25 LET PREŠERNOVE DRUŽBE
8 milijonov knjig v rokah delavcev in kmetov
Ze med vojno je bila med osred-njimi nalogami Osvobodilne fronte slovenskega naroda skrb za kul-turo, saj smo se Slovenci v vehki meri prav po zaslugi naših pisate-Ijev, zavednih sinov Ijudstva, kljub različnim pritiskom izkoriščeval-skih tujcev obdržali kot samo-stojen svobodoljuben narod Tako )e poieg drugih dejanj, namenjenih spodbujanju slovenske kulture tf svobodi. izvršni odborOsvobodilne fronte na svojem sestanku 27. ja-nuarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nada-Ijevala vzgojne tradicije naprednih predvojnih knjižmh društev in ph-naiala v domove slovenskih delov-nth Ijudi najboljSaliterarnadelado-mačih in svetovnih ustvarjalcev
članstvo Prešernove družbe je kmalu po ustanovitve štelo prek 60 tisoč delovnih Ijudi. Smisel \n po-slanstvo sta bila jasna: skrbeia naj bi za izdajanje lepih in dobrih knjig v duhu revolucionarnih, naro-dnopovezujočih načel Osvobodilne fronte in v skladu z umetniSkim izročilom največjega slovenskega pesnika dr, Franceta PreSerna.
Članstvo Prešemove družbe v zameno za nezahtevno članarino že petindvajset lel ob Prešernovem rojstnem dnevu 3. decembru preje-ma v dar pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg kole-darja vsako leto Se po dve izbrani deli naših pripovednikov. poljudno pisano delo in pnročnik te ali one vrste Skoraj vsi člani prejmejotudi posebno nagradno knjigo: skrbno izbrani roman družbeno angažira-nega, misetno prodornega in zani-mivo pišoCega tujega avtorja.
Za svoje člane in naročnike iz-daja Prešernova družba tudi me-sečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja črtice in pesmi domafiih in tujih avtorjev, zanimive zapise o najnovejSih dognanjih na podrofiju znanosti in zivo pisane biografije klasikov naSe kulturne preteklosti. Tako vse leto ohranja stik s tlan-stvom
Prešernova družba ze prek dvaj-set let izdaja tudi zbirko romanov UUDSKA KNJIGA, da bi sloven-skemu bralcu pfibližala najizvirnej-ša, literarno bogata in vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta.
Skoraj osem milijonov izvodov knjig, najboljša dela domačth in tu-jih pisateljev, in skoraj dva milijona izvodov revije Obzornik, vse to do-volj zgovomo priča o plodnem de-lovanju Prešernove družbe v minu-lih petindvajsetih letih. Njene tzdaje so dandanes na knjižnih policah povsod, kjer živijo Slovenci, po marsikateri knjigi, ki jih je v prete-klosti razposlala na slovenske do-move Prešernova družba, še danes pogosto seze IjubeČa roka delavca, kmeta, matere in otroka, ki cenijo dobro knjigo.
In kakSne naj bi bile naloge sode-lavcev in zaupnikov PreŠernove družbe vnaprej? KakSna naj bi bila
vloga Prešernove družbe danes, v ozračju potrošniške mrzlice in vsaj navidez zmanjšanega zanimanja za knjigo in kulturno samovzgojo? V času, ko nekateri snobistično hla-stajo za zlagano dragocenimi in v svojem jedru puhlimi dobrinamr in v nasprotju z obiasniml pojavi eliti-zma v slovenskem literarnem ustvarjanju, objavlja Prešernova družba v svojih zbirkah dela umet-niško odgovornih. resnično ustvar-jalnih pisateljev. pesnikov in pr6va-jalcev V nasprotju s poplavo tujega -. in domačega - šunda razširja Prešernova družba med sloven-skimi bralci prevode najboljših stvahtev svetovnih klasikov in na-žih sodobnikov. S takim delova-njem bo Prešernova družba, ki je bita in mora še naprej ostati odraz kulturnih potreb slovenskega Ijud-stva, tudi vnaprej polno in plodno žlvela, samo tako bo lahko ure-sničevala zamisel, ki jo je izrekel in terjal Boris Ziherl. prvi predsednik Prefiernove družbe da pomaga skupaj z vsestranskimi napori in naprednimi phzadevanji najbolj prodornih mislecev in kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda graditi in utrjevati temelje sociali-stične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva.