Leto HI., štav. 147. ^ V Čelln, sobola due 17. decent bra 1921. PoftnlDB plafona v gotorio Stan« celoJctno 120 K, mÄ ^jllfc' QÖ^fei za vsok mm L viikie stolpcn 1 K 20 v. I^Tmta *» Jpfcstoin/ osmrtnice in H •rtvaJe K 1-50 -: Posame^4teft^^ftjj# 50 par - 2 K. | ^^^H ^H //*>L¦ /^ .%*¦ x v^> ' |^H|B ^^^^m ^^B^B ^B^Bb^B^^^ ^^BBBB^^ V^BBBHBBHi^^ MBF ^BBHP j, -^ / fJrR /.& \<.\ ----------- i -------------------------------------------------------= Izbaja vsak torek, četrfiek In sobolo. Ureanlftivo Strossmajerjeva ui. St. 1,1. nadstr. Telefon SU55, Upravnliivo Strossmatehgva ul. St. 1. pritliCje. Telefon §1.6« Račun hr. pcStnega Cekovnega ureda St. 10.066. Knrosko: Šopronj. Cclje, 16. üec. D\v. rnvivca jc miiiiio, kar smo .v-'< sj>ornmjaii obletiiicc lanske na.sc nesroče m Koroikem. Nc boino si danes klfcali v spomin vsoh podrobnosti iz Uuev za uaš slovenski Korotan, boiev, ki sponu- njajo na zloCinc la skill fasistov. Potvor- be ]ir>t'm volilnvh upravieeneev, katere so izvrševatf n-e-mäki heiinatsdienstovci a nomoc jo itaJiiansklh oficirjev, nboji slovenskih ijiKii, požijji slovqnskiii cio- ¦•uov: t;!\r:ttka iK-čuveni teror, grozovia- ila, ki jo je izvTŠevala nemško - avstnj- ska mafija pod mednarodno upravo tik l>red pleblscitom, vsu to jc bilo vzro-k, da so naiii pri ptabiscitu uropali naše slo- vensko Korosk-o. In vse ne-mške lopov- sCiuc so bile v očeh neinikili Jnozemsfcih •- r*a tudi nemških listov. ki izhajajo v naii državi — upravicene, so biic pošte- tia dejanjn, ki so izviraia Ic iz obrambe proti sJovensfceinu »nasilju«. Za nas so vse to danes samo Sc spommi, ki pa «as neprcstano opominja- io, da pripravljamo dan rcšitve. Te dni pa se je vrSil plebiscit \ So- r-roniskc-ni oxemlfu na Zapadnenv Mad- /arsk^em, kaloro ozemlje je bilo s tri- nnonslco mirovno pogod-bo s celo Bnr5Ko vred pripoznano Avstriji, glede katerega pa so Madiari tako dolgo in take spret- no spJctkarili in rovariH, da so s tako- -kivamm ^beiicškrm sporazumoni«, skle 21. novembra 1921.) Za boljSe razumevanie pojma »siia« nam ie treba najprej raztožiti neki drugl pojm, katerega prlčetek in razvoj se da prmierjati s pTHletkom in razvojem or- ganskega življenja na na5i zemlji. Tako kot organsko življenje, se je tudi ta pojm razvijal, dobival najraznovrstneišc oHi- ke ter se prilagodil najrazličnejšim rax- meram. Priboril si ic puščavo za pušCa. vo In da?>es je nl točke na na§i zemlji iM »€ v vsemlri«, kjer bi nc uspcval. Ne želinoo si druzega, nego da bi polagoma obvladal vse Cloveško znanje. Lahko rc- čcino da se na svetü ničesar n-j zgodl. kar h\ ne bilo s tem pojmom v najtesnej- Si avczi. Ta pojm je «energija«. V navadnem življenju lmenuiemo c- m?rgijo neko moralično lastnost, za ka- tero v slovenščini žalibog nimamo pri- me rnega izraza. V Wolfovem besednja- dom na Dunajvt mis koroški račun. Atcra ^opronj nas pu§ča hladrtc do inozga. Nr?- | rod, ki ic skozi stolctja in Se laiii izvajuF najgrSa nasilja nad pravicami drunih na- rodov, nima pravice, od nas zalitcvatl zasCiiio, cc sc slučajn-o njemu krivica so- di, kur \>z pa tudi dvoinljivo, kcr je gl.i- som casopisnih vesti že prvi dan plebi- sciia v Šopronju od 15000 glasovalnih u- pravičencev j'h krog J.?000 glasovplo r.-\ Madžar.sko. Kmetijska poHtiba demokratske stranke. (üovor narudnega poslanca «. MUaua Priblčevl<5a na državnem KoiiKrcsu De- mokratske stranke 31. okt. v Beogradu.; V iiiKJtni glavnegc. odbora stopam pred Vas, mili bratje, da spregovorlir, nckoiiko besed o najvažneišem p-oble- uiu, ki ga iina naša Demokratska stran- ka, o kmetijskan (seljačkcm) vprasanju v izpopolnite-v ostalih referatov o tein vprašanju. Ne govorim v svojem imenu. ampak v imenu gla\oiega odbora. V vseh krogih Demokratske stranke in tudi v uien-em programu prevladuje misljenR', da moia biti glavni problem Deniokrat- i^kc strankc, njeiia j?lavnn skrb in briga zaiiinianje za vprašania, ki se nan^Saio na knietijski stan v nasi državi. Proshn ob tej priliki Vas intelfgen. tc, šolane ljudi, uradništvo in drugc. tr- govee in obrtnike, predstavnike indastri- je in dniffc stanove, da pojmHe. da Dc- m&kratska stranka in njen glavin" odbor in vsi mi moramo vzeti kmetiisko vprašanje kot glavno vprasanjc in da s tern ne vrfcimo nikake demagogu je, da nc mislimo s tein samo na kmctlj- ski stan, ampak na eel naš narod. na ysc nicgove stanove, in da iztJčemo k/netlj- ski stan in njegovc nevolje kot glavno skrb. ker kmetijski stan ni mal stan, am- pak predstavlja eeli naš narod. Imamo, bratje, v naši državi, v na- sem velikem jtigoslov^nskem narodu od Bitolja do Triglava nad 11 milijonov liu- di. Od tch 11 milijonov naroda je iiaj- manj 8 milijonov kmetiiskega stanu. In bratjcs kakSna bi mi bila ckmokracija. Co bi — vodeči politiko kot Demokratska stranka, /. demokratskinii idejanii — ne vzeli na svoje ram»ö važne skrbi, da dvignemo teh 8 milijonov naroda in Ce ne bi — dvfcajoč teh 8 milijonov «ospo- darskp, prosvetno in zdravstveno, ter vob6e kulturno -~ razutncli. da samo tern potom moremo vrSiti pravo demo- kracijo. ku sem našel izraze: srčnost, krepost, trdnost, kar pa niknkor n-e odgovar.la pojrriu »energija«. Energlčen človek je tisti, ki dobro ve, kaj hoče, in ki tudi te- daj izvrši svoje narrte, če se mu stavljo na pot najrazričnejše zaprefte. Energija v ffzlkainem pomenu bese- de je nekaj podobnega.- Ona deluje na primer, kadar se pojavlja na morju all na kopnem vrhar. To je živa delujoča sila gibajo^ega se zraka. Ener^iji žarečeRa solnca se imamo zahvallti, da vsrtevajo in zelenljo rastlinc, ktmični ener^iji ben- cina, če se vozhno z motomim kolesom ali avtomobilom in kemični energiji na- •^ih mišic, če potiijemo s kolesom. Ako si zvcčcr po trudapolnem delu prižgemo luč, tedaj pretvarjamo kemično energijo petroleja ali svetilnega pHna ali pa z žarnlco električno energijo v energijo svetlobc. Iz zadnje navedenega prirnc- ra jc razvi^no, kako se da pretvarjatl energija enc vrste v energijo drwglh vrst in obratno. Vidimo pa tudi, da ie ener- gija ono, brez Cesar si r*e moremo ml- sliti nobenega pojava. Ene-r^iia je ona nevidna sila, ki se nahaja v vseh real- Oospoda in prijatelji, kaj |e demokraciia? Kaj pomeni ta beseda? Deuiokraci- i:i pomeni, da jc vsak poedi-nec kot oseb- nost svoboden, da ima. vse pravice svp- bodnc.ga človeka v državi, v katori živi. Ako se ta sveboda omejuie, so oineju.ie samo naprani onim, ki liočejo pravo, i- stiiiito deinokracijo in svobodo teroiizi- rati. ki hočcjo iz kaksinh bodi razlogov Oržuvo e'ksploattrati in razrušiti naSo ihiizbo. Sicer pa morn biti vsakdo, ki v u\j državi ne uporablja sile, da prcdpo- ¦;tav>iži svoje ])ruvk:e nad pvavlce drn- jiiii, popplnoma svobt>den. V drngi v-rstf, gospoda in bratjo. po- nit-ni deinokracija. da.inora vsak poedi- JK-c od nas »~- in naj pripada katerenru- koli stanu, brez ozlra na nlegovo imetje in /jianje, tore] kinet tn jcospod, nepl- Lviiicni kniet kakor vseučillški profesor • - imeti mo/.rost, da v naši državi pride do vseh pridobitev maierijalne in dušev- ue kulturc, da mora imcti rnožuost, fla .razvija svoje vposobnosti v k'v'^ svoio in celote. V tr-etji vrsti pomeni demokra-ü-A viado naroda. Demokracija poiüoni, sla mora cela nase družba biti urejena po volji naroda, da mora vsak poediuee m vsnk ra2rcd inwti prtwico, da potom parlanienta in vla-do odrcja sebi pot svo- je.cra raz-voja. Deinokracija — da končam s Jfratko ozna^bo — pomeni združftev, pomeni ljubezen, sJoko; demokracijii ni saivi;» materijalna, ampak tudi dušcvim rec* demokracija }e is to kakor krsčan- stvo; dcinokraCija ie. ka'kor pravi nekl Äinerikanski pisatelj, «brotherhood* (-- bratstvo). Cc jc kdo bogat, je vellk gospod in ima tnnogo denarja, ga