Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
mesečno 35 Din nede |ska Izdaja celole no v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo lOO D
COVENE.C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom
I stolp, pettt-vrsle mali oglasi po 1'3Q ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vHIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. ▼ uredniškem dela vrstica po 10 Dlo n Pri veClem o naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondel)Ko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6 111 Uokoplal so ne vratafo, ncfraaklrana pisma se ne sprelema/o - Uredništva telefon štev. SO, upravnlStva itev. 32S
lisi sza slovensldl narod
Uprava /e vKopllar/evl ul.St.6 ^ Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 In tO.349 xa Inaerate, Sara/evošt.7563, Zagreb it. 39.O/I, Praga In Vunal it. 24.797
Kriza v italijanskem fašizmu.
Govoriti danes o krizi v italijanskem fašizmu, namreč o krizi, ki naj pomeni za faSistovsko stranko, za režim kritičen prehod, od katerega naj bi bila odvisna usoda stranke in režima, je danes gotovo prezgodaj. Tu pa tam pride res do precej simptomatičnih incidentov med pristaši raznih struj v fašizmu, ki kažejo, da v stranki nekaj vre; a struje se pojavljajo pač v vseh strankah in navadno se sj>or med njimi poostri posebno takrat, ko stranka nima več nevarnega nasprotnika pred seboj, ko se stranka čuti močno. In ravno to svojstvo vseh strank prihaja danes do izraza v fašističnih vrstah. Opozicije, ki bi bila danes fašizmu res nevarna, pravzaprav nI. Usoda je hotela, da je duša vse opozicije, vodja socialcev, poslanec Amendola, podlegel ranam, ki so mu jih zadali fašisti v Montecattini, ravno isti dan, ko je Mussolini ušel angleški aten-tatorki z malo očrtanim nosom. Mesto Amendola bo vodil opozicijo menda senator Albertini, ki je gotovo vreden naslednik kremenitega Amendola. Toda kaj, ko Aventinija danes ni več! Vsaka izmed opozicijskih strank vleče na svojo roko. Liberalci, oni liberalci, ki so nekdaj tako zvesto prepovedovali uauke individualizma, so po večini prešli k fašizmu; drugi izmed njih (n. pr. Orlando) so se vsaj začasno odtegnili javnemu življenju. Giolitti je sicer ostal dosledno zvest svoji vmesni politiki, a je gotovo prestar, da bi še kdaj dočakal ugoden trenutek. Bodočnost je v rokah organiziranih strank, katerim bodo parlamentarne skupine, izvoljene na podlagi individualnih programov ali osebnih simpatij, prej ali slej morale podleči. Izmed ostalih opozicijskih skupin je ostala stranka popolarov gotovo najbolj kompaktna. Ta stranka pa se že po svojem krščanskem programu omejuje na boj v ustavnih mejah in bi se ne mogla odloČiti za na-irilno akcijo, ki edina more vreči sedanjo diktaturo. Popolari posvečajo vso skrb notranji organizaciji; posrečilo se jim je obdržati v svoji stranki ogromno maso delavstva, ki je združeno v takozvanih belih organizacijah.
Izmed bojevitih strank so komunisti gotovo najbolj agilnl; saj je teren pripravljen, ako ekstrem rodi ekstrem. Ravno radi tega jim je vlada povsod la petami in jih tišči k tlom z vsem državnim aparatom. Kaj naj pričakujemo od Turatijevih zmernih socialistov, ko se je TuraM še 1. 1923., ko mu je,-kralj ponudil vlado, bal sprejeti odgovornost za državo? Bolj bojeviti maksimalisti so ravno radi tega razkola v socialističnih vrstah prešibki za odločilno borbo proti fašizmu. Republikanci niso stranka mase, nimajo aktualnega programa — kdo je danes v Italiji proti splošno priljubljenemu kralju? — in se zadovoljijo s kako teoretično zafrka-eijo na račun fnšistovskih ideologov v svojem sicer korajžnem listu »Voce republicana«.
Fašistom se torej za enkrat ni treba bati opo-ricije. Stranke (socialisti, maksimalisti in komunisti), ki bi bile pripravljene stopiti tudi na ulico, se koljejo same med seboj. Izključeno pa je, da bi ustavni boj vrgel fašizem, ko mu manjka pozorišča. Ali se more sedanja zbornica še imenovati zakonodajna skupščina? Kdo bo zameril poslancu Finziju, ki je na zadnji seji poslanske zbornicc predlagal, naj se ta karikatura odpravi? Opozicija sama dobro ve, da ne more ustavni boj prinesti nikakega uspeha, in je pričela minirati fašizem iz inozemstva.
Kakor rečeno, je ravno pomanjkanje nevarnega nasprotnika poostrilo notranje spore v fašistovski stranki. Vendar lahko takoj poudarimo, da ti spori niso danes še tako dozoreli, da bi mogli v doglednem času pokopati stranko. Saj bi se fašisti zopet strnili, kakor hitro bi se pojavil na obzorju nevaren nasprotnik. Nočemo pa izključiti možnosti, da nastane trenutek, ko bi postali ravno ti spori usodepolni za stranko. To bi bil trenutek, ko bi fašizem zgubil svojega ustvaritelja. ki drži ( železno roko za vajeti obeh najmočnejših struj v fašizmu. Ako izgine Mussolini, zgubi italijanski narod osebo, v kateri vidi konkretizirano silo in moč fašizma, brez katere si fašizma sploh ne more predstavljati. Z Mussolinijem izgine v očeh sanja-vega italijanskega naroda providencialna oseba, ki edina more 8 svojim nimbom in izredno spretnostjo tiščati k tlom spore med pristaši Federzonijeve smerne struje in Farinaccijeve ekstremne. Mussolini se tega sam preveč zaveda, da bi verjel lastnim besedam, ki jih je izgovoril na prvi seji poslanske sbornlce po atentatu na njegovo osebo: »Hočem re-Si, da je za vse možnosti že vnaprej preskrbljeno, tla bo fašizem s svojo železno roko še nadalje vodil usodo italijanskega naroda.«
Da obstoji med Farinaccijevo in Federzonije-vo strujo hud antagonizem, je dejstvo, ki ga ne talijo niti fašisti sami. Vzroki tega nasprotstva so različne narnve. Kljub temu, da ne moremo Fari-naccijevi struji odrekati gotove načelnosti — saj je bil Farinacci dosledno zn neizprosno borbo proti opoziciji in je po Matteottijevem umoru s svojo iosloduo intrausieeutaostjo rešil fašizem — ic go-
tovo, da igra pri Farinacciju vsaj danes glavno vlogo osebna ambicija. Farinacci bi rad sam postal diktator. Mussolini to prav dobro ve, in se radi tega nagiba k Federzonijevi struji, ki ima za glavno glasilo milanski »Popolo d' Italia«, ki ga je ustanovil Mussolini sam in ga vodi njegov brat Ar-naldo. Mussolini je porabil prvo priliko, da potisne v ozadje sebi nevarnega Farinaccija; jx> Matteottijevem procesu je Farinacci »prostovoljno* odstopil kot glavni tainik fašistovske stranke. Farinacci je šel gotovo predaleč, ko je kot glavni tajnik fašistovske stranke branil Matteoltijeve morilce in vrgel pri procesu na tehtnico vso težo fašistovske-ga režima, t. j. vlade same. V inozemstvu in tudi v Italiji je ta javni in direktni pritisk na justico zbudil gnus in odpor. Mussolini se je tedaj prav lahko rešil Fariuaccija. Poglavje o dokumentih proti Mussoliniju, do katerih je prišel Farinacci med procesom, je malo verjetno. Mussolini bi se v tem slučaju gotovo delal dobrega svojemu rivalu! In dola .iti, ki da jih ima Federzoni proti Farinacciju, o milijonih, ki jih je ta prejel za borbo proti zavodu Banca Commerciale Italiana? Bog ve. Zna-
čilno pa je, da je Farinacci nehal z napadi na Toeplitza, glavnega ravnatelja Banca Comm. It., ko je postal finančni minister konte Volpi, ki ima pri banki vebko besedo.
Umevno je, da skuša Farinacci svojo borbo proti Federzoniju in Mussoliniju spraviti pod plašč načelnega nasprotovanja. »Stranko hočem pokristja-niti!« vpije Farinacci. Iz stranke mora vse, kar je prišlo v njo iz zgolj egoističnih interesov. To geslo danes pri »čistih« fašistih drži. V stranko, ki ima platno in škarje, sili danes vse; to nese. Fašisti dobro vedo, da bodo te »garjeve ovce« pokopale stranko in zato čistijo in čistijo.
Kakor rečeno, more zadrževati te spore v fašistovski stranki edino Mussolinijeva silovita osebnost. Mussolini najde vedno kak siret, za katerega se užge ves narod, ne samo vsa stranka. Naj omenimo le njegovo potovanje v Tripolis. Ali najdeš dva Italijana, ki bi jih visoka pesem o kolonijah, o novi zemlji, ne združila?
Ako pade Mussolini, pade fašizem: drugače ie danes vse prezgodaj govoriti o pravi krizi v fašizmu.
Pred razpravo o korupdjskih aferah/
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Čuden mir vlada v Belgradu, deloma vsled Gjurgjeve slave, deloma radi priprav vladnih in opozicionalnih krogov za težko borbo ob priliki interpelacij-skega dneva
prihodnji petek.
Opozicija marljivo zbira material, v kolikor ga še nima zbranega. Vladna večina pa urejuje in dela razpoloženje v svojih krogih, da bi pri tej priliki dobila zase večino. Z ozirom na to se s precejšnjo pozornostjo gleda na radičev-ce. Kakor znano, je Stjepan Radič, pa tudi drugi njegovi poslanci, vsepovsod po celem svetu raztrobil svojo odločno borbo proti korupciji. To pot bo imel Stjepan Radič dovolj prilike, stvarno dokazati, koliko mu je na tem, da bi res. vsaj kolikor je mogoče, izginila korupcija iz našega javnega življenja. Opozicija se ne bo zadovoljila r kompromisno rešitvijo.
Radikali n. pr. predlagajo anketo, ki bi sestojala iz članov parlamenta in ki bi preiskala vse delovanje od leta 1918. dalje. Proti preiskavi delovanja in korupcionističnih afer od leta 1918. seveda tudi opozicija nima ničesar. Pač pa je odločno na stališču, da se za slučaje, ki so v interpelaciji konkretno navedeni, specielno pri slučajih, ki so navedeni o Rade Pašiču, nikakor ne more sprejeti ta rešitev. Glede delovanja Rade Pašiča v slučajih, ki so navedeni v interpelaciji, ni treba še kake posebne preiskave. V interpelaciji so se navedena dejstva podkrepila z dokazi. Zato se misli, da hočejo radikali s tem celo stvar samo zavlačevati. Če bi radičevci pristali na ta predlog, bi s tem podpirali nadaljnje širjenje korupcije. Pa tudi precej radikalov je tega mnenja. Gotovo je, da bo prišlo do težkih zapletljajev.
Radičev klub je edini imel danes sejo. Kakor se zdi je tudi o tej stvari razpravljal. Kakšno stališče je zavzel, ni znano, ker so poslanci, kakor tudi Radič sam, precej rezervirani. Poleg tega je
Radičev klub danes razpravljal tudi o napadih »Samouprave« na Stjepana Radiča. »Samouprava« je namreč v uvodnem članku »Še en neresen govor« zelo ostro nastopila proti Stjepanu Radiču in ga obdelala s silno krepkimi izrazi, ki sicer niso v navadi. Sicer so v zadnjem času padale precej krepke besede na tega ali onega člana vlade, ali pristaša vladne večine. Vendar gre tu za voditelja najmočnejše hrvatske stranke in napad na njega je izšel v glavnem oficielnem glasilu radikalne stranke. Radi tega je Stjepan Radič na današnji seji svojega kluba zahteval, da naj klub nastopi v obrambo njegove časti. Pričakovati je, da bo prišlo med radikali in radičevci še pred interpelacijskim dnem
ilo večjih zapletljajev.
Nekateri so mnenja, da je Radič napravil to gesto radi tega, da mu ne bi bilo treba zavzeti določnega stališča pri razpravi o korupciji. Poleg Radiča je bil delaven tudi Pašič. Danes je cel dan dopoldne in popoldne kon-feriral s svojimi prijatelji. Največ je razpravljal o jutrišnji seji radikalnega kluba, na kateri bi se imeli izvoliti podpredsedniki, in kakor se govori tudi poseben odbor, ki naj bi imel nalogo, da poravna vsa sporna osebna vprašanja v radikalni stranki. Poleg tega se je mnogo govorilo o odlaganju
proslave Nikole Pašiča od 22. maja lia 22. junija. To odlaganje, ki se j je že parkrat zgodilo, je zelo značilno. Pašič je še vedno mnenja, da je ta proslava zanj največji adut, cla z njim lahko pritiska na razne činitelje. Poleg tega pa se misli, da odlaša s proslavo radi tega, ker bi 22. maja javnost še preveč stala pod vtisom korupcijske razprave v parlamentu. Po Pašičevein računu pa bi se 22. junija na to že precej pozabilo. Pašič sam računa s tem, da se inu bo do takrat posrečilo dobiti vlado v svoje roke in tako proslaviti svojo 85 letnico, ali oficielno 80 letnico, kot aktivnemu preds^fjniku vlade.
Demarša naše vlade v
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Popoldne se je vršila dolga konferenca med zunanjim ministrom Ninčičem in predsednikom vlade Uzunovičem. Kakor zagotavljajo krogi, ki so blizu zunanjega ministra, sta pri tej priliki razpravljala o noti, ki jo bo naša država tekom jutrišnjega dne izročila Bolgariji. Nota, ki se tiče poslednjih žalostnih dogodkov v Strumici na pravoslavno veliko soboto, bo bolj splošnega značaja, ker dosedanja preiskava še ni prinesla končnih rezultatov. Radi teh dogodkov vlada v belgrajski javnosti pre-tojšnje razburjenje. Čeprav preiskava še ni mogla dognati, kdo je krivec — atentator, vendar je belgrajsko javno mnenje že zavzelo odločno stališče proti Bolgariji. Vso krivdo za te dogodke meče na macedonske organizacije. Tako n. pr. piše »Politika«: »Krvavi velikonočni dogodki v Strumici, ki so jih povzročili agenti macedonskega odbora, so izzvali mučen iu težak vtis. Iz vseh strani, posebno iz krajev, ki meje na Bolgarijo, se zahteva, da se store proti Bolgarski ostri ukrepi, da bi se nedolžno ljudstvo obvarovalo pred novimi krvoprelitji. Notranje ministrstvo je tekom včerajšnjega dne prejelo mnogo takih pisem. Prebivalstvo teh krajev zahteva, da se napravi r.a vselej konec komitskim avanturam, ki
so nas stale mnogo nedolžnih žrtev, ali pa se naj ljudstvu da orožje, da samo Izvede borbo s tistimi, ki rušijo mir. Vznemirjenost v teh krajih je toliko večja, ker se je, zvedelo, da pripravljajo komitaši nov vpad. Formiralo se jo nekoliko manjših komitskih oddelkov in ti čakajo v obmejnih bolgarskih vaseh na poziv. Vsled tega razpoloženja med ljudstvom niso mogli merodajni činitelji ostati ravnodušni. Včeraj se je tem povodom vršila konferenca. Govori se, da se bo od Bolgarije zahtevala odškodnina za žrtve, ki so padle pri tem atentatu.« V istem smislu pišejo tudi ostali srbski listi.
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Kakor smo že poročali, pride jutri pred parlament trgovinska pogodba z Avstrijo. Pred dnevnim redom bodo nekateri ministri odgovarjali na vprašanja poslancev. Med drugim bo finančni minister odgovarjal na vprašanje posl. Smo-d e j a o postopanju glavnega ravnateljstva za posredne davke. V imenu Jugosl. kluba bo pri razpravi o trgovinski pogodl)i govoril posl. Ž e b o t, ki je zastopal naše interese že takrat, ko je o tej pogodbi razpravljal odbor.
KnmMtp prečke za Orlovski stadion!
Federalisti se branijo Radiča.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Hrvatski federalistični klub je izdal danes značilen komunike. Stjepan Radič se namreč glasom pisanja današnjega »Vremena zelo približuje fede-ralistom in bi rad z njimi napravil sporazum, da bi na ta način okrepil svoje postojanke med ljudstvom. »Vreme« je poročalo, da je s tem v zvezi Radičev prihod v Belgrad, HFSS klub pa izjavlja naslednje: »Pooblaščeni smo odločno demantirati to vest in ugotoviti, da HFSS klub niti ni delal, niti ne dela na to, da bi se približal klubu HSS. Hrvatski federalisti odbijajo vsako misel o popravljanju programa v duhu vidovdanskega programa HSS, najmanj pa v to svrho, da bi za ceno svojega prepričanja vstopili v vlado, kakor so to storili radičevci.«
NAPAD NA RADIČA V »SAMOUPRAVI«.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Današnja »Samouprava« v uvodniku »Še en neresen govor« ostro napada Radiča, označuje njegov govor kot neumnost, bedastočo in glupost. Zlasti napada Stjepana Radiča radi tega, ker hujska Hrvate in Slovence proti Srbom. S tem načelnik močne vladne stranke sam ruši sporazum, o katerem neprestano zatrjuje, kako da je koristen in potreben.
Konkordat.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Po vesteh, ki ša niso potrjene, se je dosegel med Vatikanom in našo državo sporazum glede nadaljevanja pogajanj za konkordat. Po teh vesteh bi imel dr. Vojislav Janjič že prihodnji teden oditi v Rim.
PRISTANIŠČE PRI BAKRU.
Bakar, 6. maja (Izv.) V najkrajšem času j bodo končana dela /a trasiranje normalnotirne železniške proge, ki bo vezala Baikar z luko. Obenem z železnico bodo zgradili tudi novo obalo ob Bakru, ker je stara vsled slabega materiala že močno minirana. Z zgraditvijo imenovane žele/.nice bo luka dobila direktno zvezo z zaledjem in se bo promet mnogo vrst blaga, ki so ga dosedaj prevažali preko Trsta, obrnil po novi progi v naše pristanišče. Nova dela v Bakru pa pomenijo tudi pomoč brezposelnim ki jih je v Primorju veliko.
STOLETNICA ROJSTVA MILETIČA.
Novisad, 6. maja (Izv.) Danes se v Novejn Sadu slovesna praznuje stoletnica rojstva Sve-tozara Miletiča. Iz vseh krajev je prišlo veliko gostov. Vse mesto je v zastavah. Pri slavnostih je zastopano tudi predsedstvo narodne skupščine in zastopstvo političnih klubov. Tudi mnogo delavskih in kulturnih društev je poslalo svoje delegate.
ZANIMIVA PRAVDA.
Osijek, 6. maja (Izv.) V Osijeku se vrši zanimiva pravda med meslno plinarno in mestno občino. Občina se je namreč zavezala, da tekom šestdesetih lel ne bo dala nikomur drugemu razsvetljave mesta v najem. Sedaj je pričela mestna občina gradili obširne naprave /a elektrifikacijo mesta, vsled česar se čuti plinarna močno prizadela in je vložila tožbo.
Pogajanja v Maroku pretrgana
Utšda, 6. maja. (Izv.) Danes ob 10 dop. sc je vršila ob povrntku rifskc delcgacije ponovna konlcrenca, na kateri jc Azerkan podal končen odgovor, da ne more sprejeti stavljenih pogojev.
Utšda, 6. maja. (Izv.) Pogajanja z Rifovci so popolnoma prekinjena. Pričakovati je, da sc bodo boji v kratkem zopet pričeli. General Simon je izjavil, da bi bilo popolnoma brezuspešno voditi pogajanja še nadalje.
OGRSKI PRORAČUN.
Budimpešta, 6. maja. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je bil sprejet proračun pravosodnega ministrstva. Za tem je prišel v razpravo proračun trgovskega ministr 'va. Poslanec Wolf je poudarjal, da je vzrok sedanje gospodarske krize na Ogrskem trianon-ska pogodba.
BORBA ISLAMA ZA KALIFAT.
10. maja se sestane v Kairu vseislamskl kongres, kjer bo šlo za tem, ali naj pride kalifa! ponovno v arabske roke, kjer je bil prvotno, ali v roke Osmanov, Kongres 'v? razpravlja! tudi o reformaciji islamske veroizpovedi z Mladoturki na čelu, ki jih vodi Kemal paša in ki je v svojih reformah tudi ukinil kalifat, ki pa ima svoje pristaše le v Turčiji. Borba se bo vodila v znamenju boja med Turki in Arabci.
los. Drofeniki
Par besed S. ministru „n. r. dr. Gregorju Žerjavu.
Gospod doktorl Vi ste s svojim podpisom v par člankih napadli ustanovitelja SKS in pi edbacivate neke denarje. Pardon, gospod minister! Vi govorite v teh izlivih srda na samega sebe, kakor da bi se bila prvotna SKS ustanovila kot nekako krilo JDS. To ni točno, da nc rabim drugega izraza.
Med ustanovitelji sem jaz v odlični meti sodeloval in smo imeli, poudarjajoč stanovski pomen kmeta v naši agrani državi, nacionalnost in ljubezen do vseh treh plemen našega jugoslovanskega naroda lep uspeh pri možatem in vztrajnem organizatornem delu. Jaz sam nisem bil nikdar član JDS, ker sem kot javni nacionalni delavec po srečnem osvobo-jenju takoj mislil na nove politične potrebe v naši nacionalni državi, torej na ustanovitev agrarne ali kmečke stranke. Vi ste bili isti čas opetovano v vodstvu deželne vlade in ste iskali stike z nami voditelji tega pokreta. Spomnite se, g. minister, da ste meni kot prijatelju g. Kušarja opetovano zatrjevali, da Vam je naš pokret silno simpatičen ter da svetujete svojim pristop v našo stranko in ste pripravljeni pokret tudi gmotno podpreti in to brez vsake kakršnekoli obveze. Odkrito priznam, da bi mi, ki smo vzdrževali list, organizatorno pisarno — rabili smo letake in imeli ogromne druge stroške — ne bili pri pameti, ako nc bi bili, in to od koderkoli, sprejeli podpore, če sc je ponudila brez vsakih političnih obvez in brez škode za naš idealno zasnovani program. Na mojo izrecno zahtevo ste nam podpisali, gospod doktor, izjavo, da je denar, ki ste ga našemu pokretu namenili iz nam sicer neznanega vira, gotovo pa ne iz Vašega žepa, v vsakem slučaju ne-povračljiv in brez kakršnihkoli političnih obvez napram Vam kot napram takozvanemu »Kmečkemu fondu«.
