14. šffsv» Postniiia piač&na v gotavini. Celje, potidelfek 3. junija fL29 Leto XI. Izhaja « pondetjek ira petek. Stane mesečno Din 7'— «a inozemstvo Din 20'—. ^ssmssna &tevllka I tifr«. ftačun poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. Uredništvo In upraviilitvot Strossmayerjeva ullca 1, pritličie. Rokopisov ne vračamo. Ogiasl po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. Ceijsko psvsko tl uštvo. V Cdju, 31. maja. Uotovo nič ne škodi. ako se vcasi ne- koliko spomnimo naše lokalne kultur- ne in nacijonalne zgodovine! To pri- liko nam daje 35-letnica Celjskega pevskega društva, gotovo najstarejše- ga še aktivnega pevskega društva v nekdanji slovenski Štajerski! Ustanov- ljeno je bilo 11. decembra 1894 in se je udejstvovalo ves čas svojeea obstoja na kulturnein polj'u v probudo in utr- jevanje narodne zavesti. Pred ustano- vitvijo društva se je vse nacijonaino delo osredotočilo v Čitalnici. tcda kraa- iu se je poka/.ala potreba ustanoviti pcsebno pevsko -društvo, ki naj bi po- neslo slovensko in slovansko pesem med najširše sloje prebivalstva, da ga vzbudi v nacijonalni zavesti. Mlado društvo si je znalo pridobiti takoj1 ugled tudi izven Celja in uspehi so bill vedno vidnejši. V letu 1896. se je vršil prvi veliki koncert v hotel u »Pri krcni«, za njim pa več nastopov in drugili jievskili prireditev. Leta 1897. je dobilo društvo svoj krov v Narod- nem jdomiu, Sodelovalo je v veliki meri pri slavnostih otvoritve Narodnega do- ma v dneh 7. in 8. avgusta. Odtod na- prej so postale prireditve in koncerti diuštva stalna institucija. Leta 1898. si je društvo nabavilo svoj prapor in so bili dncvi 13., 14. in 15. nvgusta zo- pet dnevi slave slovanske pesmi, ako- ravno je takratni nemški .magistrat celjski skužal z vsemi silami zabraniti razmah slovenskega nacijonalnega čuvstva s tem, da je prepovedal spre- jeni gostov in obbod z razvitimi pra- pori po mestu. Posvečenje prapora se je izvršilo izven izven »nemškega« me- sta v cerkvi sv. Jožefa. Vračajoča se povorka je pri voglajnskem niostn mo- rala zaviti prapore ter odlti v Narod- ni domi, kjer pa se je nato razvila tern lepša slavncst. Pczneje se ie r/Ukl:!'. od društva posebno DramatiČno dru- iUvo, ki je bilo ustanovljeno 1. 1911. Le- ta 1898. je bila pomembncjša priredi- tev — večer bratom Cehiom. ki so po- setili Celje. leta 1900. pa prireditve na Slomskovi slavnosti na Ponikvi. ;Po- leg pevskih prireditev je društvo po- dalo v letih 1901. do 1910. nad 70 gle- dallskih iger. lNepozabni so bi»oiiii.ni starejžib celjskili Slovencev na prire- ditve v 1. 1903. ob siiajnnn koncertu 12. julija, iz let 1904. in 1905. o pri- rcdiivali v Brežicali in posebno one v Zagrebu. kjer so bratje Hrvati navdu- šeno peli in pisali slavo slovenski pos- nii. Najuspešnejši koncert društva je bil takrat sigurno oni. dne 28. junija 1905. v Zagrebu, na vrtu »Kola« v prid Sv. Giril-Metodskim zidarima« zn slovanske sole v Istri in Primorju. »Obzor«, »Hrvatstvo«. »Pokret« in vsi iisti z »Agranier Tagblattom« vred so bili polni navdusenja za slovensko pe- j sein. Društvo se je udelezilo tega leta ! tudi odkritja Prpšernovo.un spmncni- ka v Ljubljani. V letih 1908. do 1912. je proživeJo društvo razne ki'ize, leta 1913. pa si je zopet opomoglo in priredilo 8. juni- ja Dr. Schwabov večer, ki spada med najlepse uspehe društva. Mecl svetov- no vojno je CPD delilo usodo drugih slovenskih društev. Dnevi državnega preobrata pa so našli društvo pripravljeno in je isto cb vseh prilikaih vrsilo svojo naeijo- nalno-kulturno nalogo. Koncerti 23. marca v Celju. 15. junija v Vojniku, l). julija v Ivogaski Slatini so utrdili narodno zavest slovenskega prebival- stvti in. pripomogli k utrditvi zaupa- nja naroda. akorav»o so še divjali bo- ji ob novih državnih mejab. Poslanica »Ccljskega pevskega društva« še ni konc-ana. S .svojo pesmijo blaži sree in goji cut narodaie samostoinosti in na- rodnega edinslva v jugoslovenski do- movini. Kljub resnim in skoraj ])0- polnoma materijalisticnim danasnjim dnem ima naše ljudstvo v svojem sreu skrito želljo tudi o višilh duševi.-ih užitkili, izmed katerih je erotovo eden najvišjib. ako sliši le?)O slovansko in slovensko pesem, ki m.u raz.greje sree in ga navduši za vse Jepo in vzviseno. Med pred'sedniki društva najdemo imena gg. dr. Janežica (1894), dr. Ravniharja (1895—1901). Rafka Sal- mičt (1902—1900), dr. Stikerja (1906 1918). spet dr. Gvidona Serneca (1919 Antona Mirnika (1908). zopet Rafka Salmii-a (1909—1912), dr. Mdlka Hra- šovca (1913), Jura Vugo in prof. Jo- šta (1914). Tvana Rcbeka (1914 do iliitO, zopet dr. GvJona Serneca (1919 do 1923) ler prof. Konrada Finka od 1924 naprej, pod katerega vodstvom slavi letos društvo svojo 35-letnico. Izmed pevovodij naj navedemo le gospoda Mundo, ki .jo vodil prvi z)3or društva, dr. Raviiibarja kot agilnega pevovodjo prvih let, dr. Antona Lajo- vica. našega zaslužnega skladatelja, dr. Antona Scluwaba, doniačina-skla- datelja, ki je vodil sijajne prired'itve v letih 1904. in 1905., Stanka Perca v najtežjlh časihi, Cixila Preglja, ki ima velike zasluge že iz leta 1914, pa tja preko preobrata do 1922, ko je posta- vil zbor na uinetniški nivo in ga vodil tudi 1924-25 ter 1927. pok. Bena Se- rajnika v letu 1923., Viktoria Kovača 192G ter sedanjega pevovodjo g. ^eca Šegulo. ]^od cegar vodstvom proslavi zbor 35-letnico. Driiištvo šteje med svoie eastne cla- ne: gg. ^r- Vladimirja Ravnibarja, ])ok. dr. Benjamina in Josipa Ipavica, gospo kumifo prapora Adelo Dcekovo, rav». Mateja Hubada, Ivana Rebeka in dr. Antona Sehwaba. regar sreka- no-mehke in )>ristno slovenske sklad- be ter barmonizaeije narodnih pesmi vsobuje program društveneea koncor- ta v proslavo 35-letnice dne 8. junija 1929 v veliki dvorani Celjskega doma ob 20.30 v Celju. Pttpota, Uboj v Trbovljah. Ker je spomladansko zasedanje celj- ske porote odpadlo, se je prioelo danes še le prvo letošnje zasedanje celjskega porotneg'a. sedisea. Prvi