to ne srne zadrž-ervati, da v malem kinetu an malem uradniku ne bi videl človeka sebi enakega. Demokracija pomeni. da mora med nami v družbi biti velika vera bratstva, Ijirbezen, sloga in medsebojno spoStovanjc. Ni pravi denvokrat, bratje, ki ne samo da se ne veseli, 6e;v njego- vem selu ali v nvestu kmet ali uradnik ali obrtnik napreduic, ampak mečc celo polena pod nogc svojeinu rodneuui bra- tu. Mi se moramo nasprotno tega vese- liti, ker jte to pravi cilj. demokracije, da vsakdo izmed nas pride do čirn večjega materijalnega in duševnega razvoja in napredka. Ker pa d-emokracija vse to pomeni in ker ima naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev 8 milijonov kmetov, zato ie kinefijsko vprafian'je naša glaviia brlga. !n zato, k«r naš kmett to je celi naš na- rod, živi danes težko. Polovica je nepi- snicnih, druga polovrca pa zna samo či~ nlh in konkretnih telesih brez izjeme. Pesnrka, ki bi tožif. da ni več veliklh misli in velikih idej, bi opozoril na i>o}m energija, pojm, brez katerega je vsak še tako majhen in neznaten pojav nc- inoKoč. Ptsnik, ki bi spesnil epos enei- gije, bi obenem spesnil epos človeštvn. Izvor energije, ki jo Čfoveški um v vedno večji merf in vedno bolj rafinira- no Izrablja, je solnce. Somce, ta velikan- ska obla, pošilja svoje toplorne in svet- lobne žarke venomer na našo z« ml jo. Ti žarki, ki niso niČ druzega, neko neka forma energije, povzroča življsnje ra- stlin.m sicer tako, da rastline pod vpH- vom soln^ne svetlobe in toplote vsrka- vajo ogliikovo kislino, ki se nahaja v zraku, In >o razkra)njo. Ogljik obdržijo zase in si ž njim ter z onlmi snovmi, ki jih dobiva.m iz z.emlje, gradijo svoj or- ganizem, kisik pa oddajajo zopet zraku. du ga vdihavajo živali. V živalskem or- ganizniu sc vrši oksidacijski proces. to jc počasno gorenje. Oni ogljik. ki ga za- vživajo živaM s hrano, se vežc z vdiha- vanim kisikom. izdihana ogljlkova kisll- na pa služi zopet rastlini kot hrana. H tati in pisati. Vemo, da se tudi mi šolani ijiidji? moramo vsak dan licit?, da posta- iH'üio v resnici pismeiii. in rzobraženi; joJiko bolj je to treba kmetu, ki živi v težkih razmerah šolske »elzobraženostt. Vsi sie iineli priliko, dn sic spoznali ninoKo kmetov, ki Smajo dovolj zemljv, a n ini a jo inoživo.sti, da lo zemljo oWelUr K-.jo kakor ircba, ker nimaio dovolj zna- ujn in dovoli sred-stev- Po vaseh nimajo potrebnih potov, ik- najpotrebnejšll) stvari, ne dobre vode, nimajo pa tudi 6ol. Na vseh straneh v na5i državl imamo polno vasi, kjer ni nikakih šol. Kakšno je zdravje v naSeni tiarociu bratje,.to sami veste. Pri nas divjak) ku: znc bokzni. Imamo na stotisoče bolnih na sit'iltdi, malariji, jetiki; hnaiuo sela brez zdravnikov, brez ambulanc. Veste, kalvo teiko ie kmetu in Vani intcligent- nint ljudem po dczeli, ee Vam zboll zeny ali otrok. da pridete do zdravnika. Ima- nio seia brez luči. V taken) stanju kmet, tudi če hna dovolj, 20 ali več hektarjev z^nilje, n-e- more čutiti, da je nekaj in nekdo. Iniaino dovolj zemlje, imamq /.»vino, imamo rKjlne žitnice, in vendar se cutiino revcže. Premoihii kmet gleüa zavidno na siromašnega učitelja ali du- hovnika in misli, da grc tern boljSe. 2a- ki\)? Zato, ker v današnii organizacljf scla in nase družbe kmet ni v stanu, tu- di ce ima 20 ha zemlje, kar v dana&uiib, razmerah pomenr z inventarjem vred gotovo malega miliiojiarja, da bi čutil nvoč hi blaKor civiU/aciie, ki bi r>dLovar- jala njcgoveniu premoženju. Vi ste imclt priliko videti, da kmet po^Jje svojega sina, da dovrši Sole in da postane ali kak Praktikant ali pisar ali kak siromak. profesor, noče pa tcga svojega otroka, tudi fee ima 30 ha zemlje, poslati v gun- "nazijo, da bi prišel potem nazaj na po- sestvo in delal na njem kot kmet. Zakaj iako dela? Zato ker podceniuje svoi kmetijski poklic. Vsled pomanjkanja zna- nja in male civilizacije zivljenja na kme- tih vidi kinct gospodstvo samo v kp5i suknji in v mestu, ne pa na vasi in v se- bi. In čc Je še tako bogat, zavida uratf- nika in noče pustiti svojega sina na kme- tiji, ampak pravk nai grc med gospodo, ker samo v mestu Je lepo in sc lahko živi. (Dal)e prih.) Pulitifcne vesti. KRIZA. Beograd, 1-4. dec. Radikalci zavlačtijejo po^ajanja Še vedno. Radikalni khib je sicer prepnst« Pašiču proste roke, toda vztraja na svo- jem statiiču glede ministrstva za notra- kga vidimo, kako kroil ta ogljik in ki- sik, a vse to le- s sodefovanjem sohične energije, Brez nfe bi bila asimHacija v rastlinskem organizmu n-emogoča in ne bi bJk) življenja na zemlji. RastHna |e ono čikIo, v katerem se pri tvarjanju kompliciranrh snovi vršijo zamotani ke- mični procesi, ki so danes po večini v kemičnem laboratorij« Še wdzvedljlvi. 2ivljenski proces v živalskern ozfroma človeškem organizmu je mnogo boll enostaven, saj -dobiva iival vso potrc- bno hrano od rastlfn-e. Tudi energija gibajo^ega se zraka, to je vetra in viharja, ni ničesar dru- zega nego energija solnca. Solnce rar- greva našo zemeljsko površino neenako- niemo in neenakomerno razgreti zrak sc začne gibati. Najvažnej§i prirodni zakon je, fla sta materija in «nergija neustvarljiva in netinlčljiva, to se pravi, iz nič ne mo- remo ničesar nstvariti, ne materijc nc tnerglje. A kakor ne moremo uničttl niaterije. tako da bl izginila in da bi je nikjer več ne btk>, tako se rud! energija ne da uničiti. Iz tega stedi, da se mora ii;an2. ^jlLSLIJ^JIIlJLJLu ^"V J47 njc zadeve. Pasic" je imel popoidne sc stanek z Davidovičem. Prosil La je, naj počaka do >utri opoldne. Takrat mu da defiiiitivni odgovor. Beograd, IS. dec. Danes "b 11. uri jc imel Davidovič sestanek s PaškSem. Ker je Pašič izjavil, da njegov (radikalni) klub vstraja na tern, da (lobe radikalci predsedstvo in notranji portfelj, je Davidovič o Pasiče- veiii odgovoru poročal v d'einokraiskeni klubu, nato pa je šel na dvor in vrnll mandat kralju. Takaj nato je bil pokllcan na dvor predsednik skupščine dr. Ribar. Kralf ga je prosil, naj posreduje rned demcr- kraii in raciikiUci, da pride do sporaz- uina. To ie zadnji poskus, Ako ne uspc, pover? kralj scstavo volilne vlade zaup- ni osebnosti. Popoidne je sklical dr. Ribar dele- gate obeh klubov. Potek koirference, k! je trajala 2 in pal ure, ni znan. Čujc se pa, da so se nasprotstva znattio nbia- ži!a in ih morda pride iutri do sporaz- uma V Albaaiji je zopct uastala znKua. Povsod so fcrvavi liemiri. Vlada v Tirani »e strmogiavljena. Pristaši Esad-paše so v ječah. WashhigtonsM spocuzum sUrlli vo~ tesil, Anglije, Francije, Amerlke in .la- ponske, obsega naslednie 4 točke: 1. ra- zrrerje vojnega brodovja 5:5:3 za Angli- io, Ameriko m Japonsko; 2. prepoved u- ¦rjevanja obal Tihega Oceana; 3. uki- ujen.te anglesko-japonske zveze; 4. za- meiia te zveze s sporazumom -1 vetesll. ki ie sklenjen na.15 let. Na Japonskcni ie bil 11. tm. umor- jen min. predsednik Takajaši. Umora dolž-e člane vojaške stranke, ki ie na- sprotiia miroljubni politiki vlade na \va- shingtonski konferenci gled'o Halinega vzhoda. Mariborske novice. Pred marlborsko poroto ie suii 14. rrn. 20-lerni Koloman Sandor iz Mur- *Lancev v Prekmurju, ki >e 9. sept, n rodbinskega sovraštva v nekem gozdu umoril Z2-letnego. pos. sina Atefcsantrr» Now»ka. Od prJc, ki so bile zaslišane, no- bena umora osebno ni videla, trdilo so pa, da je videl zločin neki Jos. Korošcc. V svrho zaslišania Koroma se k razpr:».- V3 preložila. JDS. IV. REDN1 LETNI OBČNI.ZBOR KRA- JEVNE ORQANIZACIJE DEMOKRAT- SKE STRANKE ZA CELJE IN ÖKOL1- CO.se vrsi v pi>ndel.iek 19. d^cctubra ob pol *». url zvcčer v vellki dvorani Narod- nega doma v C«lju. Dnevni red1. J. Poročrlo o političrtem položaju. Po- roča minister na r. g. dr. A. Kramer. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročik> blagajiiika, 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni predlogi in shičajnosii. Vse, ki so žc ^lani organizacije »n vo dobili članske izkaznice, prosimo. da se udeležc. Vabljeni so pa tudi oni prt- staSi, kl vstopa forme-lno s\- niso prigla- sili. Pristopijo lahko ta večer. energiia somčnih žarkov, kl bistveno sodeiujejo pri živDenskem procesu na naši zemlji, i>ekjc v nevidni a)i bolje re- čeno v taki obliki nahajati, da je z na$i- mi čut9i ne rooremo zaznavatl Od kie mehanična sila nasih m živalskih mišic^ Od kje toplota živalskega in človeškega telesa in ote iniajo svoj izvor edino Ve v solncu. Energija njego- vih žarkov s»e je nabirala m se 5e nablra v oWiki potcncijelne kemične tnergije v vegataciii. Scveda je h en del omh velikanskih množin solnčne energije sh- ranjen v lesu in premogn, kajti velik del ima na primer nalogo," pretvarjati vo«o nazerneljski površini v hlape itd. Pa tu- di [a energija ni izgubljena, kot bomo to poznej-e sliSali. Izračunali so, da se nabha v vege> taclji samo 0.12% solnčne energije, a na- vzlic temu Ie to število mnogo \rečje, DK2AVNI PRAZMK. Na roistni Oaij NJ. Vc!. kralja Alek. saudra v soboto. due 17. dec. tl se vrši v žtipni cerkvi Sv. Danijela ob 9. uri do- poklnc s\rečana zahvalnica. Vsled žalostl za blagopokojnim Kraljem Petrom I. O- svcboiliteljeiu izostaiiejo lotos ob tej priliki vse: druge manifestacik in tudi <>- b'H'ajiK' svcuinc pokionitve. Frgovinc bodo ck>poldne zirorte. Hl^ni poscstniki se s, strani župan- stv:-. p(»zivajo. da izveslio državue ztw stav-e. Trostov Kouc«rt v CeUu. i\'aS rojak, znani slovenski kiavirski virhiaz g. Anton Trost priredi začelkom prih<-dnjega leta s svojo soprogo gospo Claire Trost koiicertno turnejo po Ju- goslaviji in se ustavi tudi v Ceiiu, . Kjer koncertirata oba umetuika 5. januarja zvečer v mali dvorani hotela Uniot1.. Spo- red njimega koucerta je bogat in zani iniv. Podrobno poročilo sledi. Danes Pa že opozarjamo vse glasbo ljubeče ob<:inT stvo, da pose-ti ta koncerr poiuošteviino ter tako pokaže, da tie ceni našili umoU nik.ov sarno tujina, marveč , da upoštevaio to resno umetniško prireditev in opuste ta dan vsako drugo priredikv, da se tako onvo-goči čii»! SlrSi publiki poset koncerta. ZGRAOBA SRBSKO . PRAVOSÜ /W- NE KAPELE V CELJU. Podpisaui vabiiu za soboto 17. t. nt. zvecor ob 8. uri v liotel Union vse pra- vosUivnc prebivalec Cdja iu okollce (civiliHi in častnlke) na sestanek, da se tlogovoriiuo «le^le zgradbc srbsko - pra- voslavuc kapcle......C. Zečevič. «Jugoslavija« hi »NapreJ« sta huda, ker je baje celisko glavarstvo prvotno prcpoveditlo Cankarjevo akad-emljo /Svobode* v hotclu Union. Kolikor smo iiiformirani, je sla prepoved k- tako da- leč, da ni smel predavati «pe-snik« Pod- bevsck, glede katerega smo v na^ein 11- stu opozorili, da je v Soštanju govonl razne neumnosti. Da bode javnost vick- !:' l:'i všc spravljajo razni prisinoknci os CanXirJein, Rsrefe^šTKmTTr. «; Lei» ostudiK> profaihTLiio, naj navcdeaio saii)ö par najbolj duhfečih cvetk iž Poa- t>evškovega govora v Soštanju: trdil je, cia je bil Cankar protidržavi; dal]e;\la ie naša vlada povodom zadtue mobilfeacije porabila samo bencina za 76 milijonov kron; dalje da Srbi uvajajo ponk srbo- hrvaščinc v naših šolah, ker hocejo'v/:- gojrti v Sioveniji same idijote itd. Upa- mo, da zc ten par cvetk dovoljno osvet- lujc pravHnost naše trditVsj o skmnltvi Cankarjewga spomina, in tudi upraviče- nost zahteve okr. glavarstva, da tat člo- vek v Celjii ne prcdava. iNa enako be- dast način je nainreosebno potrudili: drustvena blagaj- 'niCiu'ka ga. Gobec, ga. ing. Urbančič ter g..VuCko. Obdarovalo se je — kakoi- se je žc poroli, ki je bila - kakor meščanski šoli — zaradi popravll eentralne peči neknj dni zaprta, -- Voi?> stvo. Narodua Cltalnicu v Cülju inia cia- ues dne 17. dt-c- ob 8. uri v čitalnišKi c'vorani svoj redni Mni obČni zbor. Odbor Olepševalnega društva v CeUu čuti prijetTio dolžnost izreči za- fivalo vsem onim gg. trgovcem. na l:a- icre se k pretc'ceni mesec obrnil s polo 7.H darovanje pti^je hrane v parku in ki so se brez izjeine tako drase volje ou- zvalj. Obračamo se do njih s prosnjo, aa pokažejo tudi pri prihodnjem nabiranju darov, ki se bode vršilo v prvlh dneii januarja 1922, za uboge zmrzujoCf ptiC- ke v parku enako toplo sree. Hitro le zacel, Dnc 14. t. m. je bil v Celju aretiran 14 - letni Franc Platov- .^ek iz Vojnišfcc' okolice. Ukradel je o- Cetu dve srebrni in eno nikelnastc uro s srebrno verižico, inateri pa eno srebr- no uro s srobrno verižico v skupni vred- nosti 2000 K in pot-jm pobegnil z dom?., se kkitil po Celju in se preživljal c*\ iz- | kupička. j Are-tlrau jo bil invalid Jos. üunUer j i'z Sv. Ivoyrenca nad Mariborom, kor Je i kradc.'} voč ur, 'prstano^v.in ruhai!ov. | Kouzuiat čoškosloviške republlko ISče Karola Pauzerja, roj. 1875, prlstoj- negii v Všcbpficc, in Franca Libiša, ro]. 187.S, pristojnega v Juchad. Kdor bi kaj a ivrih vcdcl, naj to sporoči ppl'c. uradu v Celju ali češkoslov. konzulatu v Uud- liani. Cegava Je suknjja? Pri krojaču Hasu v Celju je bila zaplenjena zimska suknja, katero je zastavil tarn prcd 14 dnevi za 1000 K Jos. Gačnik. Ukradel jo je all v Celju, Ljubljani all Zagrebu. Suknja je Iz črnega sukna s črno klota- sto podlago s 3 zaprežnimt gumbi iz Lr- neffa sukna. Ovratnik je pustll tat pre- delati. Suknjct K ua policiji v Celju. Aretiran le bH brezposelni tapetnik Aiojz Fijasko iz Maribora, ker je v re- stavraclji Evropa vlnjen od mize do mi- ze beračil in goste nadlegoval. VELIKA NESRECA V KAMNOIOMU. V Ježovnikovem kamnolomu v Pire- šici pri 2alcu se je v sredo 14. t. m. po- poidne zgodila vslcd eksplozije dinamlta nesreca, ki je zahtevala 4 žrtve, od ka- terrh ena je že mrtva, druge tri leže se v bohiici. Delavci Martin in Jakob Mlr- nik:, Flor. Stamol in Martin Weber so bili vsled zračnega pritiska po eksplo- ziji vrženi v zrak in so pri padcu na tla dobili težke poškodbe: Martin Weber }e imel odtrgano levo roko, polomljenl obe koleni in pretresenc živce. Umrl je vsled izkrvavenja na prevozu v bolnlco v Celju. Ostali true so dobili težke ožga- tine po obrazti. poškodbe na udlh, so oRlušeii in imajo pretrcsene živce. Pr- vo pomoč je ponesrečetioem nudjl ial- ski zdravnik g. dr. Bergman. žko sjoskodoval. Dobil je lb nieAeccv težke ječe. Celje, 15. dec. Anton Potočnik iz Smartna je izvi- žil več vlomov in tatvin v raznih trgovi nah itd-, med drugim pri Sulzerju v Le- tušu. Obsojen je na 5 let težke ječc. Mestno gledališče v Celju. »JAKOB RUDA«. L>ramatično drustvo v Celju j« pro- slavilo na !ep način triletnico Cankarje- ve smrti ter posvetilo njegovemu spomi- »ii dve prireditvi v mestn-ew gledali&Cu. Ako inoramo ohžalovati, da sobotni lite- rarni večer ni našel primernega razu- mcvanja med občinstvom, nas nasprotno veseli, da sta se obe gledališki predstavj v torek, dne 13. tm. in v sr-edo, dne 14. tm. vršili pri mnogoštevilnem obisku Ijiibiteljev našega gledališča. Igrala se Jfe Cankarjeva najstarejša drama >'Jakob Ruda«, ki jo je spretno in zamišijeno re- žira! g. JuiT.ian. Kot gost jc nastopil oba vecera v glavni vlogi Jak<.