Učiteljski
Stanovsko politično glasilo JT. l/. C/. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
STB ^DmCDiP^rf// 1 '	Uredmitve in mprmtmt Ljubijtmm, Frmniilkmnekm milem ill. Rokopisov ne vračamo. Nefrmkiranih pisem ne •prejemamo. Izhmja vtak četrtek. Naročnina letno
J^MCSGCntM f»' liWyU '* f K Uai/CiCi« = 60 rfut m inomemetvo 80 din. člmnl »ekeije J. V. U. plm&mjm !i»t š članarino. Oglasi po emnikm m dogovora, davek poeebe. Poti. ček. rmi. 17.153. Telefon 45-86
•.. „Šele potem bomo govorili"
»Demokratizacija šole«, kakor si jo zamišlja »Učiteljski tovariš«, bi bila še stopnjevana uniforma ljudske šole, kar bi bilo dvakrat slabo. Ljudsko šolo bo treba pač iz temeljev spremeniti, prav tako pa vzgojo učiteljskega naraščaja. Šele potem bomo z »Učiteljskim tovarišem« lahko o teh rečeh govorili.
Razumemo! To se pravi z drugimi besedami »Molči in služi! Naredili bomo, kakor se nam zdi prav in dobro in — causa finita.«
Poznam te tone, v moderni Evropi nam done od vseh strani na ušesa. Ni ga, da bi ne vedel takoj prvi trenutek, iz kake miselnosti prihajajo. Tudi pozo ljubeznivega recenzenta, ko je napisal ta stavek, si lahko sleherni poznavalec današnjih časov prav nazorno lahko predstavlja. Po velikih evropskih ilustracijah kar mrgoli takih poz, toda ne imponirajo nikomur več. Vzbujajo kvečjemu pomilovanje in posmeh.
Seveda je treba za take samozavestne poze ustvariti nekak videz upravičenosti. Tudi za to nam je moderna Evropa poskrbela preizkušene metode. Podtakni krivdo drugemu, pa imaš ti prav! V našem primeru se je ta metoda izživela v sledečem stavku: »Demokratizacija šole, kakor si jo zamišlja .Učiteljski tovariš', bi bila še stopnjevana uniforma ljudske šole, kar bi bilo dvakrat slabo.«
Od kod jemlje recenzent našega predzadnjega uvodnika žalosten pogum, da podtika »Učiteljskemu tovarišu« tako demokratizacijo šole, s čimer bi bila uniforma ljudske šole še stopnjevana. Iz našega uvodnika se z zdravimi možgani in brez zle volje tak namen ne da razbrati.
Če odklanjamo tako reformo ljudske šole, ki bi protežirala posebne zahteve katerega koli gospodarskega sloja ter vnašala v učni načrt še nov poudarek na učno snov, moramo učitelji ugovarjati proti takim reformam predvsem v interesu ljudskošolskega učenca samega, kajti po našem mnenju mora imeti tudi on kakega zagovornika. »Da je prav po sedanjem učnem redu šolski otrok že zdavnaj zasužnjen po učni snovi,« je prežalostna resnica. Uporabljati pa to dejstvo kot argument krivde slovenskega učitelj stva, presega gotovo vse meje lojalne polemike. Zlasti je treba obsojati tak način razpravljanja v dnevnem časopisju, ker se ustvarja na ta način krivo mnenje v neoporečnem ljudstvu. Slovensko učiteljstvo se bori v svojem strokovnem tisku, na svojih zborovanjih in tečajih že celo vrsto let proti didaktičnemu materializmu, ki v temeljih ogroža pravi namen in edino možno izobrazbo, ki jo more dati pametno urejena ljudska šola.
Če ta borba ni bila venčana z uspehom, ampak se, nasprotno temu stremljenju po oprostitvi ljudskošolskega učenca, oglašajo zastopniki kmečkega sloja še z novimi zahtevami po razširjenju učne snovi v strokovno smer, moramo učitelji vendarle vprašati jasno in odločno: Komu naj bo v korist tak način razpravljanja o stvareh, ki ne prenesejo brez škode nikakega zavijanja in obhajanja?
Če nam je reforma naše ljudske šole resno v mislih in srcih, je treba pristopiti k temu delu z vsem potrebnim spoštovanjem do stvari same. To spoštovanje predpostavlja načelo, polagati važnost na to, kaj kdo govori in ne kdo govori. Če razpravljamo o reformi šole, je treba imeti poleg gospodarskih zahtev ljudskih slojev pred očmi tudi interese skupnosti in zlasti pa ljudskošolskega učenca samega. Vsaka reforma, ki bi zanemarila ali oškodovala kakega izmed teh treh činiteljev, bi pomenila spremembo na slabše in ne na bolje.
Kdo bi si upal pri takem stanju stvari trditi, da nima »Učiteljski tovariš« — ali slovensko učiteljstvo, ki ga ta list zastopa, pravice govoriti o reformi ljudske šole, preden se taka reforma izvrši.
Najprej reforma, potem bodo šele govorili o teh rečeh z »Učiteljskim tovarišem«. Trdno upamo, da more tako žalostno trditev postaviti samo neodgovoren posameznik, ki se zaradi svoje izključujoče zagrizenosti ni nikdar toliko zbral, da bi o resnih stvareh resno razmišljal in študiral.
