Poštnina platana v ootninl U £jutU|ant, petek 11. |uni|a 1931 __ Ccna fUn 1 Sldumskl dom StCO. 130 Z ilustrirane prilogo ,»Teden v sUkalt" Celo II. Akademik Rudolf Dolinar Ogromna množica se v Konjicah poslavlja od žrtve političnega sovraštva Umorjen, ker je bil Slovenecl Slovenci, ne pozabimo: —„ Vrhovni voditelj JNS je pobegnil iz Slovenije z madežem slovenske krvi na sebi. Njegovi priganjači so ostali tu in prišel bo čas, ko bodo morali slovenskemu narodu dajati račun o tem plačanem, zločinskem umoru. Med organizatorji in udeleženci umora pri Konjicah je bil mariborski upravnik »Jutra« Reja. »Jutro« se v svoji današnji številki iz konjiškega umora norčuje. Ljudje, ki so organizirali in plačali umor pri Konjicah, širijo laži, da so pokojnega Dolinarja umorili njegovi tovariši v avtobusu sami. Greh nad slovensko krvjo jih teži, zato bi ga radi z najbolj podlo lažjo naprtili drugim. Pričakujte, da bo tako pisalo tudi njihovo časopisje. Verjetno je, da bo obdolžilo kakega duhovnika za Dolinarjev umor. Prav tisti ljudje so izdali v Ljubljani letak, y katerem hujskajo proti narodni žalosti za pokojno žrtvijo orjunskega političnega sovraštva. V njem pozivajo na nasilja proti žalnim prireditvam in imenujejo vse Slovence, ki se bodo narodne žalosti udeležili, »plačano druhal«. Ne pozabimo in odgovorimo, ko bo čas, tako kakor zahteva slovenska čast in slovenska kri! Sprejmite fn počastite žrtev Iz Konjic smo prejeli vest, da bodo tam truplo našega dragega Dolinarja Rudolfa pred prevozom v Ljubljano 11. t, m. ob 9. dopoldne v sprevodu prenesli v cerkev, kjer bo sv. maša zadušnica za blagega rajnkega. Ob pol 11. bo-bo truplo položili na avtofurgon, ki ga bo odpeljal v Ljubljano, kamor dospe okrog pol 1. popoldne. V Ljubljani bodo truplo sprejeli tovariši rajnkega in ga po blagoslovu na Miklošičevi cesti položili na mrtvaški oder v Akademskem domu. Do pogreba bodo pred mrtvaškim odrom neprestano skupne molitve za dušo rajnkega. Od 11. zvečer do 6. zjutraj bo dvorana zaprta. Vabimo vse prebivalce slovenske prestolnice, da sc tem molitvam naše mladine pridružijo in tako izkažejo spoštovanje slovenski žrtvi Slovenci I Ob prvi nedolžni žrtvi, ki jo je zahteval Slovencem in slovenski bodočnosti sovražni politični program, se združimo v eni volji in eni zavesti: S slovenske zemlje morajo izginiti in bodo izginili vsi ostanski vsiljenih, proti* narodnih, plačanih političnih ideologij. Kri prve slovenske žrtve naj pade na voditelje proti-ljudske in protislovenske politične skupine. Poziv župana Ljubljani Someščani! Akademik Dolinar Lojze je padel kot žrtev Eolitičnega zločina. Njegovo truplo pripeljejo v jubljano, kjer ga polože k večnemu počitku, _ Konjice, 11. junija. Danes so se Slovenske Konjice, in vse kar je slovenskega, poslovile od žrtve divjaškega napada, od akademika Rudolfa Dolinarja. Dva dni je počivalo truplo pokojnega akademika v konjiški sredi, kjer so ga Konjicam postavili na mrtvaški oder v konjiški posojilnici, obsuli njegovo krsto t rožami in številnimi venci, ki so jih darovali: mariborska mestna občina, slovenski fanti iz Konjic, tiskarna Sv. Cirila, Jugosl. akademsko starešinstvo v Konjicah, JRZ iz Konjic in iz Ljubljane, Konjiška dekleta in številni drugi. Krsta, v kateri počiva Rudolf Dolinar, je ovita v slovensko trobojnico. Ves čas, ko je ležal pokojnik na mrtvaškem odru v Konjicah, so hodile kropit številne množice domačega in okoliškega prebivalstva, med njimi pa je bilo tudi mnogo onih, ki so prišli ob krsto mučenika iz najoddaljenejših krajev Slovenije. Ob 9 se je zbrala na kraju žalosti večja skupina ljubljanskih akademikov, ki so dvignili krsto z mrtvaškega odra in jo položili j>red Hranilnico. Tam je bila zbrana velika množica ljudstva ter odlični predstavniki, posebno iz Maribora in okoliških krajev. Med drugimi smo opazili bivšega ministra g. Vesenjaka, predsednika oblastne skupščine Maribor g. Leskovarja, g. Fr. Hrastla, bana g. Marka Natlačena je zastopal okrajni načelnik g. Baudek. Pogreba se je udeležila vsa šolska mladina z učitelji na čelu, velika množica fantov, deklet, zavednih slovenskih mož in žena. Krsto je blagoslovil arhidiakon g. Tovornik ob številni asistenci ostale duhovščine. Krasen poslovilni govor od pokojnega akademika Dolinarja je imel pred Hranilnico predstojnik okrajnega sodišča g. Andrej Levstek. Za njim so je od pokojnega poslovil zastopnik mariborske JRZ g. Leskovar. Njegov govor je bil reprodukcija vseh dogodkov, ki so na tako krut način terjali žrtev mladega akademika. Ko je končal, je vsa množica s trikratnim slava počastila spomin padle žrtve. Domači pevci, člani 'katoliškega prosvetnega društva so zapeli žalo-Stinko »Spomladi vse se veseli«, nakar je krenil Sprevod proti cerkvi. Tam je Tovornik bral črno $v. mašo, nakar je stopil na prižnico msgr. Vreže iz Maribora, ki je v globoko zasnovanem in izklesanem govoru, ko je omenil ob tej žalostni priliki primero o umoru Kajna nad Abelom, prav tako prokletstvo kakor je Bog izrekel nad potomci Kajna, je padlo tudi nad slovenski narod. Po cerkvenem opravilu je krenil sprevod proti kraju, odkoder so nato odpeljali truplo mučenika Rudolfa Dolinarja z avtomobilom ljubljanske mestne občine proti Celju. V imenu akademikov se je zahvalil Konjicam akad. Leskovar, da so dali pokojni žrtvi zadnje zavetišče. Pogreba akademika Dolinarja se ni udeležil noben zastopnik konjiške občine, kar tudi zasluži posebne omembe 1 Sovjetsko uradno poročilo Iz Moskve naznanja: Maršal Tuhačevski in šest sovjetskih generalov aretiranih Moskva, 11. junija, o. Sovjetska uradna agencija Tass poroča: Policija je prijela in zaprla zaradi protidržavnega delovanja naslednje vojaške osebnosti:, maršala Tuhačevskega, generala Jakirja, generala Uboreviča, generala Korka, generala Ei-demanna, generala Prinkova, generala Putno. Vsi aretiranci pridejo pred posebno sodišče sovjetske Rusije, ki je začelo z zasliševanjem in s posvetovanji že danes. Seje sodišča bodo tajne. Vsi aretiranci so obtoženi po uradnem poročilu, da so prelomili službeno prisego in kršili vojaško dolžnost ter izdali domovino vseh narodov, Sovjetsko Rusijo in rdečo armado na korist neke inozemske države, ki izvaja neprijateljsko politiko do Sovjetske Rusije. Iz teh aretacij je razvidno, da je sovjetska vojska pripravljala proti sedanjemu političnemu redu v Rusiji državni udar ter hotela uvesti vojaško diktaturo. Misli o diktaturi je bil baje na- j klonjen tudi Stalin, toda prevladali so krogi, ki vztrajajo na tem, da ostane Rusija matica boja in gibanja za svetovno revolucijo, ne pa da bi se sovjetska država posvetila zgolj ureditvi lastnih razmer. Dejstvo, da pride pred sodišče bivši voditelj sovjetske armade in z njim še šest generalov, priča tudi, da vesti o nameravanem vojaškem udaru, ki jih je evropsko časopisje prineslo pred nekaj meseci, niso bile brez podlage in da se je načrt za udar samo zavlekel. Italija ie zadovoljna z nemškim obiskom v Belgradu Rim, 11. junija. AA. (DNB) Zaključni komunike o razgovorih nemškega zunanjega ministra v Belgradu je napravil v Rimu dober vtis. V uradnih italijanskih krogih poudarjajo, da je treba pozdraviti dobre odnošaje med obema deželama, ki gojita dobro prijateljstvo tudi z Italijo v smislu protokolov, ki jih je Nemčija vedno znala ceniti. Brzojavke Stoiadinovfč-Hitler Berlin, 11. junija. A A. DNB.: Vodja rajha in državni kancler g. Hitler je na brzojavko predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča odgovoril s tole brzojavko: Najpnsrčneje se zahvaljujem Vaši ekselenci za brzojavko, ki sem jo ravnokar prejel. Popolnoma se strinjam z Vami v želji za sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo in to sodelovanje moramo podpreti z vsemi silami in prepričan sem, da bo ta sporazum koristil miru v Evropi. — Adolf Hitler. Vzroki za nesrečo f,Hindenburga" Berlin, U. junija. AA. (DNB) Poseben nemški strokovni odbor, ki je šel v Ameriko, da tam prouči vzroke katastrofe zrakoplova »Hindanburga«, je včeraj podal podrobno poročilo nemškemu letalskemu ministru generalu Goringu. Odbor je med drugim mnenja, da ne more biti govora o eksploziji zaradi vnetja večjih količin plina v celicah. Odbor je zavzel stališče, da pridejo resno v poštev le> tele možnosti: strela, pokvara motorja, pokvara propelerja, kratek stik v instalaciji ali pa pri brzojavnih aparatih. f Voditelj hitlerijanskili napadalnih oddelkov, Himmler, je prišel'v Gdansk in spravljajo njegov prihod v zvezo z zadevo nenadnega izginjenja socialističnega poslanca Bigmanna. Zimske olimpijske igre leta 1940 bodo po sklepu olimpijskega odbora tudi na Japonskem. Za prireditev iger se močno poteguje tudi Norveška. Domovina žaluje za nedolžno žrtvijo in se odeva v črno. Prosim tudi someščane, da razobesijo žalne zastave na dan pogreba. — Dr. Adlešič, ljubljanski župan. Spored pogreba Pogreb pokojne žrtve političnega nasilja bo v Ljubljani, jutri v soboto ob 9. dopoldne izpred Akademskega doma. Dokažimo, da se veličine te prve žrtve zavedamo! ZBIRALIŠČA Pevci se zbirajo ob pol devetih zjutraj na dvorišču hotela »Uniona« ob Frančiškanski ulici ter se skupno podajo 5 minut pred 9 uro (na poziv rediteljevi) na Miklošičevo cesto, kjer Be postavijo sredi ceste med podružnico »Slovenca« in vhodom v Akademski dom. Zastave ob pol 9 uri na pločniku nasproti vhodu k unionskim garažam (postava po navodilih rediteljevi). Svojci in rojaki iz Lučin: na prostoru med Vzajemno posojilnico in Akademskim domom (desno od vhoda v Akademski dom). Duhovščina na trati levo od Akad. doma. Zastopniki oblasti in korporacij ob unionskih garažah. Akademiki na pločniku pred podružnico »Slovenca« in pred Vzajemno posojilnico. Fantje in možje na obeh straneh Dalmatinove ulice. Reditelji jih sproti uvrščajo v štiristope na cestišče. Zbirališče za morebitne druge skupine odredi vodja rediteljstva na mestu, Razpored sprevoda. 