Meni ne gre v um, kako se more politični voditelj, za kakršnega se Vi, g. minister radi piedstavljate, jeziti in pretakati krokodilove solze, ako se mu naš mnogo uspeha sbetajoči pokret zaradi tiste podpore ni udal na milost in nemilost kljub temu, da se je ta »voditelj« istemu zahtevku vnaprej odrekel. Vzbuja se mi slutnja, da je gospod »mecen« v momentu, ko je pritisnil svoj podpis na listino, da se odreče povračljivosti in politični oddolžitvi od naše strani, bil uverjen, da že ima te preklicane kmetavzarje v žaklju. Da to pa kmetavzarji smatrali ta podpis resnim in Vi nc, ni moja stvar. Nastane, gospod doktor, to-le vprašanje, kaj je večji greh: Ali sprejeti ponujano nepovračljivo in politično neobvezno podporo iz neznanega vira nasprotne stranke, ali pa se jeziti, da se podpisana politična organizacija ni odrekla idealnemu svojemu programu in se Vam kot plačanka udinjala, kakor tudi ne morem za to, da ste se Vi na našo zahtevo pismeno odrekli povračilu kot politični oddolžitvi, v srcu ste pa, kakor se sedaj vidi, mislili, da smo že Vaši in ste se zmotili kot že večkrat.
Ti napadi, gospod minister, ki jih spu-ičate po Vaših laib - žurnalih, so naslovljeni prav za prav na nas, ustanovitelje SKS, ki je bila, dokler je bila v naših rokah, v čisto drugih vodah kot je sedaj stranka z isto firmo kot radičevska podružnica. In če smemo misliti, da je g. Pucelj sledil Vašemu migljaju in šel v prvotno SKS, ste Vi tej ideji, kateri reklamirate po štirih letih očetovstvo, z delegiranjem tega velmoža več škodovali kot pa t Vašo prvotno naklonjenostjo koristili, in nosite, ako sem dosleden, posredno i Vi za vse politične ture g. Puclja, Vašega nekdanjega podpredsednika, odgovornost. Kar se pa mene tiče, g. minister, sem istih državno-pravnih naziranj kot sem bil — in ostanem. Vseeno mi pa je, kdo uresniči ideal srečne Jugoslavije. Končno Vam bodi povedano tudi to, da sem se jaz posvetil v svobodni naši domovini politiki le zgolj iz idealnih nagibov in sem vsled tega doprinesel težke fizične in gmotne žrtve in me ni sram priznati, da sem hudo oškodoval svoje gospodarstvo. A eno zavest imam, da nisem nikoli in nikdar komu škodoval in nikdar vprašal, kdo prosi. Držal sem se vselej gesla: »kruh odvzeti je prav lahko, a dati ga, je težje!« Nisem tudi v ni-kakem sorodstvu z demobilizacijskimi, svinčenimi, papirnatimi in drugimi aferami. Ako druge zasluge nimam, to mi morate kot nekdanji poslanski tovariš priznati, da sem rešil ljubljeno mi državo sramote v Nišu, ki je bila ustvarjena in obdržana od Vašega političnega šefa.
Trudil sem se, da ostanem v teh odgovorih kolikor mogoče dostojen in stvaren, a na odgovor sta me izzvala vidva, gg. dr. Žerjav in Pucelj. Če Vaju pa je volja, sem Vama i z drugimi cvetkami na razpolago. Naša politična morala je žal padla tako daleč, da se človek, ki ima čut časti in poštenja in res ljubi narod svoj, sramuje se še politično udej-stvovati.
Pari«, 6. maja (Izv.) Včeraj se je pričela mednarodna konferenca gledališki in umetniških kritikov. Za predsednika zborovanja je bil soglasno izvoljen avstrijski zastopnik dr. 7j!'ferer. Konferenca je sklenila, da se bo vršil prihodnji komrree v Saxemburgu.
Novi kazenski zakonik.
Da je naša zakonodaja slaba, površna, improvizirana, nasprotujoča sama sebi, tega ne izpričuje samo famozni zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki je klasičen primer konglomerata in pa, kakšen zakon ne sme biti, če naj vsaj on v svojem besedilu spoštuje lex fundamenlalis — ustavo, niti še fa-mnznejši zakon o tisku, ki je že v začetku . svojega mladega življenja povzročil zmede in nesoglasja med advokati in sodišči, državivtni, višjimi državnimi in najvišjimi državnimi pravdniki ter pravni svet pričakuje kakor otroci sv. Miklavža odločb najvišjega sodišča. Vsa naša zakonodaja se zdi kot bi bral govor agitatorja, ki ga je diktirala improvizacija in ki že sani opozarja: Ne išči v meni logike! V zakonodajnih pripravah ni one skrbnosti, ki je nujna, če naj mrtva črka odgovarja vsaj pravilom logike, ni onega poznanja, ki je nujno, če naj suhoparni paragraf ne bo sani sebi namen ampak pismen izraz potreb, stan ja, položaja, razvoja in razmer našega naroda, ki naj se v svrho mirnega, napredujočega sožitja oblnslno zaščitijo.
Iz Belgrada prihajajo poročila, da se dela resno nato, da se novi kazenski zakon z.a vso državo spravi ped streho. Razvoj vladnih, parlamentarnih in političnih kriz poslednjega časa nas sicer navdaja z dvomom, bo li pred odhodom parlamenta na počitnice sploh kak zakon zagleda beli dan. Vendar pa se nam zdi potrebno, da pred uzakonjenjem taki važnih, v svobodo, življeje in smrt posegajo.Mh pravnih ddločil kot so določila kazenskega zakonika, spregovorimo načelno besedo.
Predvsem je jasno, da množica kazenskih zakonov, ki so sedaj v veljavi v posameznih delih naše države, ne more obstojati brez vsake skupnosti. Saj imamo pri nas svoj kaz. zakonik iz 1. 1803 oziroma 1. 1852 v prenovljeni izdaji, Srbija svojega iz 1. 1860, Besna in Hercegovina svojega iz 1. 1879, Vojvodina svojega iz. 1. 1878, Črnagora svojega iz 1. 1906 in Hrvatska in Slavonija pravzaprav tud; svojega. Nadalje je povsem jasno, da kaz. določila, izvirajoča iz vrelca, več kot sto let starega, ne odgovarjajo niti daleko razvoju življ. našega naroda, niti razvoju discipline kazenskega prava. Po em lastnine je na ljubo družbe moral skrčiti svojo pomembnost, psihologija je raz krila nove strune človeške notranjosti, ki je zlasti važna, saj gre danes pri kazni za krivdo. Enako je p vsem jasno, da srbski kaz. zakonik, za srbske razmere prilagodena izdaja pruskega kaz. zakonika, ni ravno najmodernejši in pesebno je jasno, da ne živimo več v času Obrenovičev in da so ti ostanki odveč. Jasno je torej tudi to, da je treba temeljitih reform baš na polju kazenskega zakonika in da je treba množico kazenskih, sedaj pri nas ve-ljajočih zakonikov spraviti v gotovo enoto. Pri tej zakonodaji pa je pred 'sem potrebna skrbnost in poznanje celokupnih razmer vsega prebivalstva in baš pri tej zakonodaji je javnost bolj kot sicer zainteresirana. Saj ne gre za navadne civilne stvari, torej gole premoženjske vrednote! Gre /.a pojačenje zaščite pravnih dobrin, gre za čast, zdravje, telesno celovitost, življenje in smrt vsakega državljana, gre za določila, ki naj ohranijo mirno sožitje ljudi ali pa ustvarijo tiranijo, pekel in moderno sn-ženstvo.
Zato vidimo, kako skrbno so države 'ib krepkem sekundiranju javnosti korakale k lem reformam. Že na Hrvatskem je dr. Derenčin dolgo pripravljal novo osnovo, katero je zagrebška fakulteta pozdravila kot delo, »ki upošteva potrebe, stanje in položaj našega naroda«« in katera osnova je bila predmet strokovnim diskusijam v različnih komisijah. V stari Avstriji se .je delalo na reformah od znamenitega Glaseria naprej do svetovne vojne, kjer so sodelovali znanstveniki svetovnega slovesa a la Lninasch. Stoop i. dr. in je kritika krepko sodelovala. V Nemčiji imamo različne načrte vseu5iii$kih profesorjev in je justično ministrstvo,(pred vojno izdalo primerjajoč prikaz nemškega kazenskega prava — ogromno delo, kjer »o sodelovali vsi nemški in tuji učenjaki v [kazenskem pravu. V Italiji imamo gibanje za. j-fcformo od znamenitega nastopa Cezare Lo^brosa, dokler ni po dolgotrajnih diskusijah,in polemikah socialni demokrat Ferri predložil parlamentu nov osnutek. Resne, znanstvene priprave do reform, spremljane od javnega mnenja imamo po vseh drugih drža-
vah.	„ .
V naši državi se je 1. 1920 začelo misliti
in delati ua skupni kazenski zakonik. Komisija je izdelala načrt tako materielnega kakor formel. kaz. pratfa. Javnost je že v tem načrtu bila malo obveščena. Koliko državljanov SHS razen onih, ki se s tem vprašanjem akade-mično bavijo, ve, da je predvidena smrtna kazen, da je predviden institut »Vogelfrei« za hajduke, določilo, ki nam dela sramoto pred celim svetom? Koliko je jugoslovanska javnost vsaj približno informirana o drugih kazenskih določbah?
Iz Belgrada nam prihajajo poročila, da je sedanji načrt od prejšnjega zopet spremenjen, površno izdelan in vsebuje mod drugim prikrite napade na poslansko imuniteto kulturnobojne tendence s kancelparagrafcm ter se diči z izrazito strogostjo.
Slovenska javnost je začela sodelovati pri tetr! vprašanju že ob priliki debate o odpravi valo na zadnjem pravniškem kongresu v Bel-
porote in se je to vprašanje strojovno obdelo-gradu. Želimo, da se zlasti strokovni kivgi bavijo javno s predstoječim zakoniko, da izrazijo svoje mnenje sodišča, fakultete, in druge pravniške korporacije, da ostane mvi zakonik v mejah funkcije kazenskega prava, vzi ren in tehnično popoln ter da upošteva potrebe, stanje, položaj našega naroda in razvoj discipline kaz. prava. Mnogo — mnogo svoh-nle! in določile iz Obrenovičevih časov bodo same ob sebi postale — anahromistične.


Prosvetni dan
vseh prosvetnih organizacij Gorenjske, Notranjske in Ljubljanske okolice, ki ga priredi »Prosvetna zveza«
dlne 16. mala t. S.
v St. Vidu nad Ljubljano ob priliki šestdeset-letnice tamošnje čitalnice, dvajsetletnice Orla in blagoslovitve doma se bliža z vso naglico. Opozarjamo vsa prosvetna društva, da se podvizajo s pripravami in da nemudoma odgovore pripravljalnemu odboru na vprašalne pole. Vsi na delo za čim veličastnejšo proslavo!
Na?« oHSast! m isse!-jenci v Franci!!.
Pariz, 4. maja.
Pri zadnji proračunski debati je bilo po-vdarjeno, koliko težkih miljonov pošljejo naši izšel'enci vsako leto v domovino. Torej po priznanju vlade same ima država od izseljencev mnogo koristi. Kako pa jim domovina povračire? Zdi se da so naši izseljenci po-zabl;eni in rrzdedinj^ni sinovi svoje očetnjave. Vsaj v Franciji imamo ta občutek. Vsa brezbrižnost ali pa nemoč, ki jo kaže vlada v Belgradu in konzularna zastopstva v Franciji, bije nravnost v obraz, dolžnosti, ki bi jo domovina in njeni organi morali poznati do državljanov, kateri so šli iskat kruha v tujino.
Ne bomo tukaj govorili, koliko si naše oblasti prizadevajo, oziroma boljše rečeno ne prizadevajo za kulturno povzdigo naših iz-seljncev, čeprav nas je lahko sram, ko gledamo, koliko smisla kažejo druge države v tem oziru. Še bolj sram pa nas je, ko si odgovarjamo na vprašanje, kako izvršuje naša vlada napram svojim izseljencem najelemen-tarnejše dolžnosti.
Čeprav se tok izseljencev že nekaj let sem obrača v Francijo, nima država SHS še dr> današnjega dne reciprocitetne pogodbe s i Francijo. Poleg sovjetske Rusije je danes Jugo-slavija edina evropska država, ki je svoje ljudi prepustila usodi brez vsake pogodbe. Vse druge države so v razdobju sedmih let po vojni znale pogodbenim potom svojim iz-sljencem izposlovati kolikor toliko ugoden položaj, zlasti za slučaj bolezni in ponesrečenja. Ako danes ponesreči Poljak, Čeh, Oger, Avstrijec itd., ima iste ugodnosti, kakor francoski delavec. Podjetje, pri katerem je ponesrečil mora skrbeti zanj. Sicer položaj tudi teh ! v slučaju ne-gode ni zavidanja vreden, toda vsaj za veliko silo so preskrbljeni. Ali gorje našemu delavcu, ako se mu kaj primeri! Nobene zakonite opore nima, ki bi mu garantirala potrebno odškodnino ali pa eksistenco za bodočnost. V več slučajih so naši izseljenci petom sodnega postopanja po ponesrmečenju do delanezmožnosti dosegli minimalno pokojnino, največ do 12 odstot. letnega zaslužka, kar v najboljših slučajih znaša letno 650 do 700 frankov.
Jasno je, da ne zadeva Francija na teh razmerah prav nobena krivda. Ali je med Francijo in Jugoslavijo sklenjena pogodba, ki bi obojestransko nudila delavstvu ugodnosti, ali pa ni sklenjena, na tem Francija nima interesa. Kajti število francoskih delavcev v Jugoslaviji ne pride v poštev. Kolikor jih je, delajo pri francoskih podjetnikih in so tako za vsak ' slučaj preskrbljeni. Drugačen pa je položaj j Jugoslavije. V Franciji živi do 50.000 Jugoslovanov, so rekli ob priliki proračunske debate. Jasno je, da je v tem številu prevladujoč
procent delavstva. Zato je jasno, da je v inte-
Naša poliliUa
A Občinske volitve v Dalmaciji. Za občinske volitve v Dalmaciji, ki se vrše 16. maja, je vloženih v Dubrovniku 7 kandidatnih list. Po drugih okrajih razcepljenost ni tako velika in so vložene 3, kvečjemu 4 liste. V Splitu se vodijo pogajanja med HSS, HPS in federalisti v svrho enotnega nastopa vseh Hrvatov. Tej zvezi za enkrat nasprotujejo samo nekateri federalisti, ki računajo predvsem na delavske glasove. Nekaj zemljoradnikov se je zvezalo z radikali, po večini pa bodo baje glasovali za HSS.
A Protestni shod v Strumnici. Radi zad-njih krvavih dogodkov v Strumnici se je vršil protestni shod, na katerem so zborovalci sprejeli 5 resolucij, v katerih pozivljejo vlado, da radi vpada bolgarskih komitašev vloži oster protest pri vseh prijateljskih in zavezniških državah, da vlada napravi energične korake v Sofiji, ki naj da popolno zadoščenje in povračilo škode, da vlada zahteva, da se izroče sodišču voditelji macedonske organizacije, da vlada tudi z orožjem intervenira in da bo narod strumniški, če se to ne izvrši, sam šel preko mej na Bolgarsko. Ministrstvo notranjih del je uvedlo strogo preiskavo in zbira materijal, ki ga bo predalo zunanjemu ministrstvu
resu kraljevine SHS, da se sklenejo nujno po-j trebne pogodbe v zaščito naših iiseljencev in i da je le naša država poklicana, da podvzame 1 tozadevno inicijativo.
Ali se je dosedaj poskušalo kaj ukreniti ! v dosego tega cilja? Upravičeni smo misliti, da prav nič. Francija je sklenila reciproci-i tetne pogedbe z državami, s katerimi nc živi I v tako prijateljskih odnošajih, kakor z Jugo-I slavijo. Kako bi potem ne šla v tem oziru na i roko Jugoslaviji in ne bi tudi našim delavcem , priznala marsikaterih ugodnosti, ki jih dane* 1 pogrešajo? Po pravici lahko trdimo, da je naša | vlada svoje izseljence neopravičljivo in neod-pustljivo pozabila.
NOV DRŽAVLJANSKI ZAKONIK NA OGRSKEM.
Budimpešta, 5. maja. (Izv.) V današnji debati o proračunu pravosodnega ministrstva je minister Pesty zahteval novih poviškov. Izjavil je dalje, da je vlada soglasna s tem, da se emigrantom dovoli, da se zagovarjajo pred sodiščem kot svobodni državljani. Načrt z.a nov državljanski zakonik je že izgotovljen, trgovski zakonik pa se ravno sedaj redigira. Pravosodni minister je izjavil, da je nivo in mora-ličen Drestiž oirrskih sodnikov ostal najboljši.
A »Obzor« in dr. Koroščevo predavanje v Ljubljani. »Obzor« prinaša poročilo o predavanju dr. Korošca, ki ga je imel, kakor trdi »Obzor«, v kat akad. starešinstvu ter končuje: »Karakteristično je, da za vrijeme njegova govora nije mu niko odobravao. Nakon sastanka otišao je dr. Korošec sa svojim najbližjim pri-jateljima u kavanu, gdje je nastavio konferenci ju, ali u drugo m tonu.« — Kaj misli »Obzor«, da se tudi pri nas vse delovanje začne in konča v »kavami« kot dela gospoda v Zagrebu in da smo Slovenci navajeni na plosk in tresk kot gospoda okoli »Obzora«? Mi poslušamo in hladno mislimo pa delamo, če pa gremo v kavarno, se obnašamo čisto v istem tonu kakor povsod drugod, namreč spodobno, kar naj blagovoli vzeti na znanje gospod »Ob-zorov« dopisnik.
A »Jutro« je videlo druga leta občni zbor »Kmetske zveze« v veliki dvorani »Uniona«, letos pa da se je vršil v mali dvorani Rokodelskega doma, v katero gre lahko samo kakih 150 oseb, prišlo pa jih je le 40 do 50, ki so potem same sebe volili v odbor. Zadnje je čisto jasno, da se izmed zborovalcev volijo odborniki! »Jutru« bi najbrže bil bolj simpatičen kak gerent! Kar se tiče prostora, se je »Jutro« seveda tudi tu vrezalo. Zbor zaupnkov SLS navadno zboruje v »Unionu«, to je pa spet nekaj drugega kot Kmetska zvezal V posnemanju naših organizacij ste dobri, naučite se še ločiti imena; Da je bilo 40—50 delegatov, kot trdi »Jutro«, seveda tudi ne odgovarja resnici. Mi pa mu točnega števila tudi ne povemo, ker »Jutro« dobro ve zanj. Povemo mu pa na uho tole: Pripravljenih rožic ni bilo in belo oblečenih deklic ni bilo, dvorana se tudi ni tresla in vendar ima SLS v Sloveniji 20 mandatov, SDS ob svojih tisoč- in tisočglavih zborovaleib pa samo 2.
A Ali čujete, g. Pucelj? »Zagrebške Slo-bodne Novinec mu dajejo lekcijo: »Ni trajnih dobrin za Slovence, dokler vlade pa brez razr like, naj si so v njej vsi Slovenci ali nobeden, stoje na današnjem centralističnem zistemu.« Mi še upamo, da se bodo g. Puclja, ki je, kakor nam je včeraj pojasnil g. Drofenik, za vsako reč jako hitro sprejemljiv, tudi te besede prijele.
A »Najodlučnije« so postavili zastopniki HSS predsedniku Uzunoviču predpogoj za vstop v vlado, da HSS obdrži tudi ministrstvo prosvete. »Najodlučnije« je bila ta zahteva od Uzunoviča odbita in zastopniki HSS s Stjepa-nom Radičem na čelu so nato »najodlučnije« — molčali.
A Prav po »radičevsko«. »Dom« pravi, da je imenovanje g. Puclja za ministra presenetilo tako slovenske batinaše kakor »popov-ce«. Kvalifikacijo za ministra mu daje to, da je »več dugi niz godina i sam dobar gospodar
i upravo u zoran zadrugar«. Da ie g. Pucelj »upravo uzoran zadrugar« za enkrat še ne moremo verjeti iz najpreprostejšega razloga, ker pri nas v Sloveniji g. Puclja kot »zadrugarja« nihče ne pozna!
A Borba za Sokolstvo. »Kmetski list« zahteva od Jugoslov. sokolskega saveza, da se izjavi, če more biti »Jutrovec« Sokol, sicer da smatra, »da Savez soglaša z oskrunjenjem sokolskih idealov«. Z odgovorni postrežemo lahko mi: Za enkrat drže »Sokola« še demokrati v rokah!
A Slovenska zastava ne da »Jutru« miru. Straši ga najbrž zato, ker so jo mnogi njegovi pristaši pod Avstrijo zatajili, kadar le jim jo to karalo. V vojnih letih, ko je bila slovenska zastava razkričana kot ruska in panslavisiična, takrat se je odločno za njo zavzel 1. 1916-edino le »Slovenec«, ki je v treh uvodnih člankih prinesel o slovenskih barvah strokovno razpravo, ki je s svojimi argumenti priborila naši Irobojnici njene pravice. Takrat so »Jutrovi« bratci in borci lepo molčali in se sliskali zn zapečkom, pridno zabijali avstrijsko žeblje v magistralni ščit, nosili v »vzpodbudo srebrne rogove na avstrijsko fronto in pridno j prekrščevali ljubljanske ulico in mostičke v proslavo habsburških dik.
Kaj se godi doma
Bližnji konec triperesne tieteljce na ljubljanskem rofovžu?
Kakor čujejo ljudje, ki so dobro poučeni, ategne triperesua demokratska deteljica na ljubljanskem magistratu usahniti. Pravijo namreč, da se vladni krogi v Belgradu čedalje-bolj zavedajo abnormalnosti, ki tiči v tem, da je Slovenija takorekoč država v državi, kjer vlada popolnoma po svoji volji dr. Žerjav po svojih eksponentih, med katere je šteti tudi ljubljanske tri kralje dr. Pura, Lil ozarja in Josipa Turka, medtem ko državi vlada radikalna in radičevska koalicija, ki jo samostojni demokrati ljuto napadajo. Zato se merodajni krogi pečajo zelo resno z mislijo demokratski triumvirat v Ljubljani odsloviti z mesta, ka mor ga je postavila SDS, daiti Ljubljani ge-renla v osebi nekega uradnika, ki je baje že kot tak pred določen. To je tudi potrebno s \ stališča mestnega gospodarstva in interesov mestnega prebivalstva.
Jerneja pl.
Ob izredno številni udeležbi vseh slojev ljubljanskega prebivalstva se je včeraj ob devetih zjutraj izvršila pogrebna slovesnost po pokojnem podpolkovniku Jerneju pl. Andrejki. Krsto je blagoslovil ob azistenci oo. frančiškanov pokojnikov osebni prijatelj stolni kanonik Josip Vole, godba dravske divizije pod vodstvom dr. Cerina pa je dovršeno r.asvirala v srce segajoče žalostinke. Zaslužnemu vojaku in pisatelju so izkazali zadnjo čast poleg mnogobrojnih osebnih prijateljev njega in njegove rodbine tudi: veliki župan dr. Baltič, deputacija častniškega zbora, na čelu jim general Zivkovič, tveza bojevnikov po majorju Colariču, generalni ravnatelj kranjske industrijske družbe Noot, dvorni svetnik Kremenšek, predsednik odvetniške zbornice dr. Majaron i. dr.