«ba Rude g. Skrbinšek, ki si iv Ziial tckom svojega kratkega deJovanja v Ceiju uridobiii si- ca vseh obiskovalcev gledališCa. Radi pičlega prostora, ki more biti odmwjen v lokalncm listu gledališki kritiki, se v obSirnejšo razpravo o tej drami, ki jo iz~ . ljudsko predstavo ob zniia- nih cenah, kar moramo le pozdravliatf. SirŠi sloji pa na) tk- zaniudiio takih prUIk ki iim nudiio mnogo etusevnega uiitk* Izpred celjsko porote. j Turistika in sport- Celje, 14. dec. Porocali smo svoj Cus o roparskem na- padu na natakarskega vajenca Konca, te- vrScncm od zlatarskega pomočr.lka ^r- Kager-ja dne 1. okt. v gozdu nad ^SQ*~ rni, k-amor ga je izvabil, je nanj strcljai in «a davil, hotcč ga oropati. Panes jc Fr. Kager bil pred poroto obsojen na * lcta težke ječe. ' Cehe, 14. dec. Juri Kodcla >z Dobrove je v Vidmu nnpadtol Slavka KanH-ta m ?a na roki te- » Nogonictna tekma v pj-lcl Invatldoml V iK*dei>° *&¦ tm. ob H2, uri pop. prireC^e. celjska sportna društva na igrišču pjri ¦»Skalni kletw zimsko nogometno tekm© v prid mvalidom. Vabljo se vsi pTJiateiji sporta in luvalidov k mnogobrwjni nde- ležbi. Obrtni vestnik, Obrtnl'gvet za Slovcüllo, kr ie bü volien na obrtniškem shodu v Cetju 1 f. Slev. 147» • NOVA DOB At Strtal. inW so zacasiio'sledeci gbspbdie.: Jakob Žadravec, lastnik parnega nilina, Sredi- šče; Ivan Rebek, kliučavničar, Geljc; Blaž Zupanc, brivec, Laško; Franc No- vak, brivec, Maribor; Ferdo Primočič, mizar, Ljubljana; Ivan Polak, mizar Kaninik; Josip AmbrožiČ", izdelovalec gredeš, Ljubno pri Radovljici; Filip Og- rič, zobotehnik, Novo mesto in Engel- bert Franchetti, brivec, Ljubljana- Strokovua obrtaa zadniga bilvcev, Islzerlev In lasnlčjurj&v nn Kranjskem je z uredbo oddelka mlaistrstva za trgo- vino in hidustrijo razSirjena na vso Slovenijo in se ime-nuje sedaj »Pokra- jiiiska zadruga brivcev, frizerjev in Ias- ničarjev v Ljubljani«, Dnevna krotiika» >>Slovenska dljaška zadniga v Pragi« prodaja po svojih članm. ki so odSli na božiCne počitnice v doinovino. razgled- nicc. z žigom > S. D. Z. v Pragi II, Ste- pünska.ul. 40., Jugoslov. menza akaU.« In siccr komad po 1 dinar. Cistl dobiček je namenjoüi kot podpora revnim slov. visokoSolcctn v Pragi, ki žive v vclikein siromaštvu in samo v nadr na obljubljc- iiü drž. štipendije. Radi tega se obrae'a »SDŽ v Pragi« na vso slov. javnost, da prLJiiO" kupiijo te razglednice in tako ne- posredno vsaj nßkoliko ublaži bedo slov. akad: mladine v'Pragi;-^ Odbor S; 1). Z. v.-PragL.- .. • . •. ••.;•..>: ;•• .: .'• .:¦'::. :..¦¦• Konzulat čcškosiovaškc . rcpublike v Ljubljana opozarjačeškoslovaške dr- žaViiane; la.sinike . avtonomnih dolgopi- 8OV- Hrvaške, Slavonije, .Slovenije, Bo- sn-e, Hcrcegovine in Dalmacije, da je .bil popis imeuovaiiili iivtojioinnih dolgop:- sov. podaljSan do 31. decembra 1921. Bližjapojasnila daje Intercscntom kon- zulat. Orzayna loierija. Srečke za novo ' ko.lo so izšle; žrebanje' 1. razrcda se vi- Si"žre 3. januarja. Ker ima loterija obilo velikanskih denarnih dobitkov, so sri> fke najprimernejša in najboJj razvese- ljiva božična in «ovoletna darila. Naro- čaio 5C pri blagajni tfavne poSu- Marl- bor. , 1% sodiie sliiibd, Za predstoinika ok;. sodišča na Prevaliah Je imeaovan vi$ji «Kiguwusoani svetnllc v Slov. dradcu iir. Jakob Doljan; ?a sodnike; Stefan Vodo- žek z& Slov. Blstrico, dr. Janko KoJan za PtuJ, Iv, Triakaus ?a Mokronog, dr. Rin. TomSiii za Dol. Lendavo, Mibael Cernos za Lasko, dr. Slavko Sumenjak za Srnar- je pri JelSaJi, Josip Cemer za Sv, Lenan dr. Jos. Dolntfer in Adolf Mudnik za Ptuj, dr. Jos. Pretiiar za LaSko, Tilwi Levee za Konjice, Rudolf Ročnik xa' So- Stanj, Milan Tomlncc za Slov. Gradec. dr. Jos. Kavčič za Mursko Soboto. — Upokojen je na lastno proSnjo de?.. sou. sv-efnik in predstojnik okt. sodiSča v Ko- zjem g. Anton Zdoliek. Iz poštne sluzbe. Za poštarico v Sv Pctru v Saw do!, je imenovana oficijant- I'.a Ana KuneJ. — Adiunktka Marion 1'i- stcr jc r>rcm-e*čcna iz Rogatca v Mari- bor. — Poštar Jos. Velikonja je uvrščcn v oficijantski stalež in prcmeščcn v Lju- bl.lano. Avstrljskiin Casopisom grozi uevar- nosf, da bodo" mnogl moral! z novim le- tom prtnehati in bo" kroß 20.000 dscb OD kruli. I^pirnice so namrcč javile, da se lx)dd dene- papirju ob . nöyetn let:i ...«. xiorrriijo zvisale; ¦/ ; ';:; ¦ - ; •ii'-l r •' ','r, '¦:>" "Vi.'ii ¦;;¦'¦ '' • -: ¦' .'_'-'" Šokolštvb. • • -V Križevclh pri Ljutomeru se jc Iz doždajnega odseka ljutomerskega Soko- la razvi! »Sokol v Križevcihvi, Id se je Hstänövii dne 27. nov.- Starosta je brat dr. Feliks Lebar. »Sokoiskl Qiasuik«. St. 12. Dr. Laza Pppovlči.O Slavcnstvu. — Starješliia na§, brat dr. Vladimir Ravhiliar. — Dr. Ljud. Pivko: Kaj jc važno In najvažnej- 5e."— Beležke. Poročila iz sokoIskJn or*aiiizacij in drugo.____________^^ Clrll-Metodova podruinlca »a Vraii. skem uprlzori v soboto, 17. tm. ob 8. uri zvečer In v ncdeljo, 18. tin. ob 3. nri po- poldne nalnovejšo Finžgarjevo Ijudsko igro »Razvalina zivljenja* v salonu go- siilne »Slovan*. (k) Cltalnlca v Rogatcu sc iskreno za- livaljujc rogaškim tTŽanom za darila oz. denarne prispevke, s kteriml so pripo- mogli k lepemu »Miklavževemu veieru« in obdaritvi najubožnejlih otrok. Oso- blto še 8- Supancu, ki ic poklonii dar 400 K in g. Spornn, ki jo dal za priredl- tov brezplačno na razpolago gostilniško dvorano! Iz Polzclc. Dolgo zaželjeiia nacijo- nalizacija tuknjšnje strojilnc tovanic Kurka & Wildi se je, kot slišimo, konC- no Izvedla. Razveseljuje nas posebno vest, da je večina delnic pre^la v roke Jadranske banke v Ljubljani, ter apell- ramo na nJeno ravnateljstvo, da encr- gično izloči iz vrst uradništva vsc oh* clement«, ki nas spominjajo na žalostne ^ase pod bivšo Avstrijo, katerih veselje jc bilo le potujčevanje našega lepegu kraja in ost proti domačinom. Oglcjmo si za enkrat gospoda Lakott-o-, baje In, zenirja. Ta inož se drži še vedno svojc tradicijonalne navade in inisll, da se niso časi spretnenili. Bog varuj, da bi bivši avstrijski častnik iznstil le besedico slo- venski all hrvaški, kar baje zna. Kako samooblastno tiastopa pri namcščanju delavstva, nam pojasnuje sledečc tlej- stvo: Kiuetu-bogatinu, ki mu nosi dovo- ijuo množino jajc in rriasla, se brez nada- !,;nega odprcJo vrata v tovarno in niorc imetl 5o zraven svoicga dornacega pri- dclka precejšen gmoten /aslužek. (Kutc- rega predvsem pogreša vsak. siovenski uradnik), medtein ko ostaja revež-deia- vfc brez vsake zaposlenosti. Kaj drži g. Lakott-o še v Jugoslaviji, ni težko nga- nitl; zgolj izsesavanje nasih plodouosuili ial. Kakor nam je ziumo, je slecr rojeu JuKoslovaii. kateremn daje država vsc pravice, ki mu kot taketnu gredo — on pa se otresa vseh dol?nosti nap ran i eh- zavi. Sv. Stefan bll/u Sraar]a. V uc-d'jljo dne 4. t. in. srno spremili k večnernu po- Čiiku moža, kakoršncga pti sv. Stetunu nt; budenio in nismo imeli. Anton /Jabcrl jc uinrl v četrtek 1. t. m. v 58. leiu sUu roüti. Zdravnik dr. Rakež je rzjavil, da jc griža. Kako radodaren, razumen in pu- .strežljiv je bil rajnla, ve pač vsakdo, kdor je imel priliko i njim občcvaf. Bil je skozi 30 let obč. odb., zadnja lefa uaCclulk J^rajii. Solsk. sveia, ubožni oče ltd. I3il je pa tudi vesten In izkuScn *e- mljemerec, pri čemur Je svoje so.občanc la tudi sos&d'uj« občlne obvarovai vdi- iiih stroškov. Našernu srborltemu žup- iiJku 'ie bil trn v peti. Akoravno Jo tic- nutno pred smrtjo prejel zakrainent;- za umirajoče, je vendar župnik pri okr- zdravniku in pii oblastvih izposlovaw da 3« mu Je odrek&l slovesin pogreb. Mi vpraSamo naSega strankarja, zakaj icga ui naznanil pri številiiirj Marljinih L'.ruzbenkah, katere so tudi na grlži u- . mrle? Ravtio nasprotno, se oznanil jc, da naj pridejo vse družbenke na pogreb! Zakaj ni naznanil bolezni in smrti Jožeic Zlender, katera je na enaki bolezni koi Žaberl nmrla? Nasprotno, še cele 3 dm in iiočl je smela na ntrtvaškem odm Ie- žati. To je vse strankarsko sovraStvo. Mi si bodemo ta slučaj dobro zaponmlli. 2aberl je bil po našem mnenjii bolj^i kri- r,tjan, kot naš žnpnik. 