1. Križ. 2. Akademiki, ki glasno molijo. 3. Zastave. 4. Rojaki iz Lučin. 5. Možje in fantje, na čelu župani in funkcionarji JRZ. 6. Pevci. 7. Nosilci vencev. 8. Skupina zastopnikov katoliških akademskih društev. 9. Bogoslovci in duhovščina v koretljih. 10. Krsta. 11. Sorodniki. 12. Zastopniki oblasti in korporacij. 13. Eventualno nepredvidene skupine. 14. Ostalo občinstvo. Sprevod: Sprevod se ob 9. uri po določenem vrstnem redu pomika po Dalmatinovi ulici, Tyrševi cesti, Šelenburgovi ulici na Kongresni trg pred univerzo, kjer bo kratka počastitev. Nadaljnji sprevod se razvija po Kongresnem trgu mimo hiše Slovenske matice v Wolfovo ulico, čez Marijin trg v Stritarjevo ulico, Pred škofijo. V stolnico gredo akademiki, zastavonoše, rojaki iz Lučin, duhovščina, svojci ter zastopniki oblasti in korporacij. Šele, ako bi v cerkvi bilo še prostora, bodo reditelji pustili v cerkev tudi drugo občinstvo, vendar lx>do gledali, da v cerkvi ne nastane gneča. Vso organizacijo žalnih slovesnosti vodi poseben Narodni odbor, kateremu naj se prijavijo govorniki, ki nameravajo govoriti ob tej žalostni priliki. Istemu odboru naj se naznanijo tudi venci, da jim določi mesto v sprevodu, Vesti 11. junija Velika skladišča so zgorela v nemškem mestu Halleju. V skladiščih je bilo 89 delavcev in jih je pet zgorelo, veliko jih je pa opečenih. Ogenj je uničil več tovornih vlakov, pripravljenih za odhod. Mestni uslužbenci v Boulogneu so stopili v stavko, ker občina ni sprejela njihovih zahtev glede zvišanja prejemkov. Luxemburška vlada je odstopila, ker je ljudsko glasovanje zavrnilo njen predlog za uvedbo zakona za zaščito države, po katerem bi vlada lahko nevarne politične stranke razpustila. Pooblastila za spremembo carinskih določil bo dala francoska zbornica vladi, da tako pomaga francoski trgovini, ki ji pri izvozu močno konkurirajo druge države z dumpingom. 150 poslopij je zgorelo v poljski vasi Ulesnici. Veliko ljudi je bilo pri požaru raujenih, zgorele pa 60 cele črede drobnice. Vojvoda in vojvodinja Windsorska bosta ostala tri mesece na Koroškem in kakor 6ta izjavila, ne pričakujeta nobenih gostov. Trgovska pogodba med Anglijo in Ameriko je eden osnovnih pogojev za poživitev svetovnega gospodarstva. Tako se glasi izjava, ki so jo izdali angleški konservativni poslanci. Fraucosko-ncmškj razgovori za novo trgovsko pogodbo 6e nadaljujejo in bodo končali konec meseca. Pogodbo bo prišel v Pariz podpisat nemški gospodarski minister dr. Schacht Zakon o amnestiji Flumcev, obsojenih pred svetovno vojno zaradi simpatij do Nemcev, je sprejel belgijski senat s 90 proti 64 glasovom. Nemški zunanji minister von Neurath bo danes popoldne priletel iz Sofije v Budimpešto, kjer bo imel podobne politične razgovore kakor v Belgradu in Sofiji. Predsednik poljske republike se je vrnil danes v Varšavo. Na postaji ga je sprejel predsednik vlade maršal Rydz Smigly in ogromna množica ljudi. Prijateljico Johna Rockefellerja, nečaka počaka pokojnega milijarderja, so odpeljali roparji ter zahtevajo zanjo veliko odkupnino. Delavski dan bodo priredili 13. junija po vsej Grčji. Ta dan bodo vse tovarne in vsa podjetja delala, delavstvo pa bo vse mezde darovalo za grško vojno letalstvo. Bitka med anarhisti in francosko mobilno gardo, policijskimi napadalnimi četami, se je razvila včeraj v južnofrancoskem mestu Perpignanu, središču pomoč za špansko ljudsko fronto. V bitki je bilo šest anarhistov ubitih. Nemški vojni minister maršal Blomberg je dospel v mesto Siracuso na Siciliji. Maršal potuje z Mussolinijevo jahto »Auroro«. 10 milijonov dolarjev za nova letala bo dala ameriška vlada. Nemško-poljska železniška konferenca se je začela v Krakovu, Skušala bo urediti vsa vprašanja glede tovornega in potniškega prometa. Francija ne bo imenovala na izpraznjeno po-slaniško mesto v Rimu novega poslanika vse dotlej, dokler ne bodo Francozi zavzeli jasnega stališča do italijanske zasedbe Abesinije. Stalinova mati je umrla dne 4. junija za pljučnico in srčno oslabelostjo. Moskovski listi niso smeli o smrti priobčiti nobenih vesti. Kitajski finančni minister dr. Kung je z večjim spremstvom dospel v Berlin, kjer ga je sprejel na postaji nemški gospodarski minister dr. Schacht. Kitajsko -odposlanstvo se bq v Berlinu pogajalo glede velikih industrijskih dobav za kitajska javna dela. Francosko zastopstvo na mednarodni delovni konferenci v Ženevi je priredilo svečano večerjo vsem ministrom, ki se konference udeležujejo. Med njimi je bil tudi jugoslovanski 6ocialni minister Dragiša Cvetkovič. Jahto zu prevoz beguncev iz Bilbaoa je kupil neki bogat Anglež, ki pravi, da hoče rešiti Baske na svojo pest in na svoje stroške, brez posredovanja vlad. Konferenca štirih velesil, ki so sklenile sporazum glede Španije, se bo najbrž začela danes v Londonu in je nemški poslanik Ribbentrop včeraj govoril o tem z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva, lord Plymouth, je včeraj z letalom odpotoval iz Kaunasa in pred odhodom dejal, da njegov obisk v Litvi ni mel političnega značaja, marveč je samo izraz prijateljstva med Litvo in Anglijo. Izjava, kateri gotovo vsakdo verjame 1 Ljudsko policijo namerava ustanoviti občina v amerikanskem mestu Monroe in je župan že dal poziv prebivalstvu, naj se priglaša za prostovoljno službo v organizaciji javne varnosti. Ta služba je seveda brezplačna. Staro železo bodo začeli zbirati za potrebe vojne industrije tudi v Italiji. Ostranili bodo vse železne ograje okrog parkov in javnih zgradb ter jih nadomestili z betonskimi. Francoski vojni minister je včeraj poročal senatnemu odboru o tem, kako je razdelil denarna sredstva iz velikega obrambnega posojila. Poročal je tudi o stanju redne vojske in obtožitve. Senatni odbor mu je izrekel zaupnico. Predsednik belgijske vlade, Van Zeel&nd, je danes prišel v Pariz, da obišče svetovno razstavo, ter mimogrede tudi zunanjega, trgovinskega in finančnega ministra tčr predsednika vlade Bluma. Švicarski državni svet je potrdil sklep zveznega sveta, s katerim je Švica priznala italijansko oblast v Abesiniji. Zakon o nevmešavanju v špansko vojno je sprejel belgijski senat z 88 proti 11 glasovom. To je lahko storil, 6aj je Belgija do zdaj prodala v Španijo vse svoje odvišne zaloge orožja. Pretepi med Sirci in Turki v Antiohiji in okolici se nadaljujejo. Zadnje dni je bilo več ljudi ubitih in težko ranjenih. Za novega našega poslanika v Rimu je imenovan dosedanji izredni poslanik v Atenah, Boško Hristič. Dosedanji rimski poslanik, pesnik Jovan Dučič, pa pojde za poslanika v Bukarešto. Maroški sultan, Sidi Mohamed, bo odpotoval dne 7. julija iz Rabata v Franci io. Maribor pod vtisom konjiškega zločina Maribor, 10. junija. Konjiški dogodki «o sc včeraj kakor blisk širili po Mariboru. Celo mesto je bilo takoj alarmirano. povsod se je govorilo samo o nezaslišanem zločinu. Povsod, v vsakem pogovoru si čul samo najostrejše izraze obsodbe zločina in zločincev. To, da je bil organizator poboja upravnik »Večernika« in »Jutra« Slavko Reja, ni nikogar presenečalo. Mariborčanom so slične Rejine sposobnosti še predobro v spominu. Spominjajo se tudi drugih stvari, ki so v zvezi z njegovim imenom. Zbrisan bo »nacijonalni nimbus«, ki si ga je ta mož znal ustvariti, da je užival zaupanje in prijateljstvo nekaterih najvišjih tukajšnjih predstavnikov, ki so mu dovoljevali na primer cclo delovanje na vodilnem mestu v patriotičnih organizacijah, kot so »Strelske družine«, navzlic temu, da je tako poslovanje v gotovih ozirih zelo delikatno. »Mariborski večernik" -„Ju«ro" Mariborčanom se sedaj odpirajo oči, kaj je »Mariborski večernik«, kaj je »Jutro« za Mairibor. V njegovi redakciji in upravi sta sedela dva človeka, ki sta v zvezi s konjiškim zločinom aretirana, eden od teh je imel celo vodilno ulogo. Ljudje, ki 60 opazovali potek demonstracij v torek pred Orlom ter so imeli priložnost videti dogodke na Grajskem trgu, nam danes pripovedujejo, da so bili že tedaj prepričani, da bo tem dogodkom sledil še pokoij. Reja se je javno bahal, da bodo demonstranti čutili »orjunsko pest«. Ko so se demonstracije ravno med govorom Zivko-viča pričele, je zavladalo v zborovalni dvorani strahovito razburjenje. Najbolj je daial duška temu razburjenju glavni urednik »Večernika« in dopisnik »Jutra«, ki je v vsej svoji obilnosti koračil 6em in tja po dvorani, vihtel v rokah palice ter kričal: »Pobiti jih je treba, vse jih je treba pobiti.