Ko se je naložila krsta posuta z številnimi venci na avtomobilski pogrebni voz, je vojaška četa oddala častno salvo.
Na Rovih je svojega zaslužnega rojaka spremljala na zadnji poti dobesedno vsa občina, šolska mladina in nepregledna vrsta žalujočih iz celega kamniškega okraja. Krsto z zadnjimi ostanki svojega častnega občana pa so nosili občinski svetovalci in odborniki pod vodstvom župana Jermana. Oficijelno so bili zastopani veliki župan ljubljanski po vladnem svetniku Mencingerju ter okrajni glavar kamniški po okrajnem glavarju Ketteju in okrajnem šolskem referentu Pretnerju.
Po tihi maši, ki jo je daroval domači župnik Golmajer, se je krsta položila v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Obask v naših morskih
Letošnji obisk v naših morskih kopališčih se telo ugodno razvija. Topot imamo med tujci posebno veliko Nemcev iz Avstrije in Nemčije, ki bojkotirajo Italijo. Mnogi izmed njih opisujejo svoje vtise in naše kraje v nemških listih, kar zelo služi našemu tujskemu prometu. Nemci so znani kot zelo solidni in — vsaj Avstrijci — ljubeznivi gostje in jih zato povsodi cenijo.
V Italiji so se zadnja leta — posebno v aristo-kratičnem Rimu — zgražali nad nemškimi turisti, ki so pohajali po ulicah, muzejih itd. v navadnih turističnih oblekah. Pri nas smo bolj demokratični in v tem pogledu manj razvajeni. Zadovoljujemo se r. dostojnostjo, na etiketi ne jahamo. Zdi se, da bi ludi Italijani prav radi zopet videli Nemce po svojih mestih, pa naj bi bili tudi v turističnih oblekah. Italijansko časopisje se vsaj trudi, da bi nemške goste odvrnilo od Jugoslavije; poročati ve o vseh
mogočih neugodnostih po naših krajih: o silnem mrazu, volkovih in podobnem, kar naj bi Nemce oplašilo pred obiskom naših kopališč in letovišč. Na tak lim seveda Nemci, ki poznajo Evropo in posebno vzhodni Jadran, ne pojdejo.
Tudi Jugoslovani imamo sto razlogov, da se izognemo obisku italijanskih morskih kopališč. Doma imamo mnogo lepša in cenejša morska kopališča, razen tega Italijani z našo narodno manjšino ne ravnajo prav nič boljše nego z nemško. Ako tedaj Nemci bojkotirajo Italijo zaradi svojih rojakov v Tirolah in prihajajo v Jugoslavijo, bi bilo res gorostasno, da bi pa Jugoslovani polnili italijanska kopališča. Lani se je to zgodilo v veliki meri in težki jugoslovanski tisočaki so padali v italijanske zasebne žepe in v italijansko državno blagajno. Tudi letos je po naših informacijah v Opatiji in drugih i tal. kopališčih veliko Jugoslovanov, posebno Srbov To je pač neopravičljiv in obžalovanja vreden pojav. Pa tudi nezmiseln. Naša riviera v ničemer ne zaostaja za italijansko in jo v marsičem še prekaša. Zlasti cene so v naših morskih kopališčih mnogo nižje nego v italijanskih. Razen tega je Italija pod sedanjim fašislovskim režimom skrajno nepriljudna in nesimpaticna dežela, kjer si nihče ne upa svobodno dihati, kjer te na vsakem koraku opazuje zlohotno oko miličnika ali orožnika ali kateregakoli fašista. Koliko neprilik ima človek vsled revizij in carine doma in onstran meje, kar v domači deželi vse odpade. Na vsak način si bo vsak dober Jugoslovan dvakrat premislil, predno bo mimo lastnega morja šel v Italijo, ki nam je kljub vsem »prijateljskim« pogodbam izmed vseh dežela na svetu najmanj naklonjena pa tudi nam — povejmo odkrito — danes najmanj simpatična.
France Bevk bo izpuščen
Iz zanesljivih virov se doznava, da bo obsojenemu Francetu Bevku, odgovornemu uredniku »Čuka na palci«, ki sedi v goriških zaporih, dovoljena začasna prostost in sicer na podlagi zdravniškega izpričevala. Kakor znano, je odlični slovenski pisatelj zelo bolehen. Bevkov zagovornik dr. Vinci je vložil proti razsodbi goriškega tribunala priziv na prizivno sodišče v Trstu. Želimo, da bi sodno oblastvo čimprej vrnilo Franceta Bevka družini, ki ga tako pričakuje.
Za humanitarno akti!®.
Maribor, 5. maja.
V Mariboru se gradi mesto prvotno zasnovane skromne in male prostozraene lope poseben oddelek za tuberkulozne, da se s tem po moči odpo-more občutnemu nedostatku v oskrbi teh bolnikov v bolnici. Dosedanja akcija odbora, posvečena tej svrhi, je našla v širši javnosti hvalevredno razumevanje in razveseljiv odziv. Vendar pa doslej nabrana sredstva še ne zadoščajo za uersničenje tega velikopotezno zasnovanega načrta. Zaradi tega je j sklenil odbor, da skupno z zdravniki tukajšnje bol- 1 niče in s pomočjo požrtvovalne šolske mladine in i dijaštva apelira ponovno na srčno človekoljubnost in plemenito naklonjenost celokupnega mariborskega prebivalstva, potom nabiralnih dnevov, ki se vrše v soboto dne 8. in v nedeljo dne 9. maja t. 1. j pod prijaznim protektoratom ge. gen. Marije Maistrove in s sodelovanjem mariborskega žejistva. V nedeljo 9. maja se v ta namen priredi koncert mariborske vojaške godbe v mestnem parku, katerega ! spored se pravočasno objavi. Prireditelji so globoko uverjeni, da njihov poziv ne bo ostal glas vpi- ' jočega v puščavi, marveč da "bo vsakdo po svoji i najboljši moči prispeval v ta dobrodelen namen. :
Protituberkulozna liga v Mariboru z izredno delavnostjo razvija svoj program. Do zdaj se ji je posrečilo spraviti skupaj 110.000 Din gotovine. 23 vagonov blaga za opremo protituberkuloznega oddelka. Poleg tega plačuje mesečno 3000 Din za vzdrževanje artibulatorija. Protituberkulozni oddelek bo v nanovo pozidanih prostorih pri bolnici, kjer bodo medicinski oddelek povišali za eno nad-
stropje. Požrtvovalno delo naj v nabiralnih dnevih dobi v vsej javnost zaslombo!
Delavnost vlomilcev.
Tatvine se ponavljajo zadnje čase po Ljubljani tako pogostoma, da bo treba zopet obsežnejše ra-. cije, ki bo pripomogla izslediti vse tatinske tipe, j ki preže noč in dan na imovino meščanov. Ko je stopil včeraj nekaj pred dvemi v svojo trgovino g. Mat. Gerber, lastnik trgovine s papirjem na Kongresnem trgu št. 4., je opazil, da v trgovini j ni nekaj v redu. Vrata, obrnjena na izhodišče ob Ljubljanici, so bila pravilno zaprta in tudi vrata n Kongresnega trga so bila dobro zaklenjena. Vendar je lastnik trgovine na prvi pogled speznal, da je zmanjkalo raz prodajno mizo lepa usnjata denarnica. Ko je odprl blagajno na umetno zaporo, jo je našel na svoje začudenje popolnoma prazno. Dobro je bilo samo. da se čez opoldan ni nahajalo v blagajni več kakor 100 Din in še nekaj kovanega in papirnatega drobiža Tat ožividno ni imel posebne vaje in tudi razmer ni dobro poznal, ker mu je odšlo več drugega dobrega plena. Tatu se je tudi zelo mudilo, ker ni niti opazil čisto v bližini vi-seče ročne torbice tamošnje prodajalke, v kateri se je tudi nahajal denar. O tatu seve ni duha ne sluha. J \ Dne 4. t. m. ponoči so se zgodili v Križali pri Tržiču zopet trije- vlomi in sicer eden pri g. Fr. Zaplotniku, trgovcu v Retnjah, drugi v konsumnem društvu (I. del. kons. dr.), tretji v župnišču. Pri Zaplotniku so vlomilci vdrli skozi okno, kjer so skrivili mrežo in prišli potem v vežo, v gostilniške prostore, kuhinjo in jedilno shrambo. Premetali so vse, odnesli nekaj brinjevca in cigaret ter obenem poskušali salamo in pojedli nekaj smetane. Pri g. Pičulinu so odprli glavna vrata, prebrskali v sobi in kuhinji vse ter vse predale odprli. Nato : so odšli v vežo in stikali po omari; odnesli niso ; ničesar. Iz veže so vdrli v prodajalno, katero ima sedaj konsuinno društvo. Tam so zopet vse prebrskali; v blagajni so dobili 425 Din in v drugem predalu denar poslovodkinje, 300 Din. Pobrali so še nekaj reberc, 1 srajco, nekaj kravat in nekaj ajdove moke. Koliko škode so napravili, bo pokazala inventura. V župnišče so prišli skozi glavna vrata, j V kuhinji so se najedli kislega zelja in vzeli seboj I en kos salame, katero so pa pri Zaplotniku zamenjali za drugo meso. Iz kuhinje so prišli v sobo. Tam je ravno spala kuharičjna teta. Vprašala je, kdo da je, nakar so se vlomilci lepo izmuzali iz sobe. Zunaj je dovtipen »gost« pustil listek, da pride čez osem dni zopet na zelje. Orožništvo je bilo o vlomih takoj obveščeno in tičke pridno zasleduje. Vlomilca sta bila vsaj dva; hodila sta bosa.
Neki Josip Filipič je skušal v Jezdarski ulici št 1 v Mariboru v nedeljo popoldne vlomiti v klet neke stranke. Deloma se mu je načrt že posrečil, kajti srečno je vlomil v klet ter si oprtal na rame lonec, v katerem je bilo okrog 15 kg masti. Pri odhodu pa sta se srečala s tražnikom in tat se je za lahko dobljeno mast obrisal. Policija domneva, da je dobila v roke znanega žeparja, ki je bil radi sličnih deliktov že 15 krat predkaznovan.
V noči od 30. aprila na 1. majnik se je okrog 11. ure izvršil v župnišču v Sori vlom. Najprej so vlomilci vzeli iz zadnjih vrat šipo, misleč da je ključ znotraj v vratih in da bodo kar na lahek način prišli notri. Ker pa ključa v vratih ni bilo, so s kolom odtrgali ograjo pir oknu jedilne shrambe in tako prišli notri. Predvsem so iskali denarja. Prebrskali so po vseh sobah, kjer so vedeli, da nihče ne spi, kar kaže, da so morali biti domačini. Prišli so tudi do blagajne, pa je niso znali odpreti. Pri pisarni so se pa zmotili, ker so mislili, da tudi tam ni nikogar. Ko je eden hotel odpreti vrata, je to slišala sestra g. župnika, ki tam spi in začela klicati; zato so zbežali, ne da bi kaj odnesli. Iz vsega se vidi, da so morali to biti domačini. Tuj človek bi v taki noči, ko je bilo celo noč vpitje, streljanje itd., poleg tega pa še svetla noč, gotovo ne bil upal blizu, ker bi bil v nevarnosti, da ga kdo vidi. Tudi bi bil vlomilec po poklicu preskrbljen z vlomilskim orodjem in bi bil tudi blagajno znal odpreti, pri teh vlomilcih pa vsega tega ni bilo. Kdo so ravno ti vlomilci bili, še ni natančno dognano, sumijo pa.
Cankarjeva proslava
v dramskem gledališču jutri ob 8. zvečer I
POŽAR NA PRAG KRHKEM.
Dne 3 t. m. je nastal na Prngerskem v poslopju, kjer se nahaja gostilna in konsuinno društvo, ogenj, ki je uničil streho nad gostilno. Ni še ugotovljeno, kako je požar nastal. K sreči so prihitele na pomoč požarne brambe iz okolice in kmalu za tem tudi mariborska požarna bramba z avtotur-binsko brizgalno, ki so ogenj hitro omejile. V nevarnosti je bilo tudi železniško skladišče, ki se nahaja tik pogorelega poslopja. Radi tega se je tudi raznesla vest, da je ogenj uničil omenjeno skladišče, kar pa ne odgovaija resnici. Pri gašenju je bil precej poškodovan mariborski gostilničar g. An-I derle. Porušil se je dimnik ter mu padel na glavo. Le močni gasilski čeladi se mora zahvaliti, da mu kamenje ni zdrobilo lobanje.
TOČA V HALOZAH.
S toplim vremenom so nastopile letos že tudi nevihte in v Halozah so imeli celo že točo, lp je prošli četrtek precej hudo pobila nekatere kraje. Na cvetočem sadnem drevju in |>ogaujajočih vinogradih je napravila ponekod občutno škodo.
VLAK POVOZIL OTROKA.
Opoldanski dunajski brzovlak je 6. t. m. pri prevozu nasproti Rotarjeve vile v Litiji smrtno povozil 4 lelno dekletce Dragico Kolenc, hčerko pre-dilniškega delavca. Dekletce je hotelo v Litijo nekaj nakupovat, je šlo navzlic temu, da so bile zavore (rampe) zapite, preko tira, kjer je prišlo pod brzovlak. Sploh je čudno, da tu še ni bilo drugih nesreč, ko vsakdo poljubno hodi pri glavarstvu preko tira. Glavarstvo v Litiji je ravno v zadnjem času izdalo razglas, v katerem najstrožje prepoveduje prehod po železniški progi. Ta prepoved je popolnoma na mestu, samo držati bi se je morali prav vsi, brez razlike na stan. Predilniški delavci pa tako malih otrok ne bi smeli puščati samih in brez nadzorstva ob železniški progi, ker ravno v tem slučaju je malo krivde tudi na starših, ki tako majhne otroke same pustijo preko prog hoditi.
NOVI OARUGA.
Prejšnji torek se je začel pred osiješkim sodiščem proces proti Jožefu Gulina in tovarišem, ki so obtoženi, da so storili v letu 1923—25 v Slavoniji 23 ropov, 1 roparski umor, 15 tatvin in 1 goljufijo. Osijek bo imel zopet senzacijo za par tednov.
Številne bolezenske kali, med temi provzro-čitelj vnetja v vratu, hripe in podobno pridejo v telo skozi usta in grlo.
Nemarnost okužsnja. raste
če se snide mnogo ljudi, kot na železnici ali na električni, na javnih shodih in sejah, v šolah, glediščih, kinih, v koncertnih in plesnih dvoranah itd.
je staro preizkušeno, zanesljivo obrambeno in desinfekcijsko sredstvo za usta in grlo. — Udobnejši pri vporabi in izdatnejši v učinku kot grgranje.
Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah.
Takoz. nadomestila odklanjajte!
Poskušnja in ilustr. brošura „Nevidljivi sovražniki" kakor tudi zdrav, opozorilo: „ Kako se je ravnati pri hripi", razpošiljajo na željo zastonj:
Bauer & C*e, Berlin SU/. 48. Friedrichstr. 231.
J. Š.:
Grško-katoliška Velika noč v
Praga, 2. maja.
Velik prijatelj in dobrotnik jugosl. dijaštva v Pragi, g. prof. Pechuška, se je z apostolsko gorečnostjo zavzel zlasti za grško-katoliški, dijaštvo, ki je najbolj potrebno pomoči in je najbolj zapuščeno. Kat. ruski lijaki morajo okusiti grenek kruh pregnanstva. Ker mnogim, naroano zavednim, dejansko katoliškim Ukraj ncem in Belorusom ni mogoč študij v njihovi domovini, v boljševiški Ukrajini ali Poljski, so se zatekli v Prago, kjer žive v n-jbednejših razmerah. Ukrajinci iz Podlrarpritske Rusije, ki se je svobodno priključila k Češkoslovaški, so sicer domačini, vendar imajo žalostno sedanjost ter temno in nejasno bodočnost. Čeravno imajo Ukrajinci iz Podkarpatske Rusije v drugem členu čsl. ustave izrecno zajamčeno avtonomijo, se vendar ta del ustave ne izvaja. Podkarpatsko Rus;jo so spremenili češki svobodomiselci v svojo kolonijo. Več ko 80 odstot. uradnikov so svebodomis. Cehi, ki nimajo razumevanja za ljudstvo. Celo za cestarje in cestne pomo-tače po mestih nastavljajo samo čsl. socialiste ali soc. demokrate, domačini pa se morajo izpeljevati. Ti svobodomiselni zatirajo ukrajinski jezik in cirilico, v kateri pišejo Ukrajinci.
Grško katoliško dijaštvo »ciriličnih« narodov prež.vlja skupaj s svojim ljudstvom
veliki petek. To trpljenje jim je bilo še tem težavnejše dokler ni bilo v Pragi grškokat. crkve, kjer bi ga staroslovenska bogoslužba in častitljivi vrhedni obredi združevali z Bogom in mu dali staro pravico vsaj v cerkvi.
Pr~ško Apostolstvo sv. Cirila in Metoda se zaveda. da so ti grškokatoliški dijaki lahko seme pri delu za cerkveno zedinjenje pravorlavnih, ako se bodo prepojil -j krščanstvom in cirilometodijsko idejo. Za VeliJco noč jim je hotelo letos pokazati, da so Cerkvi vsi narodi, vsi jeziki in vse pisave enako mile. Z velikimi žrtvami je okras lo grško-katoliško cerk ev na Prilrcpeh v Pragi ter nabavilo cerkvena oblačila. Polnočnega vstajenja v nedeljo dne 2. maja so se udeležili poleg grškokatcLške ruske in ukrajinske duhovščine ludi škof dr. Podlaha in odpravnik poslov papeževe nunciature msgr. Arrata. Svete obrede je opravljal na staroslovenskem jeziku holandski benediktinec dr. Schottmann, ki se je naučil ruskega, ukrajinskega in češkega jezika, vstopil iz latinskega v vzhodni obred ter prišel pastirovat med kat. Ruse na Češi vem, dokler se ne izpolni njegova vroča želja, da s svojim angleškim sobratom, ki je ravnotako sprejel vzhodni obred, odide v Rusijo.
Vsi prisotni katoliki s obili vzneseni nad lepoto grškokatoli škili velikonočnih cerkvenih obredov. Njihove sicer otožne cerkvene pesmi so bile pod o! ne radostnemu vzklikamu otroka, ki je po dolgem času zopet zagledal svojo mamo, ali na noskočni Desmi najbolj zado-
voljnega gorskega pastirja. Kakor da skoro ne more verjeti veliki čudež, je zdaj eden, zdaj drugi duhovnik pokadil' oltar in svete podobe v ikonostasu (oltarju podobna visoka pregrada, ki deli oltarni pj-ostor od ostale cerkve) ter oznanil ljudstvu: »Hristos voskrese!« (Kristus je vstal), a kakbr bi verniki videli dvom na njegovem licu, rtu odgovarjajo s skoro vpijočim glasom: »Voistinu von-krtse!« (Res je vstal). Duhovnik obleče belo ollač lo v znamenje, da je zadoščeno božji Pravi n sli za grehe človeštva ter radosten zopet poli iti do prvih klopi in oznani veselo vest. >Hrist6s voskrese!« Nalo obleče zeleno oblačilo, ki naj predstavlja, da lahko odslej človeštvo z veselim tipanjem gre po težki poti k Eogu, ker Kristus »voistinu voskresek, kakor mu vedno znova odgovarja ljudstvo na njegov pozdrav. Z rdečim oblačilom še oznanjajo prisotni duhovniki vernikom tajinstveno vest in ga z rdečo barvo opominjajo na neskončno bo/jo Ljubezen. Medtem pa po cerkvi neprenehoma doni v vseh najbolj graci-o:nih in radosnih napevih: »Hristos voskrese i za nas život darova«. Le tuintam se vpričo tega največjega dokaza božjega usmiljenja in božje ljubezni spo" ni vzhodni vernik človeške slabosti in se mu izvije iz ust »Gospodi, ponviluj!« (usmili se nas!), kar se sicer neštetokrat sliši pri vsaki bogoslužbi.
Pretresljivo je gledati, ko pride duhovnik s križem od oltarja skozi vrata ikono-stasa, da z njim blagoslovi ljudstvo. Nato pokliče vernike, da poljubijo križ in evangelj-
sko knjigo, ki jo drži njegov sobrat. Križ in vslajenje je temelj evangelija in temeljni kamen cerkve, ki zvesta naukom križanega in od mrtvih vstalega Krista enako ljubi vse vernike brez razlike na starost in narodnost^ Simbolično je to lepo prispodobljeno v tem, da duhovniki vernike, ki poljubujej i križ in evangeljsko knjigo, trikrat objamejo ter jim še vsakemu posebej javijo nerazumljivo vest, da je Kristus vstal.
Kakor pri polnočni procesiji, tako je bila tudi na velikonočni praznile cerkev nabito polna, po večini moških. Po slovesni službi božji pa je povabilo »Apostolstvo sv. Cirila in Melcda« pod vodstvom svojega predsednika* slavnega zgodovinarja in praškega pomožnega škofa dr. Hanuša in tajnika prof. Pecliuške vse grškokatoliško dijaštvo v dvorano Merkur na velikonočno jagnje S pomočjo očetovskega srca očeta vsega krščanstva, papeža Pija XI., je bilo mogoče tem gospodom pogostir nad 130 grškokatoliških mladih inteligentov. Kako ljubeče in skrbno je oko papeža Pija XI. ,»o-sel no do grškokatolikov in kako vro"e Zel' delo za zedinjenje, jc najlepši dokaz ne <>:no njegova gmotna pomoč, temveč tudi to, da je izrecno ukazal voditelju nunciaturskih p sb;v msgr. Araltiju, da se udeleži toga obeda in da tu pove, da v tem času misli sv. Oče na v Pragi zbrano dijaštvo ter moli za cerk .'eno zedinjenje.
Dijaki, ki že leta stanujejo v vlažnih, nezdravih in prenapolnjenih barakah, ki -ta jim lakota in pomanjkanje dnevna gosta, ki že cč



Dnevne novice
k Razpis župnij. Z okrožnico škof. or-dinariata v Ljubljani z dne 4. maja 1926, št. 1658 sta bili razpisani župniji Stranje v kamniški in V r h (Sv. Trije kralji) v vrhniški dekaniji. Kot zaključni rok za vlaganje prošenj je določen 25. maj.
k Nujno prosimo vse tiste, ki so dobili srečke za Orlovski stadion in jih še niso plačali, da isto čimprej store, da bo akcijskemu odboru mogoče dobiti točen pregled, ki je za nadaljnje dispozicije neobhodno potreben. Zato nujno prosimo: pošljite odgovarjajoče zneske. Če bi pa kdo, česar ne pričakujemo, bil odločen, da srečk ne vzame, naj jih takoj vrne, da jih pošljemo novim naročnikom. V interesu dobre stvari pa je, da vsi p. n. naslovi srečke obdrže in takoj plačajo.
k Sprejemni dan pri velikem županu danes zaradi odsotnosti g. velikega župana dr. Baltiča odpade.