0 Božiču hodite po beračiji le okoli vaSih prista^cv. Ra. njkemu Žaberln, zavcdncin.u možu pa kličemo: spavaj, dragi nas, spanjc pra- vičnega! Tvoje delo nas bo spominjalo na Tebe, dragi Tone! PofivaJ v mini v domači zemljicl! Ziblka. Zopet se približujc Božič in ž njim upanje našega žnpnika, da bo zo- pi'l po kropljenju dobil polne vrečc ra- znih darov.'Po naSem mnenju je kro- pUenje samo za župnika blagoslov in za njegove žaklje. Sicer pa takega blago- slova. kakršnega je naš župiiik Iansko lcto delil po raznih hišah brez Stole in vina polji, robantanja in kletev varuj nas, o Qospod! Smarskl dekanat pa napro- šani'0, naj našega prcpirljivrca nckoliko pouči. kako se mora duhovnik napram verneinn Ijndsvn vesti, ako hoče. da ga bodejo farani spoštovali. Potem pa se z raznih prižnic hujska Ijudstvo, da vera pcša, da se duhovniki zaničnjcjo in so- vražijo. Naj bodo duhovniki taki,, da se Jim bo lahko reklo, da so Kristusovi na- mestniki, potem iili bodemo vedeli tudi mi spoitovali in Ijubiti. Politiko v ccrkvi naj pustijo, sainl pa se naj poprimejo sv. evangelija in cerkve, kakor so dela- li njihovi prodniki in so bili zato tudi ljubljeni in spoStovani med ljudstvoin. Mi Vain pustimo, kar je VaSega, Vi pa pustlte v mini, kar je našega. Potem bo- demo zopet lahko zapeli na sv. božlčm noč: Slava Bogu na viSavah In mir lju- dem na zemlji, kl so dobre volje! Zibičan. Slovenska Blgtrlca. Naša »Citalnica« priredi due 17. tin. ob 7. uri zvečer in dne IS. tm. ob 3. ml popoldne gledališko predstavo »Rokovnjači«. narodno igro s pctjem. Sodeč po pripravah pričakujemo zopet lepo prireditev, kakor smo jih va- jenl od »Citalnlce«. Slovenska Bistrlca. Na povabilo on. bora tukajšnje «Citalnlce« Je predaval Jne 4. decembra pri nas g. prof. dr. Pr. Kovačič iz Mar:bora o temi »SlovencI na mirovni konferenci v Parizu«. Pre- -¦avauje gospoda profesorja, kl je z nje- !i.u lastno natančnostjo in objekilvnostjo azal na vzroke zakaj smo Slovcnci v Parizu tako slabo odrezall, ter z domo- ljubno besedo bodril k vztrajnosu in po- zival na delo za konsolidiranje naše dr- žave kot najboljše jamstvo za odrešitev našili zasužnenih bratov» Je napravllo na vse mnogobrojne poslušalcc globok In trajčii vtls. Splošno se je izražala želja, da nam »Citalnica«, ki orje pri nas ledl- no jugoslovenske narodne zavesti i v bodoCe nudi priliko, sUšatl kaj podob- r.ega. VESEL BOŽIC in žalostna usoda skpili nas sili, da bl u- sojamo prositl vso plemcnito javnost, naj odpre svoja srea in dpprinese sedaj > dar slepim na altar«, bodisi v oblac'ifth ali denarju. Vsako, tudi najmanjše darllo hvaležna sprejema predsedstvo »Pocif roruega drnStva slcplli« v Ljubljani. Vv'olfova ulica 12 v društveni pisarni. Vosiiiik vinifiarjev. VINlCARJEM SE TREBA 1ZOBRAŽEVAT1! Ko s^m pred nekaterimi tedni popo- toval po kozianskem okraju, sem srečal ubožnegu 76-letnega moža. Poprosil me je za dar. Ker pa imam navado, da vsa- kega beraCa povprašam po ujcgovi prc- feklosti, mi začnc pripovedovati žalost- no zgodbo svojega življenja: vOd lefa 1880 do 189S leta sem slu- i\\ pri iiekcrn vcleposesiniku v Olobo- keiii" pri Hsežlcalj 'in viniCarja. (fniena 'lotičnegn velepo'sestnika ml ni hotel po- vfdail-) roröcil sem se takoj prvo le:o bvoicgä' virusaisltcaa itoAScnja.z 22-\et- no Heleno Mačeic, ličerko Jcočarja Öo- žijana Mačka blizu Krikeg*. Eii sem äe /Ji'ccfcJ $iečen v zakonskčm ilvljenju, ra- Ua sva s§ imela, tn 5 tem je bila z;.dovu- iiiiost pri hiii; akoravno sva morala oc iutra do pcznaga večera delati in garati pri najinem gospodarju. Drugo leto najl- uoga slcupnega življenja. nama prlnese ärorijja malo Ančko. Takoj z AnČko so prisll tudi slabejii časl za naju roditelja, ker sem moral skoro pol leta skrbetl zü vsakdanje potrebc sam, kar sva popre^ oba z ženo. Pa takrat- scm bll rnočan Tn sem večkrat delal za dva, samo da sem gospodarja zadovoljil. Tako sem z mojo ženo preživel 15 let, veselih in žalostnlli. Leta 1896 mi zboli žena in mesec potern jo jc pobrala nemila smrf.« (T11 sem mo- ral preccj časa čakatl, predno je začVl uadaljevati svojo povest.) »Kaj sem ho- tel, dekle še slabotno, vendar je morala žc v 16. letu prevzeti najino malo gospo- dinjstvo- In tako sva preživela 2 letl še precej mirno in zadovoljno. Po prcteku 2 let najinega samotncga življenja začne An- čika biti nckam nomirna in nekaj kakor razburjenost je bilo opažati pri njej. VeC- krat sem jo vprašal, če je morda bolna, ker se ml jc vendar nekam čudno zdelo. zakaj naenkrat taka sprememba. ZaČel setn bolje paziti na njo. Kadar sem 5el na delo, sem zahteval, da Je tudl ona šla z menoj na delo. Ali gospodarjev sin Jo- že je vCdno našel kakšno-^eJo, da jo je od mene odtegnil. Začel sem nekaj snmi- . ti in rnoj sum ni bil zastonj. Nekega due sva ravno v vinogradu trsjc vezala, kar pride 26-Ietnl gosp_odarjev sin Jože, da naj gre Ančika pomagati njemu travo nalngat za krmo za živtno. Kmalu za njima se podam tudi jaz, da vidim, če je res taka sila. Neopažen pridem v njiho- vo bližino, vidim jih v senci pod košatim orchom skupaj stati. Slišal sem, kako je fallt prisegal, da ali ona all pa nikoli 110- bena. Hitro se oglasim, da naj nikari ne prisega, ker on ne bo nikoli hčerke vini- čarja ženil in vzel za gospodinjo k taki !vSi, kamor lahko pride druga s tisočaki. Tant stoji nekaj časa poparjen, ne vecie. aj naj stori, rudeč kot kulian rak, se 0- brue vstran in roče deklici: stori tako kakor sem ti reKel če hočeš sama sebi dobro. Cez nekaj mesecev se je Ančika čutila mater. Prišel je predpust. Neko uedeljo okličejo s prižnice Jožeta z neko botfato gospodično iz Brežic. AnCike 111 büo tisto nedeljo od nikoder, še celo zve- čer je ni bilo. Začelo me je skrbeti, kaj se je moglo zgoditi ž nio. Celo noč nisem zatisnil očesa. Ko- niaj se zdani, se napravim na pot, iskat ti'.ojega ljubega edinega otroka, mojo pomoč in skrb na stara leta. Najprvo hi« tim k mojernu gospodarju, mlsleč, da Je gotovo ostala pri njih. Jože se U pri mo- jem prihodu takoj odstranil. Vpjašam gospodarja po Ančiki, on mi seveda ni vedel nič povedati 0 njej. Napotim se v farovž, tudi tarn ml niso vedeli nič 0 njej povedati. Grem na občlno vpraSat, tarn naidem poleg župana orožnika. 2upan me pomilovaJno opkzuje nekaj časa~ in nekaj premiSlJuje. Med tem govorl nekaj besed z orožnlkom v nemšiiinl. Slednjič me vendar nagovori: Oče, nič se prevec ne prestrašite, nekaj straSnega vam moram povedali. Rlbičl, ki so po Savi ribe lovill, so naSH danes zjutraj neKo deklico, ki se k po nesreči ali pa sama vtopila. Kakor mi je gospod orožnik opi- sal deklico, sklepam, da bl /nala vas"a \w\ AnOika biti. Pojdite z nama v mrtva- štiico, kjer se bo stvar natančnejše ixka- zala. Novica 0 utonjeni deklici me je ta- ko prevzela, da sta ml morala moža po- magati, da sem se nekoliko premlk'atl začel. Zelo počasi se pomikamo protl 0- značenl mrtvašuici. Ko pridemo v mrt- vašnico, takoj spoznam svojo hčerko. Kaj se je i>olein z inenoj godlio, ml m ziiano, ker sem padel v omedlevico in sem se Sele zbudil iz nje doma v poste- lji. Začei sem od takrat bolehafl in peša- •e so moje moči. Cez nekaj mesecev se ]jrikaže mlad gospodar Jožc pri durih niojega stan-ovanja. Jaz ga spoštljlvo po- zdravim, on me pa nahruli, da se naj ta- koj spravim, kamor liočem. Starega od samomorilke ne marain pod mojo streho. Jaz poklcknem pred njim. ga prosim v božjeni imenu, nai se me usmili, ker sem skoraj cclih 19 let služil njegovega oCe- ta, pustil boljšc močl pri njem'in da sem mu zvesto služil ltd. Kaj mene to brlga, Ce ste mojeniu očetu služili, pri meni pa že ne boste. Posebno se ga oče samo« morllk.e in nečlstnlce, V men* zav.vd isi mojega samozatajevanja je bilo konec. Kdo je pa napravil mojo hčerko nečist. ii!