je stopil pred porotnike Franc Cigler. rojen 15. de- eeftibra 1903 v Miljani. owujen kroš1- njar v Šinkovici - Bed.ii.fi. Iz obtožni- ce posnemamo sledeče: Cigler Franc je dn© 1. maja 1929 dopoklne v Lokah, obeina Trbovlje, su- nil z ncžem v sree Izidorja Štefanca tako. da je pri Štefancu nasto])ila smrt, Obtoženee je došel 30. ajirila s svojim bratom Stankom iz Hrastnika v Trbovlje, kamor so prišli zvečer tudi Štefanec Viktor. Flis Stefan in Duka- ric Izidor. Vsi so prenočili v blevn go- stilne pri Forteju v Lokah. Drngo ju- tro 1. ima ja so šli vsi v Bregarjevo za- jutrkovalnico v Trbovlje in tarn popi- li nekaj pelinkovca in žganja. Že tu je Štefanec Izidor napram Ciglerju izzi- valno izjavil, da ga je nekoč kot deček na paši pretepel. Kasneje so šli skup- no k Forteju na južino. Tarn je nastal prepir med Flisorn in Ciglerjem radi tega, ker je uniorjeni Stefanec povedal Flisu,, da mu obdolženec v Ljubljani ni hotel posoditi nekega denarja. V ta prepir jg posegel tudi Štefanec in je preko mize sunil Cigler ja v prsi. Na to j:e Flis pograbil še en vrček (enega je že vrgel v Cigler ja, ne d'a bi ga zadel) in ga na mizi razbil. Štefanec pa je zgrabil za stol in sledil Ciglerju z njim celo k drugi mizi. Tann je potem došlo do usodnega sunka z nožem.. Štefanei.1 je se kriknil: »Zakaj si mi to napravM zakaj si me ubil, na fcar se je zgrudil mrtev na tla. Prva razprava je pričela ob pol 9. uri. Predsedoval je dvorni svetnik g. dr. Josip Kotnik, vokinta sta bila gg. dss dr. Leopold Vicar in dr. Fr. Kran- uic. Državni pravdnik g. dr. Davor in Rus, zagovornik dr. Juro Hrašovec. Po zaslišanju }>rič, ki so zlasti potrdi- le, da je umorjeni zelo nasilno nasto- pil, so porotniki potrdili, da gre za prekoračenje silobrana. Obtoženi Cig- ler je dobil deset mesecev strogega za- pora. Strašen detonior v Zalogu. Kot druga obtoženka ue stopila pred })orotnike Antonija Zajroričnik, roje- na 30. maja 1891 v Zalogu. obeina St. Peter v Saw dolini. samska kmečka hči v Zalogu st. 12. Obtožena je, da je svojega novoro- jenega nezakonskega otroka moskega spola butala z glavo ob zid, vsled Cesar je detif» umrlo. Iz obtožnice Dosnenvi- mo: Obtoženka svojo krivdo v polni me- ri priznava. Že od11. 1927 je hodila. od rasa do casa k svojemu sosedu Ivanu Skafarju na delo, ker je njegova žena tezko bolna. Ker je ostajala pri njemu voc dni in je hodila z niim tudi v vi- nograd. je nanesla prilika. da sta se predalec spoznala. Nekako meseca no- vembra mu je povedala. da se čuti ma- ter, vsled cesar se je Škafar nad njo hudoval in jo prosil, Ida ca nikakor ne Oče Kondelik id ženinUejuara Ceški spisal I^nät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina 64 »Bog obvari — tega ne mislim, Vej- vara, ta dobra duša!1 Toda zaradi reda, stari, in zaradi vseh nepricakovanih slucajev.« »Beti«. je odvrnil moistor odmerje- no, »kdo ti je rekel, da jaz tega no- cem? Saj jaz mu bom to povedal, da, do krajcarja, in še danes mu to povem, j;unca, še danes! To je tudi moje mne- nje. No, ali si zadovoljna?« »Stari!« je zaklicala gospa vsa srec- na, »Ampak ti si kujo.ii — tako dolgo me pustia govoritiJ Bogu bodi hvala — to me veseli. Daj. mi poljub!-------In sedaj še nekaj. stari. Hotela sera, da bi imeli svatbo o syeti Katar in i. veš. tod'a zdi se mi, da bi vso stvar nepotrebno pcdaljševali. Pohižtvo bo čez eden te- den tarn, do poslednj^ga koščka — s sivanjem bomo gotove v dveh tednih. Mislim, da bi bila lahko svatba kak dan prej. Tam v stauovanju jima pa- da na pohištvo prah — nikdo ga ne oskrbuje in vec-krat mi pride na misel, i?:-i bi se lahko kdo tja prikradel in nji- ma kaj vzel, še predno se tani nasta- nita. Kaj praviš — žlirinajst dni prej, eden teden prej?« »Makar takoj, Beti. ee liores, bo po- tem enkrat vsaj mir.« Uc.spa Kondelikova se je oddahnila od veselja, da je soprog tako voljan. In ni m.ogla pricakati vecera. pniboda Vejvarc.vega, da bi se tudi z njim po- govorila. Ob navadni uri zvečer je prišel Vej- vara, gospa Kondelikova ie prinesla večerjo in komaji so pojedli. je poma- gala Pepica hitro pospravljati niizo. Mojster Kondelik je vtaknil smodko v v prazničen ustnik iz morske pene, ^Pepica je hodila po sobi, ko je po- sjiravila in zravnala namizni prt, skladala je žlice in vilice in nalivala pivo. Po materinem nasvetu ni pri- sedla medtem k mizi, češ. da ne bi vsled velike bližine delala napotja pri pogovoru. Vejvara je gledal predse in je slutil, da nekaj pride. In po glavi so mu rojile skrbi polne misli. kaj neki. Zvedel je hätro. Gospa Kondelikova je sedla in je spodbudila Vejvaro: 1'ijte, Fran, pijte. In stari bi vam raJ. danes nekaj povedal.« Mojster je potegriil, spustil velik obroč dima v zrak in ie rekel: »To se pravi na kratko. Vejvara. Da bi se pogovorili, dokler imamo še vsi zdrav razum. Vali se to na nas ka- kor oblak, mati misli, da bi se vzela htirinajst dni poprej, je tako že davno vse v re.lu . . .< »Veste, kaj bi čakali, Fran«, je pri- stavila gospa tašča. »Gotovi smo, vre- mc je lepo in mislim. ako bodete po svatbi se kam šla, da bi užila še lepe dneve. 'Kdo ve, kako bo po sveti Kata- ' rini. Zato, Fran.« »Prosim,«, je šepetal Vejvara. »No in ostalo, Vejvara«, je nadalje- val mojster, »kratko in dobro, Pepici lahko dava po svatbi deset tisoc, Vej- vara. Ali ste s tern zadovoljni?« »Toda gospod«, je odgovoril Vejva- ra ves v zadregah, »meni ni prišlo niti na misel, da bi se za te —« »Vem, Vejvara«, je rekel mojster, »vein, da ne bodete vzeli Pepice radi denarja, da jo [mate radi. In da ga tudi pravzaprav ne potrebujete za no- beno obrt, seveda. Toda midva imava to za Pepico in midva ii to dava. To se pravi, kar jii lahko dava takoj« »Po najini smrti, Fran«, je dodala mehko gospa, »po najini smrti bo vse vajino, seveda. 'Pepica je edinka. Ona hiša na Vinogradih bo tudi nekoč va- jina, seveda . . .