ki vključujejo razvedrilo in zabavo za vse okuse. Središče mesta je od včeraj popoldne dobesedno prepojeno s številnimi stojnicami, ki razstavljajo in ponujajo kulinarične specialite-te, jadralne in športne artikle ter neverjetno veliko drugih dobrin. Poleg Vasi Barcolana (Villaggio Barcolana) na Nabrežju in Sailing Showa, ki pokriva Nabrežje, Borzni trg, Rusi most in kanal, pestro ponudbo spremnih dogodkov bogati tudi glasbeni festival Vodafone Barcolana Festival. Včerajšnji koncert se je zaključil z nastopom znanega banda Giuliano Palma & The Bluebeaters. Burja in sivo nebo nista prestrašila številnih razstavljavcev, ki so takoj po otvoritvi spremnih dogodkov Barcolane, ki je potekala ob prisotnosti številnih predstavnikov javne uprave, začeli pripravljati in okraševati stojnice s privlačnimi izdelki in dobrinami. Stojnice, ki bodo obratovale do nedelje, zasedajo 12 tisoč kv. m. površine in nudijo najrazličnejše športne oziroma jadralne artikle, oblačila, spominke, sladke in slane specialitete. Poleg stojnice Trgovinske zbornice, Info točke in stojnice z operaterji združenja Emergency so prisotni tudi predstavniki jadralnih šol in združenj, zastopniki italijanskih ladjedelnic ter gasilci, ki razstavljajo različno pomorsko reševalno opremo. Na Rusem mostu si obiskovalci sejma lahko postrežejo z ribjimi specialitetami, za katere je poskrbelo združenje Consorzio it-tico del Golfo di Trieste, s tradicionalnim kuhanim mesom in pršutom delikatesne družbe Mase, s pivom Tazebao, s kraškimi vini, z domačimi likerji podjetja Piolo e Max in s kavo podjetja Primo Aroma. Razstavljeni so tudi ostali tipični kraški proizvodi, kot so olje, med in sladice. Na trgu ob kanalu so od včeraj na razpolago tudi radijsko vodena miniaturna plovila, izdelana po kalupu plovil, ki sodelujejo na jadralskem tekmovanju America's Cup. Prodajo različnih lokalnih in tujih vin ter degustacije potekajo od včeraj tudi na Borznem trgu. Za vodene degustacije je za- dolženo združenje italijanskih točajev AIS (Associazione Italiana Sommeliers). Večer se je zaključil s koncertom na Velikem trgu, na katerem so nastopili kvintet Gipsy Remade, Magratea, Pow-Lean and East Bay in Giuliano Palma & the Bluebeaters. Današnji program je tudi pester, saj poleg omenjenih sejmov, predvideva tudi razstavo v gledališču Miela, ki je posvečena potovanju jadralcev in pomorskih poveljnikov (tudi tržaških), ki so dosegli Rt Horn. Konferenca se bo začela ob 18.30, sledila bo projekcija dokumentarnega filma Around Cape Horn. Večerni glasbeni program vključuje koncert skupine Giuann Shadai, reperja Mondo Marcio, dj Fisha in benda Casino Royale. V soboto se bodo na Velikem trgu preizkusili še Makako Jump, LAura, The Styles in Negrita. Koncerti so brezplačni: okrog 20. ure bodo nastopale pred-skupine, ob 21. uri pa bodo na oder stopili osrednji gostje posameznih večerov. Stojnice bodo danes in jutri obratovale od 10. ure do polnoči, v nedeljo pa od 9. ure do 23. ure. Jasmina Strekelj 10 Petek, 12. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI opčine - V cerkvi sv. Jerneja Zapel je zbor iz Piacenze Gostovanje je organiziral pevski zbor Catticoro/Katizbor, ki je uvodoma tudi nastopil V župnijski cerkvi sv. Jerneja na Op-činah je bil v soboto zvečer res poseben koncert. V organizaciji pevskega zbora Catticoro/Katizbor, ki ga sestavljajo slovenski in italijanski pevci s Katinare in iz okolice, je pred openskim občinstvom zapel otroški pevski zbor Coro Polifonico Farnesiano iz emiljan-skega mesta Piacenza. A pojdimo po vrsti. Najprej so se poslušalcem predstavili domači pevci in pevke zbora Catticoro/Katizbor, ki so pod vodstvom Carla Tommasija zapeli pet pesmi. Na orgle je pevce spremljal David Lenisa, na flavto in klarinet pa sta zaigrala Carlo Venier in Alessio Bergamasco. Katinarski zbor sestavlja osem mladih pevcev. Ti so bili novembra lani gostje zbora iz Piacenze, ki jim je vljudnostni obisk vrnil preteklo soboto. Zbor Coro Polifonico Farnesiano v Piacenzi deluje že od leta 1976. Ustanovil gaje maesto Roberto Goitre, danes pa ga vodi Mario Pigazzini. Zbor ima seveda tri »podzbore«, od teh je v soboto nastopil otroški (Voci Bianche), ki ga sestavlja dobra štiridesetina otrok. Goitre je za učenje petja otrok izdelal posebno metodo »Can tar Leggen do«, s katero je zbo -rovsko petje zelo približal otrokom. Rezultati so seveda vidni, saj je ta zbor v času svojega delovanja prejel že celo vrsto nagrad. V soboto se je predstavil z daljšim spletom nabožnih pesmi. (ps) Sobotni pevski večer v openski cerkvi kroma dolina - Jutri MePZ Isarlust iz Straßlacha