« Bil je potem poleg Reje na Grajskem trgu v prvi vrsti na čelu orjunske čete, ki se je tam za policisti formirala, da bi kar tam navalila na demonstrante, pa jo je potem policija potisnila nazaj v hotel. Priče so nam za ta dejstva na razpolago. Ko 60 nam to pripovedovale, so dejale, da 60 imele pri obnašanju tega gospoda občutek, da se hoče posebej prikupiti vodstvu JNS, zlasti menda še Živ-koviču, in uživati njegove prijateljske simpatije. „Večernik" in „1908-1937" Današnji »Večernik« je bil na odredbo banske uprave zaplenjen. Mariborsko državno tožilstvo je danes gladko pasiral. Zaplenjen je bil za- radi uvodnika pod zaglavjem »1908—1937«. Na infamen način primerja napad Nemcev na mariborski Narodni dom leta 1908 z nekaj razbitimi šipami, ki so počile ob priliki demonstracij proti Zivkoviču. »Večernik« ne omenja, da je mariborski »Narodni dom« samo še spomin na oni »Narodni dom« pred vojno, ki so ga gradili vsi Slo? venci s svojimi žulji ter je bil last vsega naroda. Ne omenja, da 6i ga lasti danes samo ona klika in uživa njegovo gostoljubje, iz katere izšli organizatorji in povzročitelji zločinskega napada pri Konjicah. In ne omenja, da so tiste šipe počile zgolj zaradi tega, ker se je vsula iz oken Narodnega doma na demonstrante ploha umazanih psovk in izzivanj kakor »Slovenske svinje!« in podobno. Nemci, Nemčurji in Živkovič Značilno za mariborske razmere in mariborsko jeenesarijo so simpatije, s katerimi so mariborski hitlerjevsko usmerjeni Nemci sprejeli 2iv-koviča in vodstvo JNS. »Pod Živkovičem« se nam je dobro godilo« so govorili po ulicah, ko so glasno obsojali demonstrante in demonstracije. »Večernik« in »Jutro« tega ne omenjata, dasi jima bo to gotovo dobro znano. Saj so zveze med Nemci in jeneesarji zadnje čase zelo tesne in dobre. Imajo pač oboji iste interese, oboji bi radi tlačili slovensko ljudstvo, pa so si čislo naravno postali zavezniki. Saj 60 med odličnimi udeleženci napada pri Konjicah nekdanji sloviti nemškutar jil Po zverinskem zločinu pa je med večino Nemcev prevladala treznost in tudi oni danes obsojajo zločinski umor nedolžnega akademika. Maribor žaluje ta žrtvifo Vse mesto je danes pod vtisom žalostnega dogodka. 2e dopoldne so zavihrale z mestne hiše in mnogih zasebnih poslopij čne zastave. Zvečer jih je bilo že vse polno. Pošteni Slovenci na viden način kažejo, da žalujejo s sflovenskim narodom ob smrti nedolžne žrtve zločinske roke, Zastave bodo ostale do sobote zvečer. Značilno pa je, da so nocoj hodile po mestu skupine mladih ljudi, obiskovale hišne gospodarje ter jih hujskale, naj nikar ne razobesijo črnih zastav. Te ljudi si bomo zapomnili in jih ob priložnosti naši javnosti prikazali. Jutri se bodo Mariborčani podali z avtobusi v Konjice k pogrebnim slovesnostim za pokojnim Rudolfom Dolinarjem. Masa ljudi se je prijavila za vožnjo v Konjice. — V zvezi e konjiškimi dogodki je v Mariboru in okolici toliko razburjenje zaradi zločina, da je bila oblast prisiljena odpovedati vse prireditve v teh dneh, med njimi tudi sokolski župni zlet, ki bi se moral vršiti 12. in 13. t. m. v Mariboru. Uspeh naše opere v Trstu Trst, 11. junija. Kakor prvi večer s »Prodano nevesto«, je maša opera tudi pri sinočnji predstavi »Ere« naj-dostojnejše in najpopolnejše predstavila svojo umetnost tržaškemu občinstvu. Kakor je Smeta-oiova godba sama po sebi, obenem izčrpna in do podrobnosti fino izvedena izvedba naših pevcev do solzfi navdušila zlasti slovensko občinstvo, je nocojšnja »Era« z Gotovčevo godbo enako povzročila v razprodani hiši viharje prisrčnih in dolgo trajajočih ovacij. Pri predstavi »Era« je bil navzoč tudi skladatelj Gotovac sani, ki ga je občinstvo z dirigentom Poličem vred skupaj s solisti in režiserjem ponovno poklicalo pred zastor. Predstava je zlasti užgala tudi po izvirnih kostumih, ki si jih je naša opera izposodila od zagrebške opere. Tudi za to opero so napravili povsem nove kulise, ki so jih iz Ljubljane prepeljali v Trst. Pri tein gostovanju naše opere v Trstu je vredno podčrtati, da je dirigent dr. Polič tržaški domačin, ki se ga nmogi Tržačani še dobro spominjajo iz njegovih mladostnih dni, ki jih je preživljal v Trstu pri svojem očetu, ki je tu imel trgovino s papirjem in malo tiskarno. Zato so mnogi Tržačani z zanimanjem čakali, kliko se jim bo nekdanji »Mirko« predstavil kol dirigent ljubljanske opere. Današnji časopisi najpohvalneje pišejo o njem, ki je tako spretno vodil vso predstavo, tako popolno izkoristil vse bogastvo Smetanove godbe. Tudi o pevcih so današnji tržaški listi polni hvale. I' o, da je opera napravila vtis, da je organi/' i. ki mu v vsej celoti ničesar ne manjka. Posebno toplo omenja kritika tudi Križaja, ki je Tržačanom enako dobro znan kakor dirigent Polič. Poseben odmev je gostovanje naše opere vzbudilo tudi v celotni tržaški javnosti. V vsaki trgovini, kamor ste včeraj stopili, so vedeli po- vedati o sposobnostih naših pevcev; mnogi Slovenci, ki so nameščeni po posameznih podjetjih, so omenjali svojo prisotnost na sinočnji predstavi in da kaj podobnega še niso imeli prilike videti v Trstu. Vsak si je štel v posebno čast in veselje, da je mogel prisostvovati tej predstavi in mnogi so obžalovali, da si niso pravi čas preskrbeli vstopnic. Z veseljem so sprejeli na znanje vest, da se bo opera z Reke vrnila v Trst ter tu še enkrat odpela »Prodano nevesto«. Kakor pa nam sporoča operna uprava, je žal ponovno vračanje v Trst zaradi tehničnih zaprek skoraj nemogoče. Ponovna predstava v1 nedeljo, kakor so to že poročali nekateri časopisi, je torej skoraj izključena. Zanimivo je še omeniti, da je do gostovanja naše opere prišlo na pobudo Italijanov samih. V Ljubljano se je bil namreč aprila meseca pripeljal znani tržaški impresario g. Paolo Valentini, ki je stopil.v stik z našimi umetniškimi krogi; da l)i zagotovil gostovanje italijanskih solistov v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Iz raznih tali-janskih gledališč bi izbrali najboljše pevce, ki naj bi prišli gostovat v Jugoslavijo, dočim naj bi pri teh predstavah mi sami poskrbeli_ za zbor, orkester in balet. Po teh razgovorih so potem napravili pogodbo, po kateri naj bi najprej gostovala ljubljanska opera. v Gorici, Trstu in na Reki, šele po tem gostovanju naj bi italijanski pevci prišli v Ljubljano, Zagreb in Belgrad. Gostovanje naše opere v Gorici je žal moralo odpasti; med drugimi razlogi so Italijani navajali tudi pomanjkanje primerne dvorane v Gorici. Zato je povsem razumljivo, da so zlasti Gori-čanf v ogromnem številu prihiteli k predstavi :>Prodane neveste« v Trst, ker jim je bila taka predstava v Gorici onemogočena. Sploh je bila tudi pri sinočnji predstavi »Era« zastopana celotna naša slovenska pokrajina od morja do visokih gora. Spremljevalci gosp. Živkoviča Ljubljana, 11. junija »Jutro« si zaman prizadeva, da bi svojim vernim ovčicam nasulo peska v oči. Kljub poročilom, ki jih »Jutro« po svoje prikroja, so si njihovi ljudje sami naibolj jasno ustvarili sliko, kako stoji njihove stvari v Sloveniji. Saj so bili sami priče »ogromnih manifestacij«, sami so najbolj videli, kako »sijajni in navdušeni« so bili vsi sprejemi po naših vaseh in trgih, kjerkoli so se pojavili. Njim samim je padlo v oči, da so morali k bednemu sprejemu v Domžale pripeljati vse svoje ovčice od Kamnika, Blagovice, Moravč, Komende in celo iz Ljubljane. Pa je bilo komaj vse skupaj toliko, da so dobro pregradili banovinsko cjsto, ki vodi iz Kamnika ao Domžal. Celo gospod Germek z Ježice je pripeljal svojo klavrno armado v Domžale, ki pa se mu je menda razkropila ali raztopila; kljub tekanju in letanju po Ježici, naj gre v Domžale k Živkovičevemu sprejemu vsa »napredna« ježenska javnost, so tam ježence našteli na prste ena same roke Enako je bilo tudi drugod. Zbobnali so ljudi z vseh krajev ob »širokih cestah«, kjer je po njih lastnih izjavah nekih par njihovih ljudi, pa jim vsi skupaj niso mogli napraviti vtisa resnične množice. Pošteli so vse glasove, pa jim ni naneslo niti polovico tega, kar so menili, da bodo vendarle spravili skupaj, Tudi Ljubljana sama ni bila kaj prida navdušena za sprejemanje gospoda Živkoviča po deželi. Posrečilo se jim je sicer dobiti nekaj dobrih prijateljev, ki so jim posodili svoje avtomobile, toda všteli 60 se tudi tu. Pripravljali so avtomobilsko kolono, ki naj bi šla po deželi z vtisom, kakor Incident na Šmartinski cesti Ljubljana, 11. junija. Sinoči okoli 23 so bili mnogi pasanti Šinartin-ake in Masarykove ceste priča, kako sta ee prepirala dva starejša moža. Nato je eden izvlekel iz žepa dolg nož in sunil tovariša v trebuh tako, da je ta obupno kriknil na pomoč in ee potem nezavesten zgrudil na tla. O dogodku je bil takoj v bližini se nahajajoči stražnik obveščen. Pa tudi reševalna