IZDAJA Cp~nOWfl^fflTlSRi • UREJUJ K; UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-NIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV.---1 KRANJ, SOBOTA, 8. DECEMBRA 1962 ST. 141 CIALISTICNE ▲ OVNEGA LJUDSTVA ZA IZHAJA OD OKTOPH A 1017 KOT TEDNIK - OD t.JANUARJA 19S6 KOT POLTEDNIK - OD 1. JA-' NUAR.IA, 11)60 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Sprejeta varianta: triglavske žičnice Pogumna zamisel o žičnici s Krmarice na Apnenico V jeseniški Železarni žc nekaj časa urejujejo zadevo glede neprijetnega prahu, ki prihaja Iz dimnikov. Jeseničani pa lahko upajo, da bodo kmalu ostali brez dosedanjih neprijetnosti Četrti dan obiska predsednika Tita v Sovjetski zvezi Predsednik Tito, njegova sopro-ta. in spremstvo so minuli torek prispeli v Moskvo. Na kijcvski železniški postaji jih je prisrčno popravil sovjetski premier Ilruščcv »a drugi visoki predstavniki so v je t-»ke oblasti. V pozdravnem nagovoru ob tej priložnosti se jc naš predsednik zahvalil za povabilo v f.°Tielsko zvezo in izrazil zadovoljstvo, da sc mu je ponovno ponudila prij0*nOst da se pomudi v Sovjetski zvezi. Med drugim je dejal: -Čeprav je namen našega obiska oddih, je samo po sebi razumljivo, da bomo z velikim zadovoljstvom Izmenjali stališča o raznih vprašanjih mednarodnega življenja, tako pa tudi o vprašanjih, ki zadevajo naši državi. Odnosi med našima državama so v zadnjih letih poslali dobri. Drugače tudi ne more biti, saj to želijo narodi obeh dežel, a mi - voditelji — smn dolžni, da ugodimo tel jam narodov. Te želje imajo jtloboke I -»ine. Bližnja preteklost, skup. >rba proti skupnemu sovražniku - fašističn •. n okupatorju, skupno trpi jen ......lita kri In ogromne žrtvo sov.; s!wga in jugoslovanskega ljudstvi so povezali narode Sovjetske zveze in Jugoslavije . . .« V sredo se je predsednik Tito s drugimi jugoslovanskimi gosti (Nadaljevanje na 2. str.) Z novimi sveti uresničen smoter združevanja zbornic Odslej organizirana oblika povezovanja stališč glede proizvodnje, trgovine in potrošnje Pri okrajni gospodarski zbor- i od proizvodnje do menjave na do-nici pripravljajo ustanovitev nevih ' mačem in tujem tržišču po sorod-svetov, ki bodo nadomestili do- nih skupinah blaga, sedanje .sekcije. Oblika dela v ^ ^ g g^ g svetih bo bistveno drugačna kot „ do ]5 ^ /a ,./vod. v sekcijah. Med em ko sekcije^, pm,elavo in promet elektro obravnavajo problematiko posu- gospodarslvat metalurgije, clek- meznih panog (sekcija za blagovni promet, sekcija za obrt in komunalna vprašanja, sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo), bodo sveti povezovali kompleksno go-spodarsko-poslovno problematiko Interesi črtajo okrajne meje Voda iz BaŠlja do marne gore KRANJ, 6. decembra — Po temeljitih pripravah in dolgotrajnih razpravah o tein, aH bi bilo bolje graditi zimski tun-stično-športni center na Velem polju aH triglavske žičnice je večina mnenj odločila v korist druge variante. Najvažnejši vzroki za to so, da bo potrebno za to manj denarja kot za Velo polje, predvsem pa da bodo novi objekti v triglavskem gorstvu omogočili boljšo izrabo sedaj nezadostno izkoriščenih turističnih kapacitet na Bledu, v Bohinju in Kranjski gori. Večina soustanoviteljev (pra nrav vsi, ki so o tem že razpravljali) se strinja s to vari..n t o. Iz razprave na omenjenem posvetu jc bilo mogoče razbrati, da bo sicer nova žičnica odprla široka triglavska smučišča in bo tako žc sama zase predstavljala samostojno enoto, vendar pa naj J>i bila le začetek turistične iS-Vadnje triglavskega pogorja. Obenem z gradnjo žičnice bo potrebno obnavljati tudi cesti z Bleda in Mojstrane, ker se sicer utegne zgoditi, da bo žičnica ostajala neizkoriščena. V zvezi z razgovori o triglavskih žičnicah se jo izoblikoval še en nov predlog, da bi v turistične namene usposobili tudi y> ševnik z okoliškimi predeli, s čimer bi lahko idealno razširili pokljuški turistični center. Tudi proti temu predlogu predstavniki soustanoviteljev (OLO Kranj, ObLO Jesenice. ObLO Radovljica. Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza itd.) niso imel: pomislekov, posebno še, ker bi bile za projekt »Viševnik« potrebne sorazmerno majhne investicije. Tako bo zavod (do sedaj zavod za izgradnjo Vclega polja odslej Na včerajšnjem posvetu predstavnikov soustanoviteljev so govorili o gradnji in financiranju triglavskih žičnic. V prvi fazi gradnje bo na vrsti žičnica s Krmarice na Apnenico. Med prvo in zadnjo postajo žičnice bo nekaj manj kot 1000 metrov višinske razlike (994 m in 2020 m). Idejni načrt žičnice predvideva, naj bi z njo v kabinah za 13 potnikov v eni uri prepeljali 500 turistov in športnikov. Potovanje z žičnico bo po predvidevanjih trajalo le 5,4 minut. Ce ne bo nepremostljivih težav z zbiranjem potrebnega denarja, bodo vse priprave opravljene prihodnje leto, v letu 19C4 pa bi že lahko začeli z montažo. pa verjetno zavod za izgradnjo športnih objektov v triglavskem gorstvu) skupaj s pripravami na (Nadaljevanje na 2. str.) tro in kovinske industrije; tekstila, usnja in obutve ter gumijevih proizvodov: kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov; gozdarskih proizvodov; svet za proizvodnjo gradbenega materiala in gradbeništvo, svet za organizacijo in napredek trgovine, svet za organizacijo in napredek gostinstva in turizma in svet za organizacijo in napredek obrti in komunalnega gospodarstva. Kot vidimo, bodo zadnji trije sveti namenjeni panogam, ki jim je zaradi uspešnejšega razvoja potrebno posvečati še posebno veliko pozornosti. Z novimi sveti bo prvič dana stalna možnost za izmenjavo mišljenj med predstavniki gospodarskih organizacij, ki imajo v taki ali drugačni obliki opraviti z istim blagom. Za ilustracijo naj navedem nekaj primerov. Prvi svet bo med drugim povezoval problematiko Iskre, Železarne, Verige, Plamena, Kovinoservisa, Kovinarja, hidrocentral, Merkur- ja, Univorzala, Zelezndne, Kov!«« narja itd. V drugem se bodo sreča val i predstavniki tovarn IBI/ Tekstil i ndus, Al mira, Tovarne čipk Sukno, Gorenjska predilnica, pod-,' jetij za izdelovanje konfekcije, trgovskih podjetij s konfekcijo^ metrskim blagom, drobno konfekcijo in pleteninami itd. V tretjem svetu bodo zastopana kmetijska posestva, mlekarna, oljarna, mesarska podjetja, pekarne, mlini/ kmetijske zadruge, trgovska podjetja z živili in podobno. Na isti način bodo sestavljeni tudi preostali sveti. Sveti bodo formirani že v tem mesecu. Ko so o njih razpravljali člani upravnega odbora zbornice so prav posebno poudarjali nujnost dobrega izbora članov svetov, kar bodo vsem gospodarskim organizaeijam še posebej priporočili. Nalogo svetov bodo namreč izredno odgovorne in zahtevne, 6aj bodo skrbeli za vsestranski razvoj in napredek samo panoge (perspektivni razvoj in investicije, družbeni plani, proizvodne in prodajne kapacitete, tržni pogoji, kadrovski poRoji, kooperacija, proučevanje podatkov in sestavljanje poročil itd.) in obravnavali tekočo gospodarsko problematiko. — M. S. O problemih finansiranja turističnih družbenih organizacij Sredstva morajo biti zagotovljena O pomenu turizma kot pomemb- I Kot že rečeno, je bila osrednja nI gospodarski panogi prav gotovo razprava povsod glede finansiranja ni potrebno več nikakršnih doka-I turističnih družbenih organizacij Kolektiv kranjskega Vodovoda slovesno prevzel skrb za pitno vodo v medvoški občini V novih prostorih rajonske delavnice kranjskega Vodovoda v Medvodah je bila v torek manjša slovesnost. Kolektiv podjetja Vodovod iz Kranja je prevzel skrb za pitno vodo v medvoški občini. Ob tej priložnosti sta govorila direktor Vodovoda Avgust Peperko in predsednik občine Medvode Ludvik Trante. Ta je zlasti poudaril pomen tega. dogodka, ko interesi delovnih kolektivov in v tfm primeru skrb za urejanje življenjskih razmer prebivavstva črtijo občinske in tudi okrajne meje. Čeprav se Medvode širijo in postajajo zaledje ljubljanske, škofjeloške in deloma kranjske industrije, niso imele urejenega omrežja za pitno vodo. Zalo so zadnja |fta prebivavci to zahtevo vse odločneje postavljali na raznih zborih in sestankih. Toda tam niso jmell podjetja, ki bi bilo sposob-(V) prevzeti tako obsežnejše delo, jf> bi bilo sposobno najemati krenil«, odplačevati anuitete itd. okratka, niso imeli niti sposobnega Stotnika za taka dela. 2e v letošnjem letu so v prijavah na eecLanji dogodek delav- ci kranjskega Vodovoda podaljšali vodovodno omrežje do Medvod. Tako že sedaj tjakaj priteka voda Ig Bašlja, Nove vasi in Cemšeni-ka. To sicer ne moti, ker ima kranjsko vodovodno omrežje trenutno dovolj vode. Predvideno pa je novo zajetje v Medvodah, in sicer na Svetju. V rekordnem času treh tednov pa je kolektiv kranjskega vodovoda tudi zgradil novo poslopje v Medvodah, kjer bo rajonska delavnica in pisarna za to območje, da strankam ne bo treba hoditi v Kranj itd. Ta reorganizacija oziroma razširitev kranjskega vodovodnega omrežja do Šmarne gore je posledica dobro pripravljenega predloga in študij okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Dokazali so namreč, da bi razširitev vodovoda tudi na Tržič, na Skofjo Loko in Medvode pomenila kvalitetnejše in cenejše delo in da bi bili ljudje lahko ceneje in bolje preskrbljeni z vodo. Se največ razumevanja za to pa so pokazali v Medvodah. zovanj. Možnosti nadaljnjega gospodarskega uspeha so prav na področju turizma še v marsičem neizkoriščene. Jasne so torej vse perspektive, problem je le, Skofjeločani, Kranjčani. Radovlj čani in Tržičani so sprejeli predlog, o katerem bodo seveda morali razpravljati občinski ljudski odbori, da bi morala biti sredstva, kako turističnim orsanizaci t ,n ki 6o potrebna za izvajanje turi Ugotoviti potrebna sredstva, da bodo turizem lahko tako razvile, kot si želimo. Prav zaradi tega problema pa so bile v tem tednu po vseh občinah v našem okraju plenarne konference turističnih družbenih organizacij, ki so bile sklicane na pobudo Turistične zveze Slovenije in Gorenjske turistične zveze. O poteku konference v Skofji Loki, ki jc bila v ponedeljek, smo že poročali, pretekli to- stične službe, to jo za turistično propagando in informacijsko službo, za službo organizacije turističnega prometa in za turistično re-cepeijsko službo, zagotovljena v rednih letnih proračunih tistih teritorialno upravnih enot, na katerih so turistično družbene organizacije. Razen omenjenega problema so turistični delavci precej razpravljali o drugih problemih, ki pa rek pa je bila v Kranju skupna fto g problemom finansiranja v konlcrcnra turističnih družbenih J neposredni zvezi. Za območje organizacij Iz kranjske in tržiške kranjsko občine so med drugim občine, pretekli četrtek je Lilo po- j uklonili, da morajo turistične or-dobno zasedanje v Radovljici, vče-j ganizacije že do 20. decembra iz-raj pa na Jesenicah. I delati programe za delo v letu Gradnja nove železniške proge, ki jo gradi jeseniška železarna za zvezo med sedanjimi in novimi obrati, hitro^oapreduJe.jNa-'ilUd:, gradnja' novega železniškega t mostu« čez :Savq .....