Naše zahteve, da smo pritegnjeni k temu delu, niso opravičljive in potrebne samo iz stvarnih razlogov — to se pravi v korist stvari sami, ampak so tudi edino mogoče v pravilno razumevam demokraciji, na katero se možje poz in ekskluzivnosti sicer včasih sklicujejo, a menda samo zato, da se je laže otresejo.
Prežalostno pa je za našo javno moralo, če se stan. ki se zaveda svoje dolžnosti, skuša z lažnivimi argumenti diskvalificirati v očeh vsega naroda. Neodgovorni elementi se gotovo ne brigajo za slabe posledice, ki so neizbežne.
Na praznik zedinjenja
Prvi december 1918. pomenja uresničenje stoletnih sanj, stremljenj in prizadevanj vseh Jugoslovanov. Težka borba za osvoboditev izpod tujih jarmov je bila kronana z uspehom. Ni bil popoln, toda bil je velik, in v proslavo tega uspeha je takrat donela pesem svobode od Triglava do Kajmakčalana.
Zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavlja konec potujčevanja jugoslovanskega rodu, toda samo v mejah nove, svobodne domovine; predstavlja pa tudi začetek nove dobe svobodnega narodnega, kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in socialnega razvoja in dviga našega naroda. Ako abstrahiramo vse preostre strankarsko - politične borbe, ki so zadale občutne udarce našemu prosvetno-kultur-nemu razvoju, moramo ugotoviti neizpod-
bitno dejstvo visokega dviga ravni našega šolstva in ostalih kulturnih ustanov. 21 letna doba svobodnega razvoja naše narodne prosvete, kakor tudi drugih kulturnih panog, nam je na šolskem polju izpopolnila ljudsko šolstvo, ustvarila slovenske meščanske in zvečala srednje šole, dala pa nam je tudi najvišjo kulturno ustanovo — univerzo.
Toda nimamo še vsega! Še mnogo je nedostatkov, še mnogo je potreb, ki nas kličejo k resnemu, stvarnemu, toda predvsem idealnemu delu za ustvaritev naj-solidnejših in najtrdnejših osnov za bodoči razvoj in dvig našega naroda, da si bomo zgradili močno in trdno Jugoslavijo. Prvi december naj nas torej opominja in bodri na ustvarjajoče delo, ki smo ga dolžni narodu in državi!
Na robu propada ...
Osnovnih potreb človekovega življenja ni več mogoče utesniti samo v ono prvotno nabiranje hrane in obleke. Saj so vendar pretekla tisočletja od prvega početka spodobnega človeškega življenja in razvoj vendar ni hodil rakovo pot. Izgleda pa, da se je danes zopet povrnil čas, ko si bodo državni uslužbenci morali za skorjo težko priborjenega kruha in za košček blaga z vso tesnobo v srcu naravnost prepovedovati vse ostale kulturne potrebe, ki, kakor pravijo, spadajo k pravemu človeku, četudi so po mnenju nekih »kulturo-noscev« samo na stopnji »malomeščanske pol-inteligence«. (Citirano po nekem naših dnevnikov.)
Ako si ogledamo samo uradniški položaj in potrebe njegove družine, nam je jasno, da tako ne more iti več naprej. Povsod se uradno ugotavlja draginja, rišejo se diagrami indeksov cen, kjer se očituje naravnost strahoten skok navzgor, ugotavlja porast cen industrijskih izdelkov, da ne ostanemo samo pri kmetijskih. Zavedamo se, da so višje cene krompirju, zelju, živini — pomagale vsaj trenutno našemu kmetu, revežu, ki prav tako težko vleče svoj življenjski voz, ob katerem iztir-jenju so vneto kumovali razni njegovi »prijatelji«. Zato naj mu to ostane. Ne moremo pa razumeti potrebe po zvišanju cen za žitarice, moko in kruh, posebej še z naprej nameravano intervencijo Prizada. Kajti na ta način se opomorejo na račun žepov uradnikov, našega kmeta in delavca oni vojvodinski veleagrarci, ki so jim že razne »poplave« temeljito izboljšale njihovo gospodarstvo. Saj
je znano, da samo Slovenija na račun Priza-dovih intervencij vsako leto plačuje 50 milijonov dinarjev več kakor pa če bi Prizada in njegovih znamenitih gospodarskih posegov ne bilo. Kje more biti državni uradnik s svojo ;.lačo kos takemu »načrtnemu« gospodarstvu. Prihajamo v dobo, ko bo veljala alternativa: Ali lačni ali strgani. A kje je še vse drugo, posledice takega plačevanja uslužbencev bodo vplivale na zdravje njih kakor tudi družine, a kaj, ko bo edino zdravilo voda, ki jo bo lahko kupil s »preostankom« svoje plače. A kulturne potrebe? Da bile so v tistih časih, ko si lahko kupil knjigo, šel v gledališče, si ogledal umetniško razstavo. Da, to je bilo v tistih lepih časih.
V tajcem položaju ni daleč do obupa in kaj prinese obup, smo si na jasnem. Že tretje leto se obljublja, obeta, ugotavljajo se nameni zviševanja plač, govori se celo že o številkah, ki izražajo višino novih plač, a končno, vedno sledi molk ali pa preklic »namena«. Celo »namen« je za nas nevaren. Koliko je že bilo ugotovitev in predlogov, mislim, da ni uradniške organizacije, ki nima že debelega fascikla za predloge o potrebi zvišanja plač, da ne govorimo o predlogih raznih drugih ustanov, zbornic itd. Toda vse je ostalo tam, kot smo bili takrat, ko je bil indeks cen za 40 % pod sedanjim.