postaja je po obvestilu kmalu poškodovanca odpeljala v splošno bolnišieo. Poškodovanec je bil 26. junija 1885 v Mostaru rojeni stavec Vujiča Anton, stanujoč v Mostah, Ciglerjeva ulica št. 6. Dobil je močan sunek v trebuh, da so mu celo čreva izstopila ter je poškodba smrtnonevarna. Dogodek se je odigral prav na vogalu Šmartin-ske in Masarykove ceste. Napadalec je bil kmalu aretiran in je to brezposelni tiskarski strojnik Miloševič. Odveden je bil v zapore na glavno policijo, kjer je bil danes dopoldne podrobneje zaslišan. Izgovarjal se je, da je bil v silobranu in da je njega hotel Vujiča napasti z nožem. Aretirani Miloševič je imel pri sebi jako nevarno, dolgo in ostro rezilo, kakršno običajno nosijo Bosanci. Policija bo tekom dneva zaslišala tudi več prič, ki incident povsem drugače opisujejo. Po Jenkovi ulici sta oba v naglem koraku prihajala, poprej sta bila v neki gostilni. Med njima se je razvijal živahen razgovor. Zadevo bo pač preiskava natančneje pojasnila. Ra-njenčevo stanje je drugače kritično. Aretirani Miloševič Gojko je 6tar 32 let, rodom iz Tuzle. Aretiran je bil drugače na Komenskega cesti, ker je takoj po dejanju jadrno pobegnil. Kal napadalca ga je na Komenskega cesti prepoznal neki kolesar, ki je privozil za njim. Kraj Brdo rabi občinsko cesto V večkratnih naših poročilih smo omenjali prometne razmere v našem okraju ter navajali dela, ki se vrše ali pa potrebe po izboljšanju. Temu moramo danes pripisati še dejstvo, da se na področju slovenjekonjiškega okrajnega glavarstva ni še nikoli gradilo, delalo in ustvarjalo sploh v toliki meri kakor lansko in letošnje leto. Posledice te živahnosti so se že marsikje pokazale. Čez nekaj let pa bo — tako upamo— naš kraj popolnoma drugače izgledal kot pred leti ter bo tudi v ljudskem življenju nastala marsikaka iz-prememba v njegovo dobro Današnji dopis posvečamo Brdu, kraju hramov in vinskih goric, kjer domuje tudi precejšnje število kmetov. Vas leži pol ure vzhodno od trga ter ima v promntnein oziru silne težave. Vas namreč nima nobene javne in urejene občinske ceste ampak grd klanec, v katerega mlakužah se ob času deževja sprehajajo žabe, ob suhih dnevih pa se pokažejo globeli. Kolovoz je last kmetov hribovcev, ki imajo glede prevažanja »po cesti« od strani tujcev »poseben dogovor«. Vozno pot namreč prav sami kmetje popravljajo. Tujec ne sme namreč voziti brez dovolienja vseh na tej »cesti« zainteresiranih hribovcev čez vas, naj ima razlog kakršnega hoče. Torej mora imeti predhodno dovolilo od vseh lastnikov poti. To se pravi, da mora vsakega kmeta prositi za prehod, kar je silno mučno in neprijetno. Gre torej zato, da se načne vprašanje gradnje občinske ceste Gabrovnik—Brdo do tepanjske občinske ceste in cesto Brdo—Pobrežje, kjer hi se zvezala z banovinsko cesto Tepanje—Oplotnica.1 Tako bi se naredila zveza med Pobrežjem in Ve-šenikom, ki bi za polovico prikrajšala pot vsem tistim, ki morajo čez Malakorno ali Tepanje v Slov. Konjice; Brdo pa bi dobilo javno prometno f Rudiju Dolinarju v spomin Vsi, ki so poznali Rudija, so ga imeli radi. Saj je bil pravi nepokvarjeni kmečki fant, priden in marljiv kot čebelica, ubog in potreben, pa željan znanja, vseskoz pa zaveden Slovenec in veren katoličan. S poučevanjem se je prebijal vsa leta svojega študiranja in ni ga, ki bi bolj okusil grenkobo revnega dijaškega življenja, -trdega boja za kruh. Vztrajal je težkim prilikam navkljub, bil vsa leta med najboljšimi v razredu in bil oproščen ustmenega izpita. 2e v gimnaziji je bil izvrsten latinec, zato je ta študij nadaljeval. Navzlic svojemu trdemu boju za kruh in marljivemu učenju je vedno našel čas, ko 6e je mogel posvetiti stvarem, ki so mu bile ljube, idejam, ki razvnemajo vsakega pristnega slovenskega fanta. Boril se je zanje z vsem svojim mladostnim ognjem in z vso silo svojega prepričanja. Dober je bil in mehak. Tako dober, da so se začudili oni, ki 60 ga poznali, da je prav on moral biti žrtev brezvestne surovosti, saj nihče ni pomnil, da bi on kdaj položil na koga roko, da bi sc on s' 6ilo ustavljal sili. Kakor da 60 njegovi tovariši slutili nesrečo, so Rudija odvračali od izleta, pričakujoč, da bo prišlo do izzivanj divjaških tolp. Ko so bili fantje tako surovo napadeni, se je Rudi izognil pretečim nožem in samokresom. Napadalci pa so v krotkem značaju, ki se je izognil telesnemu obračunavanju, našli svojo žrtev. Odbiti in razpršeni so zagledali Rudija, ki se je oddaljil od pozorišča in ostal sam. In so ga ubili kakor žival. Kakšna podlost in kakšna zaslepljenosti Kri mladega, slovenskega akademika, naj bo bojni simbol za vse mlade slovenske ljudi, smrt tovariša Dolinarja nas bo 6trnila okrog enega in istega vzora. „Otrok za otroka" Ljubljana, 11. junija. Mestna občina ljubljanska je priredila v sredo ob pol 20. zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani akademijo v prid revnim ljubljanskim otrokom pod naslovom »Otrok za otroka«. N^ akademiji so nastopile ljubljanske ljudske šole, učenke Lichtenthurnovega zavoda ter licejske dekliške šole. Udeležba je bila dobra. Udeležili so se med drugim tudi mestni župan dr. Juro Adlešič, kanonik dr. Klinar Tomaž, p. prior dr. Val. Učak, dalje inšpektor prof. Ivan Dolenec, šef socialnega oddelka na banski upravi dr. Karlin ter več ljubljanskih občinskih svetnikov. Opaziti je bilo tudi lepo število magistralnega uradništva. Spored akademije je bil zelo pester; vrstili so se prisrčni prizori v pisani vrsti pesmi, deklamacij, dvospevov, recitacij, rajalnih nastopov in dramatikih prizorov. Posebno so užgale »mlade kuharice« in »ribniška«. Odlično je deklamirala učenka ljudske šole v Zgornji šiški »Naše ljube mamice«. Rajalni nastopi so bili vsi lepo in ljubko izvajani. Zaključil je prizor »Pri dobrodušnih palčkih«, ki je izzval mnogo dobre voljo in smeha. Ljubki in prisrčni nastopi otrok so pokazali nekatere prav lepe talente ter so pustili v v6eh udeležencih najprijetnejši vtis. Hvalevredna je akcija mestnega socialnega urada, da prireja take prireditve in tako že v nežnih otroških srcih zbuja pravi socialni čut, ljubezen do bližnjega. Pa tudi vodstva šol in zavodov, ki so sodelovali na akademiji, 60 pokazala, da pravilno razumejo sodobni čas. Dva specialista za gasilske cevi Maribor, 10. junija. V sosednji Avstriji so imele oblasti okrog Lipnice dolgo časa hude skrbi radi nenavadnih vlomov in tatvin. Dogajali s’j se ti vlomi samo v shrambe gasilnih društev, vlomilci pa so kradli samo gasilne cevi. Kljub veliki pažnji, ki so jo tako oblasti, kakor gasilci sami po prvih vlomih posvečali temu pojavu, se je posrečilo vlomilcem izvršiti vsega skupaj 8 vlomov, pri katerih so oplenili za 40.000 din cevi. Šele pred nekaj dnevi se je skrivnost teh vlomov razvozljala. Avstrijski orožniki so v okolici Ernovža aretirali potepuha, ki je imel v nahrbtniku dve taki gasilni cevi. Dejal je, da se piše Martin Senčar iz Podvincev pri Ptuju. Priznal je, da sta vlamljala v gasilne domove v Avstriji s tovarniškim delavcem Francem Peršakom iz Maribora ter sta kradla samo gasilne cevi, ki sta jih prodajala raznim gasilnim društvom okrog Maribora. Seveda društva niso vedela, od kod te cevi izvirajo. Včeraj zvečer je dopotovala v Dubrovnik večja skupina bolgarskih književnikov. Dubrovniška društva so jim priredila slovesen sprejem, nakar jim bodo danes razkazali znamenitosti in posebnosti mesta. stezo ter bi s tem bili vsi rešeni neprijetnosti. Bodoča občinska cesta naj bi peljala čez vas po sedanjem privatnem kolovozu, nato pa pod Tepanjskim vrhom do gradu Golič na državno. Torej skoraj tam, kjer se je merilo za napeljavo eleklrovoda od Goliča v Oplotnico. da žc zavzema celo pokrajino. Predstavljali so si gospodje lako, da bodo zgolj z avtomobilsko kolono prepričali ljudi o njih moči in pomenu. Pa sose zmotili. Celo komedijo je naše ljudstvo dobro razumelo. Avtomobilske »koloniste« so ljudje sprejemali tako, kakor sprejema v resnici svoboden in zrel narod, ki ne mara tlačanili nikomur. Med avtomobilsko kolono smo tudi videli krasno limuzino g. Lajovica iz Ljubljane. To je znani gospod brat g. bivšega litijskega župana Lajovica, nekoč ravnatelj zavarovalnice »Triglav«, podružnice v Ljubljani, sedaj ravnatelj »Zedinjene zavarovalnice »Vardar—Triglav—Herceg—Bosna« v Ljubljani. Ta gospod kot ravnatelj »Zedinjene zavarovalnice« pač nima drugega dela, kakor da se meša v politične kupčije in veže svoje ime in svoj položaj s takimi političnimi dogodki, ki jih ljudstvo kot gnusne in neprimerne odklanja. Prepričani smo, da ho ljudstvo enalio odklonilo ludi zavarovalnico, kadar bo g. ravnatelj Lajovic potoval po deželi v njenem imenu in lovil okrog slovenskih ljudi prigarane dinarje za zavod, ki ravnatelja plačuje zato, da spremlja in organizira politična potovanja najbolj nepriljubljene in najnepomembnejše stranke med Slovenci. Zavarovalnica »Zedinjena zavarovalnica Vardar—Triglav— Herceg—Bosna« že doslej ni mogla najti primernih tal med slovenskim narodom, zdaj pa ji bodo zavedni Slovenci seveda še bolj