____ ., ,wmr* »m, ■ ... ____.__________ ili..! atvi'T' t"t •r^*"fi*''ft'r>^ 1963 in predračune, na osnovi česar bo zavod za turizem v Kranju lahko izdelal predlog potrebnih sredstev, ki naj bi bila zagotovljena z občinskim proračunom. Do konca januarja prihodnjega leta pa bo potrebno Izdelati perspektivne programe glede razsoja turizma. V kranjski občini takšnega programa doslej sploh ni, medtem ko bodo morah' v tr> (Nadaljevanje na 2. strani) Kranjski okraj se bo združil z ljubljanskim Na seji izvršnega odbora gla.v-nega odbora SZDL Slovenije v če« trtek, 6. decembra, so razpravljali o reorganizaciji okrajev v Slove« niji. Združila naj bi sc okraja Man ribor in Murska Sobota, okraj Kranj z okrajem Ljubljana in okraj Gorica z okrajem Koper. Del novomeškega okraja bi se prav tako priključil Ljubljani, del tega okraja pa Celju. V zvezi h tem je bilo že nekaj posvetovanj pri okrajnih organih in tudi pogovori s člani kolektiva okrajnega ljudskega odbora. Za ponedeljek, 10. decembra, pa Je predvidena seja izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL. kjer bodo razpravljali o tej združitvi. Gre za prilagojevanje upravnih služb novim razmeram in potrebam, ki se neprestano menjajo skladno s splošnim ekonomskim in družbenim razvojem. Zato je tovrstna reorganizacija v teku tudi Po drugih republikah. S krepitvijo in uveljavljanjem občinskih organov skladno z nastajanjem .raznih medobčinskih služb, kar smo priča zlasti na Gorenjskem, postaja okrajni ljudski odbor po svoji funkciji vse bolj le posrednik med republiko in občino in v marsikaterem primeru niti ne več nujno potreben. Seveda je predvidena združitev okraja združena s težnjo po nadaljnjem utrjevanju ob-'čins-kih odborov. Zato ta reorganizacija nikakor ne predstavlja administrativnega reševanja stvari, marveč samo postopno uveljavljanje tistih načel, ki jih je nakazalo življenje v splošno kori.st. TE DNI PO SVETU # IZMENJAVA MIŠLJENJ V Kremlju so se zaceli politični razgovori. Proučili so vprašanje nadaljnjega razvoja jugoslovansko sovjetskih odnosov. # VOJAŠKI SVETOVAVCI Indijski premier Nehru je izjavil, da. bo Indija morda zaprosila ZdA za vojaške svetovavoe. Dodal je, da ni nobenih bistvenih sprememb v indijski zahtevi po ameriški vojaški pomoči. # ZAUPNICA FANFANIJU Italijanski senat Je potrdil spremembe v Fanfanljev! vladi. Parlament Je izglasoval zaupnico Fan faniju. e nova FRANCOSKA VLADA Predsednik de Gaule Je imenoval na predlog predsednika vlade Pompidouja člane nove francoske vlade. V novi vladi so najvažnejše resor je zadržali dosedanji ministri « INDIJA IN NEANGAZTRANOST Premier Nehru je izjavil, da In-dlja ne bo odstopila od politike miru ln neangažiranosti. : # hamburSka dnevnika obsojata napad Dva največja hamburška dnev-»rika »Dle Welt« ln »Hamburger Abandblatt« 6ta za razliko od naj-■večjega dela zahodnonemškega ti ska obsodila napad ustaške teroristične bande. # ZAPRLI bodo KONZULATE V indijskem veleposlaništvu v Pekingu se Je zvedelo, da bodo čez nekaj dni zaprli Indijska konzulata v Sanghaju In Lasi. # SPREJEM PRI KIDERJU Generalni sekretar političnega odbora FLN Kider je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Alžiriji Dizdareviča. # dange V MOSKVI Predsednik Indijske KP Je do-1 gradnjo triglavske žičnice in pro-potoval na obisk v Moskvo. lučevanjem možnosti nadaljnje |izgradnje proučeval tudi pogoje "■■■■■■■■^■"■"■""""za razširitev pokljuškega turislič-inegs območja. # Z vsemi temi predlogi bodo % seznanili predstavnike izvršne- # ga sveta. Ker bo pomen novih % objektov v triglavskem gprstvu % brez dvoma daleč presegel me- # Jt Gorenjske, bodo sedanji so-0 ustanovitelji s pomočjo repu-9 publiških predstavnikov sku-% šali pridobiti nove investitorje 9 v mejah naše republike pa tu-O di izven njih. V ta namen bo % zavod pripravil predlog flnanci-% rsnjs zavoda, projektov, žičnic, # cest in rekreacijskih objektov) z # vrstnim redom in časovno po- # razdelitvijo'. - M. S. Lfudfe in dogodki ® Lfudie in dogodki« Lludie ln do»odki • LUtdie in dogodki • f<»'fHe •-Wo'- MEDOBČINSKA KOMUNALNA BANKA Oba zbora občinskega ljudskega odbora Jesenice sta na zadnji seji razpravljala o reorganizaciji komunalnih bank. Bila sta mnenja, da je treba ustanoviti medobčinsko komunalno banko s sedežem na Jesenicah — združili naj bi se Komunalna banka Radovljica in Komunalna banka na Jesenicah. Ta varianta bt bila izvedljiva predvsem zato. ker na Jesenicah pripravljajo gradnjo zu — Titu in njenrovl soprog] Jo- poslovnih prostorov za komunal-vankl je vlada ZSSR priredila vino banko. Zbora sta sprejela Zanimiv pa je tudi predlog, da razv{dno, da je bilo leti.'-nje naj bi za območje radovljiško in jdH(> ,c orffanizaci.j<> posvečeno posameznih družin, je skupščini prisostvoval predsednik izvršnega odbora PočMnlSke zveze Slovenije Gojimir Komar. Iz poročil predsednika in gospodarju PZ okra'a Kranj je bi- j RIZM/V Kljub ugotovimo določen padec ItSvlll do morali biti organska vez fl*6" članstva. Prav s pomočjo te or- družinami na terenu in okrajni'1'1 ganizaciie sj mladina lahko pri- odborom. Primeri drugih okraj«" vošči cenena letovanja na morju, nam dokazujejo, da je ta načm potovanja po naši domovini iid. vzpostavljanja zveze med višjim; Vsekakor takšna dejavnost PZ so- 1 in nižjimi upravnimi enotami P*' di že v okvir turizma oz. poveda- j uspešen. no t besedami, ki so pri nas še zelo tuje - MLADINSKEGA TU- velikem kremcljskem dvorcu slavnostno kosilo, ki je potekalo v topli in prisrčni atmosferi. V Četrtek Je predsednik Tito položil venec na mavzolej Vladimlr-ja njlča Lenina, popoldne pa obiskal naše veleposlaništvo v Moskvi. sklep, da se Komunalni banki v Radovljici in na Jesenicah spojita v MEDOBČINSKO KOMUNALNO BANKO Jesenice - s sedežem na Jesenicah. O ustanovitvi medobčinske komunalne banke bo razpravljal seveda tudi radovljiški ljudski odbor. - U. jeseniške obe i no v bližnji prihod notr.fi ustanovili nekak-no ikufHVO turistično službo, ki bi skrbela za razvoj turizma v tem predelu Go-rčnjtske. - B. F. POKLONILI SO SE SPOMINU TONETA ČUFARJA V spomin na 57. obletnico rojstva Toneta Curar.'a je priredila Svoboda »Tone Cufar« V torek v delavskem domu na Jesenicah »Cufarjev večer«. Uvodnim besedam prof. Bratka Skrlja o življenju, delu, boju in trpljenju jeseniškega proletarskega književnika Je sledilo branje Cufarjevih del, večer pa so zaključili s prizorom iz njegove drame »Polom«. Zelo dobro pripravljen program so izvajali dijaki .Jeseniške gimnazije ob sodelovanju komornega zbora jeseniške Svobode. — P. PRED ZBOROM GORSKIH RESEVAVCEV GORENJSKE Postaje gorske reševalne •,: tb« na Gorenjskem se že dalj časa pripravljajo na zbor conskih re-ževavcev Goren'ske, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo. Zbora se bo udeležilo kakih 60 gorskih reševavcev. Prvi dan bodo re bistveno spremenilo predvsem na de/.cli in v delovnih kolektivih-zakaj delavska mladina bi hitro- spoznala koristnost te °r" RSnizacija in postala tudi nje'1 čilOA. Skupščina je soglasno epr*J*;l sklep, da naj bo osnovno vodi'0 PZ v prihodnji sezoni - razširi*'^' organizacije predv.sem med delavsko in kmečko mladino. T. polen«" PRESEŽEN PLAN IZVOZA V »NIKO« Železniki, 7. decembra - V tukajšnji tovarni kovinskih in elek-tromehaničnih izdelkov »NIKO« so letni plan izvoza 256.000 dolar-Jev izpolnili že 10. novembra. Izvažajo mikro motorje in to predvsem v Amerika. Predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta presegli izvozni plan za 10 do 25 odstotkov. - P. S. i POSVET PREDSTAVNA PLANINSKIH DRUŠTEV Danes bo na pristavi na .lavor-vanja v dražgoški šoli. Tam je že niskem rovtu tretje redno posve-pripravljenlh 30 postelj in preskrb-j tovanje predstavnikov Planinskih Ijeno vse ostalo za dobro počutje društev Gorenjske. Zaradi izred mladih. To novo stavbo, ki zaradi odseljevanja ljudi v dolino ostaja kot šolski objekt vse bolj prazna, bodo sploh uporabljali za razne tečaje v okviru počitniške zveze. Drugih trideset ležišč za zimska letovanja pa Je urejenih v šoli v Kamni gorici, kjer je v ta namen dodeljeno celotno nadstropje v času štirinajstdnevnih zimskih počitnic. V obeh krajih pa bodo organizirali enotedenska letovanja tako, da se bosta zvrstili dve izmeni oziroma skupno 160 otrok. - K. M. no pomembne tematike bo posvet trajal dva dni. Obravnavali bodo cskrbni.ško službo v planinskih postojankah, statut planinskih društev in predloge za sklicanje izredne skupščine Planinske zveze Slovenije, ki naj bi bila v januarju prihodnjega Ista. - R PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SKANDINAVSKE KRIŽANKE Vodoravno: delavski svet, jjh. leto. volitve. Irena, oporoka, Donava, dar, IV, Inn, Krk, J^-J?L TASS, atom, pro, Nanos, Efll^ nora) D(use), odb., neznan, En™-SG, licej, eta, polica, ali, EfrneJ' R(enan), mlin, knjižnica; navJP^ no: modrijan, pa, nota, Davori • neon, spak, or, m on gol. L.ilo, ' U j, Tka, Jesenice, siv, dacar, k» da, ne, Irtiš, Jemo, slinavka, Vera, spomenik, setev, srditi tona, Obranem. ŽREB JE ODLOClt Kranj, 7. decembra - Danes T*j" poldne je bilo v prostorih W*T ništva javno žrebanje skandin* ske nagradne križanke, ki J« "".'j. objavljena v -Glasu- za Pr,f|L dneva republike. Prvo na'Voc (3.000 dinarjev) Je žreb določil P ' zaliji Kunstelj iz Kranja, »»•> da Joclf, Anton Sedel. Nace j£ derman (2) in Pavla StružniK J> Iz Kranja), knjižne nagrade pa i žreb dodelil Kunigundl hftCM Predoselj, Boženi Oprešnik in v rlci Dežman iz Kranja. -. v?i " v graienci lahko dvignejo nagrad uredništvu Glasa od srecle. I-tembra dalje. ZAHVALA Ob Izgubi naše dobre mame in skrbne stare mame ZOFIJE KRISTAN roj. Specht se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem i a znancem, ki so jo tako polnošte-vilno spremili na njeni zadnji poti, z nami sočustvovali, jI poklonili vence ln na kakršenkoli način počastili njen spomin. - Posebno smo se dolžni zahvaliti zdravnikoma dr. Bežku in dr. Col-narlču, v zadnjem času pa prav posebno dr. Hribemiku ter gospodu župniku Flllplču za njihovo nesebično pomoč. Strahinj, dne 5.dee,i»62 Družin« Kristan, Janhar In Leskov ec Avtomobilisti pozor! SPOROČAMO VAM, DA SMO DALI V PRODAJO , VITRINIL" IMPREGNIRANE KRPE, S KATERI*" ZAŠČITITE OKENSKA STEKLA AVTOMOBILOV PRED ROSENJEM. Z NAKUPOM JE KRPE SI OMOGOČATE DOBRO VIDLJIVOST IN S TEM TUDI VARNO VOŽNJO. jVITRINIL* impregnirane krpe lahko nabavite P'J vseh bencinskih črpavkah »Jugopotrol«, v prodajalnah »Slovenija avto« in drugih podjetjih, ki se ukvarjajo I Pr0" dajo avto opreme. Kranjčani omenjeni proizvod lahko nabavijo tUdI v trgovini MOJCA v Kranju, Koroška cesta 16. Krpe ,VITRINIL* »o v prodaji od 10. 