Zato je sedaj dovolj lepih besed. Državnim uslužbencem, posebno nižjim in družinam, se morajo zvišati plače tako, da bo njihov materialni položaj zasiguran ter bo rešen pritiska grozeče proletarizacije.
Današnji materialni položaj uradništva
Že večkrat sem napisal, da ne sme biti	kor od oktobra na november, se bodo stroški
človek ponižan na stopnjo kruhoborstva. Še	za prehrano zvišali do novembra drugega leta
prav posebno velja to za učitelja, ki vzgaja	za 61,2 % na 141,4 ali 41,4 % več kakor leta
bodoče člane človeške družbe. Kjer je kruho-	1929.—1931. (L. 1929. je znašal indeks 100 %!) borstvo, tam ni svetlega, velikega idealizma Poglejmo si sedaj ta abstraktna razglab-
in ne prave resnične vzgoje. Če se mora uči-	jjanja na ktičnenl primeru! Za osnovo
telj boriti za golo eksistenco, pac nima in ne	bom vzd stroške za prehrano tričlanske dru-
more imet, tistega veselja m tiste nesebične	žine na dežeH številke, ki jih bom navajal,
ljubezni do dela, kakor bi jo spneo svoje	sem e] resničnem primeru, zvisene naloge moral imeti.
Dogodki kažejo namreč, da se bližamo Izdatki meseca septembra 1939.:
še težji preizkušnji. Že pred draginjo, ki je	gpecerija	din 395,_
nastopila, smo ugotovili, da ne dosegajo pla-	mleko	135_
če eksistenčnega minimuma. Toliko manj se-	meso	" 146'_
daj, ko se čez noč dvigajo cene. Ako bo šlo	kruh	60_
tako dalje, bo uiradnik komaj zaslužil za svo-	drva, premog ....... 100'_
jo in svoje družine prehrano. Vsi smo si	sadje	....... 30'_
edini, da so se cene življenjskih potrebščin	vkuhano sadje....... 45'_
dvignik od 1.1935. do avgusta letošnjega leta	jajca, maslo, smetana ! i .' " 50,-
za 30 %, od avgusta do danes pa 10 %. Prav	zelenjava	20 —
nazorno potrjuje mojo trditev indeks cen, ki	malenkosti ......' 39 —
ga je objavil ljubljanski statistični urad v	*	—i-i-i---L_
reviji »Kroniki« št. 3. Po teh podatkih so se	Skupaj . . . din 1020,—
stroški za prehrano zvišali v zadnjih štirih
mesecih sledeče:	Stroški za prehrano znašajo 1020 din. In
V primeri V primeri	koliko zasluži uradnik, katerega družina šte-
s prejšnjim z lanskim	je tri člane? Primer, ki sem ga navedel, velja
indeks mesecem letom	za uradnika IX. skupine, za višje skupine
avgust	72 5 +3,2 _3,1	izdatek za prehrano zvišal za 100 din.
september 73,5 + 1.3 —2,3	______
oktober	76,3 + 3,8 + 2,8	Pre- Stano-
november	80,2	-f- 5,1	H- 7,2	Plaia hrana vanie Skupaj	Skupaj Ostane
'	'	Skupina dinarjev •/« •/• din
Indeksna številka za november nam kaže----—-—•-
dvig od 76,3 na 80,2. To pomeni, da so stro-	IX. 1300 1020 300 1320 78 % 101 % — 20
ški za prehrano narasli za povprečnega Ljub- VIII. 1555 1120 400 1520 72 % 98% +35 ljančana za 5,1 % od oktobra na november,	Vil. 1810 1220 400 1720 70 % 95 % + 90
od novembra lani na november letos pa za 7,2.	yi. 2150 1320 500 1820 61 % 85 % + 330
Povišanje v teku enega leta znaša torej 7,2 %,	v 2550 1420 500 1920 60 % 79% +530
povišanje v teku enega meseca pa 5,1 %! Če	—-------________
bodo cene življenjskih potrebščin rasle ka-	Povprečno 1873 1220 420 1660 68 % 91 % + 193
Po teh približno Tealnih podatkih znaša prehrana povprečno 1220 din ali 68 %. Ako k hrani še prištejemo stanovanje, dobimo porazno številko 91 %. (Pripomniti moram, da sem vzel najnižje številke. Nihče ne bo namreč v mestu dobil primernega stanovanja za 300 din!) Uradnik v IX. in VIII. položaj ni grupi zasluži točno toliko, kolikor znaša izdatek za hrano in stanovanje. (P. s. Če od bruto plače odštejemo mesečne odtegljaje, znašajo ti približno toliko, kolikor dobi uslužbenec doklade za otroka. Odtegljaj 100 din, doklada 140 din!) Uradniškim družinam v »višjih« skupinah pa ostane povprečno 193 din. In s to vsoto naj plača članarino, nabavlja obleko, perilo, obuvalo, pohištvo, kuhinjski pribor, odrajta za luč, časopis itd., itd., itd.
Ta slika nam jasno kaže, da zadostuje plača koipaj za golo življenje, ki pa za kulturnega človeka ni eksistenca. Če pride v družino še bolezen, potem se dolg ne loči od nje. Sicer pa sedaj še posojila ni dobiti!