« »No, nekaka bipoteka je še na nji«, je priznal mojster, »toda to bom mor- da do smrti spravil strani. Tak torej deset tisoč, Vejvara. Te dobi Pepica po svatbi, veste, takele zelene knjizice ]">raske mestne hranilnice . . .« Mojster je vstal, šel k pisalni mizi in jc vzel hiranilnicno knjižico, ki jo je tja pripravil. Odprl io je in jo predlo- z'il Vejvari. »Ta je za tisoče. Dajial sem to tja. kak or se.m mogel. V nekateri je več, v nekateri manj. Zla deset tisoč jih bo!« >Da. oče«, jo pritrjeval Vejvara, kakor bi ga nekaj tiščalo v ffrlu. »To- da to se tioe pravztiprav ffospodicne Pepice. Jaz upam, da s svojim zasluž- kom . . . in j)a tudii še nisem na koncu karijere — oče.« »No, dobro, Fran«, se je vmešala go- spa Kondelikova, »mi vemo. da se ne boste trgali z nami. toda zaradi reda. Bog daj, da ne bi bilo treba vaina po- seči po tern in blagoslovi naj vama. To je gotovo, ako bi Pepica sedaj ničesar ne dobila, da vesta, da sva midva'tu — toda takole je bolje. Ölovek lažje stoji na trdni podlagi.« »Kar sc tice ostalega, Vejvara«, je nadaljeval mojster, »kar še dobi Pepi- ca — na to se ne more računati. Mi- dva sva še tu in ne veva. koliko bi po- trebovala, ako bi prišla med naju ne- priC'ukovan-o kaka bolezen — ali viso- ka starost ali kaj podobnesa, Veste, jaz se tudi ne bom pehal s tern slika- njem do s'inrti . . .« »Oce — saj jaz si nisem lastil nob'e- i\e lira vice — jaz sem sanno po Pepici brepenel . . .« »Dobro, Vejvara, razumem vas. To- da pride jo otroci in tupatam vama bo pctreba pomoci. In kar se še daljšega tice, bocleta stanovala v naši hdši na Vinogradih in ne bosta plačevala ni- kake najemnine — to so kakor obresti od. ostalega, razumete?« Gospa Kondelikova je gledala blaze- no na Kondelika in zopet na Vejvaro. Takole — da, takole si je to predstav- ljala. »In kar se daljšega tiče. Vejvara — Pepica, pojdi pogledat v kulidnjo, me- ni so zdi, da te Katinka kliee«, je spo- dil mojster beer iz sobe — »kar se daljšega tiče, ako se vama kaj inalega narodi, dam vama k temu tisocak, razumeta, k vsakeimu tisočak — da bi jim potem to ostalo. Toda toga vam ne pravim zato, da bi potem hitela kakor za stavo, Vejvara, razumete?« In mojster Kondelik ie oomežiknil navihano in hitro pil. »Mamica — oče«, je spregovoril Vejvara in v oceli je imel skoro solze, »ja/ ni-sem nikdar na to stvati niti Struji '2. »NOVA DOBA« Stev 4 4. sme izdati kot oöeta svojega nezakon- skega otroka. Ob tej priliki ji je tudi nasvetoval razne načine, kako bi so otroka znebila. V petek 3. maja jo ie brcnil konj v desno koleno, 'da ji ie otekla noga in je vslecl tega tcžko hcdila. Ziato je v ne- cleljo 5. maja ostala sama doma in ni šla kot običajno k rani maši. Ko so se njeni domaei vrnili iz cerkve doniu, je prosila svojo mater, naj ji skuha nioe- no crno kavo, zato, ker so se zaeeli pojavljati prvi popadki, kar pa je pre- vidno zamolčala. Odsla ie še v drvar- nico po drva, misleča, da se bo še ne- koliko razbodila. V drvarnici, odnos- no v kleti poleg lileva pa jo je tako močno prijelo, da se j,e morala naslo- lviti ob zid in je nastopil porod. Po poroclu je pograbila novorojcncka z eno roko za obe nogi, z drugo pa ob životu ter ga je butnila z glavo dva- krat ob zid, poprej pa moi je ovila okrog glave noko staro cunjo, da bi ga ne videla v obraz. Po udarcih z glavo ob zid ga je še zavila v vreco, katero je nasla na tlehi, na kar je po- ložila ta strasni zavoj na malo polico ; pod stropom. Strjeno kri in drugo pa | je pospravila v drvarnici in je hotela oditi skozi lino na parno, a jie tarn od slabosti padla, pa se je spet dvignila in odsla v listnjak, od tarn pa. zadaj za hlevi in mimo kozolca nazaj v hišo, da bi se preoblekla. Toda njen brat Vinko in svakinja sta takoj našla kr- vave sledove in postala pozorna na ob- toženko. eesar se je ta silno prestra- šila. Za'celo se je iskanje otroka in ta- ko je prišlo celo žalostno dejanje na dan. Obtoženka je naj'preje trdila, da se je otrok pri padcu na kamenje ubil, krvavi sledovi na zidu pa so govorili drugače. Kasneje je dejanje priznala, rekla pa je, da selie odlo-cUla za to svo- je dojanje za to, ker inia že itak 12 let staro nezakonsko hicerko Vklo, katero ji oßkrbuje setrična Kot Ana v Gru- šovljiah in ker ro je bilo sedaj silno sram, da bi kot 37-letna ženska d obi la znova otroka in to še z oženjenim moskim. Drugia razprava je pričela že okrog XI. ure. Predsedstvo porotnega sodisča isto, obtoženko je zagovarjal g. dr. Er- vin Mejak v Celju. Porotniki so soglas- no potrdili vprašanje siede h.udodel- stva detomora, na k^r je bil'a Zagorič- nikova obsojena na 3 leta težke ječe. Uboj v Spodnji Rečici. Tretji današnji. obtoženec je Ernest Dornik, rojen 1. 1906 v fTrbovljab,, pri- stojen v obclno Marija gradec, ker je zveeer 30. marca 1929 v S'podnji Reei- ci tako obdelal Antona Grčarja s ko- lorn po glavi, da je vsled tega 3. aprila 1929 umrl. Iz obširne obtožnice posnemainto sle- dO'Co: Na Veliko soboto, dne 30. marca 1929 zvečer se je nahajalo v Videcni- kovi gostilni v Spodnji Rečici vse pol- no rudarjev, ki so napolnili obe gostil- niški sobi in so v prazničnem razpo- loženju praznili case. Okrog 10. ure je gostihiičar Videčnik napovedal ])c- licijsko uro, na kar so rudarji začeli ziipnstati gostilno. Družba. v kateri je pil pökojni Anton Grčar, se je napoti- la proti sosednji, komaj 200 korakov oddaljeni Drakslerjevi gostilni. Ru- darji pa niso šli sklenjeno, teniveč v nianjšili skupinab. Že pri Vidoeniko- vem vrtu pa je napadel neki Matevž Rak, ki je že v gostilni povzročal ne- mir, eno teh manjiših skupin in dva-- krat udaril Viktorja Lovrenčiča iz Gr- čarjeve družbe. Lovrenčlč je nato su- nil Raka v ])otok in sei proti J)rakslier- jevi gostilni. Tarn jal s kolom, še takrat, ko je že ležal na il-eli«. Dornika so slednjič tovariši potegnili od žrtve proč. Grcar je se jnogel priti do svoje- ga stanovanjä, tarn pa je padel v ne- zavest. Spravili so ga v celjsko bolnico. kjer je dne 3. aprila vsled težkih no- &kodb na glavi umrl. Ta razprava se je pričela ob 3. i>(>;¦¦. in še