* Velik škandal. Ko smo čitali včasih vesti, da so v tem ali onem južnem kraju naše domovine ostali uradniki prvega brez plače, smo zmajevali z glavo, da je v Jugoslaviji še kaj takega mogoče, samozavestno zatrjujoč, da Sloveniji takih dobrot pač nikoli ne bo treba okušati. Pa smo se zelo varali! Ves prosvetni oddelek in pol muzejskega uradništva je ostalo za 1. maj brez plače. Če prosvetni inšpektorat še ni organiziran, zakaj ni vlada že v marcu ali pa vsaj v aprilu poskrbela, da bi se bilo to pravočasno izvršilo? Glede muzejskega osobja je pa pravi škandal, da ne moremo v naši državi plačevati in obdržati v službi niti toliko uslužbenstva, kolikor ga je zmogla nekdanja deželica Kranjska. Dovolili bi si tudi vprašanje, zakaj se zadržujejo izplačila za stroške, ki so uradnikom nastali iz uradnega poslovanja, a so morali uslužbenci sami založiti denar. SHS uradnik je pač malo težko upnik države! Zakaj se zadržujejo izplačila dotacij posameznim ustanovam, kljub temu, da je proračunsko že dovoljeno?
:k Za šefa kabineta ministrstva poljedelstva in vode je brzojavno imenovan gosp. Miloš Stibler, zet g. Puclja.
k Smrtna kosa. V Šmartnem pod Šmarno goro je po daljšem bolehanju umrla g. Marija Kosmač. Bila je izredno marljiva in vzorna krščanska mati, priljubljena pri vseh. — V Št. Petru pri Mariboru je umrla gospa Barbara Strakl v 91. letu starosti. Pogreb bo v soboto 8. maja ob 9 dopoldne. Pokojnica je mati Mateja Štrakla, župnika pri Št. Petru. — Včeraj zjutraj je v bolnici v Ormožu umrl g. Ivan Košar, nadučitelj v pokoju, v 76. letu »tarosti. Truplo prepeljejo jutri v soboto ob pol devetih iz Ormoža k Veliki nedelji, kjer te bo vršil pogreb ob pol enajstih dopoldne. Naj v miru počivajo!
k V zadevi notarskih dni nam pišejo iz škofje Loke: Pri nas je po rajnem g. Lenčku Izpraznjeno notarsko mesto. Med tem časom, da bo notarsko mesto zasedeno, ima uradne dneve njegov "namestnik. Katere dneve pa se nahaja tukaj g. namestnik, ni nikomur znano. Naproša se notarska zbornica, naj da po občinah razglasiti uradne dneve, da ne bodo ljudje hodili štiri, pet ali še več ur daleč zastonj, kakor se je že do sedaj godilo.
k Iz uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 5. maja objavlja: Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po čl. 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. sept. 1921, veljaven od 1. do 15. maja 1926; Razpis stalnih učiteljskih služb na osnovnih šolah ljubljanske oblasti in razne druge uradne razglase.
k Naročila za srečke Orlovskega stadiona naj se naslavljajo na: Akcijski odbor za loterijo Orlovskega stadiona, Ljubljana, Ljudski dom.
let niso mogli v domači kraj, niso mogli skoraj verjeti, da imajo v središču krščanstva tako skrbnega očeta. Česar niso mogle storiti debele apologetske knjige, lo je storila Velika noč. Za marsikaterega versko mlačnega dijaka je bila Velika noč res praznik vstajenja njegove duše. En član svobodomiselne akademske organizacije je izjavil, da mu odslej tam ni več mesta. Prisotni zastopniki pravoslavnih akademikov, pa so odšli s prepričanjem, da so imeli doslej o papežu in o katoliški Cerkvi napačne pojme.
Zastopniki katoliške jugoslovanske inteligence v Pragi, ki je v zadnjem času s precejšnjim uspehom krhala ostrine med posameznimi dijaškimi skupinami slovanskih narodov na severu, so lahko v častitke svojim grškoatoliškim tovarišem vpletli ugotovitev, da krščanska ljubezen in živa vera uničuje mržnjo in predsodke med posameznimi slovanskimi narodi in da se bližamo dobi, ki so |o tako vroče želeli škof Slomšek, filozof So-lovjev in nepozabni nadškof Stojan.
»jiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiirinnimimiiii
ZEL in PLEVEL
Slovar naravnega zdravilstva.
Broširan 60 Din, vezan 75 Din.
JUGOSL. KNJIGARNA - LJUBLJANA.
k Prijave za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah in učiteljiščih mariborske oblasti. Izprašani absolventi filozofske fakultete, ki nameravajo vstopiti r učiteljsko službo na srednjih šolah, oziroma učiteljiščih mariborske oblasti, naj se prijavijo pismeno pri velikem županu mariborske oblasti najpozne-do 20. maja 1926. V prijavi naj navede kandidat stroko, iz katere je izprašan.
k Hišni (domači) delavci in njih zavarovanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam pošilja sledeče pojasnilo: Zakon o zavarovanju delavcev v § 3. določa, da so obveznemu zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod (dokler ni še uvedeno starostna in invalidno zavaruvanje) zavezane tudi osebe, ki se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali v svojem lastnem stanovanju po naročilu ali na račun drugih oseb, ki se bavijo z obrtjo, trgovino ali industrijo in to tudi takrat, če nabavljajo surovine in pomožni material take osebe same ;n vkljub temu, ako delajo tupatam tudi na svoj lastni račun. Taki hišni (domači) delavci so večinoma čevljarji, krojači, šivilje, ki izdelujejo obleke, . čevlje itd. za razne večje trgovine, tovarne itd. Delodajavci prijave takih oseb opuščajo in s tem kršijo predpise zakona o zavarovanju delavcev. Da odvrnejo od sebe občutno škodo, je v interesu podjetnikov, da zadoste prijavnim dolžnostim.
k Polovična vožnja članov jugoslov. planinskih društev. Na ponovno prošnjo Zveze planinskih društev kraljevine SHS je končno odgovorilo tc dni prometno ministrstvo, da dovoli vsem onim turistom polovično vožnjo, ki se izkažejo s potrdilom občine, da so prebivali tamkaj 15 dni. Prometno ministrstvo torej daje domačim planincem isto ugodnost, kakor inozemskim turistom in letoviščarjem v naši dižavi. Vsled takega nerazumevanja domačega tujskega in turističnega prometa od strani prometnega ministrstva je Zveza planinskih društev ponovno zaprosila za polovično vožnjo v skupini 5—9 članov in natančno obrazložila nemogočo izvedbo zgoraj omenjene naredbe. Upajmo, da bo sedaj zadeva ugodno rešena.
k Ali je tu štedenje umestno? Prejeli smo: Lansko leto je direkcija drž. železnic reducirala v stolpu III. v Ljubljani gl. kol. ertega blokovnika in to na tako važnem mestu, na katerem sta bila do takrat vedno dva uslužbenca obenem v službi. Na tem mestu se vrši ves odvoz in uvoz vlakov, osebnih in tovornih, zraven tega pa še razno drugo premikanje. Osobjc te postaje je že večkrat upravo opozorilo, da štedenje na tem mestu lahko prinese nesrečo za potujoče občinstvo kakor tudi za uslužbence. Tudi je osobje večkrat prosilo za dodelitev moža nazaj na prejšnje mesto, za kar pa ima uprava gluha ušesa. Uslužbenec v stolpu III. je prezaposlen ter se kaj lahko pripeti nezgoda, kot se je pripetila 1. 1914. pri stolpu II. Direkciji svetujemo, da naj ugodi proš njam uslužbencev in naj ne čaka takih slučajev.
k Železniški vpokojenci. Društvo železniških vpokojcncev prosi svoje člane, da vsak po svojih močeh poravna članarino. Vpoko-jcnce, ki še danes od strani gledajo borbo, katero vodi društvo skupno z društvi Subo-tica, Sarajevo in Zagreb, vabi društvo, da se pridružijo. Zavedajte se, da se borimo za naše stare prislužene pravice ter za ureditev pokojnin. — Odbor.
k Opozorilo občinstvu. Mestna hranilnica ljubljanska nam piše: Ker se pogosto dogaja, da očinstvo — zlasti podeželske — ne loči Ljubljanske posojilnice od Mestne hranilnice ljubljanske, smatramo za svojo dolžnost, priobčiti sledeče pojasnilo: Mestna hranilnica ljubljanska in Ljubljanska posojilnica sta dva povsem različna, drug od drugega popolnoma ločena denarna zavoda. Mestna hranilnica ljubljanska je regulativna občinska hranilnica, za katero fimči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Svojp uradne prostore ima edino v svoji palači v Prešernovi (prej Slonovi) ulici h. št. 3. - Ljubljanska posojilnica pa, ki ima svoje uradne prostore na Mestnem trgu št. 6, je zadruga z omejeno zavezo in nima z Mestno hranilnico ljubljansko nobenih poslovnih stikov in tudi ne uživa jamstva mestne občine ljubljanske. — Uprava Mestne hranilnicc ljubljanske.
k »Čuk na pal'ci« ustavljen. Uprava lista Čuk na pal ci« naznanja, da list vsled znane Bevkove zadeve ne sme več iziti. Naročniki, ki so plačali list do konca leta, se odškodu-jejo na ta ali oni način.
k Nikelnasti drobiž. Tc dni pride v promet nikclnasti drobiž po 25 par. Papirnate novčanice po 25 par se odtegnejo iz prometa.
k Proti inozemskim inženerjem. Jugosl. inženerske organizacije nameravajo uvesti akcijo proti praksi inozemskih inženerjev in arhitektov v naši državi. V tem zmislu se je obrnilo na giavni odbor J. I. U. že precejšnje število krajevnih inž. društev.
k Iz Rene do Reke. Zagrebški želcznin-ski veletvrdki »Delta« je došla te dni nova pošiljatev železa, obsegajoča 150 vagonov ali 1500 ton. Zanimivo pri tej pošiljatvi je to, da i? \X/n!fov koncem, čegar podružnica je Delta«, topot naložil železo iz svojih obratov ob
Reni neposredno na prekooceanski parnik, ki je nato pripeljal blago naravnost v Reko. To je nova direktna vodna pot iz Nemčije v
Jugoslavijo.
k Proces prol. dr. Vodnik — dr. Vernič.
Dne 5. maja je bila v Zagrebu razpisana razprava v tožbi vpok. vseučiliškega profesorja dr. Branka Vodnika proti časnikarju dr. Zden-ku Verniču zaradi razžaljenja časti. Stvar je v zvezi z znanimi aferami na zagrebški univerzi; tedaj je dr. Vernič v nekem članku v »Hrvatu« očital prof. dr. Vodniku, da je kriv nezdravih razmer na univerzi. Kot priče je bilo na razpravo poklicanih cela vrsta vse-učiliških profesorjev — med njimi tudi dr. Ilešič — in drugih inteligentov. Razprava se pa ni razvila, ker je dr. Verničev zagovornik dr. Stopar obolel in je toženec predlagal, da se razprava preloži. Sodišče jc predlogu ugodilo. —
* Pravda dr. Vidušlc proti škofu Kalo-gjeru. Po izgubljenem procesu starokatoli-škega škofa Marka Kalogjera proti kanoniku dr. St. Koreniču v Zagrebu je izdal M. Kalogjera s polnim imenom podpisan letak, v katerem je med drugim očital glavni priči v navedenem procesu dr. St. Vidušiču, starokato-liškemu župniku, da je po krivem prisegel. Dr. Vidušič je zaradi tega proti M. Kalo-gjeru vložil tožbo zaradi razžaljenja časti, dočim je Kalogjera na drugi strani tožil dr. Vidušiča zaradi krive prisege. Za 5. maja je bila razpisana razprava proti M. Kalogjeru zaradi razžaljenja časti. Na predlog Kalo-gjerovega zagovornika je sodišče razpravo odgodilo dotlej, dokler se ne dovrši proces proti dr. Vidušiču zaradi krive prisege.
k Borhr. med kino - podjetji. V Sarajevu je »Kinema, d. d.« lastnica kinov »Apolo« in »Imperial« vložila tožbo proti šolskemu kinu zaradi konkurence, češ, da ta kino ni podvržen davku in se v njej prednašajo take predstave, ki bi bile drugje nemogoče.
k Zverinjaki v Srbiji. Ministrstvo za gozde in rudnike je odobrilo večji kredit za ograditev zverinjakov po gozdovih v Srbiji in za prehrano živali.
k Sarajevska »Sloga« v Belgradu. Največje in najstarejše pevsko društvo v Bosni — sarajevska »Sloga« je te dni na potovanju po Vojvodini in Srbiji. Najprej se je ustavila v Subotici, kjer je priredila koncert, dne 5. maja pa je dospela v Belgrad, kjer so ji priredili zelo lep sprejem. Dne 6. t. m. jc priredila »Sloga« svoj koncert v dvorani na vseučilišču.
k Redek pojav. G. Jos. Škerjanc iz Št. Vida nam poroča, da mu je zrasel nov zob na mestu, kjer je pred 15 leti dal izruvati prejšnjega. Mož je star 41 let.
a
Somišljeniki!
Izvršilni odbor SLS za Ljubljano vabi na sestanek somišljenikov, ki se bo vršil v soboto, dne 8. maja ob tričetrt na 8 zvečer v Ljudskem domu, Streliška ulica.
Na sestanku bo poročal o političnem položaju poslanec mesta Ljubljane g. dr. Anton Korošec.
Pridite gotovo in točno!
Somišljen;ke. ki bi iz kateregakoli vzroka ne dobili vabila prosimo, da se kljub temu sestanka udeležijo.
Dr. Ivan Stanovnik,
načelnik SLS za Ljubljano. t- * *
0 Radi Cankarjeve proslave v dramskem gledališču jutri 8. t. m. ob 8 zvečer opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, dokler so še na razpolago.
© Peti glavni dobitek stadionske loterije je nov šivalni stroj najmodernejšega sistema, | vreden 5000 Din. Tisti, ki ga bo zadel, bo lahko poliubuega izbral za to ceno.
O Občni zbor Kršč. šolo za stolno župnijo se vrši v nedeljo 9. maja ob pol 5 v Jugoslovanski tiskarni.
O Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže sv. maše, ki jo bo imelo na Rožniku v nedeljo, 9 maja ob 7 zjutraj.
O Na Rožniku bo v soboto ob 8 sv. maša za tovarno Ricliter-Dolničar.
O Umrl je v sredo g. Ropič Avgust, poštni pouradnik v pok. Pogreb bo danes ob 4 popoldan.
O Predavanje Geografskega društva. Danes v petek predava v kemičnem institutu na drž realki (poleg univerze) ob 6 zvečer g. dr. J. Rus o temi: Dolenjski Kras in njegove pokrajinske enote. Društvo vabi tem potom prijatelje domače geografije, da se predavanja čim številnejše udeleže. Vstop je prost.
O Krekova mladina vprizori na praznik 13. maja v Ljudskem domu igro »Deborah« v dejanjih in 7 slikah. Predprodaja vstopnic se vrši v tajništvu Jug. strok, zveze Stari trg 2-1 in sicer v nedeljo cel dan, v ponedeljek, torek in sredo od 7 zvečer dalje in na praznik dopoldne ter 1 uro pred predstavo v Ljudskem domu.
O Aretiran je bil v sredo popoldne brezposelni delavec Anton Trampuž iz Rožne doline. Trampuž je dne 13. aprila vlomil v neko j šupo, kjer je imel shranjeno svoje pohištvo l neki narednik iz Belgrada. Odnesel je 3 kov-čeke, v katerih je bilo ra/iio blago v vrednosti 4500 Din. Po tatvini ie Trampuž pobeg-
nil v Italijo. Ko se je zopet vrnil v Ljubljano, ga je prijela policija in izročila sodišču. Na njegovem domu so našli še za 2000 Din ukradenih predmetov.
0 Poskušcn vlom. V manufakturno trgovino g. Medveda v Cigaletovi ulici je v sredo zvečer skušal vlomiti neznan zločinec. Ker pa je slutil, da so ga opazili, je pobegnil.
O Tatinska kronika. Posestniku Janezu Zupančiču iz Lipoglava je neznan žepar ukradel listnico, v kateri je bilo 2.980 dinarjev. — Trafikantu Vinku Resniku je neznan tat ukradel vrečico, v kateri je bilo za 500 Din drobiža. —Vdovi Neži Zvidan na Dunajski cesti 63 je bil ukraden dežnik.
O »Hec mora bit!« Tam nekje, kjer se krega Stari trg z Mestnim trgom, «,ta se v občt okrepčevalnici sinoči že v zgodnjih večernih urah udrrila v besednem dvoboju z neenakimi silami dva bratca. Močan Tr/.inc je oblastno zahteval kako dobro kuhano rižoto in godrnjal nad jedilnim listom, da ljubljanski gostilničarji ničesar nimajo. Ljubezniv vis-a-vis mu je postregel s čitanjem jedilnega lista: Nadelana prsca, gulaž... še kaj? ričet v omaki, opica z omako — še kaj? Če ho^eš Se kaj, pojdi k Staculu, kjer imajo nocoj morske rake... pa si prenr.roden, da bi jih jedel, ti bo popreje obraz spraskal... Medtem sta se spoznala, da je neješči gest doma iz Trzina. Gostilniški vis-a-vis mu je v kratkih potezah markantno ka-rakteri/.iral Trzince, kar je vzbudilo pri gostih ne malo smeha. K sreči se je močni Trzino vstrašil »špitala« in radevolje odšel, da je pomoč straže izostala. Bil je lep večer — kot znajo le Ljubljančan je. _
^ SchmStsberger
priznano najboljše VINO se toči v odprtih BUTELJKAH po 14 Din samo v kavarni »SLON« v Ljubljani.	_3105
Maribor
□	Ginljiv prizor. Izreden obisk je imel naš prevzviseni vladika v sredo 5. t. m. Pod skrbnim vodstvom svojega učiteljstva so prispeli šolski otroci s Sladkega vrha iz župnije Marija Snežna na izlet v Maribor. Obiskati so hoteli tudi svojega nadpastirja. V srcu vesel jih je visoki prijatelj mladine sprejel v svojem škofijskem dvorcu. Iskrih oči in veselih obrazov so ga obkrožili mladi izletniki, zvesto so ga poslušali in s podobicami obdarovani so vsi srečni odhiteli iz hiše svojega duhovnega očeta.
□	Razstava vajeniških del. Vsi vajenci (vajenke), kateri svoje i delke razstavijo pridejo v nedeljo 9. majnika ob 9.30 dopoldne v telovadnico Krekova ulica, kjer bo pogovor glede uvrstitve razstavljenih predmetov. Vsak vajenec prinese napisane razmere (dolžine^ širino in višino) predmetov, katere razstavi.
□	Pododbor »Jadranske Straže« v Mariboru pripravlja za 20. majnik posebno proslavo, na katero že zdaj opozarjamo. Obenem si dovoljujemo opozoriti javnost, da »Jadranska Straža« ni isto kot »Jadran«. »Jadran« ji pevsko društvo v Mariboru, »Jadranska Straža« pa je velika organizacija v celotni državi, ustanovljena za povzdig naše mornarice na Jadranu.
□	Mariborski sanatorij kupuje državna oblast, ki ga hoče preurediti za otroško bolnico ozir. dispanzer. Cena baje znaša okrog 1,300.000 dinarjev.
□	Jugoslovanska Matica, podružnica v Mariboru ima redni občni zbor dne 10. maja ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Pristo-pajmo k naši narodni organizaciji! Pristopnino je možno poravnati tudi v pisarni Prosvetne zveze v Mariboru, Aleksandrova c. 6. L nadstropje.
□	Razpis. Mestna občina mariborska razpisuje javni natečaj za oddajo mizarskih del pri zgradbi novih stanovanjskih hiš na vogalu Smetanove in Vrtne ulice v Mariboru. Vsa potrebna pojasnila, pogoji, proračuni in ostali pripomočki se dobe pri mestnem gradbenem uradu, počenši z dnem 4. majnika t. 1. od 10. do 12. ure. Pravilno kolekovane ponudbe je oddati pri mestnem gradbenem uradu, Koroška cesta št. i, II. nadstropje, do dne 10. majnika t. 1.
□	Dvomesečni večerni tečaj za šivanje oblek priredi mariborsko žensko društvo, ako se bo oglasilo dovolj udeleženk. Prijave sprejema do 8. t. m. Zlata Brščnik na oglu Slovenske in Gosposko ulice.
□	Pododbor »Jadranske Straže« na drž. moškem učiteljišču v Mariboru priredi v četrtek, dne 20. maja ob 8. uri zvečer v Narodnem domu akademijo. Ker je akademija zamišljena kot propaganda za društvo »J, S.« in vsebuje polno bogatih in lepih točk, opozarjamo že sedaj cenj. občinstvo na njo. Vstopnice se bodo dobivale že v predprodaji. Celoten spored objavimo pozneje.
□	Izvršilni odbor Zveze vojnih invalidov v Ljubljani je sklenil na svoji redni seji z dne 27. aprila 1926, da ne priznava izvolitve sedanjega odbora podružnice v Mariboru, ker nasprotuje pravilom. O tem je navedel vzroke z dopisom podružnici. Na isti seji je postavil izvršilni odbor gosp. Antona Goleža za ge-renta podružnice s pravicami, da rešuje tekoče posle podružnice, v kolikor pa spadaj« agende v kompetenco sklepov podružniškega odbora, bo vršil dotične sklepe izvršilni odbor Minn ler gerenlu dajal potrebna navodila z a izvršitev. Gerenlstvo iraia dotlei. dokler se
ne bo vršil nov izredni občni zbor, ki bo naj-jrže po novih pravilih.
□	Pozor invalidi in vdove! Podružnica Zveze vojnih invalidov v Mariboru naznanja vsem članom podružnice, da so od 1. maja t. 1. naprej uradne ure vsako sredo, soboto, nedeljo in ob praznikih od 9. do U. ure na Rotovškem trgu 6, I. nadstr.
□	Ponesrečil se je v Krčevini stanujoči dijak Josip Kojc. Stopil je neprevidno na gla-ževino ter si prerezal žilo odvodnico na levi nogi. Radi nevarnega krvavljenja ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
□	Proti sladoledarjem je energično nastopila policija radi kravala, katerega delajo na najprometnejših ulicah, da si privabijo kupcev. Nekateri so si nabavili raznovrstne zvonce, ter zvonili na vse pretege, tako da je bila policija slednjič primorana nastopiti proti tej preglasni reklami ter je prevovedala sladoledarjem zvonce.
□	Redno glavno cepljenje. Obligatorično brezplačno cepljenje proti kozam za vse one prebivalce mesta Maribora, ki še niso bili cepljeni in so stari nacl tri mesece, se vrši v času od dne 3. maja do 7. maja t. 1. vsak dan od 9. do 11. ure na mestnem fizikatu (Rotovž) soba št. 7. Stariši nad tri mesece starih otrok se opozarjajo na člen 3 zakona o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze, objavljenem v Uradnem listu št. 15. z dne 18. februarja 1922, po katerem se kaznuje opustitev cepljenja z globo od 5 do 250 Din ali z zaporom od 1 do 6 tednov.