Izgleda pa, da najhujše še pride. Kako je v naši agrarni državi mogoče, da cene kmetijskih produktov tako naglo naraščajo? Saj smo druga leta prav tako živeli in je bilo vsega dovolj. Ako se sedaj nudi ugodna prilika za izvoz, se vendar ta ne more dovoliti na škodo domačih konsumentov. Narodna prehrana je prva, izvažati^ se sme le višek. Brezvestne špekulante in * dobičkarje pa je treba eksemplarično kaznovati.
Toda za enkrat ni izgleda, da bi nastal zastoj ali padec cen. Potem se seveda draginja ne da drugače paralizirati kakor z izdatnim in ustrezajočim zvišanjem uradniških prejemkov. Delodajalci so že dali dober zgled s tem, da so delavstvu zvišali mezde za 10 %. Vsekakor je 10 odstotno zvišanje — spričo 30—40 % narasta draginje — premalo. Pri povišanju je treba upoštevati splošni gospodarski polpžaj in materialni položaj uradništva. V vsakem primeru pa morajo prejemki doseči dostojni eksistenčni minimum.
— a —
Stvarnost narekuje nove naloge
Odgovor
Pojasnilo sekcijskega vodstva pod gornjim naslovom, ki je bilo priobčeno v 15. štev. »Učit. tovariša« na mojo Repliko pod istim naslovom v 13. štev. istega lista, terja pojasnilo in osvetlitve tudi z moje strani.
Smatram, da za oceno pojavov na glavni skupščini, ki sem jih nakazal v 2. točki mojega prvega članka (»Učit. tov.«, štev. 11), ni bistveno če in v koliko obstoja vzročna povezanost med sestavo tretje liste in odhodom hrvatske delegacije. Niti v članku niti v Repliki nisem trdil, da obstoja ta medsebojna povezanost. Medtem ko avtor Pojasnil priznava za prvi pojav vsaj delno resnico moji trditvi, pa odreka družboslovni značaj drugemu pojavu in ga prav nič ne moti, ko na drugi strani trdi, da je drugemu pojavu iskati vzrok v »sklenitvi hrvatskega sporazuma«. Nastane vprašanje: ali je sporazumu pripisovati družboslovni značaj ali ne? To le mimogrede v ilustracijo, kako je lahko speljati diskusijo z bistvene točke na nebistveno vprašanje. Zato naj preidem k stvari.
1. V svojem pojasnilu se avtor dalje časa mudi pri skupini delegatov, ki je sestavila na skupščini tretjo listo. Kdo je ta skupina in kaj hoče?
Da grem preko svojega subjektivnega mnenja, naj pustim govoriti Izvršni odbor, kjer govori v svojem Izveštaju članom Glavnega odbora in predsednikom sreskih učiteljskih društev o notranji situaciji JUU med ostalim sledeče: »Podvojenost med prvo in tretjo grupo (ta grupa je sestavila tretjo listo na skupščini; opazka pisca) je v delnem dife-renciranju v pogledu ideološkega pojmovanja in taktike (podčrtal jaz), toda vedno na legalni osnovi; zaradi tega lahko rečemo, da je razlika sledeča: na eni strani je prva in tretja grupa — na nasprotni pa druga... Tretja grupa se bori za stanovsko demokracijo, tajno glasovanje in proporcionalni volil-
Vsebina:
... »Šele potem bomo govorili.«
Na praznik zedinjenja.
Na robu propada ...
Današnji materialni položaj uradništva.
Stvarnost narekuje nove naloge. Odgovor.
Ob desetletnici »Našega roda«.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV
POLOŽAJ: Naša organizacija in pripravniki.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Učit. pravnik. — Učit. tiskarna. — Učit. pevski zbor JUU. — Šolski radio.

ni sistem ... Stališče in metode tretje grupe v pogledu borbe za pravico učiteljskega stanu in šole — so znane« (podčrtal jaz). To je bilo rečeno precej časa pred glavno skupščino in se čudim, da šele danes sprašuje avtor Pojasnil za oddvojene poglede te grupe z ozirom na taktiko dela, kjer pravi: »Nam ti pogledi niso znani. Delegati te skupine svojega stališča v tem oziru niso nikdar opredelili.« Ce so te »diference v pogledu taktike« bile znane Izvršnemu odboru, potem bi upravičeno pričakovali, da bi se naše sekcijsko vodstvo vsaj zanimalo za te oddvojene poglede. Morda bi pa potem bilo potrebno vseeno nekoliko razmišljati, pa četudi se ne korigirati.
Iz gornjih izvajanj je jasno razvidno, da izvršni odbor tretjo grupo ne le priznava, temveč tudi računa z njo in če računa z grupo, potem iračuna tudi s predstavniki te grupe. Nasprotno temu pa vodstvo naše sekcije, ki zagovarja stališče kandidacijskega odbora, te grupe ne jemlje v poštev in to iz nekih »moralnih obveznosti« ter odklonilnega stališča do vsake separatne grupe, ko stoji na stališču izbiranja kandidatov »po osebnih lastnostih«. Takoj tej trditvi pa sledi priznanje, da je kandidacijski odbor vzel na listo kandidata skupine, ki je momentano (na skupščini) nastala in ki že danes tudi razpadla, kakor poročajo.