traja. koncev se že lahko zavrtiš na plesišču, ki bo nalašč v ta namen postavljeno. Tucii iluminacija umttnih ognjev obeta biti nekaj lakega, kar so nisi v?;ie 1 nikoli. Zato ni niČ čudnega, če se ogla- šajo udeleženci iz vse Siovenije in Hrvaške, da se ob svidenju v geograf- skem središču Siovenije rned seboj posazgovorüo a tudi pozabavajo. Ne zamudite prilikc, pndite vsi, ne bo vam žal ! cl Akademski pevski zbor v Lju- bljanl je prircdil včeraj v vfliki dvo rani »Celjskega don)a« kcncert v pro- slavo desetletn'ce ^lovenskega vse ucilig'a v Ljnbijani. Kakor smo raz- videü \i razlage, ki jo je napisal na programu g. dr. Stanko Vurnik, ie za- sledova! ta odiični pevski zbor z vspo- rfdom koricerta fudi v Celju namen, Mestnt Kino Celje Danes y pondeilek 3. jun. ob pol 9. zv. zadnjikrat nepoplsno lepi ruskl fttm v 8 ctejanfili Knez Boris %W adjutant) v giavnih uiogah Ivasi MožuhJgi n Carmesi Bani «Xxi.ti?i v t5OS?©li: senzacijonalen program prvega reda, na kar že danes opozarjamo prijatelje kina ! D&mače vesfi« d Koncert Celjskeyci pevskega dru- štav v soboto 8. juuija 1929 se vrsi, ka- j kor ze javljeno, v veliki dvorani >'Gelj- j skega doina«. Zborovoclja je ß. Pec Še- gula. Na vsporedu so skladbe dr. B. ipavca, E. Adamiča, d'r. A. Schwaba (»Zvonovi«), St. Mokranjca. A. Lajov- ca (»Medved z medom«), ruske, hr- vatske in koroške narodne ter koneč- no dr. A. Scli'wabove: Tri prleske na- rodne, mešani zbori s spreniljevanjetn liarinonike. Ystopnice v predprodaji pri Goričar & Leskoväku. Zacetek ob pol 9. uri zvečer. d Vellka narodna slavnost v ne- deljo, dne 9. junija v Celju Velika narodna slavnost, ki jo pritvdita po- družnici «Jugosiovensko Matice» in «Soče», se vr5i neprekücno dne 9. ju- nija v Celju na Giaziji, Predpriprave so v polnem teku, da se bo mogel obsežen in pester spcrffd kar najboljfi izvršiti. Naše narodne dame naravnost tekmujejo v delu za to prireditev, ki je vseskozi narodno in državnotvorno zasnovana. Paviljoni, ki jih bo po šte- vilu do deset, se 2e stavijo. V enem ti postrežejo z jedačo, v drugem s pi- jačo, v tretjem te okitijo, v četrtega te zvabi radovednost, ker boš videl ne- pregledne množice domačih in ekso- tičnih živali. Pa zopet te bo mikal «ribolov» in «srečolov», kjer te čaka in se ti smeje sreča nasproti. V ka- varni si pomiriš živce, le si jih v «baru» preveč razdražil. Šaliiva pošta te bo obveščala z najoriginalnejšimi dovtipi in Salami, ki se dogode v naši ožji in širji domožini. Vedeževalka ti odkrije marsikatero skrivnost, ki ti je bila doslej neznana. Naša pesem bo mo- gočno zadonela, te bo prijetno ganila in te zazibala v sladki sen, ko se bodo vrstili blagoglasni akordi drug za dru- gim. Govornik te bo hotel navezati nase s svojo krepko besedo in te po- vešti v kraljestvo «kralja Matjaža, ki še vedno drema, toda kljub temu bdi in čuva slovanski rod». Ob koncu vseh »da nudi v bistvu točen pregled in označbo stania našega glasbtntga raz- voja zadnjih trideset let«. Pevski zbor s svoje strani je to tudi izvržil. Vsak njegov nastop je pokazal, da je iz- vrstno izSolan in da r^zpolaga z div- nirnglasovnirn materijalom, Burno je bil pozdravljen in aplaudiran tudi ba- ritonist g. Marjan Rus. Vsebina kon- certa pa ni bila le izredno težka na- !oga za zbor, temveč tudi trd oreh za navzoče občinstvo. Aplaudiraio je sicer mnogo, a »vžgale« so še le na koncu narodne in preje znabiti AdamiČeva »Kadar vstanemo« po skoro never- jetno silnem besedilu Stanka Kosoveia. Razume se, da morajo koncertni vspo- redi občinstvo tudi vzgaiati, razume se, da ga moramo seznaniti tudi z našimi modernimi skladate!|i — ali nekaj koncesij je treba dovoliti tudi onim, ki v>r- Se niso navadili na moderna. Dobi se več stika z občinstvom in koncertna prireditev tudi ne trpi s tern toliko umetniSke škode. Dvorana žal ni bila dobro zasedena. d Zahvala Za dobrodelne namene je izročila gospa Rozalija Stegu, trgovka z delikatesami v Celju v roke g, magistratnega predstojnika nad- svetnika lv. Šubica Din 33150, ki je to svoto vporabil za podporo dveh celjskih uoožnih rodbin. Darovateljici iskrena zahvala ! »Jugoslovanska matlca« In »SoČa« naznanjate, da so vrli Celjani poklo- nili mnogo darov za prireditev, ki bo 9. t. m. na Giaziji. Lepe in dragocene dobitke porabimo za sreČolov, igračke in drugo drobnarijo pa za ribolov. Kot posebnost omenimo Ler da morda na- stopi tudi naše hrabro vojaštvo ter da bo izpostavijen ogromen trojanski konj, 42.50 metrov dolg in 3670 m visok. V samem ušesu bi mu lahko čepelo 8 Ijudi. Po visoki lestvi bodo lezli grški vojščaki v konjev trebuh. Na vrsto pa pridejo tudi druge zani- mivosti, ki bodo vzbujale veselje in obilo smeha. Na svidenje 1 d Popravila gramofonov izvršuje Anton Lečnik, Celje, Glavni trg. 333 d Mestni kino Celje. Danes, v pon- deljek 3. t. m. ob pol- .'9. zvečer se pred- vaja zadnjikrat veličastni film iz ru- skcga življenja »Knez Boris«. (»Car- lev adjutant«). V giavnih uiogah slo- vita umetnika Ivan Možuhin in Car- men Boni. Od torka napre.i izredna 1'ilmska senzacija! d Iz celjske policijske-kronike. Po- n e x q T b a pri o b č i n i. Dne 1. ju- nija je došel opoldne v Celje Matevž Drofenik, 38-letni občinski tajnik v Šinarski okolici. V mestu je srečal svo- jega pcdžupana Turka, ter mu je iz- roeil kljuce od obcinske blagajne in mu je povedal, da se gre na policijo 'sain prijavit radi poneverbe občinske- ga donarja. To jc tudi storil in je po- vedal na policiji, da je bil nastavljen pri občini Šmarje-okolica okrog leto dni. Imel da je 750 Din mesečne place, R katero da ni mogel izhajati in je po- neveril okrog 1.800 Din. Pri telesni preiskavi so našli pri njeni več cbčin- skih uraclnih spisov, katere vrnejo ob- cini. — Zasacen tat. V soboto so aretirali. v gostilmi Ziannparutti na Ale- ksandrovi cesti 29-letnega delavca Jo- sipa Ferja:iia, döina iz Dovi^ga, brez stalriega' bivališča, ki je delal zadnje dni kct zidar na opatijskem posestvu na Miklavškem