381
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Državni zbor je za zdaj pri kraji: obe zbornici, gosposka in poslaniška, una z večo, ta s prav majhino večino glasov ste sprejeli adresi, ki ste si kakor krajcar krajcarju podobni: polni pogubnega centralizma in togote do sedanjega ministerstva; —tudi volitve v delegacijo so gotove, in pobiranje davkov za dva meseca po dosedanji meri je dovoljeno. S tem so spolnili naši (kranjski) poslanci nalogo, ki jih je vsled adrese deželnega zbora peljala na Dunaj. M i-nisterstvo pa neki po vseh napadih, ki jih je doživelo od „ustavovercev", zdaj še trdnejše stoji kakor popred, ne zato, da bi večina narodov ne zahtevala odločno federalističnega, ampak zato, ker večina sedanjega „reichsratha" nikakor n e zastopa večine narodov avstrijskih in ker kolovodji njeni so  že dvakrat
preočitno pokazali, da so toliko za vlado kakor zajec za boben.
Povejmo zdaj malo bolj na drobno, kaj se je pretekle dni godilo v „reichsrathu". Zbornica gosposka je sprejela, kar jej je načrta! „veliki liberalec" grof Ant. Auersperg, ki se je spet po svoji navadi iz Slovencev norčeval. Glasovalo je le 10 gospodov proti adresi, kajti mnogo druzih ne hodi v zbor, ker vidijo, da ta pot ne pelje Avstrije do sreče. Da kolovodji zbornice gosposke sami med svojimi nimajo preveč zaupanja, videlo se je pri volitvah v delegacijo, v ktero ni nobeden izmed njih izvoljen. — Poglavitne točke adrese, ki jo je kaka zbornica poslancev osnovala kot odgovor Njega Veličanstvu, so te-le: Avstriji je na očitno korist, da odkritosrčno-prijateljsko zvezo goji z Nemčijo (se ve da ta je prva skrb nemškim centralistom) — de-cemberska ustava je nedotekljiva podlaga državi naši; — češki deželni zbor se s tem, da ni volil poslancev v državni zbor, ni le pregrešil zoper spoštovanje, ki gre temeljnim postavam, in zoper domoljubje, na ktero ga je vlada tolikokrat in tako prizanesljivo opominjala, on je marveč teden za tednom čedalje več zahteval ter kot samostojni zastop poleg državnega zbora obravnaval cel6 državne stvari; — vlada naj skrbi za dotične predloge, da se povsod vpeljejo ne-posrednje volitve v državni zbor, ki bodi neodvisen od deželnih zborov; državno zedinjenje sosednjih nemških okrajin tudi Avstriji (!!) nalaga dolžnost, skrbeti za krepko središčino zastopništvo vseh kraljestev in dežel; — s pravo zadovoljnostjo državni zbor pozdravlja odpravo konkordata ter pričakuje predloge potrebnih, dotičnih postav, osnovanih v duhu temeljnih državnih postav; — pravi vspeh državnega zbora je le pričakovati, ako se tudi vlada po svoji dolžnosti in stanovitno drži ne le oblike, ampak tudi duha ustave; — že sestava sedanjega ministerstva ni zaupanja dajala ustavoljubnim državljanom; to zaupanje je pa ono popolnoma podrlo s svojimi nesrečnimi poskušnjami, ki so veliki pregreški zoper duhd ustave. — To je jedro glasovite adrese zbornice poslancev.
Ko je 19. t. m. prišla ta osnova v obravnavo zbornici, se oglasi poslanec Groholski in v imenu vseh Poljakov izrekuje, da ta adresa je taka, da se nobeden izmed njih z nobeno besedo ne bode udeležil razprav in da vsi bodo le na posled glasovali proti tej adresi.