Kje je tu logika? Do skupine učiteljstva. ki ima svoi začetek že*'v letu 1907. in ki ima fako svetle primere pedagošEiE delavcev ter stanovskih borcev, je kandidacijski odbor —• in z njim naše vodstvo sekcije — zavze) odklonilno stališče, ni pa zavzel odlETonllnega stališča do grupe, ki je zadnji moment dezer-tirala iz te skupine, kljub temu, da je predstavnik te grupe zavzel že večkrat odklonilno stališče do stanovske linije in sloge.
Zakaj avtor zagovarja stališče kandidacijskega odbora? Iz strahu, da ta novo nastala skupinica ne bi postavila nove liste. Tako pravi on. Morda pa to poglavje malo bolj osvetli sledeča trditev: »Odklonitev kandidata tretje grupe na listi prve grupe je bila izvršena po nalogu, ki je prišel od iste strani, od katere je organiziran »Novi učiteljski po-kret« (znana opozicija, ki je sestavila drugo listo; opaz. pis.). Ko ni uspelo razbitje enot-nosti učiteljskih vrst z organiziranjem Nov, uč;' pokr.7 se je začel ta posel z__napadonuLa našo grupo«7~TM. J., Ža staleško jedinstvo, Beograd, 1939.) Težka obtožba! Ker je pa pisana za javnost in še podčrtana, ima gotovo svojo dokazilno moč. Potem le ne bodo vzroki za nastop slovenske delegacije tako znani, da ne bi bilo vredno o njih razmišljati. To so tudi »stvarni in konkretni vzroki«, da imam svoje oddvojene poglede od kandidacijskega odbora in sekcijskega vodstva.
2.	Drugo vprašanje zadeva hrvatsko uči-teljstvo. Zgoraj sem že omenil, da ne gre pri tem za to, ali obstoja vzročna povezanost med sestavo tretje liste in korakom hrvatske delegacije. Pač pa je važno, zakaj ni bilo ustreženo hrvatskim težnjam pri sestavi liste. Po avtorjevem mnenju se je hrv. delegacija odločila za svoj korak že pred skupščino. V Repliki sem že omenil, da to nikakor ne more biti v skladu z dejstvom, ker je bila ta delegacija zastopana v kandidacijskem odboru po svojem sekcijskem predsedniku in da je ta stavil tam svoje zahteve. Tudi ne morem razumeti, zakaj je šla ta delegacija sploh na skupščino v B. L. Svoj odcep od skupne organizacije bi opravila na pametnejši način in bi prihranila stroške, ki nikakor niso bili majhni. Zato mi pa več kakor avtorjeva dokazovanja pojasnjuje »Komunike« Glavnega odbora, ki je imel takoj po skupščini svojo sejo, kjer je rečeno: »... da je neki gotov dogodek na sekcijski skupščini v Zagrebu — mimo katerega se ne more iti — kljub najboljši volji že vnaprej odvzel možnost za tako rešitev (podčrtal jaz), t. j. rešitev, da bi se ustreglo željam hrvatske delegacije. Ta dogodek mi ni znan, smatram pa, da je dogodek stvar sekcijske skupščine v Zagrebu in ne bi smel biti odločilen pri sestavi liste v B. L.
To je nadaljnji »stvarni in konkretni vzrok«, ki mi narekuje opredeljeno stališče glede dogodkov na letošnji glavni skupščini, ki je, kakor pravi avtor, »docela drugačno od vseh ostalih članov slovenske delegacije, ožjega vodstva sekcije, celotnega upravnega in nadzornega odbora, predsedniškega zbora (razen dveh, ki nista imela prilike dati svojega pritrdilnega ali odklonilnega stališča) in končno — slovenskega učiteljstva, sodeč po Narodni prosveti, ki ponatiskuje »Pojasnilo in odgovor« sekcije. Ker po avtorjevem mnenju vsi ti »pri zavesti polne odgovornosti, pa tudi pri popolni stvarnosti« nimajo nikakih dvomov v pravilnost opredelitve, zato me postavlja na drugi breg, osamljenega, s tihim nasvetom: nikar več ne iznašaj pred članstvom svojih pomislekov, ker čas hiti in ni časa za razmišljanje.
Smatram, da sem veliko bolj pošteno in častno zadostil svoji članski zavesti in izpolnil svojo organizačno dolžnost, ko sem pred članstvom iznesel svoje oddvojene poglede, kakor vsi oni, ki leta in leta niso bili zadovoljni s postopkom slovenske delegacije, pa tega niso iznesli. Zato sem v zvezi z avtorjevim stališčem, ki ne dopušča možnosti drugačnega postopka, v Repliki opozoril na preteklost.
3.	Priznam, da je zadnja leta z ozirom na vladajoče stanje in razmere slovenska delegacija s svojim lojalnim in stoičnim zadržanjem mnogo doprinesla, da je bila stanovska misel tako sijajno manifestirana napram raz-bijaškim metodam opozicije. Na letošnji skupščipi je pa bila situacija spremenjena in je stala delegacija pred drugačnimi nalogami. Ako sem pokazal na skupščino v letu 1930., sem s tem hotel opozoriti na preteklo in polpreteklo dobo, ki je karakteristična za našo delegacijo. Kratek pogled v zgodovino daje dovolj primerov.