hiribu. Oskrbuica opa- tijskega posostva ga je prijavila, da ji je ukradel iz stanovauja denar, nauie- njen za izplacilo del'avcev. v znesku ()(5.r. Din. Fei'ian \)a iina na vesti tudi še celo vrsto drugih tatvin; tako je ukradel iz veže Gorenjakovo gostilne na Kralja Petra cesti kolo in ga ie sku&al prodati na Babnom; dalje je ukradel 5CM) Din nekemu kmetu v Gri- žah. nekje drugod brivsko orodje itd. Za nekaj časa bo sedaj pred njim mir. — Na s r e d i c e s t e o b 1 e ž a 1 je v soboto pri meščanski šoli nek delavec od savinjske regulacije. Spravili so ga na policijo. — P r i j. a v e. Včeraj se je vozil i^o Gaberjiu brez luči s • kolesom kamnosek Viklor Miliolak iz Konjic. Ko ga je stražink prijel. jo dal napač- no osebne podatke. d Cez zeleznišld most na Bregu je} prepovedano hoditi. Kljiub tomu hodi- jo tani ljudje cez v Zaj?rad in Pecov- nik, ker se grenadir.ieva brv vedno ni popravljona. Progovna sekcija je se- daj naznanila okrajnemu glavarstvu radi kazni 8 oseb, ki so liodile čez most. d Mariborsko mestno autobusno podjetje je zaprosilo za n-ove koncesije autobusnih voženj' na raznih progah v slovenjgraskem ckolišu. d Prve domače čremie. ki so prišle na trg v Mariboru, se prodajajo liter 1)0 S) Din. K va&kdanjemu napornemu dclu, najsi bode v pisarni, dclav- nici ali im polju, \c potrcbno tudi razvcdrilo in najboljSe rsizvcdrilo je godba z dobrimi instrumcnti. Prcdno si nabuvite kakStn god- beni instrument, oglejte si veliko zalogo v veletrgovlni R. STERMECKI, CELJE, kjer dobiie instrutncnte po sledefih nizkih ceiiBh; violina z ctuleni 315 Din, finej^e 515, inandolina H50, 220, 400 Din, kitara WU, 32Ü, citre 440, tamburica 180, 250, 300 Din, liarmo- nikc 350, 470, 550, 810 Din, grnmofoii 555, 575, 890 Din. Vsi instrument! so najboljše kvalitete, direktno iz nnjboljšlh svetovnih tovarn impor- tirani in radi velikanskcga skupncga nakupa eene veliko nlžje kakor drugod. Nakup neprlsiljen. Štev. 44. »NOVA DOB A« Stran 3. Vast barvasii čevlji bodo kakor novi, akojih harvcde z Brauns, ~%ZUUb>gL* barvo 2a usnfc/ Tudi aktovhe, fayvcegi, Vcbivq se v vseh drogemjah ter / Irgovinahzbarvo in usiyem: iovavna hctx*v Viljem Bvatms,Celje. d Uradni dan zbornice za trgovim, j €brt in industrijo v Ljubljanl za | Celje in celjsko okolfco. Gremij trgovcev Celjy naznanja, da se je moral na torek 4. t. m. določen uradni dan Zbornice vsled neodstranljivih ovir preložiti na torek 11. junfja t. I. Vrši se v ravnateljski sobi Prevozne družbe v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7 (ca- rinarnica) od 8. do 12. ure dopoklne. Stranke, ki žele kako pojasnilo aii svet v zadevah, ki jih zastopa Zbor- nica, se vljudno vabijo, da se ob do ločenem času na navedenem kraju sglase. d Iz Vranske*a. V nedeljo, 9. ju- lija poseti »Ljubljanski Sokoi« v več- jem številu naš trg. Izlt-ta se bodo udeležila tudi bližnja društva Celjske siokolske župe. TukajSnje Sokoisko društvo pripravija za to priiiko vese- lico na prijriznem vrta sredi trga, kjer se bo vršila ob 3. uri popoldne javna telovadbs. Zanimanje za to pri- rediiev kaže, da bo posetilo skr.-ijni kot Sjjvinjüka doüne obilo gostov od blizu in dalcč. — Od velesejma vra čajoči se pos^tniki bodo našli tik ve- seličnega prostora pripravno avto- garažo. d Spored proslave desetletnice osvofcojenja Mežiške doHne hi smrtl Malgaja, Ermenca in Zapundžlča dne 9. iunija 1929. 1. Sprejem gostov pri vlakih ob % na 8. in 10. uri. 2. Poklonitev padlim junakom poko- panim na guštanjskem pokopališču. 3. Povorka z godbo. 4 Slovesna služ- ba božja na prostem. 5. Pohod k Mal- gajevemu spomeniku. 6. Obed. 7. Ob 3. uri popoldne koncert vojaške godbe in pevskih zborov. 8. Ob 4. uri tom bola. Za proslavo je dovoljeua polo- vična vcžnja na vseh železnicah po Slovenijj. Udeleženci naj kupijo eel (mokro žigosan) vozn» listek do Gu štanja. Lislka v Guštanju ne smejo oddati, ker velja isti za nazaj. Odbor bo izdajal legitimacije, na podlsgi katerih bodo veljali kupljeni vozni listki tudi za nazaj. Generalna direk- ci ja državnih železnic ni ugodila proSnji za poseben vlak iz Savinjske doline. Savinjčane vabimo, da pohitite radi tega v Guštanj že prejšnji dan. Odbor narodno kulturnih društev v Guštanju. d Nova tovarna za papir In celu- lozo se dovrSuje v Breznem. Montaža posameznih strojev se je 2e izvrsiia; z obratom se prične v najkrajšem času. d Hudo nevlhto s točo so inieli v Četrtek popoldne nad Stražo pri No- vem mestu in dobrniški okolici pri Trebnjem. Povsod je napravila toča zelo zdatno škodo. d Invalidska tombola v Celju. Ka- kor smo že porocali, prirodi ludi lotos Krajevni odbor Udružonja vojnih in- validov v Celju voliko javno tombolo, katere cisti dobiček je namenjen pod- j)ornemu skladu v svrho podpiranja najbednejših vojnih žrtev. — Ker je pa od vsestranske radodarnosti in podpiranja odvisen dober uspeh te hu- manitarno prireditve, so obrača odl)or z najvljudnejšo prosnjo na vse p. n. trgovco, podjetja in zavodo v niestu Celju in izvon njega, da blaffovolijo tu- di lotas izkazati svoi dosedanje sočut- je do nesrečnih žrtev svotovne vojne ter po svojih močeh pokloniti kak mi- lorlar pooWasL'on.lni nabivaloera. Vso ostalo cenj. coljsko občinstvo so ]Vd Prvih šest popolnoma novih knjig naj- novejšega Mayerjevega leksikona se proda. Naslov v upravi. vljudno prosi, da prid.no Dosega po | tcmbolskih sreckah, ki so v predpro- j da j L v vseli tu'k. trafikah in pri raznn- | šalcih. i d Nv vrzite svoje prazne MAGG1- j j eve steklenice proč! Le-to laüiiko date j pri Rvojem trgovcu zopet napolniti z i MAGGI-jcvo zabelo. Ce se dopolnjuje, je potem MAGGI-jeva zabela dosti oe- nejša. Toda pazite na to. da se zabela dopolnjujo iz velike MAGGI-jevo ste- klenico! Lo-ta inia imo »MAGGI« na »rumicn o-rde-cih« etiketah, Car'i plat in p'ridejo do polne umetniSke veljave samu s prvovrstnim zanesljiyim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi cdino-lc v »special - turist-foto« drogeriji CENTRAL - Vrtovec, Celie, Kralja Pctra c. St. 19. 