12. 1962 dalje. Vsak kupec naj se pri uporabi ravna točno po navodilih« ZAVOD - INVALIDSKA DELAVNICA KKANJ Pot na kolodvor št. 2 Potrebno je kolektivno sodelovanje če hočemo v prihodnjem letu boljše gospodarske uspehe — je rekel predsednik ObSS Radovljica Boris Čebulj Smo v času, ki bi moral biti In ponekod tudi Je zelo razgiban glede razprav o družbenih planih gospodarskih organizacij. Vse pa kaže, da kolektivi še vedno premalo Široko obravnavajo naloge, ki bi jih morali uresničiti v prihodnjem letu. Kako je v radovljiški občini glede obveznosti gospodarskih organizacij za leto 1963, pa smo se pred dnevi razgovarjall z Borisom Čebuljem, predsednikom ObSS Radovljica. Na nekaj vprašanj nam je dal naslednje odgovore. 6 Kako daleč so gospodarske < rganizadje na območju radovljiške občine glede izdelave družbenih letnih načrtov za leto 1963?« »Razprave glede planov za prihodnje leto še niso takšne, kot bi morale biti. Nekateri kolektivi so se zadeve sicer že lotili z večjim ali manjšim prizadevanjem, medtem ko po dosedanjih podatkih kaže, da ponekod kolektivi o nalogah, ki bi jih morali realizirati v prihod. letu sploh še no raz- za prihodnje leto. Razen tega bo ObSS priredil tudi enodnevni seminar za vse predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, na katerem bo govora izključno o pro- RADOVLJIŠKA pravljajo. Prav zaradi tega se bodo morale sedaj sindikalne organizacije temeljito lotiti problema. Letošnji primeri se vsekakor ne smejo več ponoviti. Proizvodni uspehi ne morejo biti veliki, če družbene načrte sestavljajo le ožji krogi vodilnih uslužbencev v podjetjih, ni Po širših razpravah med delovnimi kolektivi.« £ »Kako se bodo sindikalne organizacije na območju vaše občine lotile razprav glede planov za prihodnje leto?« »Na zadnjem letnem občnem zboru sindikatov je bilo precej razprav in analiz glede proizvodnje in gospodarjenja nasploh v naši občini. Ze takrat Je bilo sprejetih precej predlogov, ki bi jih morali upoštevati pri sestavljanju 'n sprejemanju vseh gospodarskih obveznosti za prihodnje leto. Bistvo vsega pa je, da bi morali biti družbeni načrti dejansko dogovor celotnih posameznih delovnih kolektivov. In če bi hoteli v prihodnje večje gospod, uspehe, kot jih imamo doslej, se tudi ne bi smeli lotiti tako kot v prejšnjih letih 'e podrobnejših planov glede proizvodnje, temveč bi morali vzpo-l*dno izdelati podrobnejše načrte *'eđ© vsega, kar posredno aH pa ncposredno vpliva na rezultate Proizvodnje. Prav v naši občini pa Je aa dobro gospodarjenje velik problem občutno pomanjkanje strokovno sposobnih ljudi. Povsod jih pogrešamo in to je prav gotovo posledica dosedanje slabe politike fflede kadrovanja. Nerazumljivo je. da podjetji — kot sta Veriga ali Plamen sploh še lahko tako ali drugače gospodarita, čeprav nimata nalti enega Inženirja! Glede planiranja za prihodnje leto imajo spričo tega prav sindikati velike naloge. Največja med vsemi pa je, da morajo sindikati takoj začeti z načrtnimi akcijami med kolektivi, ki bi morali res temeljito razpravljati o vseh dosedanjih pomanjkljivostih glede planiranja in proizvodnje in da bi morali biti prav Široki delovni razgovori osnova za Sprejemanje družbenih obveznosti ISKRA, industrija za elektromehanike telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, Kranj sprejme v začasno delovno razmerje 10 DELAVCEV S FINANCNO-KNJIGOVODSKO PRAKSO Začasna delovna mesta so v Kranju in v Ljubljani. Delo v dopoldanskem in popoldanskem času. Osebni dohodki po dogovora. Interesenti za zaposlitev v Kranju naj se prijavijo na naslov: ISKRA, Kranj, Savska loka 6, koordinacijski center, kadrovska služba. Interesenti za zaposlitev v Ljubljani naj se prijavijo na naslov: ISKRA, Kranj, Prodajno servisna organizacija, Ljubljana, Linhartova 35, finančni sektor. I-- Gozdno gospodarstvo Kranj 'komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje delovno mesto adminislratorke za gozdni obrat Skofja I,oka • Pogoji: administrativna šola. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. slej dovolj poudaril. Ce bodo družbeni načrti dejansko delo kolektivov, potem bodo zadovoljivo rešene tudi vse ostale bolj ali manj pomembne vzporedne zadeve okoli izdelave in sprejemanja družbenih načrtov. Prav pa bi bilo, če bi bili tudi v obrtnih podjetjih, kot so Pekarna, Krojaštvo aH Klavnica, družbeni načrti delo kolektivov. Prav v teh manjših podjetjih je zlasti občutiti pomanjkanje družbenega upravljanja, kar kvari delovne odnose in nujno vpliva ns proizvodne uspehe, ki bi prav gotovo lahko bili precej boljši kot so sedaj.« B. Fajon Tako kot skoraj povsod, so se tudi v radovljiški občini številni občani udeležili krvodajavske akcije. Medtem ko so imeli zdravstveni delavci preteklo sredo ves dan precej dela v Radovljici (na sliki), so v četrtek nadaljevali z odvzemanjem krvi v Begunjah »Tehtnica« prodira na tnji trg Izpolnili so letni plan — Razširitev proizvodnje Boris CebulJ, predsednik ObSS Radovljica blemih glede planiranja. Seminar bo še ta mesec« «9 »Na kaj bi bilo potrebno delovne kolektive ob sprejemanju planskih nalog za prihodnje leto posebno opozoriti?« Menim, da sem tisto, kar Je najpomembnejše - DRUŽBENI NACRTI MORAJO BITI DELOVNI DOGOVORI CELOTNIH DELOVNIH KOLEKTIVOV - že do- Ze lani smo pisali o obrtnem podjetju »Tehtnica« Železniki, da so letni plan izpolnili skoraj mesec dni pred novim letom. Plan za leto 1962 so zvišali za dobrih 10 odstotkov, medtem ko se je število delavcev povečalo le za 5 odstotkov. Tako Je bila planirana za leto 1962 proizvodnja v višini 80 milijonov dinarjev pri 49 zaposlenih; 85 odstotkov te proizvodnje sestavljajo analitske in precizne tehtnice. uspeli izvoziti za približno 5 milijonov dinarjev svojih zdelkov. Izvažali so predvsem v azijske in afriške države, kjer so dokaj uspešno konikurirali različnim sve- Toda kljub tako visoko postavljenemu cilju, je temu komaj tri leta staremu kolektivu uspelo, da je dosegel letos svoj proizvodni plan »že do 29. nov. Uspeh je bil pomemben tudi zato, ker je podjetje »Tehtnica« Železniki edini proizvajavec tovrstnih tehtnic v Jugoslaviji in s svojo proizvodnjo krije skoraj popolnoma domači trg, razen tega pa še izvaža del svojih kvalitetnih izdelkov. Poudariti je treba, da kljub povišanju cen materiala, tujih uslug Itd. niso zvišali cen svojih izdelkov. Kljub temu da za letos nišo pla--nirali nikakega izvoza, so vseeno LOŠKI f ■"' D L LAV tovno znanim firmam. Za prihodnje leto so planirali izvoz v višini 10.000 dolarjev; kljub visokemu planu pa obstajajo objektivne možnosti, da se ta doseže in celo preseže, saj imajo že sedaj precej sklenjenih pogodb. Vendar doseženi uspehi kolektiva ne uspavajo. Zavedajo se, da se bodo razvijali in da bodo konkurenčni le, če bodo budno pazili na potrebe domačega trga in obenem racionalizirali, izboljševali ip razširjali svojo proizvodnjo. Letos so vložili v osnovna sredstva celotni ustvarjeni čisti dohodek iz leta 1961. S to investicijo jim bo v piih. letu omogočena proizvodnja zelo komplicirane polavtomatske analitske tehtnice, ki jih moramo k nam Še uvažati. Razen tega pa se bo v prihodnjem letu proizvodnja razširila na še nekaj novih tipov preciznih tehtnic. Kako pa je s planom v prihodnje? Plan je v primeri z letošnjim povečan za 15 odstotkov, ob 10-odstotnem povečanju števila delavcev. Izvoz so planirali na 10 tisoč dolarjev. Kolektivu se torej odpirajo še široke možnosti, ki jih bo pa uspel realizirati, če bo še naprej tako skrbel za kvaliteto svojih izdelkov, še več sredstev investiral v modernejše 6troje in s tem dvigal produktivnost dela v svojem podjetju. - T. M. SLIKARSKA RAZSTAVA V POLJANAH V okviru praznovanja občinskega prazndka škofjeloške komune bodo v sredo, 19. decembra, ob 18. uri, v kulturnem domu v Poljanah nad Škof j o Loko odprli slikarsko razstavo. Razstavili bodo dela mladih domačih slikarjev — amaterjev. — St. S. Zaposlovanje invalidov in drugih dela manj zmožnih ljudi Ker je zadnje čase zelo aktualno vprašanje zaposlovanja invalidov, rehabilitacije ln priučitve na razne poklice smo zaprosili za razgovor upravnika zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb na Jesenicah Cirila Soberleta, ki nam je na vprašanje takole odgovoril: »Zavod je bil ustanovljen leta 1959, in sicer na pobudo okrajne posredovalnice za delo, da bi skrbel za priučevanja in zaposlovanje invalidnih, socialno ogroženih in ostalih nezaposlenih oseb, predvsem žena in deklet. V prvi vrsti naj bi zavod zaposlil tiste ljudi, ki so postali invalidi v otroških letih ali pa so invalidi od rojstva, ter tiste, ki se iz kakršnih koli vzrokov niso mogli izučiti določenega poklica, za delavce, ki so postali invalidi V drugih gospodarskih organizacijah izven Železarne in se želijo rehabilitirati oz. poklicno prekvalificirati. Prvi obrat, ki je pričel s proizvodnjo v okviru zavoda, je bila šivalnica z izdelovanjem otroške konfekcije in popravili. Tako je zavod leta 1959 zaposloval v rednem delovnem razmerju le 11 oseb, ostalim 35 delavcem pa je nudil delo na svojem domu. Ker pa je bil namen zavoda za- posliti tudi moške, je s pomočjo občinskega ljudskega odbora in zavoda za socialno zavarovanje LRS uspelo ustanoviti tudi knjigovez- JESENIŠKI KOVINAR nico in delavnico kovinske galanterije. V lanskem letu je zavod prejel od občinskega ljudskega odbora, republiškega zavoda za socialno zavarovanje in zavoda za zaposlovanje delavcev na Jesenicah dotacijo 15 miujonov dinarjev, da bi lahko razširil dejavnost in adaptiral prostore v Mojstrani. Vse te dotacije niso zadostovale in je bil zavod primoran najeti še 10 milijonov dinarjev investicijskega kredita. Tako mu je končno uspelo preurediti bivše konjušnice v Moj- BORCI NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN VOJAŠKI VOJNI INVALIDI GORENJSKE V letu 1963, ki je pred nami, bo poteklo 20 let od ustanovitve partizanske bolnice »PAVLA« nad Idrijo. Pripravlja se proslava te obletnice. Občinsko združenje borcev NOV v Idriji zbira zato podatke o nastanku in razvoju te bolnice, hkrati pa potrebuje odbor za izvedbo proslave podatke o vseh ranjencih in bolnikih ter osebju te bolnice ne glede na to, kje sedaj živijo. Za področje Gorenjske ebira podatke Združenje vojaških vojnih invalidov občine Kranj. Prosimo vse tiste tovariše s področja Gorenjske, ki so se kot ranjenci ali bolniki zdravili v bolnici »PAVLA« ali v njenih podružnicah, in tiste, ki so v njej izvrševali kakršnokoli dolžnost, da čimprej sporočijo svoj točen naslov Združenju vojaških vojnih invalidov občine Kranj, ki bo nato od prijavljencev zbralo še ostale potrebne podatke. Predsedstvo ZWI občine Kranj OBVESTILO predlagateljem upokojitev lz Radovljice ln Jesenic Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj obvešča vse zavarovance s področja občin Jesenice ln Radovljica, ki nameravajo v mesecu decembru ln kasneje vlagati dokumente za kakršnokoli upokojitev in vse, kar je v zvezi s tem, da le-te pošljejo podružnici okrajnega zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah. Cesta bratstva In enotnosti št. 6, kjer bo v prihodnje sedež KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj namreč v tem mesecu že opravlja prenos vseh poslov pristojnosti v zvezi s pokojninskimi zadevami na bodoči Komunalni zavod na Jesenicah, ki bo začel redno delati od 1.1.1963 dalje. o.