□	Mariborski mestni fizikat prevzame dne 15. majnika od velikega županstva vse agende za mesto in postane zopet avtonomni urad mestnega magistrata.
□	Neumestna šala. Po mestu kroži vest o neumestni šali, da je prosvetni oddelek pri velikem županstvu dobil brzoiavno sporočilo, da je zopet vlada P. P. in da je brzojavka povzročila veliko veselje. Dostavlja se, da je bila brzojavka odposlnna iz krogov S. D. S. za varanje samega sebe v obupnem stanju. Da se kaj takega ne bo moglo več počenjati, bo poskrbela posebna pritožba, ki se je že odposlala.
□	Raz«rlas mariborskega magistrata. Ko-mrnda mariborskega vojnega okrož'a zableva z dopisom z dne 30. aprila 1926 pov. br. 1170, da se ji nujno dostavijo spiski vseh v Mariboru bivajočih rezervnih oficirjev, nadalje oficirjev, ki so v ostavki in upokojenih oficirjev in ravno tako spisek upokojenih oficirjev, ki so inozemski državljani. Ker je mestni magistrat ugotovil, da se kljub pozivu, ki je bil dne 13. februarja 1926 v mariborskih časopisih objavljen, mnogo rezervnih oficirjev temu pozivu ni odzvalo, poziva ponovno mestni magistrat vse one do sedaj še ne prijavljene rezervne oficirje v ostavki in v pokoju kakor tudi one, ki so inozemski državljani, da se javijo tekom petih dni pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5, I. nadstr. in to med uradnimi urami od 8. do 12. ure.
□Mestna občina mariborska bo potrebovala za otvoritev omnibus prometa večje število izprašanih vestnih in treznih šoferjev.^ Tozadevne prošnje bi bilo vložiti do 20. majnika 1926 na mestni magistrat mariborski.
□	Jurjevanje. Tradicijonelna proslava tega srbskega narodnega praznika se je vršila v Mariboru na vežbališču Tezno, in poleg vojaštva se je udeležilo tudi nekaj meščanov. Sprevod z godbo na čelu je korakal ob pol 7. uri iz mesta na kraj proslave. Dopoldan so se vrnili vojaki nazaj v mesto, okrašeni vsi z zelenjem.
□	Nove klopi. Pred kazinskim poslopjem na Slomškoverp trgu so postavljene v tamoš-njem parku štiri nove klopi, kar bodo številni posetniki tega idiličnega parka toplo pozdravili.
□	Slab gost. Ivan Pušnik si je kljub praznemu žepu privoščil v restavraciji pri »Črnem orlu« jedi in pijače, tako da je napravil znatno ceho. Ko je prišel čas plačila, jo je pa skušal skrivaj popihati, vendar ga je pazljivo oko natakarice opazilo in Pušnik je romal v policijski zapor.
□	Onemogla starka. — 86 letna Josipina Konrad iz Mlinske ulice se je zgrudila na Koroški cesti radi oslabelosti. Rešilni oddelek jo je prepeljal z avtomobilom na dom, kjer pa ni mogla strpeti, ampak zopet šla na ulico ter se vnocič zgrudila. Zopet je moral stopiti v akcijo rešilni avtomobil ter odpeljati trdovratno starko na stanovanje.
□	V prosvetnem oddelku pri mariborskem velikem županstvu je v začetku tega meseca nastala neljuba zmeda, ker ni bilo plače. Po novem proračunu je za ta prosvetni oddelek črtan vsak kredit. Vendar se je posrečilo, da se je dosegel iz drugih kreditov prispevek in se je mogel nakazati predujem.
□	»Ktifre dol, kufro dor« je te dni prakti-ciralo tukajšnje orožništvo, ki se je moralo izseliti iz dosedanjega stanovanja v Melje, ker še ni bilo potrjenja za podaljšanje pogodbe. Ko pa se je selitev izvršila, je prišlo brzojavno potrjenje in tako so romali nazaj v dosedanje stanovanje.
□	Mariborski bogoslovci so preteklo sredo napravili izlet k Veliki Nedelji, kjer jih je duhovščina in ljudstvo z izredno naklonjenostjo sprejela. Po slovesni službi božji, katere se je udeležilo ljudstvo in mladina, da jc bila velika cerkev natlačeno polna, so si ogledali znamenitosti Velike Nedelje in okolice.
Znova se je dokumentiralo, kako tesna vez
je med slovenskim ljudstvom in njegovimi duhovniki in da je ves trud raznih proticerkvenih listov zastonj. Ta tesna vez se bo po takih I napadih le še poglobila in utrdila.
□	Mariborski mestni fizikat bo dobil s 15. majem vrnjeno od velikega županstva nekdanjo samostojnost in neodvisnost.
□	Nov slovenski obrtnik. Znani maribor-j ski mizarski mojster Josip Wogg na Vodnikovem trgu je prodal svojo delavnico g. Križa-nu, ki je bil doslej uslužben kot mizar pri tvrdki Wessig na Aleksandrovi cesti. Novega slovenskega obrtnika naši javnosti priporočamo.
□	IzIetnUd. Dan za dnevom vidimo v Mariboru cele vrste izletnikov, dijakov in šolarjev, ki si prihajajo ogledat naše lepo mesto. Preteklo soboto in nedeljo so bili tu maturanti iz Varaždina. Naši gimnazijci so jih prijateljsko sprejeli in spremljali pri razgledovanju mesta.
□	Mariborski maturanti na gimnaziji so izdali knjigo :>Rosna jutra«, v kateri so zbrali svoje lastne duševne proizvode, pesmi, prozo, dramatiko. Knjiga je tudi na zunaj lepe oblike, tako da cena 15 dinarjev ni pretirana. Ker želijo maturanti po končani maturi napraviti poučno potovanje v Italijo, bodo skušali s to knjigo svojo akcijo gmotno podpreti. Vsi prijatelji tako idealno delujočega dijaštva bodo z v "Ijem segli po knj;gi in tako dokumentirali svojo naklonjenost.
Celje
•©• Dijaška akademija, ki jo je priredil naraščaj rdečega križa v mestnem gledališču v Celju v soboto dne 1 t. m., je izpadla v vsakem oziru ne samo zadovoljivo, temveč, ako upoštevamo začetne raz.mere, celo izborno. Spraviti tekom pol leta tak zbor na oder, učiti violiniste in prirediti tak večer z nastopi solistov, to je zvtuga profesorja J pevovodje, za katero mu moramo biti iskreno hvaležni. Celjsko občinstvo je tudi gledališče skoroda napolnilo in odšlo od prireditve s Čutom ponosa, da so se celjski študentje pod veščo roko svojega pevovodje oprijeli resnega in lepega dela, gojitve petja in glasbe, ki tako lepo blaži človeško dušo. V kvalitativnem oziru je jasno, da ne moremo govorili v samih superlaiivih, ker so nastopile tukaj moči, glasbeniki, pevci in pevke, ki so morali še premagati svoj »Lampenfieber«. Vendar pa mo-I Vsem na čelu je osmošolcc g. Kuret, ki je s svojim glasom kakor tudi nastopom naravnost presenetile. Vsem na čelu je osmošolec g. Kuret, ik jo s svojim zvonkim lepo donečim liričnim tenorjem pel arijo vojvodo iz »Rigoletta« in Parmovo »Poslednjo noč«. Seveda mu v tebniki manjka vsa šola, bolje rečeno ona šola, ki ga bo po našem mnenju postavila z lahkoto na stran naših drugih dveh odličnih tenoristov Šimenca in Rijavca, a glas njegov je tako blagodoncč in pri toin obširen, da smo se morali kar čuditi. Pohvaliti moramo tudi njegovo poglobitev v petje, ko je pokazal, da poje ne samo s "krasnim svojim glasom, temveč tudi razumevanjem in globokim občutkom. Greh bi bil, ako bi Kuret zanemarjal ta svoj božji dar. Njemu na strani stoji pa šestošolka Berglezova. Je bolj plašna, a je svojo plašnost kmalu premagala in nato sino občudovali njen glasek, ki je v svoji naravni barvi mil in ljubek in čislo doneč. Njen nastop bi bil veliko bolj posrečen, ako bi ji bil pevovadja dodelil lažjo pesmico, ker se ji je videlo, da se pri premagovanju raznih težkoč tehnične narave še precej trudi. Tudi ona ima talent, ki ji ga je Bog izročil v čuvanje in šolanje. Manj posrečen se nam je zdel nastop petošolca Škoberneta, ki je malce preveč, nekako bi rekli, pel sam zase. Usta je treba pri petju že mao bolj odpirati. Na klavirju je spremljal sedmo-šolec g. Cerar, ki se nam je pa zdel ta večer skoro nekako površen. Ali se je pa ustrašil polnega gledališča? Tudi duše je manjkalo v njegovem spremljanju, pazljivosti tudi nekaj. Skoro da je bila četrto-šolka Stegu v primeri z njeno starostjo nekam boljša. In še nekaj kar nam res ni ugajalo. Kot zadnja točka je bil na programu znan zbor iz Prodane neveste, ki zahteva prav močan zbor z orkestrom. Ta močan zbor je nadomestil pevovod t z otroškim zborom, pomnoženim osobjem solistov in dijaškega malega zbora. Seveda je bil značaj lega zbora temu primeren, to se pravi plitev, nemožat, otročji, ravno nasprotno, kakor zahteva skladatelj od tega zbora. Bila je to gesta malo preveč predrzne teatralike. Lep, živahen in čil je pa bil nastop otroškega zbora v »Pasol Janko try voli« To so vam naši malčki zapeli to pesemeo, kakor jo zapojo poredni fantje v mesečini pred vasjo s polnim umevanjem razposajenosti in veselja. Solo-napevke sta odpravili v občudovanje vsega občinstva drugošolki Beblerjeva ni Vranjekova. — Občinstvo je bilo z uspehom prireditve nad vse zadovoljno, ni ploskalo samo blagohotno, temveč burno in grmeče. Prof. dr. Rusu pa iz srca čestitamo na tem nastopu iti ako bo še nadalje s takimi nastopi »demoraliziral in kvaril« muzikalni olun, mu bodo vsi Celjani prav iz srca hvaležni. Mi bi na njegovem mestu prireditev ponovili.
Dopisi
Gornja Sv. Kungota. Obrne ma Gornja Sveta Kungota pri Mariboru bo predelala osrednjo cerkveno hišo v društveni dom, ki je za ta obmejni kraj ena najbolj nujnih polreb. Gor. Sv. Kungota mora postati mogočna postojanka v narodnem oziru. — Zadnjo nedeljo je bil slovesno blagoslovljen na posestvu Karla Žižek na Kozjaku nov križ. Blagoslov je izvršil domači g. župnik ob asistenci mariborskega frančiškana p. Hijacinta in spodnje-kungoškega župnika Kramerja.
Iz brežiškega okraja. Star čebelar Matevž So-tošek iz Mrčnega sela, župnja Koprivnica pri Brežicah nam poroča: Sem že precej star čebelar, a tako zgodnjega čebelnega roja še nisem doživel i kakor letos 20. aprila.
J Laško. V bivšo Webrovo hišo, sedaj v posesti g. Frece nasproli Elsbacherju, se je naselil novi zdravnik g. dr. Ivan Lovšin, ki ordinira vsak dan. G. Lovšin je bil med vojno zdravnik v Rusiji. Po vrnitvi iz ruskega ujetništva je izpopolnjeval svojo bogato zdravniško prakso v bolnišnici v i Ljubljani. Občinstvu v potrebah ga toplo priporo-I čamo.
Radenci pri Kapeli. Radenffani smo imeli dne 8. maja pomenljivo slovesnost Lastnik radenskih toplic g. Vilčnik je dal prenoviti domaČo topliško kapelico in oskrbel nov zvon Posvečenje svetišča in : zvona je Izvršil g. prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomažič. Cela slovesnost se Je vršila tako lepo, ■la bo ostala vsakemu, ki jo j« videl, v najlepšem spominu. Dne 13 t. m. na Vnebohod priredi bralno društvo v Rndcncih v zdravniški restavraciji igro »Na dan sodbe«. Igra se vrši ob peti uri Douoldne.
,	Spodnja Polskara. Pri nas smo pokopali te
j	dni Karla Hrastnika cerkveuegu ključarja iu po
I	i ' tom slov. Štajerskem poznanega veleposestnika,
i	Blagopokojni je bil pri vseh volitvah zvest rodo-
:	ljub, Hvoji župni cerkvi in faranom pa velik do-
|	brotnik Ostani mu ohranjen blag spomin. —
;	SpodnjepolskavČani se moramo pohvaliti, ker smo napredovati pri Mohorjevi družbi zn 150 odstotkov.
Ciubljan&Ro gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Petek, dne 7. maja: IDIOT. Red E.
Sobota, dne 8. maja: Proslava Ivana Cankarja Izv. f»edotja, dne A. maja: DRUGA MLADOST (zvon Pondeljek, dne 10. maja: Zaprto.
Druga mladost. V nedeljo dne 0. t. m. se ponovi zadnjikrat v sezoni ob znižanih cenah zabavna komedija »Druga mladost . V pondeljek ostane gledališče zaprto. Cankarjeva proslava, ki je bila projektirana za ta večer, se preloži na sredo dne 12. t. m. Igrala se 1k> drama .»Jakob Ruda . Vstopnice za to slavnostno predstavo se lahko rezervirajo vsak dan pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Idiot. V petek dne 7. t. m se ponovi za abo-! nement E Dostojevskega roman »Id'otr, ki spada med najboljše vprizoritve nafe drame. Preostale vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v opernem gledališču in zvečer v dramskem gledališču.
SLOVENSKA OPERA V SPLITU. Splitsko občinstvo je ob priliki predstave Mas-senetove »Mnnon« spoznalo troje ljubljanskih solistov. »Novo doba t piše o Lovšetovi, da je pri občinstvu dosegla izreden efekt. Način njenega predna-šanja je iskren in popolnoma neposreden. Njen glasovni material je nenavadno fin. Banovčev tenor je zelo soliden. G. Mitrovič je pokazal obsežen bariton. G. Polič je z »Manonc dosegel nov dirigentski uspeh. Občinstvo je soliste večkrat poklicalo pred zastor in jih toplo aplavdiralo. Ga. Lovšetova je dobila vence.
Maribor&Ico gledišče
Repertoar: Petek, dne 7. maja: Zaprto. Sobota, dne 8. maja ob 20. uri: OGNJENIK. Ab. A (Kuponi.)
Nedelja, dne 9. maja ob 20. uri: GREH. Ab. C. (Kuponi). Zadnjikrat v sezoni. Mariborska opera pripravlja melodijozno Fal-opereto »Veseli kmetiče, ki je polna komičnih pa tudi ginljivih prizorov iz kmetškega življenja. Za tem pride na vrsto Parmova »Siara pesem«, skupno s >Cavallerio rusticano«.
Glustoa.
Glasbena Matica t Celju priredi tri javne produkcije gojencev v celjskem gledališču dne 8., 15. in 17. maja t. 1. Pri prvi produkciji nastopi nekaj začetnikov iz klavirske in vijolinske šole. Pretežni del sporeda pa izpolnijo nastopi mladinskega zbora pod vodstvom g. učitelja Preglja. Šolski orkester izvaja H ay d novo otroško simfonijo pod vodstvom g. ravn. K. Sancina. Pri II. produkciji nastopijo gojenci klavirske, vijolinske in čelove šole srednje stopnje. Pri III. produkciji pa višja stopnja za gosli, glasovir in klarinet ter šolski orkester. Prvi dve produkciji sta brez, tretja pa proti vstopnini.
Pevski zbor Glasbene Matice priredi v sredo i dne 12. t. m. ob 20. uri v stranski dvorani restavracije Ljubljanski dvor spominski večer ob 30 let-! niči Matičnih dunajskih koncertov in prijateljski večer v počastitev sedanjih častnih članov pevskega zbora. Na ta sestanek, ki se bo vršil v zaključeni Matični družbi, vljudno vabimo vse one pevke in pevce, ki so sodelovali pri dunajskih kon-cer.ih, udeležence naših jubilejnih koncertov 1922 in vse sedanje člane in članice pevskega zbora — Odbor.
Koncert Češke Filharmonije se bo vršil v pondeljek dne 10. maja ob osmih zvečer, ne pa ob pol 9 uri kaKor smo doslej mislili. Sprememba je potrebna radi tega ker se koncertanti odpeljejo takoj po koncertu. Sedeži za ta koncert so popolno-ma razprodani, stojišč pa je še nekaj na razpolago.
K.sstfi^e im. remi &
Vlada Milana Obreiioviča. Spisal Slobodan Jovanovič. Knjiga prva (1868—1878). Založila knjigarna Geze Kona, Belgrad 1926; 459 strani. — V 12 poglavjih obdeluje pisatelj na temelju tedanjega časopisja, uradnih in diplomatskih aktov kritič-| no vse režime za časa vlade Milana Obrenoviča v letih od 1868-1878. Kakor pestra panorama se i razvijajo pred očmi bravea burni dogodki: notranje- in zunanjepolitični, diplomatski, zakulisno in-j trigantski, vojni, vstaški, kulturni in strankarski. Kdor hoče spoznati politični, kulturnopolitični, gospodarski, socijalni in strankarski razvoj srbskega naroda v teku zadnjih 60 let, ta ne bo mogel iti mimo kritičnih izvajanj te velezanimive knjige. — Prvo poglavje govori o namestniki|i Milana Obre-noviča in o liberalih. V drugem je popisan uboj kneza Mihajla in proces proti ubijalcem Tretje se peča zelo podrobno z Rističevo ustavo iz leta 1869. V četrtem je do potankosti opisan znameniti Ri-stičev namestniški režim. Peto obravnava stranke za časa Rističeve vlade (konservatiyri, liberali, začetek radikalov!) V šestem je opisan konec namestil i skega režima. V sedmem vidim<}; kolebanja in težave slabotne konservativne vlade. Osmo poglavje opisuje zunanjepolitične dogoi'kt!, slavjanofil-stvo in bosanski upor. V devetem vidimo idoalno-nacijonalno Srbijo v nesrečnem osamljenem boju zoper premočno Turčijo. Deseto poglavje nam slika, keko je prišlo do razdelitve interesnih sfer med Avstrijo in Rusijo ter do ruske-turške vojne. V.enajstem gredo dogodki dramatično: Plevna. srbska vojna napoved, zmagoviti pohodi, ustvarjanje Velike Bolgarije, berlinski kongres, avstrijske pretenzije na Erceg-Bosno, razočaranje Srbije, prvo povečanje teritorija, afront Rusiji in prve pogodbe z Avstrijo, katere zunanjo politiko vodi spretni grof Andrassy. Dvanajsto poglavje je re-Irospektiva na obe vojni. — Knjiga je velezanimi-va. Za inteligenta, zlasti za politika nujno potrebna. Sama se zelo toplo priporoča. E. K.
Naše prireditve
Kat. prosv. društvo »Soča« v Novem mestu fe priredilo v nedeljo dne 2. maja v Rokodelskem domu dr. Vošnjakovo »Lepo Vido«. Kljub raznim nedoslatkom igre zadobi veljavo pri dobrem vpri-zarjanju. Priznati moramo, da je bila scenerija dobra, tempo igranja pravilen, fcal jia so bile nekatere vloge v nepravih rokah. Zlasti po je videlo Vidi, da ni razpoložena. Moški so igrali boljše kot ženske. Preko diletaritizma so se povspeli Kogoj. Sodia. Volj n in pa med ženskimi vlogami gruli-ca GuJijl^. i/vorana ie bila Dolna.
Iz slovenskih naselbin
v Ameriks.
Delo slovenske katoliške duhovščine in njenih zvestih sotrudnikov med našimi izseljenci v Združenih državah rodi obile sadove. , Vera in z nto poštenje in s tein blagostanje in , ugled se med Slovenci čim dalje bolj utrjuje. I Nada in ponos vseh pa jc mladina, ki raste ! iz starih tal v novo življenje: novo ameriško j slovensko pokoljenje, ki se vzgaja in izobražuje na slovenskih župnih šolah. Američani na zunaj, a po srcu in jeziku Slovenci. Naj govor» ; poročila iz nekaterih naselbin:
Springfield, Ili.
Velika noč. — Kakor šc nikoli poprej, j« bila naša cerkev na velikonočno nedeljo polna vernikov pri vseh treh sv. mašah. Pri prvi sv. maši, pri kateri je g. župnik Mažir govoril | v treh jezikih, so pristopili malodane vsi pričujoči k sv. obhajilu. Videli smo poklckati k j obhajilni mizi očete in matere, sinove in hčere. . starčke in otroke. Koliko zadoščenja je ta ! pojav vere bil našim dobrim katoličanom! Naš 1 g. župnik je lahko videl, da ni zaman njegov trud z našimi ljudmi. Še živi vera med nami, posebno jc trdna in živa med našo katoliško mladino. Četudi marsikaterega očeta in matere | n> v cerkvi, sin iu hči sta pri božji službi vsako ; nedeljo in pri obhajilni mizi, če ne vsaki mcsec, i pa vsaj večkrat na leto. Naša v Ameriki rojena in krščansko vzgojena mladina vidi. in j ve, da je vsak civilizirani človek v Ameriki veren ter da jc krščanska vera podlaga vsemu družabnemu življenju. Naša ameriška mladina vc, da le verni fantje in dekleta vživajo zaupanje svojih delodajateljev v uradih, pisarnah, prodajalnah, tovarnah itd. Delodajatclji dobro vedo, kdor veruje v Boga, tudi veruje v njegove zapovedi. Otroci naših vernih in poštenih i slovenskih staršev imajo vsi dobre službe ter ! vživajo zaupanje svojih predpostavljenih, dočim je premnogo otrok od vere odpadlih Slo-| vencev (socialistov) skrajno nesrečnih, saj je i nph imena le prevečkrat čitati med zločinci.