4-20 (1 Gasilno drutšvo na Loznici prf Žalru priredi v necleljo, dne 9. junija 1029 voliko gasilsko sl'avnost ob priliki l)lago.sloA'itvo nove motorno brizgalne. Obenem sc vrši ta dan občni zbor Ga- silskc župe v Žalcu. Ob 2. pop. je spre- jt»'ji gostov in društev na žalskem ko- lodvoru, na to ob pol 3. uri blagoslo- vitov nove motcrne brizgalnc, gasilska vaja in volika lj'udska veelica. Prisro- no vabljenik udeležbi! !o pri St. Strašek, Kovaška d Zakitj se mučite, ko pa ni treba? Čez noč naj so perilo naimoči v razfo- pini ŽENSKE HVALE, z.iutraj pa iz- pere s SCHICHTovimi TERPENTIN- ovim MILOni. — Varujte se panarcdl>! d Prvovrsina in siaurno kaljiva se- mena vseh vrst, poljska kot vrtna se dobc pri tvrdki Anton Fazarinc, Ce- ljo. ____ pazite na Vaše trsje ! Z deževnirn vre- tnenom se razplodi najhuj5i sovražnik trte, klsH Črvlček- Dokazano najbuljše srodstvo za uničevanje je Schweinfurt- sko zelenilo. Točno navodüo ter sred- stvo samo se dobi v drogeriji San!tas, Celje. (Pri narocüu je prinesti oblast- veno dovolilnico za nabavo strupov). Razne politične in druge novice. Nj. Vel kralj obiSče jesen! Buka- rešto. Zunanji minister Minorescu je bpoTočil v zunanjem odboru rumun- skega parlamenta, da bo Nj. Vel. kralj A'eksander jeseni obiskal Bukarešto <'Jadranska Straža» pripravlja za konec junija velik podučen zlet v Ru- munijo. Izld parlamentarnih volitev na An- gleškem. Po poročilih iz Londona z dne 1. junija je rezultat volitev v an- K!oSki parlament sledeč: konservativci 262 (preje 396), delavska stranka 287 (160), liberalci 28 (44). Ostali padejo na male frakcije. Komunisti niso dobili nobenega mandata. Konservativci so dobili 8,508.717 glasöv, delavci 8,296.875, liberalci 5,183.013, komu- nisti 50.614, razne frakcije 257.317 glčisov. Volitve pomenijo ogromen po- raz konservativcev, ki so zgubili 134 mandstov. Kakor se vidi, bodo pri sestavi vlade odločevali liberalci, ker nima nobena stranka večine. Proces proti Puniši Račiču. V petek je bilo končano zasliševanje prič, v soboto so pričeli govoriti zagovorniki. Ker je danes, v pondeljek, pravoslavni praznik, se nadaljuje razprava jutri. Pričakovati je, da bodo govoFili zago- vorniki dva do tri dni, \ih\ obcai zbor jbtidjarsHep drn^Ha za SloVenijo 4 Zalcu. K poročilu o občoern zboru Hmc- ljarskega dru5tva za Slovenijo v Žalcu iniamo 5e dostaviti, da je društveni predsednik g. Franjo Roblek prediagnl še sledeče resolucije, ki so bile %¦..- glasno sprejete : Ker se nahaja ne§e hmeljarn-tvo v veiiki kri/.i in ker so izgledi za nie- govo bodočnost zelo mračni — skoro- da obupn', smatra danaSnji glavni občni zbor Hmeljarskega dru$tva za Slovenijo kot primerno In potrebno i^javiii : 1. Neobhcdro potrebna je omojitev hmeljskih nasadov. Iz^inejo naj vsi star», pešajoči n&sadi in vsi oiv, ifi dajejo blago, kattno v bodoče ne bo našlo kupca. Ministrstvo pcljoprivrede i voda naj potom svoj h organov po- uči kmetovaice cole države o dejaiv skem polt-žaju svetovnega hmeljarstva m na? nuino priporoča opustitev vseh nasadov, ki dajeio slabo blago. 2. Potrebno je strokovno se izvr§u- iofe pobijanje hmeljskih žkodljivcev. Za to je potrebno stalnega nadzoro- vania hmeljskih nasadov po strokov- njak'u, ksierega naj bi nastavils in vzdrzi'vala Oblastna uprava in država. Naloga tega strokovnj&ka bi bila, da ugcitovi in priporoča sredstva in način cbrsmbe zoper hmcljske škodljivce in bolczni. 3. V intt-resu proJukcije \c, da se hmeSjska trgovina t.m boij olajša, da se gre domači in tudi tuji trgovini na rbko in tako ne odbija, • nego privabi i\m več tujih kupcev. 4. Odpravi se naj uverenje pri iz- .'ozu hmelja. ker ovira izvoz, oSkoduje ^•rodukcijo, koristi pa edinole bankam. 5 Ker naSa pivovarniška industrija v nasprotju s češko in nemško, ki podpirate svojo narodno hmeljarstvo, domači hmelj po vetini prezira, ne na- sprotujejo hmeljarji stremljenju čeških . in-nemških pivovaren po .olajšanju uv.oza piva v tiašo drzavo'fn sicer pod pogojem (iunktimorn), da dovolijo te države naSemu hmelju primerne ugod- nosti pri uvozu. 6. Ministrstvo trgovine se naproša, da čim prej izda zakon, ki bo prepre čeval predprodajo kmetijskih pridelkov, zlasti hmelja. IV. poroSllo HmeSjarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov, Žalec v Savinjski doüni, 31.5.1929. Vremenske razmere so bile od našega zadnjega poroČila razvoju hmeljske rastline ugodne, ker smo imeli pri- merno dnevno temperaturo in tudi za- dosti padavin. V zgodaj obrezanih na- saaih je rastlina tuintam že dosegla polovico drogov, v pozneje obrezanih je pa zrastla 1 — 2 m visoko. Vobče je stan.ie ugodno. Zemlja v hmeljiSčih se je že ponovno zrahljala in oc'stila plevela, v krepkih nasadih so se pa vrste že laliko ob sipava!e in zalistnikov otrebile. Bollr.ču, o katerem smo že poro- čali, se je sporadično pndružila Se ste- nica in aphis muha. V nekater'h delih okoliga je tuai nevihta s točo povzro- čiia nekaj Skode. M;nu)i teden se je veüja množina lanskega hmelja prodala po 10—12 Din za 1 kg. Izbira vrtnega semfena. Nusi vrtnarji, bodisi l.iubitoljski ali poklicni, mnogo premalo uvažujejo strogo izbiro semenskih rastlin in baš v domacem seinienogojstvu se dogajajo pogostokrat napake, ki so kot vrtnar- ski grolii naravnost neodpustljivi. Naj navodern par prinierov. Lansko jesen som šel mimo lepo urejenega vrta; na obrobnih gredah so bile iesenske astre in vrtne krizanteme v najlepšem cvet- jiu. zoleujadno gredice pa so bilo že do- loma pospravljene, le tu in tarn jo ostalo še nekaj zunaj, kar lahko klju- buje tudi hujsemu mrazu. Lastnik vrta je nabiral zadnje boll ali manj zrele kumare, ki so visele na golih po- ganjkili, katerim sta plesen in mraz skoro dosledno unieila vse liste: »Ko- ma j seni rešil še par kuinar zn seme«, je dejal. Torej zadnje kumare, ki jih Ra'pccava v kraljsvini SHS Fran Ks. Le^n!k, Mrribor. C3i>V.j-r|Äva ul. 26. 30 ct'lo kulünja zavrgla in ki .