obračali hrbet. Naj zavarovalnica sama potem obračuna s svojim g. Lajovicem, ker ljudstvo s svojo provizijo ne bo vzdrževalo JNS agitatorja. Avtomobilska nezgoda na Ježici Danes proti večeru sc je pod ježenskem klancem tik pred »mostkom« pripetila avtomobilska nezgoda, ki k sreči ni imela večjih posledic. Tovorni avto znanega dirkača inž. Lotza, ki ima v Mariboru zastopstvo avtomobilov in v Ljubljani tudi mehanično delavnico, je ob pol sedmih zvečer vozil skozi Ježico proti Mariboru. Na avtomobilu, ki ga je vodil šofer Horvat Franc, eo peljali motorno kolo s prikolico. Avtomobil je vozil z znatno hitrico po klancu navzdol ter je tik pred »mostkom« prehitel nekoga kolesarja. Istočasno pa je šoferju nenadoma odpovedal volan ter je avtomobil začel vse bolj zavijati na desno. V tem se je pojavil v bližini avtomobila še en kolesar, delavec Rems Franc iz Zagorice v kamniškem okraju. Tega kolesarja jo tovorni avto nevarno oplazil ter mu občutno pokvaril kolo, sam avtomobil pa 6e je zaletel v ka-meniti »mostek«, ki ga je v dolžini 2 metrov povsem razdrl. Ce bi avto vozil še hitreje, bi se bil prav gotovo prekopicnil v jamo, ki je le še dober meter oddaljena od kraja nesreče. Pri tej priliki moramo omeniti skrajno malomarnost onih, ki so odgovorni za celotno ureditev regulacije okrog »mostka«. Dočim je vse ostalo lepo urejeno, ni nikogar, ki bi se pobrigal in nad zbiralno jamo, ki je lepo zbetonirana, zgradil ludi primerno in potrebno ploščo. Današnja nesreča jo pokazala, da je ta jama močno nevarna, zato naj poklicani ne odlašajo več s plbSro. Prihodnja nesreča bo lahko hujša in večja, zato naj tako očitno nevarnost takoj odstranijo! Strela divja kar naprej ~ Celje, 10. junija. V lorek popoldne je treščilo v gospodarsko poslopje, last posestnice Štokovnik Elizabete !z Polž pri Novi cerkvi, pri čemur je to poslopje popolnoma pogorelo. Poslopje je bilo popolnoma leseno, zato je hitro zgorelo, zaradi močnega ognja pa se je vnela tudi stanovanjska hiša, ki jo bila oddaljena od gospodarskega poslopja le kaka štiri metre. Škoda, ki (o ic povzročil požar, znaša okrog 30.000 din in je delno krita z zavarovalnino. Poleg obeh poslopij io zgortio tudi več gospodarskih strojev, vozov in drugih premičnin. V tej hiši ni stanovala lastnica sama, ampak je imela najemnike, in ?icer Kresnila Jože a in njegovo družino, ki sta se nahajala ob času. ko jo treščila strela, v sobi. Cim sta zapazila ogenj, sta začela reševati in klicati sosedo, vendar se veliko m dalo pospraviti iz poslopij, ker jf, požar kmalu upepelij obe' poslopji. Na kraj nesreče je prispela takoj tudi gasilska čela iz Nove cerkve. Literarne nagrade za 1.1937 Ljubljana, 7. junija. Kraljevska banska uprava razpisuje literarno nagrade za izvirna slovenska leposlovna dela, ki bodo izšla v tisku v letu 1987, v skupnem znesku 20.000 Din (dvajset tisoč dinarjev). Nagrade so namenjene pospeševanju izvirne slovenske leposlovne produkcije in se bodo dajale leposlovnim delom v vezani in nevezani besedi, ki bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1997 do 31. marca 1938. V poštev prihajajo samo izvirna dela, ki bodo v tem času natisnjena prvikrat, torej ne prevodi, ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdanih del. Število nagrad bo določilo razsodišče, ki bo sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in iz članov, ki jih bo imenovala kraljevska banska uprava. Pisatelji in pesniki naj vlože dela, e katerimi se potegujejo za nagrado, do 15. marca 1988 pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave, in sicer v petih izvodih. Delo za izseljence po naših šolah L j u b 1 j a n a, 9. junija. Skrb in ljubezen za izseljence je treba vcepiti tudi šolski mladini! Tega sc v izdatni meri zaveda za izselništvo: vidne uspehe izkazujejo n. pr. reli. pr. Nemčija. Tudi pri nas se širi po šolah smisel alna gimnazija v Ptuju, nekatere ljubljanske srednje šole, predvsem pa meščanska šola v Ljutomeru. Tam deluje za naše izseljence, predvsem za njihove otroke zelo agilna učiteljica gdč. šušteršičeva. Vsedelo se vrsi v okviru Podmladka Jadransko straže, ki .je s tem dobil pač najlepši svoj delokrog. Posebnega društva za izselniško in sploh narodnoobrambno vprašanje namreč po šolah nima smisla ustanavljati, ker je društev že itak dovolj. Ljutomerska meščanska šola je lani za božič poslala zbirko knjig, slik, znamk, dalje žare in školjke iz Jadrana šolski mladini v nemški Glad-beck, kjer deluje izvrsten izselniški učitelj Tone Kij bar, in pa v francoski Tucquegnieux, kjer poučuje in vodi mladino učitelj Jankovič. Sedaj je Rafaelova družba za varstvo izseljencev v Ljubljani prejeln iz Ljutomera novo veliko pošiljko: okrog 100 knjig oziroma revij, 2 žari s slovensko prstjo iz vseh krajev, odkoder hodijo učenci na tukajšnjo meščansko šolo, dva albuma z razglednicami, 1 zvezek s spisi o življenju o domovini, t zbirko znamk in 1 zavitek znamk. Vse je okusno zavito in zvezano s slovenskimi trakovi. Kulturni koledar Urban Zarnik 11. junija 1844 je umrl v Blatogradu nad Vrbskim jezerom pesnik in jezikoslovec Zarnik Urban. Rodil sc jo 11. maja 1784 na Poloku v Ziljski dolini. Gimnazijo je dovršil v Celovcu. Bogoslovje pa je študiral nekaj časa v Celovcu, nekaj časa pa v Gradcu. Zarnik je delal z vso ljubeznijo na verskem, umskem in gospodarskem prebujenju slovenskega ljudstva. Na njegov razvoj sta vplivala predvsem Vodnik in Kopitar s svojim delom za slovensko književnost. V letih 1811—15 je objavil v »Carin-thiji« 7 originalnih pesmi in 3 prevode. Priredil je tudi knjižico, ki je bila namenjena kot šolsko darilo za'slovenske otroke: Zber lepih ukov za slov. mladino 1814. To je prva slovenska knjiga, v kateri se nahajajo tudi prevodi iz slovanske književnosti (Rajič). Napisal je tudi Sadje-Reja (1817). Veliko zaslug ima tudi pri nabiranju na- i rodnega blaga in gradiva za slovensko zgodovino. Znamenita jo tudi njegova študija: Andeukungen iiber Karntons Germanisiorung 1826 v Carinthiji. Pisal je zgodovinske razprave, zbiral material za etnološki slovar in proučeval slovenske dialekte (Obraz slovenskega narečja u Koruškoj v Kolu«). Prvi je med Slovenci, ki je začel dosledno ludi v nemščini uporabljati izraz slovenski, slo-Nvenisch proti tedanjemu \vindisch in krainerisch. Ljubljana bo gradila otroška zavetišča Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 11. junija: Barbara. Sobota, 12. junija: Ivan F. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma-riijn trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Drama: Zaprto Opeva: Zaprlo: Kino Union: Nezaželjeni sin. Kino Sloga: Princesa Casaba. Kino Matica: Predstavi zaradi koncerta odpadeta. * K I N TEI. 27-30 SLOGA Franc Lederer ln Frančiška Dee v zabavnem Ulmu Princesa Casaba TEI. 21-24 MATICA Predstavi radi koncerta odpadeta UNION H«,rry Baur in Robert Ijnen v v . ' litem flimu po romanu Julosa Renarda Nezaželjeni sin Na)nove]61 žurnall: Svetovna pariška razstava l.t. d., 1. t.d. Predstave danes ob 19-15 ln 21-15 uri Vsem pevcem iz Ljubljane in okolice! Narodni odbor za organizacijo pogreba akade-mika-niučenika Dolinarja lludolfa vabi vse pevce ix Ljubljane in okolice, da se zaradi pogreba udeležijo pevsko vajo, ki bo danes, dne 11. junija ob pol 5. popoldno v lokalu pevskega društva »Ljubljana« — Beethovnova ulica št. 7 (stara gimnazija). Pridite vsi, da dostojno počastimo spomin mučenika ia slovenske svetinje. — Narodni odbor. Zahvala. Poleg že objavljenih darovalcov so darovali za ameriške Slovence še naslednji: Drž. zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani 10 izvodov knjig, društvo Dom kraljice Marije 100 izvodov, dr. Bož. Dragaš v Ljubljani 10 izvodov in založba »Modra ptica« 78 izvodov. Kraljevska banska uprava 6e vsem darovalcem v imenu naših izseljencev toplo zahvaljuje. Ban: dr. Natlačen. Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi ▼ nedeljo, dne 13. t. m. izlet k ponorom Unca pri Planini. Člani in prijatelji društva se vabijo na sestanek v soboto, dne 12. t. m. ob 18. v mineraloški predavalnici univerze, da se dogovorijo glede izleta. Pri tem sestanku l>o proicirala univ. lektorica ga. F. C. Copeland 100 krasnih barvanih diapozitivov planinske flore. Društvo »Naša skrinja« priredi v nedeljo dopoldne na velesejmu revijo dečev in Janezov. Slovenske narodne poje koncertni tenor S. Suh-man, spremlja ga najmanjši harmonikar. III. No. 3867/1. Okrožnica V smislu banove naredbe o zatiranju kaparja San Jose od 25. aprila 1936, Služb, list št. 290/43, se bo tudi letos izvršil fitopatološki pregled vseh drcvesnic in 'vrtnarij v dravski banovini, ki se ba-vijo z vzgajanjem in razpečevanjem sadnih sadik in okrasnih rastlin. Zato se pozivajo vsi lastniki in zakupniki drevesnic in vrtnarij, da prijavijo za pregled do 25. junija t. 1. svojo drevesnice in vrtnarije Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani ter istotja pošljejo do 25. junija znesek za stroške pregloda. Prošnja za pregled mora biti kolkovana z 10 din. Priložili pa je še državni kolek 20 din za_ potrdilo pregleda. Znesek za slroške pregleda znaša do 1 ha površine 80 din, za vsak nadaljnji načet ha pa prav tako 80 din. Opozarjamo, da je gornji znesek preračunati za pravočasno prijavljene drevesnico in vrtnarije, ki bodo pregledane v skupinah, da bodo stroški čim manjši. Prepozno prijavljene drevesnice in vrtnarije bodo morale nositi same vse stroške pregleda, ki bodo mnogo višji od gornje pristojbine. Drevesničarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva lahko vloži skupno prijavo za vse svoje člane, stroške pregleda pa plača vsak član za svojo drevesnico posebej. Pregled šolskih drevesnic se 1)0 vršil v smi- • slu odredbe gosp. ministra za kmetijstvo, od dne , 17. maja 1937, br. 20810/11, na državne stroške. : Ljubljana, 10. junija 1937. Kr. banska uprava dravske banovine. ! Ban: dr. Natlačen, * Ljubljana, 11. junija. Moderno mestno življenje, čigar poglavitna vsebina je neprestana borba za obstanek, predvsem v revnejših slojih, je že skoraj povsem ubilo družino. V mnogih, zlasti delavskih družinah sta cesto prisiljena oče in mati, da si iščeta zaslužka izven domače strehe in prepuščata otroke samim sebi, često brez vsakega nadzorstva. Tako so troci nujno prepuščeni ulici in vsem njenim slabim vplivom. Jasno je, da iz takih otrok ne morejo zrasti dobro vzgojeni ljudje, saj često sploh nimajo nikake vzgoje. Izkušnja dokazuje, da rastejo taki ljude v mnogih primerih v delomržneže in postopače, čestokrat pa celo v poklicne zločince. Med navažnejše naloge občine spada tedaj skrb za tako zanemarjeno mladino, da se čim bolj preprečijo pogubni vplivi ulice in slabe družbe ter se manjkajoča domača vzgoja nadomesti s skrbno in krščansko vzgojo v dečjih zavetiščih. Vsa moderna mesta grade otroška zavetišča, kjer lahko prežive otroci svoj prosti dnevni čas pod vestnim in skrbnim vodstvom dobrih vzgojiteljev. Tudi Ljubljana noče zaostajati v tej vrsti socialnega skrbstva za drugimi kulturnimi mesti. V letošnjem socialnem proračunu je posvetila lepe vsote v ta namen in bo deloma sama gradila otroška zavetišča, deloma pa podprla privatna dobrodelna društva, ki bodo zgradila nova ali razširila že obstoječa zavetišča. Sedanja zasilna zavetišča, ki jih oskrbuje mestni socialni urad, nikakor niso zadovoljiva in 60 itak le začasna, dokler se no osnujejo in zgrade modernejša dnevna zavetišča. Eno najlepših in najmodernejših dnevnih zavetišč v Ljubljani bo brez dvoma veliko trnovsko zavetišče, ki ga prično graditi že letos. V letošnjem proračunu je določena za to gradnjo polmilijonska vsota. Če prištejemo k temu še prihranek na stvarnih izdatkih mestnega socialnega urada od lanskega leta, ki znaša okrog 400.000 din, bo dobilo to zavetišče letos skoraj 1 milijon dinarjev za gradnjo. Celotni stroški te zgradbe in njene opreme pa so preračunani na okroglo 3 milijone dinarjev. Zavetišče se bo gradilo v etapah. Do letošnje zime bo zgrajen prvi del zavetišča in to v surovem stanju; na prihodnje poletje ali jesen pa bo ta prvi del že opremljen, tako da bo lahko sprejel že do 150 šoloobveznih otrok ter 80 otrok iz predšolske dobe v svoje zavetje. V nadaljnjih etapah bodo zgrajeni še ostali deli zavetišča, tako oddelek za celodnevno zavetišče in oddelek za dojenčke. V celodnevnem zavetišču bodo lahko dobili zavetje in oskrbo otroci, katerih starši bodo iz katerihkoli vzrokov, n. pr. bolezni in podobno, začasno odsotni. Vsak oddelek bo imel svojo rajalnico na prostem, poleg tega pa še pokrit prostor za gibanje na zraku. Zavetišče ne bo urejno luksuzno, pač pa tako, da bo ustrezalo vsem modernim higijenskim načelom; vsak oddelek bo imel svojo umivalnico, poleg tega pa vsi veliko skupno centralno kopalnico. Tudi kuhinja bo za vse oddelke skupna. Vsi oddelki bodo sicer ločeni (vsaka zgradba zase), vendar pa med seboj zvezani s pokiritimi hodniki. Poleg spalnic, učilnic, igralnic itd. bodo urejena stanovanja za nadzorno in strežno osebje ter stanovanje za duhovnika. Trnovsko zavetišče bo mestna občina gradila 6ama. Sčasoma bo zgradila še več takih zavetišč tudi v drugih delih mesta. Letos pa bo poleg stroškov za gradnjo trnovskega zavetišča prispevala še k razširitvi, ureditvi in gradnji privatnih zavetišč. V mestnem socialnem proračunu najdemo sledeče vsote: za razširitev otroškega zavetišča na Viču 50.000 din, za podporo Vincencijevi konferenci k gradnji dnevnega zavetišča v Zeleni jami 50.000 dinarjev, za zavetišča v Mostah je določenih 30.000 dinarjev; z rezervirano vsoto iz lanskega leta 50 tisoč dinarjev bo dobilo to zavetišče za svojo ureditev in opremo tedaj skupno 80.000 din. Poleg imenovanih podpor pa dobi še Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic 25.000 din kot prispevek h gradnji mladinskega doma pod Martuljkom. Tu bo osnovana takozvana gozdna šola in bo imela celo preko zime svojega slalnega učitelja, da bodo tako otroci, ki so slabotnega zdravja, mogli vse lelo uživati čisti gorski zrak. V vsa omenjena zavetišča in v mladinski dom pod Martuljkom bo pošiljal otroke tudi mestni socialni urad iz področja svojega socialnega skrbstva. Če prištojemo k vsem lem zneskom Se zneske za vzdrževanje že obstoječih dnevnih zavetišč pri Sv. Florijanu (121.520 din), na Taboru (59.200 din), v Spodnji šiški (67.550 din), za Bežigradom (40.000 dinarjev),, dalje podporo dobrodelnim društvom, ki se pečajo z mladinskim skrbstvom, podpore šolskim kuhinjam, stroške za otroška igrišča, počitniške kolonije in podpore revnim dijakom, znese to skupno milijonske vsote in moremo po pravici reči, da za mladinsko skrbstvo v Ljubljani še nikoli ni bilo tako poskrbljeno. Sedanji mestni upravi je za to treba priznati, da ima resno in pravo razumevanje za reševanje sodobnih mestnih socialnih vprašanj. Kapital, naložen v vzgojo mladine, je najbolje naložen kapital, ki se bo nekoč sijajno obrestoval — v dobro vzgojeni mladini. Dobro vzgojena mladina pa je bodočnost naroda. Regulacija hudournikov obvarovala Polhovgradec pred katastrofo Polhovgradec, 11. junija. Prav zadnje veliko neurje je jasno pokazalo, kakor velikanske koristi so ureditve gorskih' potokov, ki se ob nalivih spremene v besneče hudournike. Regulaciji hudournikov pa posveča zato banska uprava največjo pozornost, izvršujoč vsa zadevna dela po točnih načrtih in sistematično. Silovito neurje, ki je v ponedeljek doletelo Polhovgradec in okolico, bi bilo letos po svoji moči morebiti še hujše in katastrofalnejše, kakor ono iz leta 1924 in 1926, ko ne bi bila v glavnem izvršena velika regulacijska dela potokov, kakor n. pr. Mačkov in Žirovnikov potok, Belca itd. Skoraj nad tri ure trajajoči naliv sam ni napravil toliko škode, kakor pa usodna toča. Vodne množine z Grmade in Sv. Katarine so drvele morebiti v večjih množinah, kakor pa pri prejšnjih velikih katastrofah. Razne naprave, pregrade pri hudournikih pa so preprečile, da niso mogle te divje sile vršiti svoje uničevalno delo. Hudourniki so se drugače sijajno obnesli. Razne naprave eo rešile te kraje pred devastacijo, ki bi bila mogoče občutnejša in obsežnejša kakor leta 1924. Teh krajev pa ni mogel nihče obvarovati pred točo, ki je na mnogih mestih napravila ogromno škodo na raznih kulturah, na njivah in travnikih. Res je, da 60 vode razširile na nekaterih mestih bregove, da so zasule ali odnesle gorske poti, da so odnesle lesen most, to zato, ker zagradba hudournikov na dotičnih mestih še ni bila popolnoma izvršena in ni toliko naprodovala, da bi bili ti kraji zavarovani. Kjer so bila vsa projektirana zavarovanja izvršena, so bili kmetje povsem obvarovani pred katastrofo. Na hudourniških delih je drugače škoda neznatna. Za vsa ta dela je bilo doslej izdano 2 milijona dinarjev, škoda pa jo cenjena na približno 20.000 Din. Ko ne bi bila izvršena regulacijska dela, bi najbrž mnogim kmetom, zlasti hribovcem, ki so veliki siromaki, voda odnesla na mnogih krajih domove in gospodarska poslopja in bi jim še v večjem obsegu trgala, odnosno odnašala rodovitno zemljo. Škoda je mnogim uničila posevke. Uničila jim je krompir, fižol, koruzo in plenico. Zanimivo pa je, da je toča na eni njivi popolnoma pokončala vse, sosednja njiva pa je ostala nedotaknjena in tam vse bujno raste. Poljedelsko škodo je občinska komisija do včeraj cenila po raznih krajih na 350 tisoč dinarjev. Nekaterim kmetom je toča uničila vse, da so ostali siromaki. Banska uprava naj si je v svesti, da je treba od pomoči tem krajem, ki se nanjo obračajo s prošnjo, da nesrečnim kmetom pomaga in da pospeši še z večjo naglico začrtana regulacijska dela. Od tu in tam Mariborčan Rozman Štefan zmagovalec na progi Nis: Sofija Ljubljana, 11. jun. Včeraj ob 10 dopoldne so startali v Nišu k zadnjemu delu etapne vožnje Niš-Sofija 154 km. Kolesarska dirka, ki jo je organiziralo belgrajsko »Vreme« je vsak dan epostajala zanimivejša. V borbi med jugoslovanskimi in bolgarskimi dirkači, so pokazali Bolgari svojo visoko 6topnjo kolesarskega športa. Za tretji del vožnje je vladalo zlasti v^ Sofiji velikansko zanimanje. Dirkači so privozili v Sofijo okoli 4 popoldne in so vozili po treh največjih sofijskih cestah, spremljani od navdušenega občinstva, ki je stalo ob cesti. Zmago v zadnji etapi si je priboril Mariborčan Štefan Rozman, ki je v sijajnem potegljaju pastil za seboj vse ostale dirkače. Zmaga Mariborčana Ražmana je malo presenetila, ker so vsi računali, da bo v Sofiji zmagal Bolgar. S svojo zmago je Rozman dokazal visoko stopnjo našega kolesarskega športa, in mirno lahki trdimo, da bi ta etapna vožnja Belgrad-Sofija brez udeležbe naših slovenskih dirkačev bila popolnoma nezanimiva in da bi vse zmage mirno odnesli Bolgari. Rezultati Niš s Sofija. 