K drugi sv. maši prihaja mladež, ker je I prid i da Ie anglc.ka. Pri tretji sv maši so bili I Slovaki in Poljaki, pa seveda tudi Slovenci in drurte narodnosti. Bila je slovesna peta sv. maša, katero je daroval g. kaplan G. Plank. Naš cerkvcni pevski zbor je zapel latinsko sv. mašo pod vodstvom našega g. župnika Ma-žirja. Orgljala ie moistersko naša majhna in ! mlnda organistinja Frances Zaubi, učenka ; osmega razreda naše slovenske župnijske šole. I tudi solistinje so bile same Slovenke. Sedaj | smo po mnogih letih dospeli do viška popol-i nosti tudi v petju in godbi. Ni nam več treba izposojevati si pevcev in pevk za naše cerkveno slovesnosti; nasprotno, velikanska organizacija Kolumbovih vitezov, broječa nad dva tisoč članov, prireja svoie predstave z našimi slovenskimi in slovaškimi solistiniami! K temu uspehu je pripomogla našim mladim ljudem naša slovenska župnijska šola. ! Tukajšnji Kolumbovi vitezi so otvorili po-\ seben tečaj ali šolo za vodje v vzgoii dečkov | fhovologv). Okoli 150 mož in odraslih fantov j obiskuje tečaj; med njimi je tudi naš tf. župnije , in naš slovenski fant Toni Žaubi. Tečaj je i sila zanimiv in bo trajal devet večerov. Skrb j za vzgojo naše mladine, osobito dečkov, jc i postalo pereče vprašanje po celi Ameriki, in j to še osobito med nami Slovenci, kjer so naši i la'stni odpadniki s svojo nesramnostjo in odpadom od vere, iztrgali iz mladi'] src čut sra-j mežjiivosti in poštenosti. Med udeležniki tega ; tečaja so zastopana razna vero-izpovedanja, ! da celo zamorci. K.ntoliški duhovniki in protestantski ministri (pastorji) so združeni v to j edino rešilno idejo: »Rešimo dečka.« Tečaj se j odpira in zaključuje z molitvijo.
Indianapolis, Ind.
Mesto Indianapolis se imenuje največje mesto na svetu brez vodne zveze. Nahaja se j v sredi države Indiana, v jako krasni legi. > Skozi Indianapolis vodi 13 ali 14 železniških | zvez, ki vodijo na vse strani. Zato je važno : mesto in ne pravijo zastonj, da je Indianapolis eden najvažnejših distributivnih centrumov v osrednjih državah. Mesto šteje po zadnji statistiki okrog 320 tisoč prebivalcev. Mesto se hitro širi po svojih predmestjih, kjer vedno naprej grade nova domovanja in vsa okolica se stalno zboljšuje, kar pomeni, da se bo mesto še vedno večalo in širilo, j Slovenci imamo v tem mestu precej veliko naselbino. Imamo krasno slovensko cer-' kev. Tudi večje število slovenskih društev. I Slovenci smo naseljeni bolj skupno okrog cer-j kve, ki jo imamo v naši sredi. Ko se zvonovi j oglasijo iz visokih lin, iih lahko vsi slišimo. ! Tako nas jc zbudilo tudi veselo pritrkavanje : zgodaj v jutru velikonočno nedeljo. Vse je 1 že hitelo, da ne zamudi Vstajenja, ki se jc 1 proslavljalo ob 5. uri zjutraj, j Kako ganljivo ie bilo videti zlasti naše malčke v najlepši disciplini, s sklenjenimi rokami v sprevodu pred sv. Rcšnjim Telesom, i Za temi so šli cerkveni odborniki, zastopniki in zastopnice cerkvenih društev. Po slovesni I procesiji pa se jc pričela sv. maša, spremljana I s krasnim petjem. In kar je še največje hvale | vredno, veliko ljudi je pristopilo k sv. obha-
1 jilu. Vsi radostni smo se vračali domov.
i
So. Chicago, 111.
V naši naselbini se Slovenci živo zanimajo I za politično življenje našega mesta. To pokažejo jasno vsake volitve, v katerih sodelujejo ; naši rojaki državljani. Posebno se zadnje čase I zanimajo naši mladi za to življenje. Naša na-i selbina, dasi mala, ima že dva slovenska advo-I kata: Mr. W. F. Komparc in Mr. Frank Evan-| čič. Oba mlada, zavedna Slovenca, ki prakti-i cirata kot slovenska advokata. Prvi, to je i Mr. W. F. Kompare, je jako aktiven v poli-, tičnem delovanju in je priboril slovenski na-i selbini v političnem oz,iru lep ugled in velike i uspehe.
Tako posnemamo tudi po so.-chicaškcm angleškem dnevniku »Dailv Calumet«, ki prinaša poročilo, kako je Mr. Kompare nastopil v zadnji volivni kampanji pred 13. aprilom in je v enem izmed svojih govorov Amerikanccm obrazložil, kdo smo, kaj smo in od kje smo Slovenci. Američani so krasni govor Mr. Kom-Pa[cia poslušali z napeto pozornostjo in so dobili iz njegovih besedi točna pojasnila, da smo Slovenci pošten narod, zanesljivi državljani in kot taki smo pripravljeni, kakor smo bili v preteklosti, tudi v bodoče vse žrtvovati za blagor naše nove svobodne domovine Amerike. Govornik je slikal tudi našo zgodovino.
Naše dtiiaštvo
Ohfni thor j. k. a. d. >Rorb<<« se vrRi drevl
ob 8 v Akademskem domu. Dnevni red: 1. Citanjc zapisnika, 'i Poročila odWnikov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti
Strahote angleške stavke vedno
London, 6. maja. (Izv.) Lloyd George je napadel Baldvvina zaradi nenadre prekinitve pogajanj. Sedaj je že jasno, da je Baldwin v kritičnem trenutku izgubil živce. Ko je slišal, da je izbruhnila predčasna stavka v »Daily Mail« in da so strokovne organizacije to nedisciplino grajale, je smatral, da je delavako vodstvo izgubilo vajeti nad svojimi člani. Premijer je izbruhnil v jok. Smatral je, da mora ukreniti vse potrebno za pobijanje anarhije. Nad tem je delavsko vodstvo čakalo v permanenci na odgovor vlade v prepričanju, da splošne stavke ne bo. Formula sporazuma za 14 dni je bila med delavci in vlado skoraj dogovorjena, industrijci še niso dali besede. Vlada je hotela za 14 dni podaljšati podpore, delavci in delodajalci pa bi se zavezali, da bodo v tem času sklenili sporazum na temelju poročila strokovne komisije. V to upapolno razpoloženje je udaril Baldvvin kot strela z jasnega.
London, 6. maja, (Izv.) Tujci in kapitalisti so zadnje ure v trumah bežali iz Londona. Po londonskih ulicah hodijo civilisti v črnih srajcah s puškami preko rame. Meščanstvo se najbolj zanaša na oborožene mornarje, da bodo vzdržali red. Rezervne častnike so pozvali v vojno ministrstvo, kjer so jim dali navodila. V armadi so vpeljali zopet smrtno kazen, kar je povzročilo neobičajno razburjenje. V mestu je panika in zmeda vedno hujša. V obilici voz, koles in pešcev nastajajo vsak trenutek nove zmešnjave in se odigravajo nepopisne scene. Za živila je zaukazano maksimiranje cen.
London, 6. maja. (Izv.) Delavci stopnje-ma izpopolnjujejo stavko. Prvi dan je vrhovni svet ukazal stavko železničarjem, brodarjem, uslužbencem cestnih železnic in nekaterim živilskim delavcem. V elektrarnah in plinarnah delajo v omejenem obratu samo za razsvetljavo. Včeraj se je položaj poslabšal, ker so stopili v stavko delavci v orožarnah in tovarnah za municijo. Vsa skladišča in tovarne so zaprli, vojaštvo je razpostavilo svoje straže, delavstvo pa svoje. Vlada izjavlja, da bo razširjala svoja poročila z brezžičnimi aparati. Delavstvo je zagrozilo, da bo v slučaju zlorabe tudi tako razširjenje preprečilo. Vlada apelira na štrajkujoče, naj te grožnje ne izvedejo, ker bi se zmešnjava še povečala. Doslej aparati še delujejo. Radijska družba je dala na vse strani zagotovila, da bo nepristransko vršila službo in je vsakomur na razpolago. Vladna obljuba, da bo vzdrževala poštni promet z zrakoplovi, se je le delno izpeljala.
London, 6. .maja. (Izv.) Vlada je preklicala Habeas corpus aete. Sedaj so mogoče aretacije brez poprejšnje napovedi, rekvizicije konj, voz, živil in hišne preiskave se lahko vrše brez nadaljnjega.
Parlament o stavki.
London, 6. maja (Izv.) Na včerajšnji seji zbornice se je Baldwin ponovno opravičeval radi prekinjenja pogajanj. Vodstvu delavskih organizacij ni mogel očitati nič drugega kot to, da se je med pogajanji pripravljalo na splošno stavko. Vso krivdo zvrača Baldvvin na incident v tiskarni >Daily Maik. Dejal je, da je vlada bila prepričana, da so pod težo takih groženj vsaka nadaljnja pogajanja nezmiselna.
Mac Donald je ponovno izčrpno naslikal ves potek dogodkov. Dejal je, da sta delavski svet in rudarska zveza po noči od nedelje na ponedeljek že hotela pristati na predloge, ki sta jih izdelala tajnika delavskega in rudarskega ministrstva, ko je vlada sklicujoč se na dogodke pri Da.ily Mail naenkrat prekinila pogajanja. Takoj nato se je d e p u t a -cija vrhovnega sveta podala v prostore, v katerih je vlada zborovala ves.večer. Toda ministri no bili že odšli in soba je bila v popolni temi.
Baldvin je v debati še enkrat povdaril, da vlada želi obnoviti pogajanja, kakor hitro'de-lavstvo prekliče stavko.
London, 6. maja. (Izv.) Na seji spodnje zbornice je izjavil notranji minister, da je železniški promet že mnogo zboljšan. Delavski voditelj Hendersson je v svojem govoru poudarjal, da voditelji strokovnih organizacij niso odgovorni za to, da so bila prekinjena vsa pogajanja. Delavstvo je še vedno pripravljeno, poskusiti vse, da se država izogne tej katastrofi. Treba je najti nove podlage, da bi se mogla zopet pričeti pogajanja. Lloyd George je rekel, da mora imeti vlada toliko moči, da bo mogla nastopiti proti vsem eventualnostim. Thomas je izjavil, da sedanja stavka nikakor ni naperjena proti vladi. Glavni odbor strokovnih organizacij je izdal obširna navodila, naj se delavstvo izogiblje vsakega ščuvanja k nepokorščini,
London, 6. maja. (Izv.) V današnji seji spodnje zbornice je zastopnik delavske stranke očital vladi, da je pomagala poizkusu rudniških podjetnikov, da izstrada delavstvo. Ako bo vlada poskusila vpostaviti delo v rudnikih potom stavkolomcev, naj bo pripravljena, da pride do nemirov.
London, 6. maja. (Izv.) Ob koncu debate v spodnji zbornici je izjavil Baldwin, da stopata pri sedanji stavki ▼ ospredje dve različni vprašanji. Prvič gre za stavko rudarjev in za nadaljevanje rudarskih pogajanj, katera c« morajo kmalu zopet obnoviti in drutfič za
generalno stavko. Dokler ne bo prenehala generalna stavka, je nemogoče pričeti s kakimi pogajanji. Ker se je na seji ponovno poudarjalo, da sedanja stavka ni naperjena proti vladi, tedaj delavstvo ne more boljše dokazati svoje dobre volje, kakor s tem, da preneha s splošno stavko.
Izvestje stavkovnega vodstva.
Stavkovno vodstvo je v prvem poročilu o položaju javilo, da še ni nikakih pogajanj med vlado in vodstvom, da pa je vodstvo vsak tie-nutek pripravljeno pogajanja obnoviti. Dalje Je izjavilo, da se stavka zaenkrat ne bo razširila na poŠto in brzojav.
Izhajanje časopisov.
Strokovno vodstvo je danes objavilo, da bo začelo izdajati svoj list. S tem hoče ustvariti protiutež proti vladnemu glasilu. 11 i f f e, eden izmed angleških časopisnih kraljev je ponudil delavstvu enotno zasilno glasilo za v«o Anglijo, v katerem bi stavkovno sodstvo dobilo dve koloni za svoje objave. Nudi jamstvo, da bodo vse objave objavljene neizpremenjene.
Vlada je nastopila z represalijami proti socialističnemu glasilu >Daily Herald« V prvem odloku je list sploh prepovedala, kasneje mu je dovolila izhajati pod vladno cenzuro.	»
London, 6. maja. (Izv.) V poslopju, kjer tiska socialistični časopis »Daily Herald«, so hoteli štrajkujoči delavci natiskati posebno izdajo. Policija pa je vdrla v tiskarno in je ukazala ustaviti stroje. Zaplenila je tudi vse izvode natiskanega časopisja.
London, 6. maja. (Izv.) Glavni odbor strokovnih organizacij je danes izdal časopis »Bri-tish Wcrk«, ki obsega 8 strani in vsebuje poročila o stavki iz vseh delov države. Poživlja delavce, da vztrajajo v tem boju, ki je velikega pomena za vse delavsko gibanje. Obenem apelira na delavstvo, da v interesu stvari nc daje z nemiri povoda, da bi morala nastopati poli-?:'
London, 6. maja. (Izv.) Danes zjutraj so zopet izšle »Times« v običajnem formatu, toda samo na štirih straneh.
London, 6. maja. (Izv.) Razen vladnega lista, časopisa strokov, odbora in »Times« so izšli danes tudi nekateri drugi listi v zmanjšanem obsegu. >Daily Mail« razširja svojo pariško izdajo. O Glasgowu so se zedinili vsi listi in izdali skupno izdajo, ki obsega 14 strani.
Promet.
London, 5. maja. (Izv.) »Mittelland and scottish railwail« poroča, da se je posrečilo včeraj spraviti na železniških progah v promet 300 vlakov. Danes bo ponovno vozilo šc 100 vlakov več.
London, 6. maja. (Izv.) Promet se je danes na londonskih ulicah izdatno poslabšal. O polnoči so stopili v stavko tudi lastniki avto-omnibusov, ki so vzdrževali zasilen cestni promet.
Nemiri.
Edinbourg, 6. maja. (Izv.) V mestu je prišlo do spopada med policijo in štrajkujočimi, ki so bili oboroženi s steklenicami in kamenjem. Štrajkujoči delavci so razbili nekaj izložbenih oken in jih oplenili.
London, 6. maja. (Izv.) V južnem delu Londona je poulična drubal napadla nekaj avtoomnibusov in prisilila šoferje, da so zapustili vozove. Policija jc kmalu vpostavila red.
Edinbourg, 6. maja. (Izv.) Pri spopadu več tisoč štrajkujočih s policijo, jc bilo pet stražnikov in mnogo delavcev ranjenih. Odpeljati so jih morali v bolnišnice.
London, 6. maja. (Izv.) Rezervna policija je bila danes vpoklicana. Na vojnem ministrstvu so dobili potrebna navodila.
Finančna moč stavkujočih.
Včeraj smo poročali, da mednarodna zveza strokovnih organizacij stoji za angle-; škim delavstvom z 200 milijoni nizozemskih goldinarjev. Angleški tajnik mednarodne zveze B r o \v rt , ki se mudi na Angleškem, da vzdržuje zvezo med angleško in mednarodno organizacijo, je izjavil, da angleško delav-| stvo more nkjmanj štiri do pet tednov vzdržati v staVki brez vsake inozemske pomoči, j Ni verjetnb, da bi spor trajal dlje kot me-: sec dni.
Moskva, 6. maja. (Izv.) Centralni odbor i vseh strokovnih organizacij je pozval vse delavstvo, da daruje eno četrtino dnevnega , zaslužka za podporo angleškim rudarjem. 250 : tisoč rubljev so že odposlali v Anglijo.
Angleški škofje za delavstvo.
Angleški škofje so v zadnjih izdajah raznih listov ugotovili svoje stališče napram gospodarsko socialni krizi. V »Times« sta škofa iz Winchestra in Southwarka odločno zavrnila govorice, da ona dva smatrata delavce krive, da je prišlo do katastrofe. Winche-sterski škof končuje svoje odločno pismo: »V življenju narodov so trenutki, v katerih nalaga neizprosna dolžnost vsakomur, da zapostavi stroga gospodarska načela pravičnosti in človekoljubju.«
Nova pogajanja.
London, 6. maja. (Izv.) Sinoči sta vlada in delavstvo pričeli nova pogajanja. Kolpor-tira se vest. da ie Llovd George orevzel vlo-
go posredovalca. Delavsko zastopstvo vodi Mac Donald sam. Mac Donald se je sestal s predsednikom industrijske zveze S m i t h o m in tajnikom rudarskih strokovnih zvez C o -o k a m. Med današnjo sejo spodnje zbornice so stopili v stik Baldwin, Mac Donald in Thomas. Smith in Cook sta bila pozvana k Mac Donaldu. Optimisti raznašajo vesti, da bo v ponedeljek stavka končana.
London, 6. maja. (Izv.) Dosedaj še ni ni-kakega znamenja, da bi se ponovno pričela poganja. Strokovni odbor poudarja, da pod sedanjimi pogoji vlade ni mogoče niloko pogajanje. Delavstvo je dosedaj vzdržalo vzoren red.
Solidarna stavka na kontinentu?
Mednarodna rudarska zveza objavlja: Pričakujemo poročila o položaju na Angleškem. Če nas bo angleška rudarska zveza naprosila, da izvedemo pomožno akcijo, bo predsednik izvršilnega odbora naše mednarodne zveze takoj sklical sejo. Odbor bo pozval včlanjene organizacije k solidarni stavki. Nato bodo posamezne narodne zveze sklepale o izvršitvi poziva. V tem slučaju bo naš izvršilni odbor prevzel vodstvo stavke.
Ce se mednarodna stavka prične, je glasom bruseljskih sklepov ne moremo zaključiti, dokler vsi stavkujoči nimajo zasiguranih zadostnih plač in drugih delovnih pogojev. Mednarodna rudarska stavka bi imela za posledico, da se ji pridruži tudi mednarodna zveza prometnega delavstva. Predsedstvo te zveze je že dalo zagotovilo za pomoč. S tem moramo preprečiti dovoz premoga v Anglijo
Posledice stavke na kontinentu.
Pariz, 6. maja. (Izv.) Na francoskih železnicah se je vsled angleške stavke zelo pomnožil promet proti severu. Zračni promet iz Cherbourga v Anglijo je narastel zadnje dni za 40 odstotkov. Cene premogu v Cher-bourgu so narastle od 165 na 220 frankov.
Hamburg, 6. maja. (Izv.) V tukajšnjem pristanišču se že močno kažejo posledice
angleške stavke. Izostal je dovoz premoga. Veliko ladij, ki so že bile pripravljene na odhod, je moralo ostati v luki.
Berlin, 6, maia. (Izv.) Angleška poštna uprava je obvestila vse države, da je ves paketni promet v Anglijo zaprt.
Stavka na Norveškem.
Od 24. aprila počiva delo v sledečih norveških industrijskih panogah: železo, stavbarstvo, tkanine, čevljarstvo, rudarstvo, strojno mizarstvo in krojaštvo. Spor je spočetka zavzemal 30.000 delavcev in 600 podjetij. Kmalu so prišla še tiskarska, knjigoveška, litografska in kemigrafska podjetja s 3000 delavci. Spor je povzročila deflacijska kriza, ki trenutno hudo tlači, norveško gospodarstvo.
Norveška zveza delodajalcev je začetkoma zahtevala znižanje plač za 25 odstotkov, v nekaterih panogah še nekaj več. Povdarjala pa je, da to znižanje še ne bo zadostovalo, če bo hotela norveška industrija konkurirati z inozemstvom. Zato delodajalci niso hoteli skleniti pogodbe za celo leto, ampak so si izgovorili možnost, da v krajšem roku zopet urede plače. Zahtevali so tudi izpremembe glede dopustov, starostne meje in nadurno delo. Delavci so bili pripravljeni govoriti o znižanju plač in so končno sprejeli posredovalni predlog vladne komisije, da se znižajo plače v stavbinski industriji za 12 do 13 odstotkov, v železni in čevljarski za 17 odstotkov. Nasprotno pa so delavci zahtevali, da se plače določijo vsaj za eno leto. Posredovalna komisija je predlagala naj se pogajanja obnove, če se bodo v avgustu cene izpremenle vsaj za 10 točk. Delodajalci so ta predlog sprejeli, delavci pa, razen zidarske zveze, ne.
Nato je delavstvo vstopilo v stavko. Ali bo ostalo delavstvo moralo priskočiti stavku-jočim na pomoč, je še negotovo. Delavci kakor delodajalci imajo na Norveškem slabe izkušnje s stavkami, zato upajo, da se bo stavka omejila in čimprej končala.
Is Husije
Sovjeti iščejo sprave s cerkvijo?
»Segodnja« (Riga 96 štev. od 1. maja) prinaša sledeče izjave nadškofa Ivana, glavarja pravoslavne cerkve v Latviji:
Iz Moskve poročajo, da je nastopil metropolit Sergij, sedanji varuh patriarhovega prestola, z okrožnico, v kateri poziva duhovščino, naj ne prizna >sinode« škofov Gregorja in Borisa, ki sta si prisvojila višjo cerkveno oblast s pomočjo sovjetskih organov. Pravoslavna cerkev se bo pokorila le kanonično izvoljenim pastirjem.
Ta nastop se tolmači kot popust od strani vlade. Sovjeti so se utrudili brezuspešne borbe proti cerkvi. Zaprli so varuha patriarhovega prestola metrepolita Petra, kakor poprej Ti-hona, ustvarili so novo sinodo, kakor poprej »živo cerkev« in so objavili ponarejen dopis, s katerim priznavajo zaprti dostojanstveniki pravoslavne cerkve novo oblast. Uvideti so morali, da nima ta komedija nobenih izgledov na uspeh. Iz Moskve poročajo, da hoče vlada skleniti pogodbo s cerkvijo po vzorcu sedanje >po-godbe s kapitalom«.
Metropolit Sergij je znan še iz predvojnega časa, ko so ga visoko čislali vsi carski ober-prokurorii sv. sinode, celo znameniti Pobjedo-noscev. Nekdanji sinodski uradniki služijo zdaj v VIII. (!r'n'esionalnem) oddelku justičnega komisariata in se pogajajo z metropolitom Sergijem. Morebti bo pristala cerkev na plačilo posebnega davka kot ceno svoje avtonomije, a nikdar ne bo sprejela v svoje vodstvo sovjetskih uradnikov, ker bi omajalo to njen ugled pri ljudstvu.
Nova taktika ^uiklh brezvewcev
V dneh 28. aprila do 1. maja se je vršil v Moskvi zvezni kongres za pobijanje verstva. Predsednik JarcslavsM je izjavil, da mora ko-munisMčna stranka popolnoma izpremeniti dosedanji nač n propagande. Odkrito izzivanje je imelo nepričakovane posledice. Tisoče ljudi v ra nih pokrajinah Rusije je izstopilo pod vplivom agitacije iz pravoslavja in so postali sek-trnti mesto ateistov! Posebno se širi adven-trem. Komunisti nočejo ukiniti sedanjih brezbožnih krožkov, a so sklenili, da prenehajo z izzivanjem. Naloga agitatorjev naj bo dokazovati, da je verstvo »podrepnik kapitalizma« in torej sovraTno proletnriatu. Vojna zoper obrede se pa mora končati, ker ima le škodljive posledice za komunizem.
RAZLIV VOLGE.