Da ne bom jaz sodnik, naj se po&lužim glede tega tistega kandidata, za katerega se avtor toliko zavzema. Ta pravi v članku »Malo više jasnosti« sledeče: »Pri nas vseh prevladuje mišljenje, da so tovariši Slovenci najresnejši in če hočete najkulturnejši del v naši učiteljski zajednici. Ta ocena se dobiva iz njihovega javnega gledišča (deklaracija 1926. 1., samoizobraževalna akcija, celjska resolucija, s katero so zahtevali federalistično osnovo našega udruženja), katera so po svoji formi in "o svoji vsebini polna upravičenih pretenzij«. Toda, kljub tem upravičenim pre-tenzijam, »oni niso nikdar za ta svoja prepričanja stopili v aktivno borbo na naših skupščinah (podčrtal jaz). Tako je na koncu vsega zgledalo, da tovariši iz Slovenije o naših skupnih stvareh mnogo lepše mislijo, kakor pa delajo.« Nesporno dejstvo je, da slovenska delegacija ni nikdar pripadala opoziciji, kljub temu, da je toliko nezdravih pojavov bilo odstranjenih ravno po zaslugi opozicije; niti tedaj se ni postavila na stran opozicije, ko je minister prosvete hotel imeti organizacijo po svojem kalupu. Vzemimo nadalje samo primer skupščine v Subotici, kjer je bila s pomočjo slovenske delegacije obdržana uprava, ki je bila toliko osovražena pri večini učiteljstva. Predaleč bi me zavedlo, da bi navajal še druge primere. Na osnovi vsega tega upravičeno zaključuje gornji ocenjevalec, da je delegacija skozi vso vrsto let »sa svojom indiferentnošču i neučestvovanjem (podčrtal jaz) uvjek štitila vlasnički duh. S tem v zvezi mi avtor osporava logično zaporednost misli. Kakor vidi, nisem v tej logiki tako osamljen in sem se namenoma poslužil logike, ki jo ima kandidat, za katerega se avtor toliko zavzema.
Kaj naj bi storila slovenska delegacija, me sprašuje.
4. Najmanj to, kar je pokazalo razpoloženje delegatov pred sestankom slovenske delegacije. Ker mi avtor osporava točnost trditev glede tega sestanka, moram priklicati V spomin tok dogodkov tistim delegatom, ki so
zahtevali sestanek in ki so zahtevali na sestanku, da slovenska delegacija pošlje kandidacijskemu odboru kategorično zahtevo po enotni listi, kar je odpadlo po prihodu predsednika sekcije, ki se je takoj opredelil za prvo listo v taki sestavi, kakršni je danes, kakor sam pravi v zadnjem pojasnilu. Slučaj je hotel, da so ti delegatje tudi člani sekcijskega vodstva in mu bo tako lahko ugotoviti točnost mojih trditev. Če bi slovenska delegacija vztrajala pri zahtevi, ki so jo na začetku sestanka stavili gornji delegatje, bi se tudi nujno moralo spremeniti stališče kandidacijskega odbora, četudi je ta prinesel svoje definitivno stališče že na skupščino, kakor je sedaj razvidno iz avtorjevih pojasnil.
Ravno tako vztrajam pri trditvi, da na prvem sestanku ni prišlo do sklepa, kakor ga sedaj avtor prikazuje. Če bi bilo res, kar pravi avtor, potem jaz nikakor ne bi mof?el staviti na sestanku predloga, da se popoldne se-stanemo, na katerem sestanku naj bi se odločili. Tudi ne bi bilo treba še drugega sestanka, če bi nas predsednik že informiral, da stoji kandidacijski odbor od vsega početka na nespremenjenem stališču.
Povsem razumljivo je, da sem na sestanku izražal le »svoje osebno mnenje«. Res ne vem, zakaj to še posebej poudarja. Morda pa vendar ne zato, da bi se smatral avtor za bolj kompetentnega govoriti v imenu članstva, katerega sem kot predsednik zastopal?
V kolikor na sami skupščini nisem izvajal konsekvenc, v toliko niti pomišljal nisem, da ne bi prevzel tudi sam odgovornosti za zadržanje slovenske delegacije na skupščini in se prav nič ne postavljam v pozo »sodnika« in se tudi ne »izločujem«, kakor to želi prikazati avtor in v ta namen kliče na pomoč še celo vrsto forumov in nazadnje še slovensko učitelj stvo. Ta odgovornost me pa še ne obvezuje, da ne bi povedal svojega mnenja in svojih pomislekov. Še vedno smatram, da sem storil s tem le svojo organizačno obveznost.
Mencej Martin
Ob desetletnici „Našega roda"
Ob zaključku 10. letnika »Našega roda« je napisal hrvaški publicist Tone Pe-ruško v zadnji številki »Hrvatskega učiteljskega doma« članek, ki je vreden, da se prevede, ker jasno kaže, kako gleda objektivni inteligent izven Slovenije na »Naš rod« in delo Mladinske matice.
Ko je bil lani osnovan v Zagrebu list z gangstersko literarno plažo, je najel nekega Slovenca, da mu list prevede v slovenščino, da bi mogel s slovensko izdajo (list je izhajal v srbščini, hrvaščini in v slovenščini) prodreti med slovensko mladino. Izdajatelj se je sam podal tudi v Slovenijo, organiziral je razprodajo, vršil propagando itd. Ali po 3. številki lista je moral s slovensko izdajo prenehati. Lista slovenska mladina ni hotela kupovati. V Zagrebu in ostali Hrvaški pa se prodaja list še nadalje več desettisoč izvodih.