^n ii' /-n 6ilo dozorele na poganjkih, oropanih listov, naji bi bile primerne za some! Pa ce bi tudi te kumare bile dozorele in seme napoloma, ne bi smeli vzeti zadnjih ploilov za seme, ampak le pr- ve: kajti izkusnja je pokazala, da se pridolek leto za letom slabša, če vza- memo v voč rcdovih vedno le zadnjo kumare za seme. Nasprotno pa se pri- delok izboljšuje, če uporabljamo zapo- redo;na več let seme prvih ploilov. Iz semena zadnjiih plodov si vzgajamo torej smotreno manj rodoviten rod, ki nastavlja po navadi mnogo moskili, a le malo ženskih cvetov. Prvi plodovi dozorijo vedno popolnoma ter so bolj debeli in dolgi, torej imajo dve last- nosti, katere ])osebno cenimo pri sa- latnih kumarah. TJvazevati pa mora- mo tudi bolj rano rodovitnost in hitri nastavek, ker bas prve kumare doseže- jo najpovoljhejšo ceno na trgu. Ako izbiramo za seme one kumare, ki so prve nastavile cvet in plod, smo lahko uverjeni, da bodo tudi njih potomci zopet med prvi mi. S strotro izbiro lah- ko nstalimo lnstnost zgodnie rodovit- nosti. tVvw plodove cenimo posebno pri paradižnikih in tu vrtnar komaj; caka na prve zrele. sailove. Fa se tako zgod- nje sorto, kakor n. pr. Pilot, Geisen- heimski. se zapoznijo, ce iemljemo se le zadnje plodove za seme. Le najlepše prve sadove za seme in šele ostale za kuhinjo! C,e izbiramo tudi na obilo- rodnost, ne samo na zgodnjost, pole >i pocakamo nekoliko, da lahko odbere- mo one rastlinc, ki najvec naslavljajo. pa tudi na teh rastlinah zopet uporab- liamo prve plodove za seme. Na se- menskih rastlinah razredčimo del plo- dov. da se ostali cimi popolneje razvi- jejo. Salatno seme gojimo po navadi do- ma in ravno tu se gode pri izbiri uso- depolno napake. Glava za fflavo, ko- maj se je malo sklenila. roina v ku- hinjo in na zadnje ostane le ono za seme, kai1 gi'e ali zelo naglo v cvet, ali pa ono, ki sploh ne nastavlja glavio. To se ponavlja leto za letom in tudi tu smotreno vzgajamo rod. ki gre že v kraikeni oasu v cvet namesto v glave. Za seme moramo odbrati le prve in najpopolnejše glave, med njimi po- se.bno. one, ki gredo vkliub vrocind pozno v cvet. Nemška sorta Kristall- kopf. ki je nastala potom stroge izbiro iz naše ljubljanske ledenke. prekasa v marsikaterem oziru ledenko, pri ka- teri se mno^o ])remalo pazi na strogo izbiro senwnskih rastlin. Pa tudi pri drugih vrtnih rastlinah delamo enake napake, n. nr. pri ka- pusnicah pu&camo vedtio prevoc se- menskih luskov na rastlinali. Gornje cvetje, ki so nazadnje adpre, moramo odstraniti, da se laže in bolje razvije- jo spodnji semenski luski. V razredee- nom razevetju je seme boli razvito. težje in d'ebelejso, in to .ie važno. ker le težko seme da mocne sadike. 0 napakah, ki nastanejo pri seme- nogojstvu zaradi skrizanja sorodnih sort, ker smo dali sorodne rastline preblizu, hocemo govoriti v oni na- slednjih stevilk. Fr. Vardjan, Št. Jurij v »Sadjarju in vrtnarju« 5/1920. Štefan SHfašek čevljarska dclavnica, Celje, KovaSka ulica. Ustanovljenn 1. 111. 1875. Pnporoča svojo veliko zalogo tovarniških čevljev in čevljev Iastnega izdelka. Oddaja pod lastno ceno vcč tucatov polčevljev št. 35 — 38 in to od 100 do 150 Din. — Priporoča se gg. učitc- ljem in uradnikom. Naročila po meii. Popra- vil i točna. Oddaja tudi na obroke brez zvi- šanja cene. Ravnokar dospeli ortopedski če- viji za bol.ie noge (ploščnate noge) itd. Raz- pošilja tudi po pošti. Strap 4. »NOVA DOBA« Štev. 44 Js Stanje hranilnih viog nad Din 75,000.000'-. Stsnje gla^nice in rezerv nad Din 9,000.000*-. Sprejema foranilne vloge. Izvršuja vse denarne, kreditne in posoiilne posle. — Kupuje in prodaja devize in vaiute. II lasfni paiaci Narodni dom Podružnici s Maribor^ Šošlaej Reumafisem, ö; v giht, išijas zdravi najuspesnejše Rheusü- nal rastet. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna ARKO, Zagreb Ilicabr. 12. Porodni krei pred, med ali po porodu. Dr. Jos. Cerin. (Konec.) Kakor sein že omenil. lahko znaki za napad izostanejo, veridar so pa ta- ki slucaji zelo redki. * Napad sam na sebi se jako močno pojavlja. Kako pa6 tak napad izgk'da? Bolnica. k^tera opravlja niorda ravno svoje navadne posle, malioina prene- lia, obletli, izraz v obrazu otrpne, celo telo postane nepreinreno. Ta pojav traja samo trenutek. Nato se oci obr- iifcjc, da je vidna sarao bela plast. Usta se proti strawi za.vletej.o. obraz se spači. Mišice na obrazu so hitro skr- C-ijo. Enaka sprenteinba ureidc tudi na inisice telesa, rok in nog. Vrat zateče, žleze na vratu izstopijc. Roke se stis- nejo v pesti, navadno tako, da je pa- lec skrivljen. Mišice goltanca se skrei- jo, dibianje preneha, obraz postane .vsled pomanjkanja kisika modro. - vi- jolčast. Ta otrpnjenost ne traja dalje kot 20—30 sek. Seda.i .u sledijo liitre nenaravne kretnje obraznih liiišic, te- lesa, rok in nog. Bolnica stokaje in grgraje vdihava in izdihava. na ustih se pojavi bela pena, ki je včasih celo vsled krvi rdeckasta, ker se mnogokrat bolnica rani na jeziku. Bolnica ne euti, ne vidi. ne sliši. te- daj ne reagira na okolico. Sedaj kret- nje polagoina popustijo. niišice se po- polnonict umirijo. Dihan.ie in krvni obtok postaj'a jednakomeren in tudi koža dobiva spet naravno barvo. Ta pojav traja 2. 