Nenadna topla pomlad z 8 do 9 stopinj R je raztajala v Volgi ves led, kar je povzročilo grozno poplavo. Voda stoji 8 m nad normalo. Stotine vasi je pod vodo, mesta pa brez elektrike. Moskva je odrezana od Nižnjega Nov-goroda, ker so se zrušili železniški mostovi. Človeške žrtve znašajo več sto življenj. Kmetje so izgubili ponekod živino in sedijo na drevesih, da si rešijo vsaj življenje. Posebni paro-brodi pobirajo nesrečnike, katerih število Je nad vse veliko. Posebno hudo je v Jaroslav-lju, kjer sega voda do drugega nadstropja hiš. Promet vzdržujejo s čolni. Pokvarjenih je veliko tovarn. Voda še vedno narašča. Radi tega pričakujejo nadaljnih nesreč v Ribinsku, Ko. stromi, Perejaslavlju, Voloudi in drugih mestih.
Tesnilna
V	telefonski centrali.
Maribor, 6. maja,
V	ob če je javnosti malo poznano, kako je urejena telefonska centrala. Vsled naklonjenosti g. upravnika mariborske telefonske centrale nam je bilo mogoče si to napravo ogledati.
V	posebni 6obi stoje 4 aparati, nazv. Hughes, za smer na Zagreb, Ljubljano, Celje in Gradec. Preko Ljubljane dobimo zvezo i inozemstvom in sicer za Italijo, Francijo, Anglijo, Španijo, Portugal, Irsko, Islandijo, Alžirijo, Malto, Maroko, Senegal, Tu-nis, Libijo in za kabel. Preko Gradca gre zveza za Avstrijo, Nemčijo, Češko, Švico, Dansko, Danzig, Finsko, Litvo, Luksemburg, Norveško, Nizozemsko, Saaro, Švedsko. Preko Zagreba govorimo i Ogrsko, Rumunijo, Poljsko, Rusijo, Bolgarijo, Turčijo, Grško. HugheB-aparati imajo lično klaviaturo, kjer imajo posamezne tipke določeno črko. Zda] je vpeljan električen pogon. Ako je električni tok prekinjen, tedaj se vrši pogon na uteži g pomočjo vzvoda, ki ga uradnik poganja z nogo.
V	nadaljni posebni sobici je veliko stikalo za 14 vodov, urejeno na akumulatorje. Poleg nie je medkrajevna centrala, kjer dve gospodični uravnavata medkrajevno zvezo. Centrala ima 21 inter-urbanskih telefonskih vodov na razpolago. Na Zagreb ni direktnega voda, pač pa gre preko Čakovca, kar seveda zelo ovira redno telefoniranje. Tudi na Ljubljano še primanjkuje direktnih vodov. Poleg tega mora centrala odstopiti vod za zvezo Gradec— Zagreb 3 ure predpoldne in 3 ure popoldne. Enako tudi za zvezo Gradec—Ljubljana. Za direktno zvezo Maribor—Praga se ponovno razpravlja v javnosti, a še ni vpeljana, ker je še nezadostnih trgovuklli stikov s Češko.
V	posebni sobi posluje knjigovodstvo, kjer so trije uradniki oz. uradnice zaposlene. J epa seveda prostor za redno poslovanje zelo tesen, a ga žal ni mogoče razširiti.
Za krajevno telefoniranje je postavljenih 6 omar pretikalnikov, narejenih za 80 abonentov. TI pretikalniki so tako urejeni, da nimajo zvoncev. Kc abonent pozvoni, pade posebna zaklopka, ki pokaže številko abonenta. Uradnica vpraša za zahtevano številko. Ako sama ne more do druge številke, ki je v drugi omari in kjer je druga uradnica, napravi poziv na ono uradnico za zahtevano številko. Ta uradnica pa mora ponovno vprašati za številko abonenta. Zato se ponovno zgodi, da smo abonenti dvakrat pozvani za številko. Ta vpeljava posredovanj aima to dobro, da ni mučnega zvonenja v centrali in pa da ni mogoče niti drugim abonentom niti uradnici prisluškovati, kaj se telefonira. Za nočno telefoniranje je še v rabi zvonec.
Za avtomatično centralo sta sicer postavljen! dve celici v poštnem cestibulu, a aparatov še n. in jih menda še ne bo v doglednem času. Pri avtomatičnem telefoniranju mora oni, ki hoče telefoni-dve poštni celici v vestibulu, a aparatov še ni dobil zveze. V slučaju, ko bo upeljana taka centrala, se bo javnost pravočasno poučilo o ravnanju
Telefonska centrala zaposluje enega referenta, 2 uradnika računovodstva in 15 telefonistk Vrhovno vodstvo pa ima g. upravnik, ki z velike skrbnostjo vodi to najmodernejše občovalno sred stvo, ki ima bolj kot telegTaf veliko bodočnost.
Gradimo STADION - kupujmo srečke!
Gospodarstvo
Najnovejša številka »Bankarstva« (maj 192fl)
le izšla s sledečo vsebino: Ljubomir St. Kosier: Desetletnica izseljeniške akcije, Apolon Eropkin: Problem štednje v vezi z našim državnim budžetom, Dr. O. Gregor in: Vprašanje stabilizacije dinarja s pomočjo dvojne valute. Dr. S. Sečerov: Teorija novca dr. S. Sečerova, prof. dr. VM. Bajkič: Moj poslednji odgovor dru. S .Sečerovu, min. n. r. dr. Stojadinovič: Financijski položaj naše kraljevine, dr. Vidan in Dragoslav Blagojevič: Mednarodno pravosodje od N. Politisa. Interesantni so še članki D. Uzelca, M. Kečiča, Daniloviča in paž-nje vredno je pismo izseljenca Toni. Marosovida iz Bolivije.
Okrajna obrtna razstava v Ormožu. Zadnje
poročilo o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Ormožu popravljamo v toliko, da se je spored razstave spremenil in definitivno določil na sledeče dneve: obrtna od 8. do 15. avgusta 1926; konjska 8. avgusta od 11A do 18. ure; govedo, svinje in perutnina 9. avgusta od 10. do 18. ure in vinska razstava dne 10. avgusta od 10. do 20. ure.
Za pospeševanje vinogradnišiva in sadjarstva. Na Kapeli pri Radencih se je zaključil zadnje dni v novem državnem trtnem nasadu spomladanski tečaj o vzgoji in negovanju vinske trte, sadnega drevja ter o zatiranju raznih trtnih ter sadnih škodljivcev. Za ta tečaj je bilo zelo veliko zanimanje po celem gornjeradgonskem in ljutomerskem okraju. Za tečaj se je oglasilo 00 oseb, a od teh se je lahko sprejelo le 37. Poduk se ie vršil v dveh zaporednih skupinah. Ta tečaj je bil zaključen z izkušnjo udeležencev, ki je izpadla prav dobro in so se razdelila med odličnjake posebna od okrajnega zastopa kupljena darila. Želeli bi bilo, da bi se enaki tečaji kakor zgornji vršili na kapelskem državnem posestvu redno, da se vpelje naš kmet-ski in viničarski naraščaj v najpotrebnejšo vinogradniško in sadjarsko abecedo.
Tarifni odbor. Iz Belgrada poročajo, da se sestane eksekutiva tarifnega odbora v drugi polovici maja.
Mednarodna razstava motorjev. V Londonu se vrši od 21. do 30. oktobra 1920 mednarodna razstava motorjev. Za informacije je vprašati: Socie-ty of Motor Manufacturers and Traders, Ltd. 83, PalI Mali, London S. W. 1.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema Oo 11. maja t. 1. ponudbe za dobavo 2000 komadov šivalnih jermen 6—10 mm šir. ter za dobavo 70 komadov varnostnih stekel za strehe. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 12. maja t. 1. ponudbe za dobavo 50 kg kompresornega olja ter za dobavo 1500 m jeklenih vrvi. — Dne 5. junija t. 1. se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 8 omar za usmerjenje pisemskih pošiljk. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Rusija potrebuje žeblje. Kakor posnemamo iz nemških listov, bo Rusija mogla z lastno produkcijo pokriti samo 25—40 odstotkov potrebe žebljev.
Mednarodni mlekarski kongres. V mesecu ma-
ti letos se vrši v Parizu mednarodni mlekarski ongres. Poleg za mlekarsko produkcijo važnih vprašanj bo v razpravi tudi ustanovitev mednarodnega mlekarskega urada v Bruslju.
Šiling v Avstriji. V kratkem Je pričakovati uvedbe zakona o obligatoričnem račvnanju v šilingih. Kar se tiče notiranja v šilingih na borzi, bodo notirala v šilingih tista podjetja, ki so že objavila svoje zlate bilance.
Iz Grške. Zaradi podca vseh delnic na atenski borzi pričakujejo, da bo vlada za kratek čas zaprla tamkajšnjo borzo.
Padec leja. V Romuniji se že dalj časa pečajo z ukrepi proti padcu leja. Še pred enim mesecem je notiral lej v Curihu 2.15, sedaj pa je kurz padel že pod 2; pričakovali je v kratkem intervencij v korist leja predvsem doma.
Znižanje carin v Romuniji. Zaradi protestov Inozemstva ie romunska vlada znižala več uvoznih carin za 50%.
Zvišanje tovornih tarifor na francoskih lelez-nicah. Kakor poročajo iz Pariza, se s 1. majem t. 1. evišajo tovorni tarifi na francoskih železnicah za
Izvoz nmetne svile iz Italije. V letu 1924. je i Italija izvozila 4500 ton umetne svile v vrednosti j 300 milijonov lir. V letu 1925. je izvoz narastel na 7250 ton v vrednosti 473.5 milijonov lir.
Poravna ste narodno!
Korsa
Denar.
Dne 6. maja 1926.
Zagreb. Berlin 13.5025—13.5425 (13.507— 13.547), Italija 226.80-228 (226.79-227.99), London 274.70-275.90 (274.80-276), Newvork 56.50-56.80 (56.546-56.847). Praga 167.72-168.72 (167.79 —168.79), Dunaj 800 50-804.25 (800.75- 804.75), Curih 10.955—10.99 (10.95—10.99).
Cnrih. Belgrad 9.10 (9.11), Budimoešta 72 10 (72.40), Berlin 123 (123.025), Italija 20.73 (20.732), London 25.0625 (25.085), Newyork 516.60 (516 75), Prara 15.29 (15.305), Dunaj 73 (73), Amsterdam 207.60 (207.60), Bruselj 15.30 (15.75), Bukarešt 1.55 (1.77). Sofija 8.7250 (3.75), Kopenhngen 135 (135.10), Sockholm 138.20 (138 40) Oslo 111'5 (111.75), Atene 6 41 (6.40).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.475—515, Kodnnj 185.05—45, Milan 28.38—48, Newyork 707.25—75 (ček 705.05-709.90), Pariz 22.29- 39. Varšava 67 -67.50. Valute: dolarji 706.35, angleški funt 34.32, francoski frank 22.22. lira 28.32, dinar 12.425. češkoslovaška krona 20.90.
Praga. Devize: Lira 135.175, Zn<rreb 59.37, Pariz 106.60, London 163.55, Newvork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoi. 77.50 bi., vojna odškodnina 317—320, zastavni listi 20—22, kom zadolžnice 20—22, Celjska 1P3—196. Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100—102. Praštcdlom 867—871, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 90 h!.. Trbovlje 340—350, Vevče 100 den., Stavbna 55—65. šešir 103 den.
Zagreb. 7% invest. posoi. 77.75—78.50, voina odškodnina 317—318, mai 321—323, junii 324— 324.50, Hrv. esk 104 75-105. Kred. 108-110, Hi-pobanka 59.50—60. Ju?obanka 97.50—98.50, Praštediona 867.50—870. Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50 bi.. Srpskn 133—134, Eksr>1oa'aciin 23 bi.. Šečerana 305 bi, Nibag 30 bl„ Gutmann 255— 260, S!avex 143.50 bi., Slavonija 39—40. Trbovlio 345—350, Vevče 100 den., Brod. tvor. vn". 45-40.
Dunaj. Podon.-savska-iadran. 769 500. Živno 739.000, Alpine 229.000. Greinitz 119.FOO Trbovlje 441.500. Hrv. esk. 12-1.000. Levkam 132.000. Mun-dus 1,145.000, Slavex 174.000, Slavonija 46.200.
Blago.
Ljubljana. Les: Hlodi — smreka, jelka, od 25 cm naprej. od 4 m dolžine naprej, fco naklad, post. 4 vat;. 180—180, zaklj. 180, bukova, meterska, suha. zdrava drva, fco vag. meja 2 vag. 25—25, zaklj. 25. trami. monte. glasom produkc. note, fco v. naklad post. blago 230. hrastovi neobrobljeni plo- j hi od 70—140 mm dolžine, od 2.50—4 m, fco vag. naklad, post. blago 950, hlodi — smreka, jelka, bor, dolžina od 2.50 do 6 m, v polovičnih metrih, največ VA in 5 m, premera 8 do 14 cm, fco vag. meja blago 270 — Žito in poljski pridelki: Pšenica 76-77 kg, 4%, fco vag. slov. p. blago 300. koruza, par. Postojna tranz. blago 175, koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana blago 182, koruza fco vag. bačka post. blpgo 137.50, oves rešetani, fco vag. Novi Sad par. blago 175, ajda, fco vag. si. post. blago 260, proso, fco slov. post blago 210. rž, fco vag. slov .post. bi a rro 210, fižol prepeličar, fco slov. post. denar 270. fižol mešanec, fco slov. post. blago 150, krompir, beli, fco vag. slov. post. blago 60. — Seno, slama: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post. blago 60.
Naznanila
Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani vabi vse svoje člane in vse ostale držav-Tiie uslužbence, posebej še tudi njihove cenjene dame na informativni zadružni ses anek. katerega sklicuje na dan 11. nipia ob 20. uri v salonu gostilne »pri MrakiK na Rimski cesti v Ljubljani. Poročalo se bo o delovanju zadruge in vseh drugih ak- j tualnih vprašanjih, zato .ie v interesu vseh, da se sestanka udeleže. — Upravni odbor.
Seja stolne prosvete bo drevi ob 8 v Jugoslovanski tiskarni.
Prostov. gasilno društvo v Krškem priredi na Florijanovo dne 9. maja svojo običajno veselico. K mnogoštevilnem obisku vabi odbor.
Zadruga gosilnlčarske obrti v Laškem priredi di\e 8. maja 1926 ob 20. (8.) uri zvečer v Ter- i malnem kopališču v salonskih dvoranah v Laškem družabni večer in gostilničarski sestanek z veselico. Pri tej priliki pridejo na vrsto različni stanovski razgovori, razvedrila in prisrčne zabave. Vabite se vsi cenjeni člani in tovariši iz vseh delov
Slovenije in sosedne Hrvatske, kakor tudi druge obrtnike in sotrpine vseh panog vabimo na ta družabni večer. Seveda bomo tudi nam naklonjeno cenj. uradništvo z odprtimi rokami sprejeli in skrbeli za njih razvedrilo z vso ljubeznivostjo, kakor znamo le mi, vaši gostilničarji.
»Bajtar«, registrovana stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, sklicuje sestanek vseh članov v restavraciji Miklič poleg glavnega kolodvora na dan 13. t. m. ob 9. uri. Sestanek je obvezen za člane, ki so kupili parcele.
Podružnica Jugoslovanske Matice v Novem mestu priredi v nedeljo dne 9. maja dopoldne šmarnčni dan. Razprodajale se bodo na korist Jugoslovanski Malici šmarnice.
Spori
Program jubilejnih prireditev S. K. Ilirije.
7.	maja ob 18. uri: jubilejni juniorski nog. turnir
I.	kolo Ilermes : Ilirija.
8.	maja ob 15. uri: narodni ženski lahkoatletski
meeting (nadaljevanje 9. maja). Ob 17 H uri: jubilejni juniorski nog. turnir I kolo Hašk : Gradjanski.
9.	maja ob 10. uri: slavnostna glavna skupščina v
sejni dvorani mestnega magistrata. Ob 14. uri: slavnostna otvoritev jubilejnih prireditev na športnem prostoru in sprejemanje čestitk.
Ob uri: narodni ženski lahkoatletski meeting (zaključek).
Ob 16. uri: zaključni tekmi juniorskega turnirju (I. par premaganca, II. par zmagovalca).
12.	raaja ob 15. uri. jubilejni narodni lawn tennis turnir (nadaljevanje vse naslednje dni do vključno 16. maja).
Ob 17. uri: eventuelne izločilne tekme ljubljanskih prijavljencev ta mednarodni lahkoatletski meeting.
13.	maja ob 8. uri: dopoldne in popoldne nadaljevanje lawn tennis turnirja.
Ob 11. uri: damskj cross-country. Ob 14% uri: mednarodni moški lahkoatletski meeting.
14.	maja ob 14. uri: nadaljevanje lawn tennis turnirja.
Ob 18. uri: nogometni turnir za pokal mesta Ljubljane I. kolo Ilirija : Primorje.
10.	maja ob 14. uri: nadaljevanje Ia\vn tennis turnirja.
Ot» lo. uri: bazenski turnir za jubilejni pokal S. K.
Ilirije I. kolo Mura : Ilirija, Ašk : Atena. Ob iTA uri: nogometni turnir za pokal mesta Ljubljane I. kolo Hašk (Zagreb) : Hajduk (Split). 16. maja ob 8. uri: nadaljevanje in zaključek lavn
tennis turnirja. Ob 14. uri: zaključni tekmi' bazenskega turnirja za jubilejni pokal S. K. Ilirije (I. par premaganca,
II.	par zmagovalca).
Ob 16. uri: zaključni tekmi nogometnega turnirja za pokal mesta Ljubljane (I. par premaganca, II. par zmagovalca I. kola). Ob 20. uri: zaključek proslave, razdelitev daril in družabni večer v dvorani Kazine.
JUBILEJNI TURNIR JUNI0RSK1H MOŠTEV. L kolo Ilirija : Hermes — Gradjanski (Zagreli) : Hašk (Zagreb). Danes ob 18. uri Ilirija : Hermes. V okvirju pros'ave svoje petnajstletnice je razpisal S. K. Ilirija nogometni turnir za juni-orska moštva, katerih se udeleže izvrstna juniorska moštva Gradjanskega in Haška iz Zagreba ter ller-mesa in Ilirije. Športno publiko treba izrecno opozorili, da gre tu za tekme absolutno popolne športne vrednosti. Juniorsko moštvo Gradjanskega, ki velja v tem turnirju za favorita, je na glasu, da igra najlepši nogomet ne samo v Zagrebu temveč v celi državi. Hašk zaostaja za njim le neznatno, juniorski team Ilirije, ki tvori pravzaprav rezervo Ilirije, uživa pri nas istotako sloves, da igra posebno lep nogomet in končno ima tudi Hermes lepo juniorsko moštvo. Da ponovimo: juniorski turnir obeta najboljši spori, lepe in napete tekme. V prvem kolu se sestaneta Hašk in Gradjanski ter Ilirija in Hermes. Da se razbremeni sobotni program, se vrši tekma Ilirija : Hermes že danes ob 18. uri.
POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI! Izmed vseh športnih panog,, ki se gojijo pri nas, je lahkoalletika brez dvoma najbolj koristna in najbolj nesebična, ker zbira našo mladino po zelenih tratah, kjer si v čistem zraku krepi telo in ]0 s tem odvaja od raznih nevarnosti, ki jim je zlasti v večjih mestih izpostavljena. In vendar je na žalost zanimanje za to športno panogo pri nas prav malenkostno.
Vkljub vsem težkočam In zlasti vkljub neuspešni borbi i materialnimi neprilikami, se je v zadnji dobi pri nas lahka atletika razvilu do pro (ejšnje višine. To je uspeh idealnih nesebičuilj športnih delavcev, to je uspeh naše mladine, ki v stremljenju nnvzgor premaga tudi nepremagljive ovire.
Nam pa se hoče. da stopimo tudi pred širše torume, da pokažemo kaj znamo in da vidimo, česa nam še nedostaje. V to se nam bo v bližnji bodočnosti nudilo dovolj lepili prilik.
24. maja se vrši v Belgradu medmestno tekmovanje za 1'etrinovičev pokal.
Naslednji dogodek je medmestno lahkoatlet-sko tekmovanje med Zagrebom in Ljubljano, 18. junija v Zagrebu.
Začetkom julija se bo v Pragi vršilo prvo oflcijelno meddržavno srečanje med naSimi in češkoslovaškimi reprezentantinjami damske lahke atletike. Cehinje uživajo odličen mednaroden slo ves, s tem nam je podana prilika, da se afirmiramo pred mednarodnim forumom.
Koncem avgusta t. 1. bodo merile na ženski olimpiadi v Goteburgu svoje moči reprezentantinje narodov, ki igrajo na svetovnem športnem polju važne in najvažnejše vloge.
V	jugoslovanski damski lahki atletiki Ima Ljubljana brez dvoma primat, za to se bodo jugoslovanske reprezentantinje rekrutirale predvsem ii ljubljanskih atletinj.
Dolžnosl naše javnosti je, da omogoči realizacijo projektov, po katerih se mora Ljubljana udeležiti vsaj teh 4 prvorazrednih prireditev. —• Idealizem je tukaj brez moči. Z idealizmom lahko delamo doma na svojih igriščih in v svojih klubih. Cim pa upremo pogled iz Ljubljane ven. ne nam imperativno pojavi materialno vprašanje, ki ga naJ mladi idealizem ne zmore.
Zato so obračamo na vso našo javnost s prošnjo, da reši finančno stran tega vprašanja, športno stran bo reševala mladina sama.
Naj se tudi pri nas vzbudi zanimanje za lepa stremljenja mladine. Posnemajino tudi ml velike kulturne narode.
V	lo svrho otvarjamo zbirko za .»Reprezentativni fond lahke atletike LLAP«.
Prispevke bo sprejemal blagajnik LLAP. g. Karlo Sketelj, Breg 6, I. nadstr.
Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel, ker kakor naraste iz zrna do zrna pogača, tako bo od dinarja do dinarja narasla svota, ki nam bo omogočila da uresničimo vse letošnje načrte!
Ljubljanski Lahkontlctski 1'odsare*.
VILI AREND PETDESETLETNIH.
Vili Arend jo najstarejši aktivni dirkač sveta. 2. t. m. je dosegel 50 let. V svojih uspehih je šel zelo hitro kvišku. Začel je 1 1894. in je bil že prihodnjo leto najbol jši nemški amater, 19 let star. Leta 1896. je postal profesional in je bil kmalu med najboljšimi. Nemalo se je športni svet začudil, ko je že leta 1897., torej 21 let star, dosegel v Glasgovvu svetovno prvenstvo. Angleža Bardena In Francoza Nossama je premagal tedaj prav lahko, proti vsemu pričakoyanju. V naslednjih letih je zmagal Arend v celi vrsti največjih dirk sveta, od katerih omenjajo zlasti veliko darilo Pariza leta 1901., evropsko prvenstvo, nemško prvenstvo in niirnberški zlati pokal. Seveda tudi Arendu leta niso prizanesla, uspehi prejšnjih let se niso več javili, nastopil je mlajši rod. Se enkrat se je pa stari lev zdramil in je leta 1921. zopet si priboril nemško mojsterstvo, v Niirnbergu, 45 let star. In zopet je vse govorilo o njem, zopet mu je množica ploskala, kakor v dneh prejšnje njegove slave. Kolesarski šport se ga bo zmeraj spominjal kot enega svojih najboljših.