Za njim se oglasi poslanec tirolski baron Giova-nelli in govori takole: „Gospod prvosednik! Vsi zastopniki Dalmatinski, Kranjski, Tirolski, Isterski, Predarelski in Tržaški, potem ena-komisleči njihovi tovarši iz Bukovine, Gorice in Stajarskega dali so mi naročilo, Vam, gospod prvosednik izročiti naslednje razjasnilo: Mi se sklepamo z razjasnilom, ktero so oddali častiti gospodje poslanci iz Galicije, in se nočemo udeleževati obravnav o adresinem načrtu. Kajti mi zametujemo strogo stališče one stranke, ki je izdelala adresin načrt; mi se zavarujemo proti duhu, ki dije iz njega in kteri je zoper vsako porazumljenje. Mi marveč v imenu dežel, ktere zastopamo, čutimo dolžnost, očitno in slovesno izgovoriti, da hočemo porazumljenje med vsemi narodi in da to porazumljenje spoznamo za prvo in najvažnejšo nalogo vlade Njega Veličanstva, da zahtevamo spravo, ki ustanovi notranji mir in okrepi moč proti vnanjim, ktera vsa različna plemena in narode avstrijske zedini pri vzajemni udeležbi javnega življenja in delovanja, kakor tudi z vzajemno zvezo enake ljubezni in udanosti in zvestobe do najvišega prestola oklene vse dežele in narode avstrijske. Onemu splošnemu vtisku, ki ga budi adresin načrt, nasproti stavimo to opravičeno in glasno izrečeno željo in zahtevo
382
jako velike večine avstrijskih narodov. Vsled tega razjasnila nam ni pripuščeno , kakor si bodi vdeleževati se niti splošne niti posebne obravnave o adresi, kakor tudi ni z besedo odgovarjati napadom, ki se morda store na nas, ali krivemu sumičenju. Udeležimo se pak glasovanja". — To je pravo! Ta protest in protest Poljakov zastopa 9 desetink narodov avstrijskih proti eni s a mi desetinki narodov, ktero zastopa v državnem zboru ona stranka, ki je naredila in odobrila to adreso. 9 proti 1 to daje tehtnost temu, kar omenjena protesta slovesno izrekujeta; nobenih druzih besed ni bilo več treba. Da so tako pravo zadeli, pričalo je tudi to, da so „u8tavoverci" vsi poparjeni bili, ko so izvedeli, da jim opozicija še besede ne privošči. To kar je v adresi, so tudi trdili v seji govorniki za adreso. Moravski Nemec Pux, kteri je tako govoril ali prav za prav kričal, kakor se govori v krčmi za mizo, Din s ti, Knol, Herbst niso nič povedali, kar bi ne bili že stokrat brali v „Pressah" et comp. Dobro jim je odgovoril baron Ko t z iz ustavoverne stranke; to jih je temveč razkačilo, ker niso pričakovali, da bo stari gospod baron imel toliko poguma. Tudi Potočki je svoje stališče možato branil in nazadnje prosil, naj se mu pusti čas in da zaupanje. Pri glasovanji je bila adresa z revno večino sprejeta; glasovalo je za njo 89 poslancev nemcev, vseh druzih 63 proti njej; poslanci ministri niso glasovali.
V deputacijo, ktera začne svoje razprave 24. dne t. m. v Peštu, je od Dalmatincev izvoljen Voj-novič, od Kranjcev L. Svetec (za namestnika grof Barbo), od Goričanov Črne, od Istrijanov Colom-bani, od Tržačanov Oeltz, Korošci imajo Rit ter j a, Štajarci pa Rechbauerja in Carneri-a itd.
Ker proračun državni za leto 1871. ne more letos več v obravnavo priti, je vlada želela, naj si jej dovoli davke za prve kvatre pobirati po lanski postavi, al zmagonosna večina je sklenila, da ne za 3 mesece, kajti to bi bila zaupnica vladi, ampak le za 2 meseca.