- Uprava Okrajnega zavoda za socialno zavarovan je Krafrj strani v obrate kovinske galanterije in jih izročiti namenu 28. novembra letos. Strojni park je še vedno pomanjkljiv in bo potrebno v bližnji prihodnosti tudi to vprašanje rešiti. Zavod zaposluje danes že 71 oseb, od tega 37 invalidov. »Ali menite, da je ta način zaposlovanja in rehabilitacijo invalidov najbolj primeren, ali pa naj bi se v prihodnje invalidi zaposlovali in priučili raznih drugih poklicev kar v gospodarskih organizacijah?« »Menim, da se na tak način lahko invalidi in dela manj zmožni delavci po pravici do dela bolj približajo drugim proizvajavcem in da če si že ne morejo ustvariti visoke ali pa vsaj enake dohodke, ustvarijo vsaj toliko, da vzdržujejo sami sebe in da jim nI potrebno z raznimi podporami vsiljevati občutka manjvrednosti. Gospodarske organizacije lahko in tudi morajo reševati še naprej vprašanje poklicne rehabilitacije svojih invalidov, vendar ostane še dovolj takih invalidov, ki jim gospodarske organizacije ne morejo nuditi zadovoljivega delovnega mesta. Razen tega pa je mnogo mladine, ki se zaradi zdravstvenega stanja ne more zaposliti drugje in bo v prihodnje lahko dobila lažje delo le v takih delavnicah, ki jih ima zavod. Ne smemo pozabiti, da imamo na Jesenicah samo težko industrijo, slabo razvito obrtno dejavnost ter tr- govska ln gostinska podjetja, ki terjajo zdrave delavce in kvalificirane obrtne delavce. Prepričan sem, da bi se zavodi Še vnaprej morali tako razvijati, seveda pod pogojem, da so oproščeni dajatev, ki so predvsem občinskega značaja? Skratka, potrebno bo rešiti osnovni problem, to je status zavoda za poklicno rehabilitacijo invalidov. Možnosti za nadaljnji razvoj so velike. Ze z novo adaptiranimi prostori se je povečala proizvodnja za G0 milijonov dinarjev, delovnih mest je 25 več. Potrebno bo zagotoviti še nove investicije In obratna sredstva. Tako bo mogoče dvigniti bruto produkt na 150 milijonov dinarjev. Ob otvoritvi novih prostorov v Mojstrani je Železarna Jesenice pokazala zainteresiranost za to, da odstopi proizvodnjo nekaterih artiklov za Železarno. Vse možnosti za razvoj zavoda torej so — seveda ob razumevanju in podpori vaeh činiteljev v komuni.« ZDRAVKO ANDERLE Iz obeh dolin 0 SEJA ObLO - Za sredo, 12. t. m., je sklicana seja občinskega ljudskega odbora Skofja Loka. Odborniki bodo med drugim razpravljali o stanovanj-sko-komunalnl dejavnosti občine, o zazidalnem načrtu severnega dela Škofje Loke. Ponovno pa bodo razpravljali o spremembi odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v komuni. t REGISTRACIJA VOZIL - V škofjeloški občini bo registracija oz. bodo podaljševali prometna dovoljenja lastnikom motornih vozil za 1963. leto od 17. decembra 1962 do 8. januarja 1963. Ob tej priliiki bo AMD Skofja Loka v svojih prostorih na Jegorovem predmestju prodajalo in izpolnjevalo potrebne obrazce. Predvideno je, da bodo vsak dan pregledali 150 vozil. f) KONFERENCA ZA ODDIH IN REKREACIJO - »Občinski sindikalni svet Skofja Loka naj bo pobudnik, da bi ustanovili ta občinski organ, v katerem naj bodo zastopana turistična in planinska društva, lovske in ribiške družine, gostinska podjetja in tudi ostale organizacije, ki imajo na tem področju skupni interes. Konferenca za oddih in rekreacijo naj začne z načrtnim reševanjem problemov gostinstva in turizma v škofjeloški občini.« — To je le eden izmed številnih sklepov; pripravila jih je komisija za sklepe, ki so jo imenovali na nedavnem razširjenem plenumu ObSS in ObK ZK Skofja Loka. - (O ostalih sklepih bomo še posebej poročali.) O PROGRAM PA PRAZNOVANJE letošnjega občinskega praznika Škofje Loke je že sestavljen. Omenili naj bi le nekaj večjih prireditev. Prva — telovadna akademija — bo že v soboto, 15. t. m., v Železnikih. Naslednjega dne bo mladina v spremstvu borcev odšla ob 9. uri Izpred doma TVD Partizan v Skotji Loki na spominski pohod »Po partizanskih poteh«. Na sam občinski praznik, dne 18. decembra, bo ob 15. uri slo* vesna otvoritev Šole na Trati, dve url kasneje pa bo v dvorani Gorenjske predilnice slav* nostna seja ObLO. USPEŠNA FOTO RAZSTAVA Fotoklub »Andrej Prešeren« na Jesenicah je tudi letos na dan republike pripravil razstavo, na kateri je 70 jeseniških fotoamater-jev razstavljalo najboljša dela. Ocenjevalna žirija je najbolje ocenila fotografije Jeseničana Kolmana in mu v znak priznanja poklonila zlato plaketo. SPREJEM PIONIRJEV V MLADINSKO ORGANIZACIJO Na osnovnih šolah na Jesenicah, Koroški Beli in v Žirovnici so tudi letos sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Zelo lepo so ta sprejem organizirali na osnovni šoli »Prežihov Voranc« na Jesenicah, kjer so ga združili s pripravljenim kulturnim programom. - U. Kaj v teh dneh počno jeseniški komunalni delavci? Podobno vprašanje je na Jesenicah vsak dan neštetokrat na dnevnem redu. Zaradi neočiščenih pločnikov so padci zelo pogosti in vsaka nejevolja med domačini in drugimi oblskovavcl Jesenic je upravičena Soho i a, 8. decembra 1C«** V novih prostorih tržiske tovarne kos in srpov so že zaceli s proizvodnjo. Novi objekt pa še ni povsem urejen, vendar bodo v njem kmalu montirali tudi ostale predvidene stroje in organizirali proizvodnjo tako, kot je bilo to predviđeno že z načrtom ŽELJA PO TOČNEJŠIH INFORMACIJAH Turistična informativna služba se je prav v letošnjem letu močno izpopolnila. Kakšne -so v turističnih središčih vremenske razmere, ceste, zmogljivosti hotelov in podobno, so vsi zainteresirani sproti obveščeni. Vendar pa so še nekatere pomanjkljivosti, zlasti v primerih, kadar informacije niso popolne. Zaradi tega so predvsem Tržiča ni precej prizadeti. Tamkajšnji turističnd delavci si močno prizadevajo, da bi privabili zlasti v zimskem času čimveč izletnikov in turistov na Zelenico. Obisk pa je precej manjši, kot bi lahko bil, prav na račun nepopoini'j informacij. V vseh poročilih je namreč omenjano, da cesta na Ljubelj in preko njega ni prevozna. Po takšnih informacijah torej tudi Zelenica ne bi bila dostopna. Zadeva pa je v tem, ker je cesta do Podljubelja redno vzdrževana in za promet sposobna, prehoden le ni vrh Ljubelja (prelaz). Na zadnjem 6kupnem sestanku, ki ko ga imeli turistični delavci iz tržiske in kranjske občine, pa so dogovorili, da bodo v pri hodni0 sedanjo pomanjkljivost odpravili in da bodo v Podljubelju organizirali posebno turistično informativno postojanko. Takšna rešitev zadeve je vsekakor pozitivna, saj je potrebno na prihodnost Zelenice pravočasno misliti. — F. Na torkovi »ejl ObLO Tržič Škodljivi pojavi v gospodarjenju S seje občinskega ljudskega odbora Kranj Posebna renta za kmete Razen številnih imenovanj so odborniki ObLO Kranj na četrtkovi seji potrdili tudi odlok o posebni renti za tiste kmete, ki so jim letos povečali občinsko doklado in ki bodo svojo zemljo odstopili družbenemu gospodarstvu Za prihodnji torek Je sklicana redna seja obeh zborov ObLO Tržič. Za skupno ln za ločeno zasedanje Je predviden precej obširen dnevni red, vsekakor pa bo najpo- TH/IŠhl VKSLiMK membnejša razprava na osnovi poročila o kriminaliteti in drugih škodljivih pojavih v gospodarskih organizacijah na območju občine. O zadevi je že nedavno obširno razpravljal svet za splošne in notranje zadeve pri ObLO Tržič in smo o nekaterih najznačilnejših pojavih poročali žc takrat. Bržkone pa bo torkova seja dala potrebne zaključke, na osnovi katerih bo moč v prihodnje kar najhitreje odpravili vse dosedanje pomanjkljivosti. Med ostalim je pričakovati tudi precej žvtahno razpravo glede Zelenice, ki naj bi že v bližnji prihodnosti postala' pomembno turi- stično središče v tržiški občini. O perspektivah Zelenice in njenih možnostih glede turističnega razvoja smo že večkrat pisali, znano pa je, da so prav v zadnjem času tudi v Tržiču zaradi tega precej pogoste razprave. Bržkone je postala zadeva že tako obdelana, da se je je treba lotiti konkretno. Zaradi tega .je tudi razumljivo, da bodo na torkovi seji odborniki že razpravljali in tudi sklepali o prevzemu investitorja pri izgradnji turističnega centra za celotno območje Zelenice. — b. f. „Prihođnjič bom razstavil portrete" nam je v razgovoru obljubil slikar Janez Kališnik Za razstavo, ki je te dni v Zgornji kajži tržiškega muzeja (zaprta bo v ponedeljek), je med Tržičani ln okoličani, pa tudi med ljubitelji 1: kovne umetnosti po vsej Go-rTijski, precejšnje zanimanje. Tolikšen obisk je razumljiv, saj razstavlja slikar Janez Kališnik, ki je po rodu Tržičan. Tokrat se je Janez Kališnik prvič predstavil Tržičanom s številnimi deli v temperi, s katerimi je zlasti razveselil domačine, ker je v mnogih slikah uipodobdl Tržič in bližnjo okolico. Ko smo se pred dnevi raz-govarjali s tovarišem Kališnikom, 6lilkajrjem — amaterjem, ki pa je sicer že upokojenec in po poklicu železničar, nam je med drugim rekel: Tokrat sem razstavil samo dela v temperi in pokrajinske motive. Zaradi tega nekateri menijo, da sem krajlnar. .Toda vsi ti so v : moli. Z veseljem upodabljam tudi portrete in med njimi imam mnogo uspelih. Z muzejskim društvom v Tržiču pa sem že v dogovoru, da bom po krajšem pre- sledku imel v Tržiču drugo razstavo. Na tej se bom v glavnem predstavil s portreti, in sicer v olju. Tržičanom pa bi priporočil, da bi v prihodnje prirejali pogosteje podobne razstave naših slikarjev. V Zgornji kajži so idealni in lepo urejeni prostori, kakršnih bi bili veseli v vseh večjih mestih. Skoda bi bilo, če ne bi bili dovolj izkoriščeni. Obisk sedanje razstave pa kaže, da si Tržičani podobnih prireditev tudi želijo in da jih pogrešajo.