MEDNARODNA PROMETNA KONFERENCA.
Zborovala je od 20. do 26. aprila v Parizu, zastopanih je bilo 65 držav, večina evropskih, ameriška Unija itd. Francoska vlada je predložila načrte za dva mednarodna dogovora, prvega glede avtomobil nega prometa, drugega glede splošnega cestnega prometa. — Prvi načrt je podpisala velika večina udeležencev; po tem načrtu naj se dogovor iz leta 1909. prilagodi novejšemu razvoju. Za olajšanje v mednarodnem avtomobilnem prometu naj se vpelje poseben izkaz za voz in poseben izkaz za šoferja. — Drugi dogovor vsebuje nekoliko pravil za ureditev cestnega prometa, odprto je pa ostalo važno vprašanje, ali naj se vozi na desno ali na levo. Nekatere določbe so se Nemcem i. dr. zdele kočljive in niso podpisal. Če se bodo premislili, lahko še do 30. junija podpišejo.
i Turistifra
ČLANSTVO PRI ŠT A J. PODRUŽNICAH SPD.
V	zadnjem »Planinskem Vestnikut čitamo pregled celokupnega članstva SPD v letu 1925. Za podružnice na bivšem Štajerskem je razveseljivo
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H.
38
Lipe ne razume dobro, toda srce mu hitro bije v prsih samo zato, ker čuti stik s preteklostjo, z večnim življenjem. Brez kazni nihče ne kliče cesarja in papeža. Ančka ne vidi drugega kot prostorno, štiri-oglato sobo z žametastimi stoli in veliko posteljo v sredi, ki bi jo pač lahko njim prepustili, ker je prazna: če bi se malo stisnili, bi imeli štirje križarji v njej zadosti prostora, dva ob vzglavju, dva pri nogah in če bi se noge zapletle, bi jih zjutraj razvozlali. Da sta tu spala drug za drugim papež in cesar, je ne preseneča dosti: postelja je dolga in široka in lahko spe v njej tudi največji ljudje.
Dva potnika, gospod in gospa, sta se pridružila In poslušata razlago. Gospa je svetlolasa in lepa in njen zgubani obraz obkrožuje bled pajčolan, ki ga je z eno samo roko razgrnila nazaj z lasmi vred, zakaj z drugo roko drži na srcu enega onih malih, kosmatih psičkov, ki jih skoraj ni moči spoznati za pse. In ta mali psiček, ki ga boža in ljubkuje, ki ga poljublja na gobček, vidno razburja gospoda, ki se zanima za Ančko in Lipeta.
»Glej no ta otročička! Zdi se, kot bi v svojih starinskih oblekah predstavljala nekdanjo podeželsko Francijo.«
Toda koničasti nos ženske izgine v dlako njenega ljubljenega king-charlesa. Ženi, ki ima rada psičke, nikari ne govori o otrocih. Ta gospod, le priznajmo, ni uljuden in rad govoriči.
»In zdaj, prijatelji,« pravi smehljaje menih, »kar hitro domovi V eni ali najpozneje v dveh urah vas lahko zaloti noč. Kje pa stanujejo vaši starši?«
»Naši starši so v Avrieuxu, tam blizu Modane, toda mi ne gremo k niim.«
Gospod posluša razgovor z obema ušesoma. »Nocoj ne morejo več priti domov,« izjavi gospod, »razen če jih jaz zapeljem z avtomobilom do Turina. Od tu se lahko peljejo z vlakom do Modane; kupil jim bom vozne listke in jih izročil skrbi sprevodnika brzovlaka.«
»Bog vas blagoslovi!« reče duhovnik. »Kaj pa iz Modane v Avrieux, je li pot dolga?« »Eno uro ali nekaj več,« pravi Ančka, ki misli na povratek.
»Nocoj so že lahko doma, če se ne boje noči. Tam so doma in spotoma bodo lahko našli kake znance. Prišli so preko gore, vrnili se bodo pod njo.«
In nagnil se je k svoji spremljevavki in jo tiho vprašal:
»Ali ti je ta načrt všeč?« »Prav nič mi ni všeč. Ti otroci imajo gotovo bolhe in morda celo uši. Gotovo jih bo Mirečka od njih nalezla, ki jih zdaj še nima, in katero moja služkinja umiva vsako jutro z dišečimi vodami.«
Da bi dokazala svoj ugovor, nese svojega ljubljenčka k ustom. Gospod jo opazuje z nekakšno jezo, lii jo pa na srečo še obvlada.
»Kljub temu jih bom vzel s seboj. Rad imam otroke okoli sebe. Midva jih nimava in to mi življenje greni.«
»Tebi bi bili samo v zabavo. Vse trpljenje pa morajo nositi ženske.«
»Še več ga imaš s tem groznim ščenetom.'-»Joj, prosim te, nič ne zabavljaj I« Skoro bi se vnel zakonski prepir. Toda niti eden niti drugi ne povzdigne glasu med pogovorom: pripadala najboljši družbi. Res je, da so ljudje dandanes povsod boli ali manj neljubeznivi in največja olika je nežnost srca, kakor je rekel neki moralist. Go.,pa so obrne k svojemu psičku in go.«pod govori Lipetn: »Hočeš li z nama v avtu do Turina?«
»Je li Turin blizu Rima?«
»Na vsak način je na poti tja.«
»Potem pa rad,< pravi Lipe. »Z menoj vzamete tudi Ančko, mojo sestro, in Katinko in malega Jančka.c
»Veliko vas je. Nu, pa se bomo stisnili. Kje so? Vidim samo eno. To deklico.«
»To fe Ančka, ki je tu. Toda onadva nista daleč. Zaspala sia na klopici.«
»Nu prav! Pojdiva ju zbudit. Od Mont Cenisa do Turina moramo računati dobri dve uri. Zaradi vijug na potfjfe treba počasi voziti.«
Skupaj gredo iz hotela. Klopica je tu, toda nikogar rit na njej.
»RatTnka!« kliče Lipe.
In Ančka vpije:
»Jančekl«
Nihče ne odgovori.
»Tudi onadva I« zdihne poveljnik.
Zadnja dva njegove velike armade sta pokazala pete. Dozdaj sta mu bila ostala le še la dva z njegovo sestro Ančko, ki veruje vanj kot v Boga. Usede se na prazno klopco in prične jokati. Lipe, si li tako slab? Poveljniki ne smejo nikoli jokati. Res je, bi lahko odgovoril, toda jaz sem poveljnik, ki ima šele deset let. —
»Odšla sta, joka Ančka. »Ali češ, da greva tudi midva domov?«
Misli, da ga bo potolažila, pa ga le še bolj raz- ! jezi. Možje so zanič kakor ženske in kakor otroci. , : Lahko se vrneš, če ti srce tako veleva. Jaz pa poj-dem sam dalje.«
In Ančka zdihne:
"Ne veš, da te imam rada in da pojdem povsod «a teboj?«
Toda gospa postaja nepotrpežljiva. Na dnu voza pripravlja odeje, veliko za svoja kolena, malo za Mirečka, da ga zavaruje proti večernemu hladu in i morda tudi proti mrčesu.
a (O W D>
2 £
>(/)
N £
— O v C
f- ta
s g»
C5 C
i—. (O
;=; 55 J
K
I
M « <D T3
S N £ %
H »
>3!
'a? <
> TT
n
g
«' "S c .2, t
f
až
C na E O
3
O c
C
m /—v •S? <° (3 t. »O (O
'S
•E2 'ET 'e* j«
i
01 S o
« o
(0 ž
s 1
Nf
0 -§
Q< •j"
0
V) j5
"3
u	!
š	.3
U)	C
■S	3
g	s
4)	9>
t-	>■ a.
.	B
I	5
E
g.-5
ai	a
—	C «
-o	0
m	'C
0
D)	4»
®	-O
SC	o
«a.
f	w
1	'i
> a. Jsa
iejstvo, da je razveseljivo naraiitlo Število »ljiho-rih ustanovnih članov, pri nekaterih naravnost i»-redno, pa-i Savinjski podružnici celo za 71 novih, število rednih članov pa se je zmanjšalo, pri mariborski podružnici za 18, pri metiški za 85, pri mislinjski za 8, pri podravski za 55, pri rogaški za 12, pri savinjski za 56, pri slovenjebistriški za 49. Napredovala je le šaleška za 14 članov. Naraščanj p števila ustanovnih članov pri naših podružnicah kaže, da gre naše planinstvo na resno in smotreno delo. Kajti med rednimi flani je bilo ved lakih, ki so bili neredni in so napravili marsikaj, kar ni bilo v čast planinstva. Če so ti izostali, je še dobro za razvoj planinstva. Splošno pa se pričakuje, da bo v letošnji sezoni precej narastlo število ustanovnih in rednih članov pri naših podružnicah.
Predpriprave za tujska nesnno v Bohinju. Kakor »mo že zadnjič omenili v -Slovencu«, so ceste v K.rinju zelo zanemarjene. Ko smo zadnjič pisali, tedaj so bile ceste popolnoma razorane. Omenili smo. da bodo za tujsko sezono gotovo ceste posute z ostrim gramozom in kamenjem. In tako se je v resnici tudi zgodilo. Danes, tik pred tujsko sezono, Imamo tukaj tako močno posute ceste, da so za živahnejši tujski promet prava ovira. Zlasti šofe -jem se kar temni pred očmi, ko vidijo ostro kamenje na cesti, i>o kateri hite gumijasta kolesa njihovih dragih avtomobilov. Istotako je taka centa prava muka za vozuika kakor tudi za pešca. Znt.-« svetujemo tamošniemu cestnemu odboru, da vsa i debelo kamenje postrga raz ceste in tako nekoliko pripomore za zboljšanje bohinjskih cest. — To bo gotovo koristilo vsem Bohinjcem v tujski sezoni. — Pri Sv. Janezu bo most ob Bohinjskem jezeru preko Savice kmalu gotov. Dela se marljivo na njemu. Gozdna uprava je že skoraj prepleskala hotel Sv. Janez, ki bo v sveži zeleni obleki gotovo
privabil nebroj gostov v prelepi bohinjski raj. V ostalem imamo v Bohinju lepo pomlad.
Varujte planinske cvetice I Že je vsa Golica v anežnobelem cvetju do temena zakopana in posuta s prijetno duhtečimi narcisami. Dan za dnem odhajajo izletniki tja proti Gorenjski in vračajo se ozaljšani na debelo z narcisami in tudi že z drugimi gorskimi cveticami. Dobe se turisti, zlasti med nedeljskimi je takih mnogo — rekli bi jim po najnovejši planinski terminologiji — planinav-si — ki gredo v goro za to, da potrgajo tamkaj vse, kar mu pride od gorske flore pred oči. Vsled takih neprevidnih turistov je bila v zaščito planinske flore vzakonjena dne 28. februarja 1922, Uradni list št. 77 iz leta 1922, naredba, po kateri je prepovedano trgati, ruvali, prodajati in ponujati v nakup redke rastline. Kljub prepovedi se pa uničujejo največ sledeče redke rastline: planika ali oč-nica (Leontopodium alpinum), murke ali zamorčki (Nigritella augustifolia, nigra in rubra), blagajev-ka in progasti volčin (Daphne Blagayana in stria-ta), lepi ali Marijini čeveljci (Cypripodium calceo-lus), lepi jeglič ali avrikel (Primula auricula), kranjski jeglič (Primula camiolica), in rumenj en-cijan (Gentiana lutea).
Kogar bodo zasačili, da trga ali ruva ali prodaja ali ponuja v nakup navedene in druge prepovedane redke rastline, se mu bodo te odvzele ter ga bo politično oblastvo kaznovalo z globo od 5—1000 dinarjev ali z zaporom do 14 dni. Veliko županstvo je izdalo stroge tozadevne ukrepe na vsa podrejena oblastva, ki se bodo ravnala v smislu zgoraj navedene naredbe. Da se ogne vsak škodi in da se res ne uničijo naše narodne vrednote in posebnosti, je pač umestno, da vsak posamezni turist pazi med izletom, da se ne uničujejo in trgajo gori navedene redke cvetice. Trganje cvetic pa že iz stališča srčne kulture ni dopustno.
Zato zavedni planinci na noge v obrambo naše redke, lepe flore!
Smučarski tečaj t triglavskem pogorju. Naše vojaštvo priredi v času od 15. maja pa do 15. junija letos že drugi smučarski te6aj. Ta tečaj se bo vršil v triglavskem pogorju pod vodstvom naših najboljših smučarjev. Vojaštvo bode z učitelji skupaj nastanjeno v Staničevi koči, katero je Slovensko planinsko društvo odstopilo vojaštvu za to celo dobo v uporabo. Koča bo ves čas smučarskega tečaja oskrbovana. Ker bode koča v gori omenjenem času zelo prenapolnjena po smučarjih, bodo morali ostali turisti pač za ta čas opustili izlete v
Staničevo kočo. Vojaštvo se je podalo že včeraj v Bohinj, od koder bo uredilo vse potrebno za bivanje v koči med smučarskim tečajem.
Zafivale
S. S. se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali za podporni fond za zborovanje in s tem priznali tiho delo najmlajših delavcev, ki morajo premagovati najtežje napore in težave Obenem prosimo, da se tudi drugi poslužijo priložnic, ki so jih prejeli in prispevajo svoj obolus na oltar naše lepe n krščanske bodočnosti.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 6. maja 1926.
Višina baromeira 308'8m
Opazovanja k rs|	ras	Baro-meter	Toplota v C'	Kel. vlaga	Veter In brzina v m	Oblačnost 0-10
	7	756-0	10-3	90	NE 1	10
L|nbl|ana (dvorec)	8	755-0	11-0	85	NE 1	10
	14	754-4	14-4	73	NNW 1	10
	21	/53-2	11*7	78	SSW 3	10
Zagreb		755-9	12-0	92	NE 2	8
Belgrad	8	755-9	15-0	5	mirno	5
Sarajevo		756-8	10-0	75	mirno	7
Skoplfe		757-1	100	55	NE 1	4
Dubrovnik						
Proga	7	755-3	8-0	—	N 1	3
Vrsta padavin
ob opaiovanju
»mm do 7"
dež
4-6
V Ljubljani je
a
>- a
® a
o? B-
2 S
a.— ■°2
a S % >
a ® >
a
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LHDOVIK BARAGA Ljubljana,
Selenburgova ulica St. fl/i
Telefon Stev. OSO
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Frirctifct SMFelcIta Kainšek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Cenlenim CKalellem se priporočalo naslednic f vrtite:
OGLAS
Vsaka drobna vrstfca Din 1'50 ali vsaka beseda 50 par. Naj-manjši - iišra. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban se sprejme; delo stalno. Zmožen Sivanega dela ima prednost. Lovro Žagar, Lesce na Goreniskem. 3101
šiviljo ali veziljo
iščem kot družabnico. Prednost imajo začetnice. — Ponudbe upravi lista pod >.LTgodna prilika«.
Mesto SLUGE išče
mladenič, vojaščine prost. - Ponudbe na upravo lista pod »Agilen«. 3100
Službo premeniti
teli oreanlst. Najraje kje na Dolenjskem. — No slov pove nprava lista pod Stev. M58.
Sprejme se dobro izvežbana in samostojna
kuharica ZufrJ:
itavracijo. Nastop službe 15. maja t. 1. - Ponudbe i navedbo dosedanjega »lužbovanja je poslati na »pravo lista pod šifro: »Sezona« Itev. 2945.
■ K^S^riROHH
Poravnajte naročnino!
Zobotehnlha
prvovrstno moč — sprejmem. — Zobni zdravnik
Dr. IVAN OBLAK
Ljubljana, Mikloiičeva c.
SREBRNE KRONE
goldinarje, zlati denar, kupuje po najvišji ceni URBANC - Narodni dom, Maribor. 2858
ŠPANSKI BEZEG
(ilider) 13 vrst je razstavljen. - Poljanska cesta 12.
KOZOLEC dopler
velik, kupim. - I. ČERNE, Dalmatinova ulica it. 15.
NAKUP
najfinejših ljutomerskih
SORTNIH VIN
kakor vina iz mešanih nasadov, po ugodnih cenah v vsaki množini, najku-lantneje posreduje Vtnar ska zadruga »Jeruzalem-čan« r. z. z o. z. - Ivanjkovci. Poslovodja: Josip Janžek. Telef. itev. 2.
Vsakovrstno
zlato kopale
po najvišjih cenah Čem«, Jnveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
■JU I
Dieselniotor
30 HP, zaradi elektrifikacije obrata naprodaj. Naslov v upravi pod It. 3057.
Cerkv. predstoj. pozor! nov oltarni nastavek
s podobami, bogato po-lihromiran, poceni naprodaj. Slika se polije na z.ihtevo. - A. Radej, podobar, Mali kamen, p. Rajhenburg ob Savi.
Trgov. VAJENEC
poštenih atariev ln t dobrim šol. spričevalom -■c sprejme takoj pri tvrdki Josip TIRiEK -
Tolzela pri Celju v Savinjski dolini.	3050
Trgovina
s perilom in galanterijskim blagom, ob prometni cesti, primerna tudi za Šivilje ozir. kako obrt, s« takoj odda. - Naslov v upravi lista pod it. 3055.
PRODA SE
»Wanderer« AVTO, z 2
sedežema in pokritim prostorom za prtljago, primeren za trg. potnika. - Ogleda se v garaži g. Stupica, Ljubljana, Slomškova ulica.	3087
Proda se KREDENCA
za jedilnico. - SAJOVIC, Školja ulica 13 (dvorišče).
Ernst Mayrhofer-s
Handbuch fiir den polit. Verwaltungsdienst. - Naslov v upr. pod St. 3078.
obstoječe iz 45 oralov njiv, travnikov in neposekanega gozda. — Poizve se pri
3ožef Tomitz, Dolga vos M m feuju
St. ad. »22/25. ref. IX.
Mestni magistrat ljubljanski ponovno razpisuje oddajo slikarskih del pri zgradbi VIL mestne stanovanjske hiše za Bežigradom.
Tozadevna pojasnila je dobiti v mestnem gradbenem uradu do 10. maja 1926.
Mestni, magistrat ljubljanski,
dne 30. aprila 1926.
Iv. MU i fr. mm
IjMarja tn ličarja P Liabljana, ilolnUovi al.
IV. »UZZOUNI
trgovina z dellkateaaml
LJUBLJANA Lingarjeva ul. 1
FRANC DOLINAR
parna pekarna
Ljubljana Pred 5kotl|o In Poljanska cesti 19
9Ice c ua tt^ouvna
S.
fju^fjaiva, So.	c. a
IVAN JAV0RNIK
mesar
Ljubliana, Domobranska c. 7
Stojnica poleg Zmajskega mostu
Prsne Hifiti
zaloga vsakovrstnih poljedelskih 9trojev
Ljubljana, Martlntva cesta 2
JlnggJosIou HrastniH
inanufakturna trgovina
Ljubljana, Rarlovslia c. 8
Franc Jenko
t "srnica orgelj ln harmonliev
Gundje 23 p. St. Vid n. Ljubljano
„Jflgoraetalija"p.z.zo.z.
Industrija pločevinastih izdelkov
Ljubljana
Kolodvorska ulica 18
Sfanho Keišin
brivakS salon
Ljubljana Kopitarjeva ulica Stev. 1, nasproti Jugoslovanska tiskarne
TEOD. KORN
kleparsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8
Ivan Križnar
kroveo
Ljnbljana
Hrenova ulica štev. 9
Jakob Kavčič
para« pekama
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Franc Jager
tapetnik Kolodvorska ulica 28
Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal'
Mr. ph. M. Leustek
Ljubliana. Resljeva cesta 1
FRANC LEVEČ
meaar govejega maaa Ljnbljana
tik Zmajskega mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne
Msrlinc, Cerne & Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Josip JYtusac
mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored
Oražem & Jančar
poblitvena ličarja ln pleskarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina manutakture In oblak Ljubljana, Stari trg 2
(na vogalu)
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
PRISTOU & BRICELJ
črkoslikarja, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903
tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7
Franc Hezor
mesar
Pogačarjev trg
Josip Satran
špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (SemmiiJi)
Oroslau Slapar
krojač
Nizke cene.
Ravnikarjeva ul. 1J
štelan Speletic
sobni slikar LluMjana, Rimska cesta 16
Pavel Sterle
AUTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3
Telefon 942
LEOPOLD m
jermenar Ljubljana, Poljanska c.M
VIKTOR ŠOBER
trgovina m ipeoer,, kolonij. ln mai. blagom
Ljubljana Sv. Jakoba trg štev. 4
JAKOB TERČEK
pekarija LJUBLJANA, Breg 4
i Trlnk & j. Bernlk
stavbno in pohištveno mizarstvo, Ljubljana, Linhartova ul. 8
I. Vižintin
izvršuje vsakovrstna
zidarska dela Ljubliana, Mačnlliova ol. II
Peter Žitnik
iploino kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Klobuke, perilo, kravate, dežnike, palice, dežne plašče, telovadne potrebščin« itd. kupita najceneje
Pr' ii AMERIKANCU" , Ljubljana, Stari trg 10
' " .'.v,:7 :
Avstro Fiat
Typa 31 g,"40 PS, 4000 kg tovorne teže, skoraj nove, polne gume, ter
Itatl. Fiat
Typa 15-ter, 34 24/100 HP, 1500 kg tovorne teže, ceno proda KONZERVNA TOVARNA »GLOBUS« — D. D. NA VRHNIKI.
Potrtega arca javljamo vsem sorodnikom in znanccm, da je naia nadvse ljubljena in nepozabna mamica, stara mamica, teatra, sestrična, teta in tašča., gospa
Uršula Ješe
posestnica ln trgovka
dna 3. maja ob pol 9 zvečer, spravljena z Bogom, v 70. letu starosti preminula. — Pogreb bo v petek 7. maja ob 5. popoldne ia hile žalosti na tukajSnje pokopališče.
StrailU« pri Kranfn, dne 5. maja 1926.
tahifočl otrocli Dr. LEOPOLD, PAVLA, BETA, LEOPOLDINA, FRANC ln MARIJA — ter val ostali sorodniki.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, tast itd., gospod
Ivan Košar
nadučitelj v pok.
danes v četrtek ob 5. zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere v 76. tetu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Prevoz dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 8. t. m. ob pol 9. dopoldne iz Ormoške bolnice k farni cerkvi v Veliko Nedeljo, odkoder se vrši pogreb ob pol 11. dopoldne na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Velika Nedelja, 6. maja 1926.
Terezija Košar, roj. Heber, soproga. Robert KoSar. sin, Filomoiia Košar, sinalia, Jožela Heber, svakinja
in ostali sorodniki.
Za Jugoslovansko tiskamo w Lfablianii Karal Ča&
Izdajatelji dr. Fr. KoIotm.
Uradnik: Franc Terseglar,