3, vcasih do 20 minut. Bolnica leži dalje casa nezavestna, diha hiope. Tudi to stanje ne traja enako dolgo. V ugodnih slučajih se bolnjua prebudi in ozdravi, v ürugih shičajih spet se pojavljajo napadi ta- ko hitro in močno in tako stevilnq. da iicsrečnica izdihne, ne da bi se pre- budila k zavesti. Napadov ne prenašajo vse žene ena- ko: včasih bolnica že po enem samein napadu umre, dočim si spet v drugih slucajih po opetovanih napadih po- polnoma opomore. Seveda igra tu splošno zdravstveno stanje bolnice ve- liko vlogo. Mislim, da si bodo citatelji po opisn pad sami v svesti, kako ne^arno po- napada samega in znakov za tak na- stane ženi taka obolelost. Kako se pa naj obvarujemo te nevarne bolezni, se bode povprašala gotovo m&rsikatera /ena. Na podlagi opazovanj na klinikah in v bolnicahi, kjer sem deloval, sve- tuj'em, da se nosece žene, posebno, ako se ne počutijo povsern dobro. zaupajo zxlravniku. ki jim bo dajal nasvete in pripomocke. Samo na ta nacin je mo- goče, proti tej obolelosti z uspehom nastopati ali jo vsaj znianjšati, še predno se pojavi. SB fi skoraj nova, iz svetlega hrastovega le- s?, kompletna z vložki, žimnicarni, umivalnikom ter ogledalorn v orrwiri. se poceni proda pri mizarju Francu Kuncu, Gaberje. Spreimem potniha manufakturista za obisk privatnih strark za Ceije in okoiico pod iigodnimi po- goji. Ponadbe pod »Stalno nameščenje« na upravo lista. Pšenicna kava. Vidrova kava, ki jo je pred vojsko raz- pošiljala tudi v Slovenijo čeSka tvrdka Vidra iz Prago, se še rnarsikdo spominja. Vidra je tudi izdajal znani časopis „Dotnači pi>i- intelj". Vidrova kava je pšenjčna kava in §e sedsj zelo priljubljena na Češkcm, a v Jugoslovijo se radi visoke poštnine in carine ne pošilja več. V Beogradu se izdeluje po isti metodi kod Vidra na Češkem pšeniCna kava „lava". Bivši naročniki Vidrovc kave v Jugoslaviji bodo brez dvoma radi naročevali ,,Java11 pšenično kavo, ker vcdo, kako izvrstna je pšenična kava. Pšenica je najžlahtnejše žito, je bolja nego ječmen ali rž. - Iz pšenice se dela najboljša moka, najboljši kruli in tudi najboljša kava. — Kava iz pšenice je boljša nego iz jeeme- na ali rži. ,,Java" pšenična kava je žgana iz lepe banaške pšenice po preizkušeni nioderni metodi. „Jsva" pčenična kava je izvrstna« zeio redilna, izdatna in zelo okuena. „Java'1 pSenična kava ne razburja živcev in srea, temveč krepi telo in duha. Je primerna zdrava hrana za otroke in odrasle, za slabotnc in čvrste, za duševne in tclesne delavce. „Java" pšenična kava je zelo okusna ter jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mfra kave. (lJava" pšenična kava je zelo izdatna, se je ne sme preveč zakuhati in je torej zelo po ceni. Razumna, štedljiva gospodinja uporablja torej le „Java" pšenično kavo. „Java11 pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, za odrasle tudi sama ali pa kot pridatek k pravi kavi. „Ja«a" p5eniLno kavo **a*po- Liljamo do poötl v zavojih po 5 kg za Din 70'—( če se denar naprej poölje ali pa po povzetju za Din 75- . Poveetie je Din 5*— dražje. Pofitnino plčamo mf. Vsakemu 5 kg zavoju „Java" pSenične kave, je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. Če hočete piti res dobro kavo in poceni, naroöite mJava11 pšenično ka»o. Kdor poskusi, je zadovoljen in naš stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite „Java" pšerrično kavo. Priporočajte „Java" pšenično kavo svojini znancem! Kdor pridobi deset naroCnikov, dobi en 5 kg paket „Java" pšenične kave brezplačno in poStnine prosto. Priona kafe „JAVA1* K D Beograd, Lomina ul. 11.-d. Oglašujfe! Kuharica iz dežele se sprejme do 15. junija. Kuhati je za 5 ljudi, kruh se peče doma, ima postrcžnico. Mesečna plača Din 400"— in vse prosto. Naslov : »Frakna«, Smartno pri Litiji. 2-2 Pozoi*! Opozarjam vsakogar, da ne pJačujem dolgove, k; jih napravlja kdorkoli na moje ime ali v mojern imenu, pa tudi ne jamčim v nobenem oziru za nje. Aloizij Knez, višji davčni upravitelj v. p. Celje. Proda se po ugodni ceni popoinoma n o v visokofrekvenčni masažns aparat z ultrnvioletnimi žarki. Naslov v upra^'i: 1 Premoi iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- ------- g stavlja trgovina FB*an3« Jost, CsSje, Alefesandrova ui. 4 Učenka iz bcljše hiše, ki govori slovenski in nemški jezik, se sprejme v modno trgovino. Vpraša se v upravništvu. 1-2 Poznana tvrdka Schol! Company, London — Chicsgo ena rajvečjih in najznamenitejših tovarn za ixdefovsnje vlož- kov za čevlje, opor za ncge in oriopedič»ih ppi- romoČkov proti boleznim na nogfch vseh vrst, n?m je prinesla ^ jjg ' za to mesto samoprodajo njtnih, Dr. scboii Toe Flex obnesüh se izdelkov. SpeCljaliSf Za mOge tvrdke Scholl Comp., bo dne 10. in II. junija 1929 občinstvu v naSi prodajalni na razpoiago, da bode predstavljal in razkazoval Schollove zdravstvene piipomočke. Birez^5a6nopo»vetovan]ö breac jpotrebe nakupa! Nikdo naj ne zamudi te redke priložnosti. Vsem težkočam in bolečinam nog se zamore odpomoči z dr. Schollovimi ortopedičnimi pripomočki, ki se individuelno prilagodijo. »HUMANIKS Celfe, Aleksandrova uL 1. NAZNAN1LO. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvuril na stoječe goste, v hiši delihatBsno trgavino in foiiinico vseh urst QlHoholiilh in brezalhaholnlh pijQi na Hrsijii Petra cesti stcu. Z3, (vogal Uodnihoue ulice) Potrudi! se born ceni. gostom postreči vedno z dobrim prigrizkom in prvovrstnim Ijutomerskim, domačim in dalmatinskim vinom. Za vljudno naklonjenost se v'.judno priporoča _________J. ŠANC._________ Pi'eselitBV trgovine. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselii svojo ur*arsko in zlaiarsko trgovino iz Dečkovega trga 3 v večji lokal v Prešernovi ul. št. 21. Cenj. strankam se tudi v naprej najtopleje pri- poročam. Stefan Ferant, urar. !¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦* ¦ ¦¦¦¦^^»^¦^^^^^ HajvEčja zaloga in samoprodaja z*z\i najpripravneisih jy- cene znatno ^n^ane! ^mi s-e-s. l-^YTC% § " jRi %toP ^&bP A <Ä JEjk ^Jr -& ^^ 69 vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno L ^ ^ co I 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Oln naprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in Sivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila In -^ < m i^m» —-*-._-. A«- ** a» ***» tujih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. - g o L A. NEGERf Celje, GOSp^Ska UleOa 32. Naivečja reparacljsk« d.lavnica. > % o. ¦ ¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦"¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦I.....mmmmnHHimiiiiiimiiiniiiii'81"11""1^1"""""""...... Tiska in izdaja Zvezna tiskarna — Odgovoren zä i«Laäatelja, ti&kamo in redakcijo Milan Čttiua t Ctlju.