-« — B. Fajon. SPREMEMBA ODDAJE Zadnja torkova lokalna tr-žiška radijska* oddaja ni bila najboljša. Ne gre za spored oddaje, temveč za ugotovitev, da so bili zaradi slabega sprejema občani precej nejevoljni. Izkazalo pa se je, da oddaja med 17. in 19. uro ni v primernem času, ker je takrat mnogo motenj, ki povzročajo slab sprejem. Zaradi tega bo prihodnja oddaja že ob 15. uri, in sicer v torek. Ce se bo izkazalo, da tudi ta čas ni bil najboljši, bodo morale biti prihodnje lokalne oddaje v nedeljskem dopoldanskem času. V četrtek popoldne je imel občanski ljudski odbor Kranj skupno in ločeni seji, na katerih so odborniki obravnavali tekoča vprašanja v občini. Med drugim so dosedanjega načelnika oddelka za družbene službe Pavla Bajžlja imenovali za novega upravnika Delavske univerze v Kranju. Ko je bilo na vrsti imenovanje namestnika občinskega sodnika za prekrške, pa je prišlo do ►►neljubega dogodka«. Komisija za izvolitve in imenovanja se namreč s pravnikom, ki se je javil na razpis, ni strinjala, ker - tako je njen zastopnik navedel v obrazložitvi - bi mu nezadostno poznavanje slovenščine (kandidat je hrvatske narodnosti) delalo težave pri delu! Odborniki so bili drugačnega mnenja in so končno glasovali za njegovo imenovanje. Na dnevnem redu skupne seje je bila tudi obrazložitev predvideno preselitve občinske uprave v novo stolpnico ob Cesti JLA. Predsednik ObLO Jože Mihelič je odbornikom zadevo pojasnil takole: »Govorice o preselitvi v stolpnico, ki so se že namreč razširile po našem mestu in okolici, lso bile prezgodnje. Včeraj smo bili namreč uradno obveščeni, da bo s 1. januarjem 1963 ukinjen okraj Kranj kot politično-terito-rialna enota. Pri zasedbi upravnih prostorov bo tako občinska uprava nekakšen naslednik okrajne.« PRIZNANJE ZA NEUTRUDNO DELO Danes zvečer bo v Domu TVD Partizan v Straži šču slovesnost, namenjena tistim članom TVD Partizan Gorenjske, ki v tej organizaciji aktivno delajo nad 15 let. Najzaslužnejšim bodo po sklepu V. skupščine Partizana Jugoslavije podelili zlate plakete Partizana. — R. CESTA STANETA ŽAGARJA SPET PREDNOSTNA Niso bili redki koristniki cest, ki so se spraševali, zakaj je v križišču C. Staneta Žagarja in C. JLA imela slednja prednost. Kranj — Jezersko je namreč cesta II. reda, medtem ko je cesta Kranj — Kokrica — Predos-Ije — Britof cesta III. reda. To je zlasti motilo tujce in nekatere naše šoferje, ki cest niso poznali; zato so se v tem tednu strokovnjaki za urejanje cestnega prometa odločili, da dajo prednost Cesti Staneta Žagarja. - R. Z UKINITVIJO NISO ZADOVOLJNI Prav v tem času prebivavci Besnice in okoliških vasi živahno razpravljajo o ukinitvi ustavljanja potniških vlakov v Besnici in Joštu. Da bi vso stvar uredili, so izvolili posebno komisijo, ki bo pri železniškem transportnem podjetju skušala posredovati, da bi vlaki na obeh postajah še nadalje ustavljali. PODJETJE „UiM U&&tei" Kranj, Mladinska 2 ZELO UGODNO PRODA: 2 tovorna avtomobila znamke DttBGE - 3 tone, v voznem stanju 1 tovorni avto znamke D9DGE - 3 tone, v nevoznem slanm več velikih kadi, ležalnih transportnih sodov ter raznih zabojev in gaib Vse informacije dobite na upravi podjetja v Kranju, Mladinska 2, telefon 2336. Kranj, 7. decembra — Danes je tukajšnji Komunalni servis odprl javno higiensko kopališče, ki je v Savskem logu. Kopališče, ki bo odprto ob petkih in sobotah, pa je šele del predvidenega objekta. Dograjen namreč še nI zimski plavaml bazen. Po dosedanjih podat* Mh bo celotni objekt dograjen prihodnje leto. Na ločenih sejah so člani obeh zborov sprejeli odlok o ustanovitvi komunalnega sklada občine in njegova pravila. Iz tega sklada bodo finansirali komunalne ureditve stavbnih zemljišč, na katerih gradijo stanovanjska ln KRANJSKI GLAS upravna poslopja. Razen Investitorjev gradenj bodo v sklad prispevali sredstva tudi politično-te-ritorialne enote, delovne organizacije, sredstva sklada pa se bodo večala tudi z obrestmi, posojili ter dohodki iz posutja in kanalščine. — Odborniki so sprejeli ludi nov odlok o priznanju olajšav tistim, ki sami plačujejo zdravstvene storitve. Zlasti velja to za kmetijske proizvajavce in tiste kategorije občanov, ki so v takem gmotnem položaju, da niso zmožni plačati zdravljenje. Sicer pa je ta odlok le uzakonitev sedanje prakse plačevanja uslug na tem področju. Najbolj živahno pa je bilo v sejni dvorani, potem ko je poro-čevavka sveta za socialno varstvo in sveta za varstvo družine prebrala predlog odloka o kmečki renti. To bo pri nas nov način podporo kmetom, ki so jim letos povečali občinsko doklado, in ki bodo zemljo oddali v družbeno gospodarstvo. Po značilni usmerjenosti kmečke mladine kranjske občine v industrijo, so na kmečkih posestvih ostali le starejši i ljudje, ki so manj sposobni za [delo. Ti večkrat ne morejo obde-'lovati zemlje in nastaja zato velika družbena škoda. S predhodno privolitvijo lastnika naj bi obdelovalna zemlja tudi pravno postala družbena lastnina. Kmetijske gospodarske organizacije bodo na njej lahko pričele uvajati sodobne oblike kmetijstva, kar bo prav gotovo prispevalo k občutnemu povečanju hektarskega donosa. Končno pa bo s tem odlokom rešeno tudi vprašanje preživljanja starejših kmečkih ljudi, saj jim bo občinski ljudski odbor vsak mesec dajal določeno podporo ter jim zagotovil osebno zdravstveno varstvo. V kranjski občini je sedaj 269 takih kmečkih ljudi, ki bi prejemali mesečne rente od 9.000 do 15.000 dinarjev, kar bi letno zneslo nekaj nad 32 milijonov dinarjev. - Drugi člen odloka govori o pogojih za upravičence te »pokojnine«, med katerimi sta najvažnejša naslednja: Lastnik kmetijskega zemljišča pridobi pravico do rente, ko brezplačno prepusti svoje zemljišče občini; moški morajo bili stari nad 65 let, ženske pa nad 55 let. medtem ko bi mlajši prejemali podporo v primeru, da se zaradi objektivnih ovir ne morejo zaposliti. Razen vsega tega lastnik (i» solastnik) obdrži hišo za stanovanje, gospodarsko poslopje in 25 arov obdelovalne zemlje (ohišni-co) za osebno gospodarstvo. Naj omenimo, da bi se v posebnih primerih rente lahko zvišale do 20.000 dinarjev na osebo. J. Zontar Konfekcija „Triglav" invalidska delavnica tekstilne industrije Tiskanina — Inteks »Tekstilindus« Kranj — Savska c. 34 UO zavoda razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoji: popolna srednja šola s triletno prakso na tem delovnem mestu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda. REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL V OBČINI KRANJ OBVESTILO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KRANJ, ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBVEŠČA VSE UPORABNIKE MOTORNIH VOZIL, DA BO PODALJŠEVANJE PROMETNIH DOVOLJENJ ZA LETO 1963 PO NASLEDNJEM VRSTNEM REDU: 17. 12. 1962 tovorni avtomobili J 18. 12. 1962 avtobusi, traktorji, prikolice in specialna vozila Za lastnike osebnih avtomobilov z začetno črko: 19. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 A do F 20. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 G do K 21. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 L do P 22. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 R do 2 24. 12. 1962 ostali osebni avtomobili, last podjetij, ustanov b» zasebnikov A do I 25. 12. 1962 ostali osebni avtomobili, last podjetij, ustanov ln zasebnikov J do Ž Za lastnike motornih koles z začetno črko: 26. 12. 1962 motorna kolesa A do C 27. 12. 1962 motorna kolesa D do H 28. 12. 1962 motorna kolesa I do L 29. 12. 1962 motorna kolesa M do P * 31. 12. 1962 motorna kolesa R do T 3. 1. 1963 motorna kolesa U do 2 Veljavnost registracije motornih vozil bodo lahko podalj" šali v stavbi občinskega ljudskega odbora Kranj —■ referat za promet, Titov trg 4, soba 1, ob zgoraj določenih dnevih od 7. do 12. ure. Tiskovine za registracijo je treba izpolniti v treh izvodil1 in bodo na razpolago pri Avto-moto društvu Kranj, ki bo tudi opravljalo pravilno izpolnjevanje tiskovin in dajalo vse potrebne informacije. Avto-moto društvo Kranj bo imelo n8 razpolago tudi položnice za plačilo pristojbin, ki se plač> jejo za cestna motorna vozila (Uradni list FLRJ št. 32/61 & 8/62). Lastniki motornih vozil, ki so oproščeni plačila cestne pristojbine, naj poskrbijo potrdilo o oprostitvi plačila P1"1' stojbin pri upravnem organu za finance ObLO Kranj. Za registracijo je treba predložiti tudi statistični list in potrdilo o zavarovanju vozila za tista vozila, ki morajo biti obvezno zavarovana. V kolikor je na posameznem vozilu od zadnje registracije nastala tehnična sprememba vozila (menjava motorja, memba barve itd.) in lastnik te spremembe doslej ni Pr^f" vil, je dolžan na registracijo pripeljati vozilo in prijaviti tehnično spremembo, šele nato mu bo vozilo registrirano za naslednje leto. V primeru, da v prometnem dovoljenju ni v^1' sana številka barve, naj lastnik tudi tako vozilo pripelje n» registracijo, da se bo ugotovila številka barve in vpisala prometno dovoljenje. Upoštevajte datume objavljenega vrstnega reda regl**1*" cije motornih vozil. Tisti, ki do 3. L 1963 vozli ne bodo registrirali, bodo rali takoj po preteku tega roka vrniti registrske tablice prometno dovoljenje referatu za promet, ki bo vozilo s dnem črtal Iz evidence. Oddelek za notranje zadeve ObLO KranJ JNekaj problemov spomeniškega varstva Tako kot Kropa imajo tudi Železniki lepo fužlnarsko in železarsko tradicijo. Vendar Je ta dejavnost v Železnikih zamrla že pred desetletji. Ostali pa so neizbrisni sledovi tako v materialu kot v duhovni kulturi. Noša, obi- Po gostovanju clupljanskega in stražiškega zbora Odmevi s Koroške » Zadnjo soboto preteklega me-« «609 sla v Logi vasi ob Vrb- skem jezeru gostovala združe-£ na moška pevska zbora kultur- no - umetniškega društva »Tri-$) glav- Duplje in. Svobode Stra-9 žišce. Kakšen je bil ufpeh konji) certa. gorenjskih pevcev na Koroškem, nam najbolje lah-q ko povedo nekateri odlomki iz f) sestavka, ki ga je ob tej pri-D ložnosti objavil Slovenski vest-% nik. *V krajih, kjer imajo lastne pevske zbore, prebivavstvo razumljivo zelo dobro zna razlikovati med dobro in slabo zapeto pesmijo; če pa je domoči zbor tudi na kvalitetni višini kot logo-vaŠki. potem so tamkajšnji po-slusavci posebno kritični in s priznanjem radodarni le takrat, ko slišijo res lepo in ubrano petje. Ob gostovanju gorenjskih pevcev zadnjo soboto je bilo navdušenje občinstva vsekakor pristno in iskreno. To pa Jc tudi najlepše priznanje gostom iz sosednje Slovenije, ki so pokazali zavidljivo visoko raven pevske kulture ... . .. Pozno v noč jc trajala prijetna družabnost, okrašena z melodijami neumornih pevcev in godbenikov. Bilo Je pravo bralov-sko srečanje, ki je povezovalo goste z Gorenjske ln domačine iz krajev ob- Vrbskem Jezeru, našo slovenske ljudi in tudi one, ki ne obvladajo slovenske govorice, pa so kljub temu prihiteli na prireditev. Zato Je predsednik domačega društva že uvodoma, ko Je izrekel dobrodošlico gostom, pozdravil navzoče v obeh deželnih jezikih in domači zbor je razen slovenskih zapel tudi nemško pesem, zavedajoč se, da petje zbližuje in združuje dobro misleče ljudi preko vseh meja. Prireditev v Logi vasi je bila torej koristen prispevek k prizadevanjem Vseh tistih tu in onstran državne meje, ki se iskreno trudijo za zbližanje in medsebojno razumevanje sosednjih narodov in dežel.