1. Rozman Štefan (Maribor) 6:20,22!^, 2. Pro-sinek Avgust (Zagreb) 6:20,22'/.v Za njim nekaj Bolgarov, sedmo mesto je zopet zasedel Ljubljančan Gartner. V celotni klasifikaciji je zmagala bolgarska skupina, ki je porabila za 416.5 km dolgo pot Bel-grad:Sofija 65 ur, 51 minut in 18 sekund. S to zmago si je priborila srebrni pokal ministra za telesno vzgojo g. dr. Rogiča. Jugoslovanska skupina je zaostala samo za 4 minute. JUGOSLAVIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA Danes popoldne ob 3 se začne na igriščih ČTTK borba za Davisov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Po današnjem programu nastopila Punčec proti Mencelu in Palada proti Heclitu v single igri. Istočasno se sestaneta v Berlinu Nemčija in Belgija. Zmagovalca v Pragi in v Berlinu prideta v finale za Davisov pokal v evropskem pasu. CONCORDIA V TRSTU Mesto lahkoatletskega dvoboja med Italijo in Jugoslavijo, ki bi se moral vršiti v teh dneh in katerega je naša lahkoatletska zveza zaradi pomanjkanja sredstev in razmeroma slabe forme tekmovalcev morala odpovedati, odpotuje danes v Trst skupina zagrebških lalikoatlelov. Priliko je namreč izrabila zagrebška Concordia, ki pošlje danes v Trst okoli 20 svojih atletov, ki bodo nastopili v Trstu proti Giovinezzi. Zagrebški lahko-atleti se pripeljejo danes popoldne v Ljubljano, odkoder bodo odpotovali z avtobusom v Trst. JUGOSLAVIJA : AMBROSIANA 4:1 (2:1) yčeraj popoldne je nastopil milanski nogometni klub Ambrosiana proti SK Jugoslaviji v Belgradu. Zanimanje za nastop italijanskega moštva je bilo veliko in se je na igrišču kljub delovnemu dnevu nabralo preko 5000 gledalcev. Zmaga našega moštva v tako veliki meri je presenetila. Belgrad - Zagreb - Lfubljana Te dni raznašajo naši agilni lahkoatleti po športni Ljubljani vstopnice za veliki tromatch med vodilnimi jugoslovanskimi mesti. Prireditev ie zamišljena re grandiozno. V okviru tega tromatcha se vrše dvomatchi, in sicer: Belgrad : Ljubljana, Zagreb : Belgrad, Ljubljana : Zagreb. Stroški so za naše razmere ogromni: nad 50.000 dinarjev. Pokrovitelj prireditve je Nj. Vel. kralj Peter II., ki je že daroval krasno prehodno darilo. Častni predsedniki pa so: minister vojske armijski general Marič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič, ban dr. Natlačen, komandant divizije general Tonič in župan dr. Adlešič. Merodajni faktorji so sicer že obljubili svojo podporo in to ministrstvo za telesno vzgojo, banovina ter mestna občina ljubljanska, toda kljub temu so stroški tako veliki, da jih prireditelj v svojem idealnem stremljenju za propagando lahke atletike ne bo mogel kriti, ako mu vsa javnost ne priskoči na pomoč s pridnim poseganjem po vstopnicah in z obilnim obiskom na tekmovanju samem. Ker je troboj velikega pomena za razvoj te lepo šporlne panoge, ne sme biti športnika, ki ga ne bi šel gledat. ] IUG „Slovenski dom" se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kjer se sprejemajo tudi oglasi za naš dnevnik Zagrebška sekcija Združenja inženjerjev in arhitektov je zapretila, da bo izstopila iz tovrstno osrednje organizcije v Belgradu, če se to osrednje združenje ne spremeni v Zvezo inženjerjev in arhitektov. Ta Zveza naj bi temeljila na enakosti in svobodi vseh članov in naj ne bi bila več, kakor je po mnenju vodstva zagrebške sekcije, neka prisiljena organizacija predpostavljenih in podrejenih. Belgrajsko osrednje združenje je mnenja, da do te spremembe ne more priti vse do tedaj, dokler se tudi vso ostale sekciie tega Združenja ne izrečejo za reformo. To bi se reklo, da bo pri starem ostalo vse dotlej, dokler no bo pripravljena za kakšno spremembo tudi belgrajska sekcija. Kakor pravijo, je belgrajska Sekcija celo pripravljena, da zagrebško sekcijo sama izključi, če bi le hotela ustvarjati v tej skupni organizaciji kakšno nerazpoložen je proti osrednji organizaciji. »Tega se hrvatski inženjerji in arhitekti tudi ne boje, kar priča dejstvo, da so prijavili žo sedaj svoj izstop, če v Belgradu ne bodo upoštevali njihovih žalitev. Praznik Sv. Rešnjega Telesa, ali, kakor ga Srbi imenujejo Spasovo, so praznovali včeraj v Belgradu. Ta dan je obenem tudi slava mesta Bel-grada. Po mestu se je razvila veličastna procesija, v kateri je šlo poleg velike množice ljudstva okoli 80 duhovnikov. Ob lej priliki je tam običaj, da mečejo skozi okna na udeležence procesijo žilo iz rešela. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je že deset dni bolan na pljučih. Neprestano se mude pri njem najl>o)jši zagrebški zdravniki, ki so jim je zadnje tri dni posrečilo, da so izdatno izboljšali nadškofovo zdravstveno stanje. Kakor pravi poročilo teh zdravnikov, je sedaj njegovo stanje že prav zadovoljivo in ne obstoji nikaka nevarnost, da bi nastopile kakšne nove komplikacije. _ Slavni italijanski operni pevec, tenorist So-lari, je letos spet obiskal Zagreb. Pride skoro vsako sezono enkrat ali dvakrat, in takrat je vselej operno gledališče nabito polno. Sploh tega pevca v Zagrebu že dobro poznajo po njegovem mehkem južnaškem tenorju. Solari je znan po svojem glasu tudi že po vsej Evropi. Nekateri pa pravijo, da ga v Zagreb vse bolj vleče »veliki ljubavni roman«, to se pravi njegovo srce. O naših tenoristih se je Solari še dosti pohvalno izrazil, samo to je menil, da jim zelo manjka še šolanja, če hočejo postati to, kar bi po svojih glasovnih sposobnostih lahko poslali. Ta italijanski pevec je bil celo pripravljen, da orlpre v Zagrebu poseben tečaj, v katerem bi jugoslovanskim pevcem pokazal |>o svojih izkušnjah, kako je treba vzgajati glas. V jeseni se bo Solari vrnil v Zagreb, kak mesec dni pa namerava sedaj poleti preživeti v naši Kranjski gori na letovanju. Tihotapstvo je včasih res precej donosen posel, golovo pa je, da je vselej tudi zelo tvegan, lo dokazuje primer zadnjih dni iz Prekmurja. Tam so finančni organi prijeli dve sumljivi osebi. Ko so pri njih napravili splošno preiskavo, so našli nn njihovih stanovanjih velike množine tihotapske robe. Neki Lončar, ki je bil aretiran, je dejal, da je s tihotapstvom zapravil že vse svoje premoženje. Nekoč je imel prav lepo posestvo-Ker pa je bil zaradi tihotapstva že večkrat obsojen na večjo denarno kazen, je počasi začel prodajati kos za kosom svoje zemlje, in je tako sedaj ob vse. Sedaj mu je seveda žal, pa je žo prepozno. Medbalkauske avtomobilske tekme se začno danes zjutraj ob 8.40, ko bodo iz Osijeka odhiteli na svojo tekmovalno progo proti Atenam tekmovalci iz osiješke skupine. Mod temi tekmovalci, ki bodo startali v Osijeku, sta tudi dva Jugoslovana, in sicer inž. Rukavina in Radovan Savalič, oba iz Belgrada. Start za te mednarodne avtomobilske tekme je na Ireh krajih: V Osijeku, v Brašovi in v Carigradu. Vsi ti trijs kraji so enako oddaljeni od Aten, kjer bo skupni cilj za vse tri proge. Med tekmovalci je tudi neka ženska in lo Lucija Pappos, ki bo vozila po tekmovalni progi z avtomobilom znamke Ford. Zdi se že sedaj, da najbrž ne bo dosegla najboljšega uspeha. Konferenca predstavnikov Obrtnih zbornic je bila včeraj v Banja luki zaključena. Zborovalci so izdelali tudi posebno resolucijo, ki jo bodo poslali na merodajna mesla. Po številnih referatih so biil sprejeti tudi predlogi za revizijo pravilnika o polaganju mojstrskih izpitov iz obrtne stroke, s katero se v veliki večini bavijo ženske. Predlogi zahtevajo, da osebe, ki polagajo te mojstrske izpite, morejo opravljati obrtniški posel le v krajih, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev. Prihodnja konferenca bo meseca novembra v Belaradu. Žive volkove je pripeljal na trg v VareS-Maj-dan neki kmet iz tamkajšnje okolice. Planina Z\ezda slovi po številnih tropah volkov., ki pokoljejo okoliškim kmetom nemalo ovac. Zato se je v teh krajih že skoro vsako leto organiziral večji lov na volkove, ki pa v večji meri prav za prav še ni nikdar uspel. Letos pa jo imel nek kmet čudno srečo. Ko se je mudil na planini, je skrivaj opazil, kako je volkulja ravno zapustila svoje skrivališče. Kmet je o njej zaslutil, da ima v tem času mladiče. Zato je sklenil, da počaka, da se volkulja odstrani, pa da nato pregleda, če je bila njegova slutnja upravičena. Res je našel v skrivališču osem mladičev, jih hitro pobral in komaj še z njimi pobegnil na konju, kajti volkulja se je že vračala. Te volčiče je takoj drugi dan prinesel v Vareš—Majdan na trg naprodaj. Prodajal