üo? Kdo je kriv, da Je skočfla Iz sramu in obupa v Savo? Ali poznal tlstegar To $! ti, kl si v svojl pohotnostl zapeljal nedolžno dekle! Ti si morilec nedolžne žrtve, ker tl ni blla pri tvojih grclnih 2e- ljah preuboga; seveda za ženiti je blla pruuboga in si Jo s svojlm nepremišlje- nlm ravnanjem pahnll v smrt. Odgovora ne zahtevam od tebe, pač pa boš odgo- vor dajal nekemu drugemu, kl te bo 50- dil. Mene starega človeka.pa pusti, te lepo prosim, naj zadnje dni svojega ŽIv- ljenja preživim, kjer je moJa uboga hCer- ka zagledala luč sveta, seveda bl boljSe bilo. ako bi se nikoli ne bila rodlla. Moje besede so ga zadele, a naine- sto da bi se me usmilil, me prime za te- lovnik in me vrže skozi vrata In po sto- pnicah nizdol. Vrata pa zaklene za mo- jim hrbtom. Ves razsrjen in žalosten se podam k sosedu, on mi reče, da se noče Jožttu zamerKi, ravno tako drugs, tretll, ltd. 56 lot star se podam v druge kraje, kjer me nihče ni poznal. Začel sem poletl past!, pozimi pa beračiti. In tako je moje življenje še danes, kakor me vidiš. Vpr«' Sam ga, zakaj se ni rajši kakSnemu dni- geinu poslu posvetil. Odgovorl mi, da nl inogel, ker se mu je roka stria pri padcu in se niu posušila, tako da ni za nobeno drugo rabo. VpraSal sem ga, zakaj se in obrnll na sodnijo ali kam drugani. da bl- se krivica popravila njemu v prid? Ne- kaj sem bil preneumen in nekaj pa se mi ni ljubilo, da bi se §e naprej govorilo 0 moji hčerki, pa očetu samomorilke bl se tudi neverjelo.« S tem sva govor končala. Podam mu dar in sva se ločila. §e dolgo čas>n gledam za revežem. Tudi jaz sem se po- dal slednjič naprej. Premišljeval sem to zgodbo hi sem prišel do prcprlčanja, da si* viničarji inorajo izobraževati. če no- čcjo pasti v take neprilike, kakor je ta mož padel. Pravica bi se naSla tudi na- pram neusmiljenemu gospodarju, ki Jc tako nečloveško ravnal s svojim zvestim služabnikom. Zatoraj: tudi viničarjem izobrazba ne škoduje, Prosveta. France Zbašnlk, Pesral. Uredil in n^ vod napisal Pavel Karlin, Ljubljana 1922. Sfrao* • NOVA DOB A« StiY« 147. Zaloiila Tiskovna zadruga 80 sir. XVII +91. Ceua 8 din., po pošti 50 p voč. Po- ieti 1918 je padel na bojnem polju Fran- ce Zbašnik, mlad slovenski poet iz ribnk- ške doline, čigar inie ši-rši javnosti Se m bilo znano, cigar pesmi pa pričajo, da Jc bil eden izmed najbolj nadarjenih učcn- cev 2upančiča, Murna, Kctteja in Can- karja. Bil k tudi eden izmed tistih, ki so jili .preganjale avstrijske oblasti še kot srednjeSolca radi veleizdaje. Njegov prv Jatelj Pavel Karlin je sedaj njcgove pe- sml unedil, in jim napisal Jep uvod in jih s pesnikovo sliko vrcd izdal pri Tiskov- nl zadrugi. Toplo jih priporočamo. Na- ročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljublja- ni, Prešernova ulica imsproti Glavnc pošte. Glasbeua Matica v Mariboru pore- ca: V zadnjih dveh letili jc nastalo v Jugoslavs mnogo salonskih orkestrov, ki proizvajak) po večini tujerodnc sklad- be, naimanj pa jugoslovanske. Naša Ala- tica je bi!a od yeominjata vso slovensko javnost k po- žrtvovalnenni delu. Cena koledarju je ö Din. Kdor ne bi prejel koledarja, naj j?a sam naroči pri CM družbi. Hrvatsko pevsko društvo »Lisln^ ski« 12 Zagreb» je priredllo mlnole dnl veliko koncerrno turnejo po Sibiji. Po- vsod je bilo navdušeno spreleto in srb- xko časopisie je ob.iavl.ialo vclike član- ke in tepe kritike. V Zagrebu pa Radi- čevsko časopisje pi§e o sovraStvu Sr- bov do Hrvatov. 40-letuica &mrtl slavnega hrvatskc- pa pisatelja Avgnsta Šenoe je bila 13. tin. Sociialna poiitika. ZAVAROVANJE KMETIJSKIH DELAVCEV. Poslanec Saniostojne kmetijsKc stranke g. Jos. Drofenik je v Zakono- dajneiii odboru Nar. skupščine prcdlagai, naj se najkasneie v tnem letu po enakih načelih in iiačrtih kakor za tovarniško delavstvo provede zavarovank kmetJJ- Lkega delavstva za slnčaj bolezni. nc- zgod, starosti in onemoglosti. Predlog je bil šprejet. Dvomimo, da ie vprašanje zavaro- vanja knietijskega delavstva že dozore- lo. Se bolj pa dvomimo, da sc more to zavarovanjc izvesti po istem kopitii. ka- kor bolniško In nezgodno zavarovanje v itidustriji in obrtn. P-la5evanje zav-aro- vainin in drugo bo zadelo brez dvoma tia odpor kniftov po državi. Z očirom na poscbui značaj kmetijskega delavstva jc bila naloga K- Drofeaika in drugili zade- vo prej dobro preštudlratl, ker je neino- goče devati v isti kos hlapc«, sezonske delavce in delavcc na veleposestvifi. Najmanj pa je niogoče v isti kož dey«tl kmetijskega delavca, ki se po zimi skoro nič ne u^orablja. z industrijskhn ali obrr- niui delavccm. Kollko deco potrebuje v na&i dr/avi potiiočl? Oddelek. za zaščito dcco in inladeži pri ministrstvu za soc. politilvi) Je dobil StevilCni pr-egled dece. ki potre- bujc potnoči. Po starosti je take dece Jo dveh let 9994, od dveh do 7 let 31.240, od 7 do 12 let 46.351 in od 12 do 17 lef 21.811. V from Stevilu ni zapopadcrva at- ca iz Hrvatske, Slavonije in Medjiinurja. ki j-e bila na teni ozemlju razd^ljena za prehrano iz Bosne in Hcrcegovine Sc v casu Avstr-ijo. Stevilo teh znn5a okoli 7000. Narodno gfosoodarstvo. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI KONFCRENCI; V PORTOROSE so dogovorl, sklcnjehl med 7 nas4era- va druge države prlsko^iti na pomoti, aa se tako vzdril lzvoz, uvoz in tranzltm promet. Cl. 4. določa, da se uvedejo iic- pietrgano zveze za osebne in tovornc vlake, pri čemer se morajo 2elezni$k.s uprave medsebojno podpirati. Č1. 5. sc tiče v^zpostavljenja dlrektnih niednarod- nili ylakov in vozov za osebni prom&T. i,'ji.>üjric t'o^'ovoro o iovotiiQin premiesu. osobito tn\nsi>ortih živeia, sena, premo- ga itd. Cl. 7. nalaga, da se rnara.bern.ska konvencija, ki se tiče dogovora o želez: i«fSkcm tovornem prometn, kakor tudi vse naknadne naredbe k tej konvenciji, priznati tudi v mednarodnem prörnetu držav. ki sklenejo prlčujoči dogovor. Cl. 8. se tiče direktnih tarlfov in nalaga, da bi se ti čimprej upeljali. Do tedn.j naj sc za mednarodni osebni proinot in vsaj za najvažnejšo tovorne transporte dolcči stolen proračim stroškov. Cl. 9. razgla- .4a, da vclj«ijo pri prvračnnanju plačiia v tuji valuti tečaji, kalere doloci adminl- stracija one železnice, koja poblra tarite. Cl. 10. vsebuje golova načela. ki sc ini?.- ja nporabljati pri obraCnnih med j?elcz- niSkimi upravanii. Cl. 11. nalaga, da se izvrSujc ocarin.icnje tin mcjali tako. da sc more odpraviti bla^o takoj. brez vsaki-li nc-potrebnih zadržkov. Predana prtljavra D--1J sc pregleda na postaj!. kainoi* jc na- menjena, ako je tarn carinski urad. Pre- gled prtljage na meji naj se izvrSuJe v vlaku. Posamezne določbe o carinjeiijn vsebuje -obSfren dodatek. Cl. 12. doloCa 6-mesečni odpovedni iok. ne pa prej nego eno leto potem. ko stopi dogovor v veljavo. Č1.13. se tiče sporov. ki bi na- stali o predstoieCl konvenciji, ki sc nai rofiujejo p-red mednarodnlm razsodi- Sčem, analogno z določill mirovnega dugovora. Ta konvancija stop'I v veljavo med dvema državama takoj ko io ti dvc ra- tificirata. Dodatek. kl se tlče ocarinje- njn, vsebuje tudi določilo, da smejo dvoi- nl vlaki paslrati meje po dnevu in po nočl vsak dan brez izjeme da tranzitno blago ne podle?.l ocarinjenhi ltd. 2eleii je, da bi ta konvencija zadobila čim prej veljavo. Poiiuiii)kaii]e laic. Kako 1)1 se odponioglo pomanjkanju jajc na domačem trgu? Odkar jc na§a valuta na svelovnem trgu znatno padla, opažanio »a naših ti- gih veliko pomanjkanjc jajc, ker sc jajca v državah z zdravo valuto plačujcjo po svetövni paritetni ceni, jih izvažajo na tuje trge in tarn drago prodajajo. Zabraniti izvoz jajc popolnoma. bi ne bilo umestno. ker dobi država s tem izvozom zuatne «ivote Uiiih dobrih deviz katere potr-ebuj© za inoz«in«ka plače\'A- nia. Konsuineuti po mestüj pa trpijo raüi. tega pomanjkanje J^jc. ker ne morejo Plačati jajc po tako vlsokl ceni. Da bi sc 'jajča vseeno šc izvažala in da bi bill domaCi trgi dovoli oskrbljcul // ia-ci, bi stavili ta predlog. Izvoznini tvrdkam naj bi se dovolil wyoz jajc le pod pogojem, da se obvežc- jo preskrbovati mesta ž ffotovo koli^iu-o' jajc po primcrni ceni, kakor smo Imelvn- reicuo lansko leto v Colin. 6d izvoznika naj se zahlcva, da nior.h od vsakih 110 zabojev odstopili 55 zaboiev (110 ?.abo- jcv jc 1 vag'Oii jajc in vsak zaboj jil; vse, bujc 1440). O(j teh 55 zabojev bi se jili pošiljciJo dolst^eno štcvilo tedensko nie- stom. Ceua naj bi se določila /a cela svc->. ža jajca komad 4 K. za uatolčeua 3 K, za" u'.'iipnejia jajca 2 K. Kontrola, so li izvozniki zadosilli svoji obvezuo-sti, bi se lahko izvodla po- toni zavoda, kjer izvozniki dobavljajo. lisline ta osigurunje valuto, tako, da bs se niorali izkazatl s potrdilom, da so ru skrbeli domač irg sorazmemo s koUčiuo» za katcro iš^cjo izvoznega dovoljeiii-'!. Ta jajca bi se moi-ala razdeliti tlo- niačini ti'goni so-razmenio s Stevilom prebivalstva mestnhn aprovizacijam Jn kjcr teh nl mestuiin oblasiem, da jih pro- dajajo nieSčaiiGm. Tako bi bilo zadoš^e- no izvoznlkom in prebivalstvu. Prlpo-ročamo naž predlog mttfoJ::» nlm faJctorjem, da ga i/vedejo Se prt\i no2Jt?em, ko ]e pomanjkanjo jajc naj- vcv'je- Prijava la taks© vozü. Po tarlsni po- stavki 100 in pravilniku, člcn 49 (Ur. lir.l št. 100, 104 in 124 ex 1921) ir.ora.^ vsi Imetulki avlomobllov. fljakcrsklh vozov, vseh vozov nä vžmetlh in bicIMov, ta vözllä po stanju na 1. januarja 19J2 do 15. januarja 1922 prijavHl: v ra.cstu Celje policijskemu pblaštvu; drugod pa oWin- skeuvu oblastvu in potem davčnemu u- radu ter pla&itl obtüöin tudi letno takso. v k-o-lilcor niso zadnji oproščeul po od- stavku 3. a) do č). Te -takse se morajo plačevali v kolkih in znašajo:' za pri.iavo., da ima kdo avtomobile, fijakcrske vozq- ve in vozo've na vzmctih za ..vsaccKa •jotvm:t-r?;-vsaK"Wgwrs vm: 1*0?^^ s3 se placuje na'löto 23. uporabo irfi.yo.- zll.ako se uporabljajo zt. ose^no i»ofreh bo in slccr: za avtomobile 1200 Diu.in. 7a lijakcrske vožove z vprego z dvona konjeina 200 Din. in z enim koniem.KV) Din. Za prljavo''ostalih vozll se "placuic taksa po 2 Din., za uporabo pa taksa po 5 Din.'po clen'u''49, odstavek 20, Spe- diterski vozovi.na vznicfih plaCiijejo tak- so za prijavp. Kdor v doloCeiieni čp.su ne predložl prijäve ali ne placa Jctne takse, kdor predio^i nctocno'prijavo", se K'slztui" je s trikrainlin ziic'skoni takse. Id bi jo. moral plačati. razcn krajni žast6f>1 oh~ člne kmetljskc podniliilCe in bikorejsko zadrugc Iz ptujskega in ljutornerslce^p. okraja. Zborovanje se vrSi v göstilui t\\- pančič ob 9. uri zjtitraj. • Enketa radl sladkorne tovartie za Hrvatsko In SlovcnlJo Jc skllcana ne na 17. dec, ampak na 21. dec. t. !• ob 11 ur! dop. v dvorani trgovačko- - obrtniSRc komorc v Zagrebu (Trg 29. üslopada br. !. II. kat.V Državnl kmetli&kl svct, ki zhoraje te dni v Beogradu kot strokovni in po- svctovalni organ ininislrstva za knje- tijslvo, ja izvolil prcdsednikom vse»Ci'> Skega profesorja Radovanoviča. Klllf' tijski svct štcic 30 oseb; 18 Je saste*. nikov kmctijskih druStcv in zadru, 1. pa jili Je lmcnoval minister za knietu- stvo izmcd poljedclccv Tc dni je svet rnzpravljal o naCrtu zakona za zavaro- vaiije proti toči. Poročllo-pravi, daje to. La -laios i«ipr4\11a. ¦ v- cell državi za S7 !]iiljjo.nov diJiarjov &kode.,..Qka 'Stcdiout&i1 ic 11 ttti. ü&vM 75-löh«co. obstanka. UstanovHa :se jc po- incUativl' Uudeviia Öa1a. -Mä- žtiranivia, Deinetra in «drugiii 'narodnlf! !preiH>r(xiitcljk3vr. ¦ ¦ ! -Naš izvoz lesa je oživ&l. »Trgovski ;lisr« i)iše: Visok tcčnj ceSkoslovaSke.ya- ilute- je .'oiiciiibgočii izvoz č-jSkosiovnSke- ga lesa v države s slabp vajwtp'.-kcr. jo. avstrijski, nemšld ih.nrt.š les ceneji. Nizii tečaj našc valute nam daje možnost ti- spe&no konkuriräti s če^kpslovašklm jlcsom, ki jc na svetovnem trgu'nas nai> Hevariv^si tekmo\Titec. Iz teh vazlogm- Je ožlvel naS izvorfcša. V Itnllio &c iz-' važa bnkov staybent !esi tfočlnr Nputc 'ta Angiija in Francija On hrastoy stav- bni les. KJadl padca markc Jt" izvo-z. v Ne-mčijo popoluonm prenehal. V tri:oyt- nl z mehkim lesom nam konkurlraia Avstriifl in Nemčija, medtem ko Italüa :I5če naša drva za j;urjayo ter plačiife ?a vagon postavno postaja odpoSilJanja 5000 4o 6000 kron. \z tega vzroka so za- cele rastl prl nas čctie ža drva In sllSijo se glasovl, da siaj bl se afiiejtl Uvoz % vlsoUmi lzvozn\m\ carinanii, Bopza Beograd, v.alute: dolarji 63, marl«e 37, "ir-ji 5z, devize: London -74, Pariz 522 Pragfi 7s Dunaj 1.02, Berlin 87, Milan 295, QudJmpeSta 9f5Oi Curih, devize: Berlin 2.85, Newyprk 5-16, London 2137, Panz 41-80, Milan 24.80, Pr.4ga 6'25, Zagreb 2U5, VarSava 0.16, Du- naj 0.20. avstnj.ske iig. krone 0.12. Razine; vesti. Nevarua bu^a. Nejc vppkojeni stavbf»l:' in jih. zisošil y'siii'äinbo-: -nna-K*- t>iltt-i*o-: issbnVveHkat ttr^je-'-inesellsv^öJi'¦¦&&\\'i Če4, nl« ie ^stkoj >Ž>Va.b|,vker-Hna:na eiH s^rin^ luk«;;ojn ^ •ärtt^acov|)ri^e(ar^Hiliy^3^a:' sffrje '-pan^Ä v liiAiR-H in-so- -ja -itfobpo og^eli Naiiö^ied je^"v«eli*4-<:rva" yAv-no?. in;jfc'iačeljj. r<>zäfL-Naenkrat 'Vk'' sei-i'j*" v^nl iz-ümüJe roj'c^cbeif-kisose^ zännale; žeiii ^iaravhtsf ^"oüftii- iti ¦ jef po^feno^'1 pikaie." S krikoni -in -vikcün >e- difjjila* fla: dvorišče, kjer-je ^elt-niraz p'oniiwl ra*-' jarjene' -biiciik» 'stanovalöc. Vsekakör p"a je imela ¦ Losp'a •'J?arrant takö zatekcl obraz, da jc'lahko prepri&Ua vsiikV^ao resničnosti te'/.ROdbe.¦ ¦ •¦ •¦"¦' Obsbjena tiliotapka z valutmnl. IM\ liublianskega čležniliarja Miluusch.'t jc bila svoj čas v Mariboru nstavliena, ker jc bila osumijena,"da.iztihotaplja tuje va- lute. Pri preiskavi so našli pri njei 5000 dolarjev. Prciskava jc doghala, da. je Milviisclieva večkrat iztiholupljala tuie valuta za d\^a banana uradnika 'i-' Ljub- Jjarii, pod prelv-ezo, da še vözi k zdi'äv- nikom v Oradec Carinsko sodiš6e tc obsodilo Mi'kuschevo na 6 mesecev aa- pora, dolarji j*a so zapadl-i v prk* drJavi; Strain požar je 14. tm. V Sk©fiUoU uniC'il velikansko sklÄdiäce drv na žagi p. Heinricherja v SkoJJi Loki. Z veliklm uaporom so gasilcl reSili kolodvor in druga skljwlii^a; dkode j« rva-d 10 milljo. nov kron. Baje jo ^genj nastal v&to4't)*L picvidnostl dolav®öv. ¦¦¦••...¦ Vfellk goljuf. Znani goljuf Milan Öo« škovič, ki je v Beogradu ijVr$il v&b to* ljufij, sc je Izdal za Sofa za»ri?l?ik« poll-, cije in Je 11. t. m. v OguUnu ukradtfl ^ dustrijeu ooskovičn vsoto I^oojOOO^K, pote*n pa poiwffnil nwuda protl Osjeku. Igla v sreu. V Cliotov) bohilsmci v MIneapolisu so IzvrSiH^J» dni čudno"opiv raciio Neka triietna dcklica je padla na igio' ki sc ji ic zapi^ila tako globokn v srec. da, Jc ni bilo anog.occ ve^ do-biti veil. Dbklicöiso oddali takoj v bölnico, kier so z Rttnigeiiöviiiii zarki'ugotpvili ltfgo igle, Liila ,ie pntrebija 4afcoj§jija operacija. To* da i's'lo so: niorali. preriniti popol'fi-ama" .skozi sree, da so h nWli' odštranjti,; ~ Zdravniki sami niso. jnieluiiiiogo .ui»än"j«i na usptli; kljub tcniiipa je, 4eklc.,'v par dneli okrevalo i(ije ..d'a^fes žčpcJt iiy^M : zdr^vp,. '.!;i'.^ ¦;'.;;*_ ¦^..¦.""' ~".....' '""''!" ,-v, Vt/. iM)V A U L B A« Stran 1 ihtanoflitn 1861. Hranilnicamestne občine Celje V l»»tr*i $»f%la&i i>*»i l*olodUro«*4i (prej Sparkasse der Stadlacmelndc Cilli). »öosijsna ah. S^sje hr&rAhäh trlag K 28,000,000. Vrednost rexervnega xaklad** K 8,000,000. ;1S ücrno shrambo od slrmrH in sodi*L rflzne urednosine popirje, oložne knjt- žicc i. \. d. Daj? v ncjem PREDALE v svojih bufeblngajmi'i, iflfco. da obdrži MJmC stranka ložnUwfn prodojo in na- kup useh urst vrednostnih papirjcu ltd. lim- Suje za nje tikli takaso in drags denanw opra- viln Jiajko!an!n?j2. 