« čaji, priimki, tipi hiš in sploh poslopij, svojevrstna nomenklatura itd. so dragocen material za etnografa, sociologa in zgodovinarja. Kropo kot celoto, kot spomenik smo že rešili. Železniki pa bodo v najkrajšem času izgubili specifični značaj. Surova, neestetska arhitektura zidarskih mojstrov, ki •s ne ozira na pokrajinske In zgodovinske vrednote, ki pači in malici okus, ki skuša koketirati z že davno zastarelo »moderno« arhitekturo trodelnih oken in betonskih balkonov, je preplavila tiho dolino. Skupaj z arhitekturo pa izginjajo tudi ostale pozitivne vrednote. Loški zavod za spomeniško varstvo čaka obilo dela. Vendar je upravičen strah, da bo samo mesto (Skofja Loka) imelo pri vseh spomeniških akcijah prednost. Podobno se je dogajalo do sedaj. Biser slovenskih mest Skofja Loka po svojem pomenu daleč prerašča okrajno merilo, vendar Loka brez zgodovinskega ln naravnega zaledja ne more obstajati. Op ohranimo srednjeveško strukturo tega mesta, hkrati pa pustimo spomeniške probleme ostalih krajev ob strani — bo največ izgubila prav Loka. Brez tipičnega, spomeniško negovanega okolja bo živo mesto postalo mrtev muzejski objekt, neizbrušen dragulj v kupu proda. Kazen Škofje Loke so najpomembnejše naselje prav Železniki. Enak pomen pa imajo tudi Cešnjica. Selra. Bukovica, poljane. Brode in večina Vasi ter zaselkov na loškem ozemlju. Zirl so kot urbanistična celota zastrašujoč primer stihlfakc gradnje, v mnogo večji meri pa primer spomeniško /jiienjstrjencira področja. Ob njem bi se morali /umisliti še toliko Ikllj; Ker »redo tudi Železniki v to smer. Spomeniška zaščita ne pomeni birokratskega ohranjevanja tradicionalnih oblik zaradi nekih abstraktnih namenov. Korist učinkovitega varstva ie vsestranska. Za večino italijanskih mest lahko trdimo, da jo osnova njihovega turizma 'spomeniški, kulturni turizem. Moderni človek zahteva nekaj več kot samo lepo pokrajino in osnovno udobje. Zanj je važnejša psihična rekreacija — to pa mu nudi prav kultura. Vsakdo rad živi v lepem in prijetnem okolju. Zato pa mora vsak po svojih močeh prispevati, da bo tudi življenjsko okolje - naselje, hiša, gospodarski objekt itd. — odraz kulturne stopnje in napredka. Napredek pa se v tej smeri nc kaže v brezobzirnem uvajanju nepotrebnih novosti, temveč v visoki kulturni zavesti in potrebah. Vendar bi bilo napačno misliti, da je spomeniška zaščita stvar Deseta zbirka Prešernove družbe V tem času razpošilja Prcšer, nova družba svojim članom deseto knjižno zbirko. Število knjig, ki so jih prejeli člani v desetih letih, je že preseglo 5 milijonov Izvodov. Letošnja, knjižna zbirka vsebuje Koledar /a leto 1963 in knjige: Haldor Laxncss - Atomska postaja. Ivan Potrč - Srečanje, Arkadv Fledler — Ribe pojo v . Ukajali, Oskar Davičo — Crno na belem, VV. L. Shirer — Vzpon in propad tretjega rajha, ing. Mitji Tavčar — Elektrika za domačo rabo, Ivan Spolar — Kemija v «duž-bi človeka. Brez dvoma smemo trditi, da je Prešernova družba v desetih letih svojega obstoja s tem, ko je s ceneno obliko knjižnih izdaj omogočila, da najdejo številna knjižna dela pot do najširšega kroga brav-cev, svoje kulturno poslanstvo v celoti izpolnila. nekaterih plačanih strokovnjakov, še manj pa, da je to področje ljubiteljskega dela. Strokovnjak in ljubitelj imata na tem področju različne poglede. Enostranska gonja zoper uvajanje novih gradenj v zgodovinske ambiemte je domena laikov. Strokovnjak gleda Iz širšega vidika. Rekonstrukcija (obnova stavbe v domnevno staro obliko) je v večini primerov bolj zgrešena kot moderna dopolnitev. Vsi novi deli neke stavbe, vse pri zidave morajo 6icer har-moniratl s celoto, vendar eo lahko izvedene tudi drzno z aluminijem in betonom. Vsaka hiša v Loki jo bila mnogokrat prezidana in popravljena. S tem ima razen estetskih tudi sociološke in zgodovinske vrednote. Kot sta dala mestu pečat renesansa in barok, tako tudi modemi časi ne smejo iti mimo. S spremembo življenja se spreminja tudi okolje in funkcija. Zato spomeniško varstvo ni kabinetno obnavljanje preteklosti, temveč živa, moderna dejav. nost, ki služi najvišjim materialnim in duhovnim potrebam delovnega človeka. ivan sede j Prizor iz uprizoritve »Nebeškega odreda« Nebeški odred 4 (. - prra premiera v Po raznih objektivnih težavah jc »Oder mladih« le uspel uprizoriti prvo letošnjo premiero »Nebeški odred« (Himmelkomanda) avtorjev Labovića in Obrenovica. Za to delo sta avtorja prejela Ste-rijino nagrado leta 1957. Skupaj sla napisala že več dramskih del in priredb ter zalo prejela razna priznanja In nagrade. Pri »Nebeškem odredu« sta posegla v nekoliko nenavadno okolje in izbrala nenavadne ljudi. Pred nami je skupina sedmih ljudi različnih narodnosti, ki so bili izbrani izmed interniranoev, da bi zastrupljali in zažigali v krematoriju svoje sojetnike. To so bili ljudje, ki niso imeli toliko poguma, da bi delo odklonili in doživeli zato dosti lažjo ln hitrejšo smrt s streljanjem. Podaljšali so si življenje za tri mesece, čas n'jihov© delovne dobe. Spremljamo jih skozi tri mesece njihovega življenja in jih zapustimo četrt ure pred njihovim koncem. Vsak po svoje doživlja te tri mesece, vendar nekje vsi enako. Od prihoda v novo domovanje upajo, da bodo zaživeli boljše življenje, kot so ga živeli v taboriišcu. Vse to jim ne more dati življenja, in bolj ko 6o bliža zadnji dan. bolj izgubljajo tla pod nogami. Lovijo se za vsako bilko upanja, vendar ne uspejo — vsi /.-apadajo v umsko depresijo. Približuje se jim grozni dan smrti, pr«V tako. kakršne je umrlo na tisoče ljudi pred njimi, ki so jih oni umorili na način, na kakršen jih bo umorila skupina, ki bo prišla za njimi z istimi upanji in željami, doživela pa bo enak konec kot oni sami. Igravcem »Odra mladih« jc pod režijskim vodistvom Lacija C igo j a. v veliki meri uspelo prikazati življenje, razpoloženje in vzdušje te drame, čeprav Jo bil ta SVW zanje popolnoma neznan. Cigoj je uspešno rešil mlzansceno in opa- Prešernovem gledališču žiti j« bdlo, da so pod njegovim vodstvom vsi resno in prizadevno začeli r. delom. Sceno je izdelal Saša Kump in je zelo funkcionalna in v veliki meri pripomore k mračnemu vzdušju predstave. Cigoj je s srečno roko uporabil prikazovanje posameznih vložki, t originalnimi diapozitivi in k tem uprizoritev obogatil. Pri mladih gledaliSčnikih je bilo opaziti nekaj prav lepo izdelanih likov. Skoda le, da so bili V posameznih scenah, posebno ob duševnih krizah, manj razumljivi. Vse k« že. da od teh mladih igra vcev lahko pričakujemo se velik napredek, saj je bil »Nebeški odred« šele njihova četrta uprizoritev. - M. „Hajduk Janošik" - tretja premiera jeseniškega gledališča Cufarjevo gledališče na Jesenicah Je letošnji dan republike počastilo (na večer pred praznikom) s svojo tretjo premiero. Delo prikazuje narodnega Junaka, ki Je zrasel v ljudski domišljiji, kot simbol pravičnosti, enakopravnosti, poštenosti. Funkcionalno sceno Je oskrbel Bojan Ccbulj, slovaške narodne napeve pa je prispeval glasbeni referent RTV Ljubljana, tov. Ajlec, prof. Jože TomažiČ, ki mu Je bila zaupana režija, pa je uspel z dobro zasedbo vlog In z reži-mersko-mojstrsko spretnostjo prikazati znano slovaško ljudsko zgodbo. Pri igri v osmih slikah s petjem in plesom sodeluje čez 50 igravcev, katerih večina je prvič doživela svoj krst na odru. Prav v doseganju visoke uprizoritvene ravni se odraža prizadevnost, trud in gledališka vzgoja režiserja Tomažiča. Glavno vlogo. Jnnošika je igra v -isko, pevsko in tudi plesno zelo uspešno predstavil Janez Kavčič. Njegovega očeta tlačana Je doživljeno poosebil Ciril Vlster, Anko je čustveno in prizadeto odigrala Slava Muroševičeva, njenega ženina Somka, kmeta svobodnjaka. je uspešno odigral novinec Boris Pačnik. Svatovskemu paru sta ustrezala kot soseda — starešini i Tine Rant in Franci Stravs; Ger-Sakova Je v'vlogi Ankine matere spet dokazala žirok obseg igrav-skih sp osobn ost i. Zelo zahtevno, težko in nesimpatično vlogo gra-ščaka Sandorja pa je odlično odigral Franci Pogačnik, medtem ko je epizodno vlogo barona Revaya odigral režiser sam. Zelo dobra sta bila tudi cigana, prvi kot violinist — Boni Ceh in drugi kot pevec — Borut Verovšek. Sosedo je igrala Rezka Torkorjeva. točajko Marija Bctičkova in, krčmarico Vera Smukavčeva, ki so bile prav tako uspešne. Med hajduki so omembe vredni Stane Smolej. Brane Pačnik, Frane Ravnik in Milan Stafancioza. Razen navedenih nastopajo še pandttrji. valpti, biriči, duhoven, sodnika, krvniki in ljudstvo. i'o zaalegl režiserja, nastopajočih in vseh ostalih jc zahtevna slovaška ljudska Igra uspela, čeprav zahteva množično uprizoritev. GledavCl so dajali nuslopajo-jllfrf /a sede.nledenskl trud za-sležene plačilo, — p. r. Premiera v Skof ji Loki »Kadar se ženski jezik ne suče« Danes bo dramska sekcija DPD Svoboda Skofja Loka uprizorila svojo prvo letošnjo premiero. Med najvažnejšimi vzroki za zakasnitev je gotovo tudi to, da DPD Svoboda še vedno nima plačanega odrskega delavca, ki bi skrbel za tehnično opremo odra, sceno, reklamo, garderobo itd. Tako mora vsak režiser vse to delo opraviti sam. Ob premieri smo zastavili režiserju Francu Kovaču nekaj vprašanj. £ Zakaj ste se odločili zt farso Vojmila Rabadana »Kadar se ženski jezik nc suče?« »Prvotno sem letos rvam?fa\al režirati Zupančičev dramo »Hiša na robu mesta«, ker pa bi bila lako v začetku sezone na spoti*-du samo težja dela in ker nisem dobil za »Hišo« primernih igravcev, sem presedlal na nezahtevno, samo zabavno farso iz zgodnje renesanse, ki jo je priredil po francoskih predlogah Vojmil Raba-dan.« 0 Katera osnovna nai -ela ste upoštevali pri režiji? »Osnovno vodilo pri delu mi je bila misel, naj bo uprizoritev čimbolj zabavna in smešna. Prijetno razvedrilo po vsakdanjih skrbeh. Nekaj elementov farse sem skušal poudariti v sodobnem smislu: pohlep po bogastvu, klepet, ki ovira človeka pri delu, zvir test mlajših itd. 0 Kaj menite o igravcib? »V delu nastopa samo 5 igrav-cev, ti so: Poldka Stiglic, Olga Peternol}. Edi Sever, Janez Debeljak in jaz. Vsi so bili zelo požrtvovalni jn prizadevni pri študiju naše prve premiere. Upam« da bomo zabavno srednjeveška i z uspehom zaigrali. — Janko Krek afera Dajal sem: -Tu je Brummer. Me nameravate takoj povezati z ženo ali pa se bom moral pritožiti?- »Oprostite mi, prosim, gospod Brummer. Tako ravnam, ker so ml naroČili. Nisem vedela ...« »Mojo ženo,« sem dejal. »Prosim!« Zatem sem iz daljave zaslišal glas Nine Brummerjeve: »Da.. .?* »Tukaj je Holden...« »Da... in ...?« In čemu ji tedaj nisem povedal resnice? Cemu sem lagal Nini BrummerjevJ? Iz sočutja? Ali pa je šlo Že za ljubezen? Smešno. Nemogoče, takšnih reči ni na svetu. Ne, najbrž je bila le Margit, sarno Margit, ki sem jo ljubil. Nina BrummerJeva ji je bila dolžna zahvalo za to tolažilno laž. »Gospod Worm bos toril, kar ste predložili. Prosi le, da bi bili potrpežljivi.« »Potrpežljiva...?