— (O odpovedi ruski-pariski pogodbi) pripovedujejo časniki, da na prvi glas, ko se je izvedelo, da je ruska vlada otresla se jarma parižke pogodbe od 1856. leta na črnem morji, je Andrassy, predsednik ogerskega ministerstva, kar na vrat na nos hotel, da naj avstrijska vlada stopi z angležko v zvezo, da zažugate vojsko ruski vladi, ako ne prekliče okrožnice iz Car-skojega Sela od 19/3i« oktobra, s kterim se ruši pariška pogodba od leta 1856. Beust, ki ni tak zaletel kakor Andra8sy, pa ni odobril takega neprevdarjenega postopanja, in brž so spet magjarski časniki zagnali hrup, da Beust gre v London za poročnika, Andrassv pa pride na njegovo mesto za državnega kancelarja. To pač vsak otrok ve, da bi Magjari radi Avstrijo gnali v boj zoper Rusijo, ktero oni temveč pisano gledajo, ker se boj6 njenega vpliva na Slovane trans-lajtanske, kterim magjarske »dobrote" že odnekadaj presedajo. Ali so Magjari res tako kratkovidni politiki, da mislijo, da vojska zoper Ruse je že tudi zmaga nad njimi? in da Avstrija ima toliko denarja, da se more v vojne stroške spuščati, od kterih bi oni 30, mi pa spet 70 odstotkov plačevali? Ali Magjari ne vedo, aa se z vojsko zoper Rusijo vname plamen, ki bi, ker je močna ruska vlada gotovo s porazumljenjem pruske vlade odbacnila oni glasoviti dodatek parižke pogodbe, in ker v takem boji bi tudi Slovani in Grki v Turčiji se vzdignili zoper Turka in bi pomagali Rusiji, utegnil pokončati Turčijo in Avstrijo, in to tem več, ker se sliši, da tudi amerikanska vlada podpira Rusijo? Ce Anglež hoče boj imeti z Rusijo, naj ga začne sam,
saJ njegovi   interesi   niso  interesi  avstrijski.    In   ktera vlada, ki človečansko misli, more Turčijo v svojem res „turškem^ gospodarstvu" podpirati? Vzlasti avstrijski Slovani morali bi svoj glas povzdigniti zoper to,   da bi se Avstrija  za „divjega" Turka spuščala v pogubni boj. Beustovi časniki so nedavno pridigovali, da Avstrija je preslaba,   da bi zoper italijansko vlado mogla boj začeti zavoljo ropa papeževih dežel;  zdaj pa gled6 na rusko odpoved parižke pogodbe magjarski časniki razsajajo kakor da bi Avstrija imela cel milijon vojakov na nogah in na milijone denarja v blagajnici! Kako se to vjema?    Se  v6  da je  pri teh časnikih brž ogenj v strehi,   če   Turčiji  kdo   žal   besedo   reče  ali   se   pa judom kje kaka krivica naključi, al če se glavarju krščanstva roparsko vzame  njegova   lastnina,   takrat   pa nihče ne mazinca ne vzdigne!   Vendar radostni tudi to konstatujemo, da je mnogo glasov v nemških časnikih, ki svetujejo Avstriji,   naj se ne   vtikuje v tuje zadeve in naj pusti Rusijo pri miru, ki se hoče otresti sramotne sužnosti,   ktero jej je naložila parižka pogodba od leta 1856., ktera je bila že s tem razrušena, ko ste se Mol-dava in Vlahija združili v eno celoto, -— ko se je knez Karol vsedel na prestol Rumunije in so se druge vojne vozile po Bosporu.    Rusija tedaj   ne  ruši  prva parižke pogodbe in v svoji okrožnici do   zveznih  vlad  odločno zagotavlja, da Turčijo pusta pri miru. — Naj konečno onim bralcem „Novic", kterim izvir parižke pogodbe ni več v spominu,  povemo še to,  da leta 1855. je bil strašni krimski boj.   Francoska, angležka, italijanska in avstrijska vlada so pomagale Turčiji z vso silo proti Rusiji.   V tem dolgotrajnem boji so   omenjene   zavezne armade   (toda brez avstrijske)   pokončale veči del   Se-vastopolja,   ruske   trdnjave   poleg   črnega morja in prisilile so Rusijo na mir, v kterem se je med drugim zavezala,   da  ne   bode   na črnem morji imela vojnih ladij.    Tej pogodbi  mini,   za   ktero je bilo v Parizu 1856. leta pismo narejeno, odpovedala se je ruska vlada Turčiji,   in to odpoved,   ktera   zdaj  zraven francosko-nemškega boja veliki zvonec nosi  po svetu,   naznanila angleški, avstrijski, francoski, pruski in italijanski vladi, ktere so kakor varuhinje Turčije podpisale to pogodbo. Iz francosko - pruskega  bojišča nimamo  danes nič poročati.    Nemška armada tako tiči  v blatu,   da si še ni upala  napasti   Pariza.   —   Thiers   in   vojskovodja francoski Trohu sta papežu obljubila po končani vojski ga   s orožjem  francoske  armade  zopet posaditi na prestol rimski.