jih je po 50 din. Snimanje prvega tonfilina iz Sarajeva in njegove okolice je bilo te dni končano. Vsa ta dela je opravil neki sarajevski fotoreporter. Ko bodo dovršena še oslala dela pri tem filmu, ga bodo poslali v inozemstvo razvijat. Posneli pa bodo nekoliko pozneje še dva krajša filma, ki bosta bolj propagandnega značaja. Iz stare granate jo hotel odstraniti vžigalno kapico neki delavec iz rtoior;a, pri tem pa je bil toliko nevešč tega posla, da mu je granata v rokah eksplodirala. Delavec je biil na mestu mrtev, z njim vred pa tudi še nek njegov tovariš, ki je bil tedaj v bližini. Poleg tega sta bila še dva druga delavca težko ranjena. Granata jo bila stara in je najbrž ostala na tem kraju še iz časa svetovne vojne. Veliki železni most če* Savo so včeraj premaknili v Zagrebu. Most je , težak 800 ton. Premaknili so ga v eni uri za deset metrov, čeprav je bilo pri tem delu zaposlenih le 16 delavcev. Most so prestavili zaradi tega, ker bodo na njegovem mestu zgradili nove podpornike, nn katere ga bodo potem spet postavili nazaj. Tovarna za predelovanje konoplje je do tal pogorela predsinočnim v Osijeku. V njej je bilo zaposlenih stalno okoli sto delavcev. Ogenj je izbruhnil iz še neznanega vzroka. Verjetno je, da se je konoplja vnela ob preveč razgretih ležajih l>ri stroju. Škodo cenijo na milijon dinarjev, ravno za toliko pa je biia tovarna zavarovan" Sovjetska Rusija v sovjetskih očeh Zopet so poruiili staro cerkveno znamenitost velik« zgodovinske važnosti. To pot so se spravili nad samostan Vidubico v Kijevu iz leta 1070. Kraj, kjer je samostan stal, so preorali ter ga ga bodo spremenili v botanični vrt. Potem mislijo podreti tudi samostan sv. Jona. »Stanovanjske bile, zgrajene leta 1930. in 1931., fco ž« v zelo slabem stanju. V kleteh je namreč polno vode, ki leze skozi zid vse do prvega nadstropja, izpodjeda zid in tako uničuje hiše. Tudi obolenja radi vlažnih stanovanj niso nobena redkost.« * f »Strojne pralnice perila zelo slabo opravljajo •voj posel, zoper kar se ljudje pogosto pritožujejo. Velik del perila pa se v pralnicah izgubi ali ga pokradejo.« * (I) Najboljše spričevalo za razmer«, kakršne vladajo v Sovjetski Rusiji, so drobne vesti o življenju ruskih mest in krajev ter različnih krajih bolj ali manj uradnih ustanov, ki naj služijo blagru v boljševiškem raju. V naslednjem prinašamo nekaj takih vesti, prevedenih iz moskovskih »Izvesti)«, »Pravde« in drugih listov. »Mesto Tula ima 300.000 prebivalcev in samo 3 kopalnice. Tako morajo včasih ljudje v najslabšem vremenu čakati po 2 do 3 ure, da pridejo na vrsto. Hiše, kjer so postavljene javne kopalnice, so zelo majave; še pred kratkim se je prav pred blagajno zrušil zid. Notranjščina je največkrat polna nesnage.« * Sovjetske bolniinice. »V bolnišnici Lebjašje se zelo malo brigajo za bolnike. V kuhinji je velika nesnaga in nered. — Obednica je majhna in ozka, tako da j6 za vsako mizo 8 oseb namesto 6. Čakati pa je treba 20 do 25 minut, predno jedila postavijo na mizo V svojih skladiščili za prehrano nimajo skoro ničesar razen prahu in pajčevine.« « • »Prsti Moskve a« skrajnem Vzhoda« je naslov tretjega zvezka »Spisa o vzhodnem vprašanju in boljševizmu«, kjer pisec S. L. Medelhamer, ki je preživel pet let in pol v Sovjetski Uniji in 14 let v vzhodni Aziji, poroča o rovarjenju kominterne na Kitajskem. Knjiga je velike dokazilne važnosti za proučevanje komunizma kot sovražnika vsega človeštva. . * »V oblasti Murmansk izhaja 7 časopisov, ki po vsebini niso mnogo vredni ter v njih kar mrgoli Letošnje poletno vreme Menda ei nihče bolj ne želi, da bi vedel, kak-Sno bo vreme v poletnih mesecih, kakor uradniki po mestih. Saj je to ?a«, ko večina njih odide na letni dopust, ki ga hoče vsaj tako preživeti, kakor ti ga je zamislila. Ze dolgo prej, preden ei upajo odločiti ee za dopust, zasledujejo razne vremenske napovedi in v trenutku, ki se jim zdi še najbolj zanesljiv in ko vse kaže, da jim tega edinega od-aiba ne bo motilo slabo vreme, »e odločijo iti ven z vročega in prašnega mestnega tlaka. Ker pa za daljšo dobo vsa naša vremenska poročila težko kdaj drže, je marsikdo v najlepših poletnih mesecih, ki ei jih je določil za dopust, tudi bridko presenečen. Za letos so vremonoslovci prepričani, da bo v juliju in avgustu vreme nekako takole: Vladala bo na splošno nenavadno huda vročina, ki bo povzročila po poljih precejšnjo sušo. Vmes 6e bodo v daljših presledkih vrstile silovite nevihte in zato obstoji velika nevarnost tudi pred točo. Te nevihte bodo imele za posledico, da bo temperatura silno padla. Nevihte pa bodo strogo krajevnega značaja in se tako lahko zgodi, da nekateri kraji oba ta dva meseca sploh ne bodo imeli prav nič dežja. Tudi v septembru bo še precej lepo, čeprav ne več tako stalno. Deževni dnevi bodo že bolj pogosti in tedaj ne bo samo trenutnih neviht, pač pa je verjetno, da bo padal dež tudi po nekaj dni skupaj. Bo pa septembra meseca zelo vetrovno, proti koncu pa že neverjetno hladno. Za posebno kritične smatrajo vremenoslovci v letošnjem poletju te-le dni, če začnemu že kar sredi junija: 15., 22., 24. in 30. junij, dalje 6., 8., 12., 23., in 27. julij, v avgusta pa 2., 6., 9., 16. in 22. dan. Za te dni napovedujejo večje nevihte in celo nov sneg po hribih. Te slutnje pa veljajo še v večji meri za izvenevropske dežele. Posebno pravijo, da ne bo prizanešeno Angliji in to že 6edaj v drugi polovici junija. pravopisnih napak. List »Stahanovec« je pravo gnezdo nepismenosti, s čemer silno škoduje rus-skemu jeziku.« Tako se pritožuje »Leningradskaja Pravda« 6. maja t. 1. * Ruske Sole. — »Absolventi tukajevske šole poznajo ruski jezik samo v toliko, kolikor so se ga naučili v prvih dveh ali treh razredih. Neki Bine-feld, jezikovni učitelj, ruskega jezika sploh ne pozna, pa vendar uči druge« (Sovjetskaja Sibir, 26. aprila t. 1.). . Prenehanje dela radi pritrgavanja plače. Iz Sretenska poročajo, da so člani, delavci in tehniško osobje Jarkovske raziskovalne skupine v Trans-bajkaliji prenehali delati, ker že več kot štiri mesece niso dobili nobene plače. Prisiljeni so prodajati svoje pohištvo, orodje in vse, kar je sploh kaj vredno, da se vsaj za silo prežive. (Izvcstja, 11. aprila t. 1.) Umetno nadomestilo za črevesje V moravskem mestu Olomucu živi zdravnik, ki je po svojih zadnjih drznih operacijah zaBlovel daleč po svetu. To je zdravnik dr. Podlaha, primarij olomuške bolnišnice. Tja so pred dnevi pripeljali nekega pekovskega pomočnika, ki je v samomorilnem namenu izpil kislino, katera mu je na več mestih razjedla črevesje. Zdravnik dr. Podlaha ga je operiral na ta način, da mu je del tankega črevesja nadomestil z umetnim. To je že njegova četrta tovrstna operacija, ki se mu je popolnoma posrečila. Olimpijski zmagovalec v skoku ob palici Earl Meadows, ki je zdaj svoj rekord popravil s skokom 4.54 m visoko. Ljubljanski velesejem Senzacija, kot je Ljubljana doslej še ni videla V dneh od 2. do 4. julija bo v Ljubljani prvič odkar obstoji naša država lahkoatletski tromatch Belgrad—Zagreb—Ljubljana. Belgrad nastopi z atleti svojega področja, to je iz Vardarske, Moravske, Donavske, Drinske (do Save in Drine) banovine ter seveda Belgrada, Zagreb z atleti iz Zagreba, Vrbaske, Primorske, Žetske, Savske in Drinske (zahodni del pod Savo in Drino), Ljubljana pa z atleti svojega malega področja, dravske banovine. V zadnjih letih je lahka atletika v Ju- goslaviji mnogo napredovala, na jugu prav tako kakor pri nas. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov je angažirala trenerja Ottona Kleina, ki je bil v svoji štirinajstletni praksi športni učitelj v velikih mestih, Stuttgartu, Bonnu, Gradcu, na Dunaju in zdaj pri nas. Rezultati njegovega dela so bodo videli prav razločno morda šele 1. 1939., opažajo pa se že zdaj. Slovenski lahkoatleti letos v začetku sezone dosegajo rezultate, kakršne so prej sredi in na koncu letnega dela. Prireditev je zamišljena za naše razmere kar drzno širokopotezno. Vse tri reprezentance bodo postavile na štart po 40 atletov; to bo doslej največja interno državna lahkoatletska prireditev pri nas do danes. Ze danes vlada za ta boj izreden interea. Programi Radio Ljubljana Petek, 11. junija: 11 Šolska nra: Po našem Pohorju (g. Ludvik Zorzut) — 12 Po naših logih in gajih (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert baletne godbo (plošče) — M Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. nra — 19.50 Zanimivosti — 20 Smetana: Prodana nevesta, nvert. (plošče) — 20.10 Zenska ura: Polnovredna hrana in zdravje (ga. Štefanija Grudnova) — 20.30 Zdravice In napitnice. Sodoiuje pevski kvartet, harmonika in kitara — 21.15 VI. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 22 fasv vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. — Koneo ob 23. uri. Drugi programi Petek, 11. junija: Belgrad-Zagreb: 20 Zbor — 20.30 Koncert Hrv. glasbenega društva — Dunaj: 19.25 Kabaret — 20.20 Igra «Tri večere v Sibiriji« — 22.20 Simfonični orkester — Trtt-Milan: 17.15 Pianino — 21 Opera