Izdajatelj lista je nekoč izjavil: »Če bi vedel, da obstoji v Sloveniji »Naš rod«, ne bi niti poskušal izdajati gangstersko čtivo za slovensko mladino.« Ta »Naš rod«, največji in brez dvoma najboljši mladinski list v vsej državi, slavi sedaj svojo desetletnico z naklado 24.000 izvodov, tako da je vsak sedmi učenec ljudske šole v Sloveniji naročnik tega lista.
Prav za prav je ta list star skoro 20 let. Osnovali so ga 1. 1920. tedanji učitelji iz Trsta in ostalih slovenskih krajev pod Italijo. »Zveza slovenskih učiteljskih društev« v Trstu ga je izdajala pod svojim okriljem. List je izhajal tedaj v 8000 izvodih, kar je za 400.000 primorskih Slovencev prav lepa naklada. List se je imenoval »Novi rod« in urejevali so ga po vrsti znani slovenski učitelji in pisatelji: Janko 'Samec, Josip Ribičič in Jože Pahor. List je bil 1. 1925. ustavljen.
Obnovljen je bil 1. 1929. v Ljubljani, a obnovili in vodijo ga skoro isti ljudje, ki so ga vodili v Trstu. Ime »Novi rod« se je spremenilo v »Naš rod«. Vseh deset let urejuje list Josip Ribičič, ki ga je urejeval že v Trstu do svojega prihoda semkaj, a izdaja ga Mladinska matica, odsek sekcije JUU v Ljubljani. Kako je mogel ta list doseči tako velik uspeh?
Če bi bil to edini slovenski mladinski list, bi bilo to pač jasno, ali poleg »Našega roda« imajo Slovenci še nekaj dobrih mladinskih listov (»Vrtec«, »Zvonček«, »Razori«),
V Sloveniji je nekaj razlogov za tak uspeh. Prvi obstoji v splošni visoki kulturni stopnji vsega naroda, drugi v organizacijski sposobnosti in močni stanovski zavednosti slovenskega učiteljstva. Veliko zaslugo za ta uspeh pa imajo tudi slovenski književniki in slikarji, ki sodelujejo v mladinskih listih, posebno še v »Našem rodu« z enako dobrimi prispevki, kot v najboljših književnih revijah. Poleg tega je v Sloveniji skoro popolnoma prenehalo amaterstvo in zastonj karstvo v literaturi. Literarno delo je plačano, pa najsi izidejo prispevki v mladinskem listu, v književni reviji ali v privatni založbi.
Od mladinske književnosti se zahteva, da ima svojo umetniško vrednost in da že kot taka ima svojo vzgojno nalogo.
Ti principi so vodili skupino slovenskih učiteljev, predstavnikov nove smeri v pedagogiki in književnosti, ko so 1. 1927. osnovali založbo »Mladinsko matico« kot odsek UJU sekcije Ljubljana.
Namen »Mladinske matice« je, da izboljša mladinsko slovstvo in da osvobodi Slovenijo od poplave tuje in domače literarne mladinske plaže. 2e ob ustanovitvi se je izdelal petletni književni načrt, po katerem se delo vrši.
(V nadaljnjem govori članek o organizaciji naročnikov, naročnini in vrsti knjig, ki izhajajo v rednih publikacijah, ter zaključuje.)
Do zdaj je izdala »Mladinska matica« 44 knjig rednih, 13 knjig izrednih izdaj in 10 letnikov »Našega roda« v skupni nakladi 1,216.900 izvodov. Vse te knjige so šle med slovensko mladino in med narod. Nekatere od njih so prevedene tudi v druge jezike, med temi Seliškarjeva »Bratovščina Sinjega galeba« tudi na hrvaški jezik.
Slovensko učiteljstvo je na uspehe ob desetletnici svojega vzornega mladinskega lista lahko ponosno.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Naša organizacija in pripravniki
Ni vsakemu začetniku vedno lahko najti živ stik z našo organizacijo. Marsikateri nov tovariš se znajde čisto »nov« v svojem prvem službenem kraju. Tu išče novih plodnih vezi z ljudmi, predvsem s tovariši, in tiplje za njemu odgovarjajočimi delovnimi področji. Vživlja se. Kar raste iz njegovih sposobnosti in delavnosti, podarja drugim. Pri tem pa stremi tudi še po rasti svoje osebnosti. Noče biti zadnji, noče mirnega kimanja, ampak delavnosti in upoštevanosti.
Tudi na zborovanja stanovskega društva prihaja. Posluša poročila, referate in junake debat in gre. Prišel je z željo, da bo tudi sam doprinesel večji drobec nego tiho notranje sodoživljanje. To in ono je v njem, kar bi rad povedal, vprašal, slišal mnenje drugih in tako duševno sproščen šel z zborovanja. O vsem. tem na zborovanju ni bilo govora. — Dnevni red ni računal z njegovimi potrebami in željami. Po zborovanju se mudi vsem na vlak in domov. Ostane sam, ne da bi našel plodovitega stika z novimi tovariši. Nekateri sicer izživljajo aktualnosti svoje notranjosti s šepetanjem med predavanjem in ostalimi točkami sporeda, a to ni primerno. In vendar je mlad, voljan dela za stanovsko enotnost
in skupnost, le »vriniti« se mu je težko.