Izmenjave med kulturnimi skupinami so včasih izredno naključne. To gotovo velja za skoraj dve desetletji dolgo poznanje med zboroma iz Doline in Straßlacha (München). Nastalo je na osnovi dobrih odnosov med dolinsko občinsko upravo in podjetjem SIOT. Takratni upravitelj nemškega dela družbe dr. Pansengrau je bil tudi sam navdušen pevec. Ob priliki občnega zbora omenjene družbe, je nastopil tako zbor V. Vodnik in takrat so dobili dolinski pevci vabilo za nastop v Straßlachu. Sodelovnje med zboroma se je nadaljevalo in sledile so si izmenjave nastopov. Mešani zbor Isarlust bo nastopil v Dolini že četrtič. Koncert bo jutri ob 20.30 v cerkvici Sv. Martina. Mešana zasedba izvaja zborovske skladbe od klasikov do umetnih pesmi raznih narodov. Na tokratnem koncertu jih bo na klavirju spremljala Tatjana Jercog, ki je že samostojno nastopila v predmstju Münchna, kjer se nahaja Straßlach in požela velik uspeh. Seveda bodo svoj pevski pozdrav prinesli tudi dolinski pevci, ki so bili na Bavarskem vedno deležni izredno domačega in prisrčnega sprejema. Dolinčani se kljub pestremu kulturnemu delovanju težko primerjajo z glasbeno kulturo, ki jo premorejo na tem predelu Bavarske. Na predzadnjem gostovanju je kulturni program trajal kar štiri ure ob zbranem in pozornem občinstvu. V Dolini so tako prepričani, da bo tudi sobotno občinstvo sprejelo goste z isto prisrčnostjo kot se je bili deležni pevci V. Vodnika v Nemčji. (beto) Včeraj danes Danes, PETEK, 12. oktobra 2007 MAKS Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 11.09. Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 18.31. Jutri, SOBOTA, 13. oktobra 2007 EDVARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 1023,8 mb raste, veter 19 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 8. , do sobote, 13. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - 18.30 »Le vite degli altri»; 17.00, 21.00 »Soffio«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Michael Clayton«. ARISTON - 21.00 »Memorie di un fu-matore«. CINECITY - 16.00, 18.10, 20.05 »I Simpson - Il film«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.05 »Un'impresa da Dio«; 17.45, 20.00, 22.15 »Hairspray«; 22.00 «Rush rana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Resident Evil: extinction«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 «Stardust»; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Sms: sotto men-tite spoglie«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Surf's up i re delle onde«; 22.00 »Un'impresa da Dio«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo danes, 12. oktobra 2007 potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev pol-noštevilno udeležijo. M Izleti barkovlje V društvu drevi Devetsto Med produkcijami Slovenskega stalnega gledališča, ki so doživele največji uspeh v zadnjem desetletju, je prav gotovo poetična monodrama Devetsto, kije nastala po tekstu italijanskega pisatelja Alessandra Baricca. V vlogi pripovedovalca Tima Tooneya nastopa član umetniškega jedra Slovenskega stalnega gledališča Janko Petro-vec, režijo pa je podpisal Marko Sosič. Predstava v teh dneh gostuje po raznih slovenskih društvih v okviru pobude »Vabilo k abonmaju« in bo danes obiskala SKD Bar-kovlje. Ob 20.30 bo na sedežu društva v ulici Bonafata ponovno zaživela nenavadna zgodba. Ob tej priložnosti bo možno vpisovati abonmaje za letošnjo sezono. Za vse nove abonente bo vstopnina znašala 2 evra. hour: missione Parigi»; 16.15 «Surf's up: i re delle onde»; 16.30, 19.40, 22.00 «Michael Clayton»; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Resident evil extin-ction«; 16.30, 19.30, 22.00 »Stardust«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Invasion«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral Party«. FELLINI - 17.00, 20.30, 22.15 »Wai-tress»; 18.45 »La ragazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Becoming Jane«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Stardust«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Zvezdni prah«; 20.40, 22.50 »Ljubezenski recept«; 21.00, 23.10 »28 tednov pozneje«; 18.40, 21.10, 23.40 »Super hudo«, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident evil: extin-ction«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »I Simpson - Il film«; 18.15, 20.15, 22.15 »Invasion»; Dvorana 3: 16.30 »Surf's up - I re delle onde«; 18.15, 20.15, 22.15 »SMS - Sotto mentite spoglie«; Dvorana 4: 16.30 »Shrek terzo«; 18.15, 20.15, 22.15 »Hairspray«. SUPER - 22.15 »Un' impresa da Dio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Micheal Clayton«; Dvo- UH Osmice