« »Obiskala ga je policija.« Molk. »Uspelo mu je, da je pomiril uradnike. Trenutno ne more ničesar storiti, ne da bi vzbudil pozornost.« »Da... da...« Sledil je zadueljiv kašelj. »In zaradi tega vas tudi ne bo poklical.« Molk. Skozi steklena vrata sem videl Juliuea Brummerja, ki je stopil te enega izmed treh dvigal. Odšel j« k sprejemni pregradi. Rdeče- laska je pokazala name. Govoril sem v slušalko: »Povedati vam moram, da vas ljubi.« . Slo je le za tolažilno laž pa nič drugega. CtZ dva ali tri dni bo ženska tako močna, da ji bom lahko vse povedal. Lagal sem dalje: »V mislih je z vami. Vselej.« Julius Brummer se je bližal govorilnici. Pomahal je. Prikimal sem. , »Potrpeti, morate. Malce potrpeti.« , »Hvala...« je zahropla. »Na svidenje,« sem rekel, obesil slušalko hI vilice in stopil lz govorilnice. Julius Brummer je bil oblečen v 6vctlo rjavo poletno obleko, nosil je rumene sandale in odprto, rumeno športno srajco. »Ste se morali še v naglici posloviti od dekleta?« Prikimal sem. »Lepa črnolaska?« »Lepa svetlolaska,« senf rekel. Zahihltal se Je. V Moskvi je ura kazala štiri minute Čez eno. V Rio de Janeiru štiri minute po sedmi. V DOsseldorfU je kazala ura Štiri minute po enajsti. 13. Odpeljala sva se po avtomobilski cesti proti jugu prek Bonna in Koblenza do Limburga. Tukaj sem zavil na državno cesto 49 proti Giessenu in Lichu. Tako sem rezal ovinek prek Frankfurta. Državno cesto 49 so popravljali. Postavljeno so bile tri zapornice in dVakrat sva se morala zaustavili. V gozdu je bdlo hladneje. Med potjo sva se zaustavila. Stari pes, ki je ležal za nama, je skočil iz avtomobila in stekel na travnik. Vzel sem pleteno košaro s kruhki m veliko termovko. V ter-movki so med ohlajeno lesno volno ležale etirt ledene steklenice piva. Zeleno steklo se je na zraku takoj orosilo in pivo je bilo tako hladno, da so me zaboleli zobje. Sedela sva na bregu potoka, ki je tekel poleg ceste. Na dnu struge sem videl kremenjakova kamenčke in majhne ribe in po- mislil sem na ribe v razsvetljenem' dusseldorfskem ribničfcu. Ribe v potoku" so bile videti zadovoljne. V gozdu je bilo zelo tiho, nekje v daljavi so možje sekali drevo. S kire so suho razbijale. Mila Blehova jo obložila kruhke s tremi vrstami klbbafli, sire m. redkvico, rezinami paprike in paradižnikom. pr-ti kom so poplesovali kačji pastirji. Stari pes je del Brummer ju gobec na koleno. »Zdaj je .spet lačna, Lutkica.« Brummer jO s kruhkom nakrmil psa, ki mu jc cmokaje jedel z dlani. »Najina ženika je odala.« Pogledal me jc. »Z živaljo živim.kot s človekom. Celo pri meni sipi, v postelji.« (Kje neki spi gospa Brummerjeva? sem pomislil.) »Da, moja stara, da, najlepša 6i med vsemi, čeprav ti niso prirezali ušes...« Govoril je s pravim ogorčenjem. »Razumete, Holden? So ljudje, ki bokserjem prirežejo ušesa. Baje jo lepo. Svinjarija, takšna reč. Ce bi imel besedo, bi takšne ljudi poslal v kaznilnico!« Glasno se je začel krohotati. »Hoho, ta besoda, koj? Najbrž je ne slišite radi!« Pomislil sem, da mu tega ne bi s-mel dovoliti, vzel kruhek s sirom in vprašal: »Boste karkoli ukrenili proti ,Tnge*wpieglu', gospod Brummer?« »,Tage8?pieglu\ čemu?« »,Tagesspiegel* piše, da imate poslovne težave. Vaša žena naj bi zaradi tega poskušala storiti samomor.« Obraz 6e mu Je zmračil. Dejal je: »Prašiče.« Govoril je s polnimi usti: »Težave «o, da. Nekaj težav. Moja žena je biln zaskrbljena. Prehudo zaskrbljena.« Stisnil je veke in komaj slišno zacepetal: »Vendar se branim... le počakajte, ko se vrnem v Dilesel-dorf! Uničiti me hočejo, prasci... naj se vrnem iz cone, Holden! Potem bom obračunal z vsemi!« Preostanek kruhka jc vrgel v potok. »Moja uboga žena. Vso jo hudo prizadene, ker me ljubi. Na svetu so le trije ljudje, ki me ljubijo, Holden.. .« Poravnal gi je hlače in se vrnil k avtomobilu. »Moja žena, stara Mila jn moja Lutkica. Pospravite steklenice in papir.« »Da, gospod Brummer,« sem dejal in pomislil, da Julius Brummer k trem ljudem, ki ga ljubijo, šteje tudi etaTega psa, pa s« spomnil mladega gospoda Worma s svilenimi trepalnicami. Kačji pastirji so poplesovali nad vodo in med starimi dsSfvesi je sijalo nizko sonce. Južina ob potoku mi je bila všeč. Kruhki so bili zelo okusni, pivo pa prav slastno. Plzarusko. Originalna polauiev* 'mali oalas: * mali oglasi prodam Zazidljivo parcelo ob Bohinjskem jezeru ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4855 Prodam hišo na Javorniku. Naslov v podružnici Glasa na Jesenicah 4S78 Prodam vseljivo hišo na Jesenicah. Angela Damjan, Jesenice, Janševa 5 4879 Prodam novo sobno železno peč. Kokrica 37 4880 Prodam moped HMV. Kranj, Benedikova. 1 4881 Sani, vprežne, težke in lahke prodam. Veber, Skofja Loka — kolodvor 4881 Prodam krznen otroški plašček (od 3 do 7 let) — bela ovca. Berta Dupljančič, Kranj, Tomšičeva 4/1 4883 Prodam 2 prašiča po 50 do 60 kg težka ali zamenjam za plemensko svinjo. Poženk 39, Cerklje 4884 Prodam 2 prašiča za zakol. Vo-klo 45 4885 Po ugodni ceni prodam konja, kravo, 16 eolski gumi voz in 70 m tri četrt eolskih vodovodnih cevi. Šenčur 214 4886 Prodam kravo s teletom ali brez. Zg. Bela 7, Preddvor 4837 Prodam električni angleški gramofon - ročni s ploščami. Naslov v oglasnem oddelku 4888 Prodam suhe trame, 2 prašiča težka po 25 kg in prašiča za pitanje težkega 100 kg. Lahovče 14, Cerklje 4889 Prodam kanarčke s kletkami. Golnik 44, pod pralnico 4890 Prodam topolino 500 C. Naslov JV oglasnem oddelku 4891 Ugodno prodam električni gramofon in ekspres za kavo. Naslov V oglasnem oddelku 4892 Prodam debelega prašiča in svinjo brejo 13 tednov. Voglje 43, Šenčur 4893 Prodam kravo s teletom in pra-Hča za zakol. Voglje 98, Šenčur 4894 Težkega konja — starega 10 let in lažjega — starega 6 let za vse vožnje in kmečka dela ugodno prodam. Vprašati: Pivka 11, Naklo 4895 Prodam kuhinjsko opravo. Dolžan, Kranj, C. St. Žagarja 18, 41)96 Ugodno prodam 3 pare smučk in ene otroške sanke. Dobite jih pri Janezu Staretu, Pri makovo, Je-lenčeva 27 41197 Prodam 2 prašiča za zakol od 150 do 170kg težka. Kranj, Ruči-gajeva 3, 4898 Prodam težkega prašiča za zakol. Sp. Brniki 60, Cerklje 4899 Prodam mlado kozo, dobro n:'1 •-fcarico, Predasi je 100 490Q Prodam večjo količino butar in 3 kub, metre drv. Bistrica 99 r>ri Tržiču 4901 Prodam dvostanovanjsko h!3o z vrtom v Kranju. — Delno takoj vseljiva. — Naslov v oglasnem Oddelku 4922 Prodam malo rabljeno pomivalno mizo, električni kuhalnik na 2 plašči in otroški športni voziček. - Renko, Kranj, Planina 26 4923 DKV Sonderklasse 57 s prevoženimi 40.000 km, rutaeno-zelene barve, ugodno prodam. — Oddati ponudbe pod »1400« 4924 Ugodno prodam tri Ionsko cliato-nično harmoniko na 2 registra. — Naslov v glasnem oddeku 4925 Prodam prašiča težkega 130 kg in nekaj kubičnih metrov suhih borovih plohov. - Sp. Brniki 56 4926 Prodam dobro ohranjeno harmoniko — trivnstno, troglasno. Lahovče 40 4927 Prodam 3 prašiče za zakol do 200 kg težke. Voklo 44 4923 Ugodno prodam nov divan, dobro ohranjen kavč z omarico in peč na žagovino. Kupim enofazni elektromotor 1.5 KM. Krumpak, Kranj. Kidričeva 30 4929 Prodam klavirsko harmoniko — Srednja, vas 14, Šenčur 4930 Prodam: kravo 8 mesecev brejo po izbiri, vola 400 kg težkega, prašiča 120 kg težkega, čistilnik, zazidljivo parcelo 1000 kv. metrov blizu Cerkelj. - Zg. Brniki 32 4931 Kupim enostanovanjsko hišo ali stanovanje. V zameno nudim dvosobno komfortno stanovanje. — Ponudbe oddati pod. »Kranj — takoj« 4920 Kupim macesmove deske 25 mm — Krelj, Kranj, Stara cesta št. 13 4921 Avto-moto društvo Skofja Loka obvešča vse interesente, da se prične tečaj za šoferje- amaterje A in B kategorije 14. decembra 1962. Prijave sprejema tov. Jese-novec v trgovini Peko, Skofja Loka 4905 Moško usnjeno rokavico izgubljeno 1. decembra zjutraj od gostilne Lakner na Kokrici do Velikega hriba prosim vrniti na naslov v oglasnem oddelku 4906 Frizerko, dobro moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. Viktor Fer-lan, frizer, Gorenja vas nad Sk. Loko 4907 Izgubljeno črno usnjeno rokavico v avtobusu od Stražišča do Kranja vrniti na Škofjeloško c. št. 46, Kranj 4908 Dva tapecirana vložka za kaivč in prešito odejo iz perja Izgubljeno od Kranja do Ljubljane prosim proti nagradi vrniti na naslov Jolanka Potočnik, Kranj Titov trg 25. 4909 Pozabljen ženski dežnik v trgovini Elektrotehničnega podjetja Kranj, Jahačev prehod lahko dobi lastnica prav tam. 4910 Dragu Lombar iz Trstenika za uspešno opravljeno diplomo na veterinarski fakulteti čestitajo domari 4911 Preklicujem avtobusno mesečno vozovnico Kranj—Lahovče. — Miha Delavec 4912 27-letni mizarski pomočnik, čedno zunanjosti, žrli spoznati žara H ženi t ve dekle s hišo ali nekaj gotovine. Zaželena je slika, ki jo bom vrnil. Oddali ponudbe pod »Lepa prilo/nol- 4913 1C9.000 din nagrade dam za eno-sobno stanovanje v Tržiču ali bližnji okolici. — Oddati ponudbe pod »Stanovanj"- 4914 Sprejmem honorarno delo v gospodinjstvu. - Naslov v oglasnem oddelku 4915 Gospodinjsko pomočnico ali varuhinjo Za 4 oziroma 1! ur dnevno potrebujemo k 6-rresečnefnu otroku. — Jan Kranj, Mlakarjeva št. 2 4916 Sprejmem snstanovavca. — Naslov v oglasnem oddelku 4917 Starejša zakonca odda sta sobo poštenemu dekletu za pomoč v gospodin /islvu. — Stare, Kranj, Zupančičeva 3 4918 Preklicujem blok št. 51663, izdanega v komisijski trgovini v Kranju dne 4. maja 1962. - Ana Bukovnik 4919 RAZPIS Osnovna šola Trata razpisu-j e delovna mesta: 1 al ADMINISTRATORKE b) KURJAČ A-IIISNIK A c) KUHARICE MLEČNE KUHINJE č) DVE SNAŽILKI Pooji pod a) so končana administrativna šola, pod b) in c) pa kvalifikacija. Nastop službe je 1. januar 1963. Osebni dohodki po pravilnikuv šole. Prijave z osebnimi podatki pošljite na naslov šole. POZOR! POZOR! POZOR! ZA SILVESTROVANJE vam izdelam dekoracijo in plakate Ponudbe oddati v oglasni oddelek Kupim reporeznico. Marija Hočevar, Velesovo 31 4902 Kupim dobro ohranjen 16-eolski gumi voz. Niiko Sadič, Struževo M. 47/A 4903 Kupim rabljen kontrabas. Naslov v oglasnem oddelku 4904 RAZPIS Upravni odbor Ljudske kuhinje v Kranju razpisuje delovno mesto UPRAVNICE V LJUDSKI KUHINJI v Kranju Pogoji: kvalificirana delavka s strokovnim izpitom in najmanj pet let praktičnega dela v gostiščih ali obratih družb, prehrane. Nastop službe 1. januarja 1963. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje je treba predložiti do 20. decembra 1962 stanovanjski skupnosti Kranj-Center, Kranj, Tavčarjeva 45. ZAHVALA Vsem, ki ste našega dragega očeta Matevža Debeljaka spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in ga na kakršen koli način počastili. Iskrena hvala pč. duhovščini in g. Rantu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno zahvalo smo dolžni svakinji Marici, ki je našemu očetu tako požrtvovalno stregla v njegovi dolgi bolezni. Vsem Iskrena hvala. ,, Žalujoči: žena, sinov) in hčere Jarčje brdo, Mlaka, Zaprevalj, Železniki, Skofja Loka, Žalec, Beograd Mednarodni hokej na Jesenicah Lani najboljši strelec v zvezni hokejski ligi VIKI TISLER je bil v četrtkovi tekmi na Jesenicah strelec tretjega gola za domače moštvo Rukometaši „Storžiča" so na dobri poti Kljub temu da so prvenstvena rokometna tekmovanja že končana, rokometaiši »Storžiča« še vedno redno trenirajo, zakaj upravni odbor tega kluba si želi, da klub nikoli več ne bi zapadel v tako krizo, kot se je to zgodilo letošnjo jesen. Vse ekipe imajo trenerja, ki skrbi za kvalitetno izpopolnjevanje vseh — predvsem pa najmlajših. Letošnjo jesen je najbolj'še rezultate dosegla mlada ženska ekipa, katere povprečna starost je komaj 12 let. V letošnji sezoni so odigrale 10 tekem: 7 so jih rešile v svojo korist, eno so igrale neodločeno, samo dve pa izgubile. Najbolj«! sta bili Srežova in Mar-ia Dolen. Se ena zanimivost. Vse igravke zelo rade obiskujejo treninge in kar 8 igravk ni manjkalo niti enkrat. Posebno marljiva jo talentirana Olga Dolen, ki se bo lahko ob strokovnem treningu razvila v zelo dobro vratarko. — G. Največja zmaga v letošnji sezoni Jesenice:Akersl6:3 (4:2, 5:1, 7:0) V torek zvečer je1 bila pod Me-žakljo tretja letošnja mednarodna hokejska tekma, v kateri 60 se Jeseničani pomerili s prvopla-siranim moštvom druge švedske lige Akersom iz Stuberbrucka. Čeprav so igrali gostje skoraj enakovredno igro, so domačini zmagali z visokim rezultatom 16:3 (4:2, 5:1, 7:0), kar je največja zmaga Jeseničanov v letošnji sezoni. JESENICE: Korantar, Novak, Brun 1, Ravnik, Kristan 1, Tre-bušak, Felc 4, Smolej 1, Tišler 4, Klinar 4, Valcntar i, Mlakar 2, Hribar. AKERS: R. Karlsson, S. Karls-son, Larsson 1, Krigholm, Pakis-som. Blumgur.st, Ilallin I, Hal-lin II, Kola 2, Johansson, Jut, Lasse, Itlun, Karisston. Sodnika ing. Kaltneker in Koz-jek sta pred približno 2000 gle-davci sodila zelo lepo. V prvi tretjini je bil že v osmi minuti uspešen za Jesenice Va-lentar, za goste Larason. Rezultat jo v 9. minuti povišal Fclc, v 12. pa spet izravnal Kola, kar dokazuje enakovredno igro na začetku. Pred koncem pa sta bila Po sklepu 15. seje upravnega odbora ZAVODA — INVALIDSKA DELAVNICA KRANJ razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za prodajo otroške konfekcije in trikotaže Nastop službe takoj. / Pismene ponudbo z opisom strokovnosti in zadnjega službovanja poslati na naslov. Na podlagi določil 10. in 29. člena zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLRJ št. 47/59 in 12/62) in 20. člena pravil razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Kranj v skladu s programom uporabe sredstev za leto 1963 VI. NATEČAJ — ZA DODELITEV POSOJIL ZA NAKUP IN GRADNJO STANOVANJ ZA OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU Po tem natečaju se bodo dodelila posojila za leto 1963 osebam v delovnem razmerju in tistim, ki so po obstoječih predpisih z njimi izenačene: 1. za nakup stanovanj pri skladu oziroma pri gradbenih podjetjih, ki gradijo stanovanja za trg; 2. za dograditev stanovanj in stanovanjskih hiš. Pogoji za ponudbo: , 1. za nakup stanovanj: a) najmanj 4Q odstotkov lastne udeležbe; b) najmanj 20 odstotkov lastne udeležbe, če sodeluje pri nakupu tudi družbeno-pravna oseba z najmanj 30 odstotkov udeležbe; c) najdaljša odplačilna doba je pod a) 25 let, pod b) 30 let, z 1 odst. obrestno mero. Ti pogoji so usklajeni s pravilnikom o namenskem varčevanju za gradnjo stanovanj z dne 27. VI. 1962. Ponudbi je treba priložiti pogodbo (predpogodbo) za nakup stanovanja in pod b) sklep pristojnega organa družbeno-pravne osebe, da sodeluje pri nakupu z navedbo odst. udeležbe. V ponudbi se mora navesti, da se dovoljuje zavarovanje posojila po 40. členu pravil sklada. 2. za dograditev stanovanj ln stanovanjskih hiš: a) najmanj 60 odstotkov lastne udeležbe; b) da je hiša zgrajena do tretje faze in da bo vseljena do konca leta 1963; c) najdaljša odplačilna doba za posojilo je 20 let z 2,5 odst. obrestno mero. Obrazce za ponudbo je možno kupiti v Komunalni banki Kranj. Na osnovnem obrazcu — prošnja — na notranji strani je navedeno, kakšno dokumentacijo je treba priložiti, razen tega pa mora biti priloženo tudi potrdilo delodajavca o povprečnih mesečnih prejemkih ponudnika. Prednost pri dodelitvi bodo imeli tisti, ki bodo ponudili ugodnejše pogoje. Ponudbe za natečaj je treba dostaviti osebno Stanovanjskemu skladu občine Kranj, Kranj, Tavčarjeva ul. 41 — ali priporočeno po pošti —• do 15. januarja 1963. O izidu natečaja bo ponudnik obveščen z odločbo. Celotni izid natečaja pa bo objavljen na oglasni deski občinskega ljudskega odbora Kranj, Titov trg št. 4. Kranj, 26. novembra 1962. Stanovanjski sklad občine Kranj uspešna še Felc in Klinar. V drugi tretjini so bili domači uspešni kar štirikrat, medtem ko so gostje po kolu le enkrat potresli jeseniško mrežo. Rezultat 5:1 je bil za Jeseničane spričo lepe igre zaslužen. V zadnji tretjini so imeli gostje smolo, ker je bil vratar laže poškodovan; zamenjal ga je slabši rezervni vratar. Tokrat so domačini dali kar 7 golov. K rezultatu 16:3 v korist Jesenic pa moramo pripomniti, da so igrali Jeseničani v svoji standardni postavi z vrsto odprtih napadov in igro polno kombinacij, medtem ko gostje niso bili popolni. Z lepo in fair igro pa so kljub vsemu dokazali, da so tehnično dobro moštvo, ki ga sestavljajo dobri in mladi drsavci. Vodja švedske ekipe je po tekmi izjavil: »S turnejo po Jugoslaviji smo bili zelo zadovoljni, saj smo bili povsod lepo sprejeti. Všeč nam ni bilo le sojenje — edina dobro sojena tekma je bila na Jesenicah. Jeseniško moštvo je odlično in ima res lepe perspektive, predvsem ker ima umetno drsališče in dosti mladih igravcev. Vesel sem, da je bila igra na Jesenicah lepa in fair.« Po lepi zmagi poraz Jesenice, 7. decembra — Med-, tem ko so jeseniški hokejisti z visokim rezultatom premagali Svede, so včeraj zvečer doživeli poraz v mednarodnem srečanju z Romuni. Reprezentanca Bukarešte je premagala Jesenice z 8:3 (5:0, 0:0, 3:3). Tekma je bila zelo lepa. Domači so v prvi tretjini igrali razbiti, ker niso poznali tehnike gostov. V drugi in tretji tretjini pa so bili enakovredni. Tako kot gostje so tudi domači nastopili v standardni postavi. — Strelci za Jesenice: Felc, Smolej in Tišler; za goste: Szabo II 2, Ferenz 2, S žabo I, K aram a z, Janovics in Tabacs po enega. — Pred okoli 2000 gledavci sta dobro sodila Tira (Romunija) in Ccbulj (Jugoslavija). Najprej so gostje izredno napadali; v napadu in obrambi so igrali kolektivno ter pokazali ruske hokejske spretnosti. Zaradi (opazovanja njihovih načinov v i igri so dobili domači v prvih 6 minutah 3 in proti koncu igre še dva gola, čeprav je trener zamenjal vratarja Korantarja z Novakom. V drugi tretjini je bilo opaziti, da so domači spoznali tehniko gostov. Tekma je postala enakovredna, tako da ni ne gostom ne domačim uspelo dati gola. V zadnji tretjini je prvi streljal Felc, ki mu je takoj odgovoril Ferenz. Zopet je bil uspešen Smolej, za goste pa Tabacs in Ferenz. Pred zaključkom pa je izboljšal rezultat Jeseničan Tišler. Zmaga reprezentance Bukarešte (8:3) je bila upravičena. 4 Ce pa bi domači igrali v prvi tretjini tako, kot so igrali v drugi in tretji, bi lahko zmagali ali pa bi bil rezultat najmanj neodločen. — Gostje so igrali zelo borbeno, hitro in ostro, domači pa so jim pokazali enakovredno igro šele V 2. in 3. tretjini igre. — U. IGRAVCI NAMIZNEGA TENISA ZOPET PRIČELI S TRENINGI Z novimi prostori je pred kratkim na Golniku pričela zopet z delom namiznoteniška sekcija. Upravni odbor kluba je že sprejel program bodočega dela. Osnovna naloga kluba bo vzgoja najmlajših članov. Le-tem bodo skušali omogočiti čimbolj kvaliteten napredek s tem, da jim bodo preskrbeli trenerja. V počastitev dneva republike je klub priredil na-miznoteniški turnir, za katerega je med mladino vladalo precejšnje zanimanje. Zmagovavci v posameznih kategorijah so bili: pionirji — Franci Muren, mladinci — Zoran Su> šteršič, ženske - Olga DolenCj člani — Janko Štrukelj. Kje bodo letos tekmovali naši smučarji Pred dnevi je odbor za smučanje pri okrajni zvezi za telesno kulturo na podlagi društvenih predlogov sestavil koledar smučarskih tekmovanj, ki bodo v letošnji sezoni na Gorenjskem. Tekmovanja bodo po naslednjem razporedu. DECEMBER 16. — smučarski dan v počastitev krajevnega praznika in dneva JLA s tekmovanjem v vseh disciplinah (SD Mojstrana); meddruštveni slalom (TVD Partizan Selca nad Skofjo Loko); 23. — meddruštveni teki (SD Rateče-Planica); 30. — veleslalom na Črnem vrhu za člane in mladince (SK Jesenice); JANUAR 5. in 6. — mednarodni teki v Bohinju; 6. — meddruštveni slalom (TVD Partizan Skofja Loka); 12. in 13. — po stezah partizanske Jelovice; IG. — meddruštveni slalom s Smarjetne gore (SK Triglav); 20. — meddTUotveni slalom za vse kategorije (SK Jezersko); meddruštveni veleslalom za prehodni pokal (TVD Partizan Selca nad Skofjo Loko); meddruštveni Ručiga-jev veleslalom in slalom na Još!u (SK Triglav); 27. — občinska prvenstva v vseh disciplinah in kategorijah; 30. — meddruštveni teki in skoki za pokal OO SZDL (SK Triglav); FEBRUAR 2. -3. — meddrušteni smuk in slalom za pionirje in pionirke (TVD Partizan Tržič); 3. — meddruštveni slalom na Smarjetni gori (SK Triglav); meddruštveni veleslalom za prehodni pokal Iskre Železniki (TVD Partizan Selca); i 10. - meddruštveni teki za mladince (SK Triglav); prvenstvo LRS v skokih za pionirje (SD Rateče-Planica); 17. — meddruštveni skoki na 25-metrski skakalnici za pionirje in mladince (TVD Partizan Skofja Loka); smuk za Strumfljev memorial na Rožci (SK Jesenice); meddruštveni Kramarjev smuk pod Storžičem (SK Jezersko); meddruštvenj teki za memorial Jožeta Janše (SD Mojstrana) ; 24. - meddruštveni Bračičev smuk-na Kofcah (TVD Partizan Tržič); MAREC 2. in 3. — mednarodno F IS A tekmovanje v alpskih di-sciolinah v Kranjski gori; 10. — meddruštveni skoki na 40-metrski skakalnici za člane in mladince (SD Mojstrana); medobmejni in meddruštveni veleslalom na Starem vrhu (TVD Partizan Skofja Loka); 17. — meddruštveni slalom na Črnem vrhu za člane in mladince (SK Jesenice); od 22. do 24. - mednarodno tekmovanje v smučarskih poletih na 120-metrski skakalnici v Planici; 31. — mednarodni in meddruštveni veleslalom na Krvavcu za vse kategorije (SK Triglav); APRIL 7. — meddruštveni NašičeV ćmuk na Zelenici za Člane in članice (TVD Partizan Tržič); 14. — mednarodni veleslalom na Zelenici za člane, članice, mladince in mladinke (TVD Partizan Tržič); MAJ , 5. - mednarodni triglavski Zlatorogov veleslalom za vse kategorije (SD Mojstrana); 12. - meddruštveni Majm" kov veleslalom za Češko koč1? (SK Jezersko); JUNIJ 23. - meddruštveni veleslalom za Akom (SK Je.sen'cO-