1ZPLAČILA x> taiiusftro izredno uc'odno in j>romp!njwori.ut. büdimpeSia, 15. dec. U Soprouju: .^ftbyvanjc sc v rsi Se Uaues- KonC-iuio *jc Ji U. urf. Julri se Klasuk &• v l> oko- .:..'.i,«ih vaseh. Olasovi sc bodo sešleli v ¦,i>*:-oto in se .'v:K! äo isti dan pro^lasi. VcfUev Zvcziiejja predsednika v Svici. Bern, 15. dec. Zvezrut skiipSCina jc ¦.;•••«:« vavoUIh xvezneKa svehiika Haaba pwds^dnika tcr Schaurorra cdi:?Va Zveznesa svei;i, Kari Hahsburg protcstiru. riiK-limpesta. 15. dec. Madia rsk.-. vb<»a'.k obi^viia bt^scdilö protest:, ki ;;a ^e T^^rulj Kari poslal viadi ob priiiki u- i:i':v; prestobi in n-dstranhve i/. üczoh1. I.IS7MCA UREDNISTYA. Lfubno. ' Juna.^tva« Vasoga -s.ioza vi ¦¦'r -in-- iirva MicHte, kl.skače okrc^ po ¦¦^.«•¦ti v nočiii hai;!, gotovo nlso tako -Svet preirc^iiio^-', da bl mornli -/anin >.*tvovat5 k«ik prosior v našem listu. Lit«? smo Van; poslal: vkliub ti.m\\, ča ^ ire*1. Vaših dopisov, ki so zfcol.l osebneRa vstficaia, ne maratc, ^a vrnite. Cc pa nam 3o*Ijete kai pametnoura. bomo objavili. ^ir.avo! ,0 teden. IzKaZ © zakianih živalih od 5. .^ Jo '11. 12 1921 v meslni klavnici v Celju. t "-¦¦¦¦ || ¦ I ' 5 ¦ ! I ! ft» BtSMPJB. ! o > u * a ^ M iwißger Lud. . . -> ~ 2------------------------{ Jerie Simon . . -112-------------------- Kites Bernard. . j------i — t --¦ -.. - Krofltč AloJK . i- 2- 1--------------- Rebeuscheg Fr I — 28-- 1 1 — — Suppan Ivan. .--------2 - —----- Zavodnlk Andrej--------1 2 2 - - Senit Franc . . — 1-------------— Pavlinc Franc.,-----4----- 1!----- Potekal Ludv. . - 2 - 1--------- Pungeršek Ivan--------1------------- Votok Adolf. . -------- 1------------- E*tti Matlja. . .--------2------------- Lapornik Ivan.. ----- 2------------- Lciko&ek Ivan. ------4----------------- Hobnjec Viktor.------2----------------- Urbančlč Adolf. 4 32 7 5-------------- Zany Viktor. .------4----------------- Lastnica in izdajateljica: /vezua tlskarna v Celju, (>c/.s fun. Kdor hate z malim trudom go- j tovo do fOO K na dan Kaslužilf, na) rni poSlje v plsrr» svej naslovin Lnamko za odgovor. J. Batič. Litija. Zenilna ponudba Mlad, inteligentep. xelo prcmo- Jen posestnik. okoli pol miljona K, star 26 let, se želi porottti z Kospodično ali vdovo, staro 18-28 let. Prednost imajo gospodične aii vdove z Rostilno, drupre pa s premoienjem od 50.000 K napr?}. Dopisi čc mogoče s sliko, ka- tera se častno vrne, naj se pofiljejo na upravo «N. D.« pod »Dobra bodoCnost4'. Tajnost zajamCena. 1224 5—5 Proda se: ^ VOZ za enega konja v dobrcm stanu, dve angleški KorajsKI opreml in en velik zimski JHE.OZt%ll* Naslov v upravi ,Nove Dobe*. Petsto stotov zdravega Stajcrr.kega sena fakol na protfaj, Ponudbe z navedbo ce^e upravniStvu »Novc Dobc* v Celju. 1272 4-2 vagonov hmeljcvk odda k'?R« trgovirta Fi». P<3jmanf 1270 O-i|e. _ ^ 2-2 PÖTNIK se iSLc za tlrobnarijsko in ga- lanierijsko btago ?.n Slovcniio n Hrvstslcc. — Ponudbe ie po%'ati na I 244«» upravo iejja t'sta. 6-3 j Sprefmein Uobro izvežbanega j prosfornep mojstra. 1271 ffr. f>almap, Ceije. 2-2 Proda se posestvo hiša 2 gospodarsldm poslopjem, vsc'na vc- liko zidano in 2 op«;ko krito. graven vcflkj vrtovi. Na iePjo se oddi tudi do 10 oralov zemlje: njiv, travnikov in gozdov. Oddaljeno ¦JO minut od postnje St. Jurij ob Ju2. žei. V!52 Poiive sc pri trgovcu 3—3 amid, Hovavas, p. Lt. Jurij ob j. ?. ( Ob'. ?-:.-:-*rr. posredcvalnic': za p.'omtt | ( t rcatitetnin; 14« 50-46 | | Arttcm P* Ar^en^ek < I Celje, Kralja Petra ce^ta at. 22. i Ž posreiiüjc pri prodaji koko? tudi pri { & nskupii hi*, vif* graöeinf zem- c 2 Ijifie, induatrij. potfjetlj itci- ve- € ^ ' c>tüo in poci ugcdr.imi nogoji. 2 ElzhtriLne motorje, ] Proiz- fnštalacijsbi enaterijol,: god žarnice, štescB, žfco j B. E. G. dobaülja ilBhfFotehnföna tVFdka Karol Mwtii, CbUb Cankarjeva cestaötev.2, po zanernih cenah. CENE ZMERNEt TRGOyiliA be in deželne prideSk« kupuje po rsajvišjih cenah Celje - PETEK & ORUG ¦ Celje An.*,. Leonik CELJE Glavnl trg 4, 55 -47 (prej Pacchlaffo). Strand »NOVA DOUA< ____y,;^. i\J___ i POSOJILNICA M CELJU UiatanovIJena v iastni B| JHklESaflVWI i^aTfellli ^s^^vni fondi in fr^dn&«t let», X88O. |» a I a č i «VMaw^JUi iml BJPU IWI faatftih hsL fc«« K 7,000.000. Eden najstarejših slOYeaskih denarnih zavodoy. 8@@@ Mr^lTWib^^uÄ; Oaja posojila na menlce, vknjlžbe in v tekoöem raöunu. Otvarja irgovske in obrtne kredite. Financira industrij- dCbrCbChiajini ska podjetja. Qbawlfa vse clenarnc transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. jsbCbsadMlj jaABBSimtfliBiaiiiiBiiiBBBiiiaiataiaiiiiBBii^ Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. Regiatrov. kreditna in etavbona mmw jam #«f|«mfw W^^^mtfraa Spi»ejema hi*«v«Une vloga in pfer tt«äimgaz»m.zav. fS-mli«-: WF I ^tt» 3**fc ¦ T%i I I ¦¦ ¦ Iwl f * »bi^atejja s*o 4V2% Wirt in po3 K BUnle r*m*n* K ISO.OOO. Račun dekovnega uro«S« 4t. 10.816. Stanje» hranilnih «logt K 4,000.000. Cenjenemu občinstvu v Celju in okolici vljudno porpčam, da sem prevzel v moji lastni hiii staroznano Špece^ rftlsKO trgOViHO Milan Hočevar, katero sem popolnoma renoviral ter jo bom v večjem obsegu od dne 9« de- CGmbra naprej vodil. — Priporočam se vsem cenjcnim odjemalcem mojega prednika, kakor vsem bodočim cenjenim strankam, ter jih zagotavljam v naprej najsolidnejše in najcenejše postrežbe. Z odiičnim spoštovanjem I. TT. JDECKO 1240 Glavni tpgr fit. 1O. ILJuiblJctnaka. oesta fit. 4. 6—3 „P E L IK A H" 12S4 7 .: prvi fotografskf umctniški zevod v CeTju «amo I^azIagoVG uliea afcev. 1 polcg hote!a Union, prjporoea eenj. občinstvu svo^e alike v znani dovršenosti za božična in novoletna darila J.jcvršu|e od najmanisc do naravne velikosti örtie, rujavc in barvane v ol]u, akvarel, paätel in druge kot posebnost BRH~ VA|4E ŽKIGE, poveöane slike v 4 dneh, za popolno podobo in trajnost slike se JamSi. — Ateljc je vsak praznlk in äetrtek :;::;. toplo xakurjen, po potrebi tudl v druglh dneh. ::::: Ne odlaša^te I Prazniki so prod durmi I rf^ Kupujem hLhhmaI |Ae na vägon naložen do bližnje ^ ^m «¦^^«S«s» B^«»f postaje ali do žage postavijen iygi stojeL les v wsaki množiiii. Ponudbe je poslaii na !l?O cater*, parna žaga v Celju. :>H 1223 5-5 =V= SUKNO pristnn) česko ?li\ moike in valneno» za ženake oblake in ratno manufak« tu9-o l?Mjfii4eradidis*e!«tn^ga imorta ( po curiowito nizkih cenah samo v g veletrgovin! in razpoSiljalnici I R. Stermeckiy Ceije. ^BBB delavnica Qosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. Specljalna" delavnica za poprtvila avtomobilov )tt ____;________ precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potreb&in L I Teles at. 107. 1 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja ltd. 52—«61 [ Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim jj } blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah {I | v Celju, M» Kx>alja, F»eti»a. oeatjU Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. Oglejle si manulaKiurne trgovino OT. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, nasproti icjasnici prsstolonasledolU AlaHsanAra Priporočase vsem odjemalcem: na d**®b?to in debeto» Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. ^^B^^ajml^^lflfl^^Wa^B^B^B^^B^MB^B^B^B^B^B^B^B^B^aMajMB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BM -——.^ HBjBBBlBBBBWWBBBBB^^^B^B^BBBBP^aBBB^aa^BBB^BBBBBBWBlBBBBBBBBBBJBBBBBBBBBB^BHB^ ^^^^^^^ ' Jadranska banka Beoorad, Dubpovnik, Kotor, Kr»nit gT* .Q^ T| -8 «e* Opatija, Sarajevo. Split, Sibenik, Ljubljana, Mariboi-, Metkovič, ^-^ ^3 -¦> J ^^ Zadar, Zag-e^, Trat, Wien. Prevzema v«e bančnc post« rvi Sprejema wloge na h-aailn» knjižice, ^ir? GO Poslovne svexe m vseml v©*|i. ood a«)u«otrall v m- in inoiemstvn.