Mnogo teže nego tovariši najdejo svoj plodovit drobec na naših zborovanjih tovari-šice. Ustanovitev posebnih odsekov za tova-rišice ni prinesla tiste skupne delavnosti, kakor jo je bilo pričakovati ob pričetku. Je res, da nas borba za naše gmotne in moralne pravice združuje v skupnost, a razen teh vsem gotovo skupnih ciljev prinaša vsaka tovari-šica na zborovanja tudi grmado svojih osebnih stremljenj, želj, načrtov, dognanj, razočaranj in vprašanj — skratka ves živ kompleks svoje duševnosti. Dejstvo je, da ji samota hribovske vasi ali osamljene doline, kjer so sedaj večinoma pripravniki, ne nudi prilike sprostiti vsega, kar v njej razmere ustvarjajo. Tiho upanje ima, da ji bo vse to nudilo zborovanje. Predavanje je res na višini, debata pestra, predlogi sprejeti soglasno z vsem ofi-cielnim tonom in moralno višino zborovanj — a vse to je vendar daleč od aktualnih vsebin njene mlade duše. In če se ojunači in oglasi, ali bo žela priznanje in odobravanje od tovarišev in tovarišic, ki so bili že na neštetih zborovanjih in tudi lahko molčali in tako soglašali? Tako molči in dopusti živim silam pasti v izgubo. Ko se pa vpraša po sa-
motni poti, pa kljuje v njej vprašanje: ali bi še šla na zborovanje?
Ko še ni bilo »krize« je bilo to drugače. Oficielnemu zborovanju je sledil neoficielni, mnogokrat boljši del zborovanja. Skupno kosilo s sproščevanjem vseh težav in interesov duše od naj resnejših osebnih razmotrivanj in mnenj do vesele šale in pesmi, vse to je delovalo kot ustvarjalna sila pravega tovarištva, kateri se nihče ni mogel odtegniti. Tovariš novinec in tovariš novinka sta se tu lahko prirodno sprostila brez bojazni na kritiko. — Videla sta v tovariših in tovarišicah ljudi brez oficielnih mask, čutila njih duše in nagonsko našla stika tam, kjer so njune zadeve našle največ razumevanja in odziva v iskrenem nasvetu, tolažbi in upih, ki so ob teh stikih nehote poganjali. Ta nova vez ju je zvabila na sledeče zborovanje z večjo silo, nego še tako odličen strokovni predavatelj.
Tako je vsak naš novinec že na prvem zborovanju nekaj oddal in sprejel in se naj-prirodneje včlenil v tok tovarištva v našem stanu, ki ni bilo samo razumski posnetek skupne borbe za skupne cilje, ampak tudi čustvena vključitev njegove osebnosti z mnogimi njenimi sposobnostmi.
Naša stanovska organizacija nam bodi živ organizem, življenjska zajednica, v kateri naj najde vsak član vso moralno in tudi materialno oporo. Učitelju v težavah, duševnih in gospodarskih, naj nudi vso možno pomoč predvsem stanovska skupnost. Od njega naj z neodoljivo silo življenja tovariške skupnosti pričakuje in zahteva tudi vse žrtve in napore, ki so moralno nujni za napredek in obstoj celote. Nit njenega življenja se ne sme trgati po grmadenju težav in ovir v življenju njenih članov, ampak mora po vsem tem moralno rasti v tesnejši in iskrenejši povezanosti vseh članov. Stanovska skupnost pa se naj ne manifestira samo v oficielnih oblikah organizacije, ampak predvsem v živem interesnem stiku člana do člana — duše in duše. Le tako bo duh naše skupnosti napredoval v moči in premagovanju vseh ovir k boljši bodočnosti naši in ljudstva.	Šiv.
Iz uredništva: Anonimno poslanih dopisov ne priobčujemo. Dopisnika Pan in G. O. naj javita svoje naslove!
Splošne vesti
NOVO POSLOPJE MEŠČANSKE ŠOLE
V	LJUBLJANI NA VIČU IZROČENO SVOJEMU NAMENU
V nedeljo, 26. t. m., je bilo novo poslopje meščanske šole na Viču izročeno svojemu namenu. Za to priliko se je Vič odel v posebno praznično obleko. Saj so Vičani za to priliko izobesili tudi zastave.
Te pomembne slovesnosti so se udeležili mnogi odlični gostje. Med njimi škof dr. G. Rožman, zastopnik divizionarja komandant artilerije general F. Janež, prosvetni načelnik g. dr. Sušnik, zastopnik mestnega župana inšpektor g. Wester. Referent za meščanske šole g. Wagner, zastopnik JUU itd.
Ravnatelj meščanske šole g. Fakin je imel priložnostni nagovor na zbrane goste, občinstvo in mladino. V imenu mestne občine je govoril inšpektor g. Wester, ki je posebno poudaril požrtvovalni trud mestne občine ljubljanske za dosego čim higieničnejših in sodobnejših poslopij za naše ljubljanske šole. Končno je spregovoril še zastopnik bana, načelnik prosvetnega oddelka kralj, banske uprave g. dr. Sušnik, ki je še posebno čestital Ljubljani na prekrasnem novem šolskem poslopju. Slovesnost je bila zaključena z državno himno, ki jo je zapel šolski zbor.
Zvečer se je v proslavo desetletnice viške meščanske šole Josipa Jurčiča vršila v šolski telovadnici akademija, kateri je prisostvovalo mnogo odličnih gostov. Akademija je bila zelo pestra, saj so bili na sporedu poleg petja, deklamacij tudi telovadni nastopi in plesi ter so učenci tudi vprizorili drugo dejanje Gove-karjeve dramatizacije Desetega brata. Nastopajoči so želi za svoj nastop upravičeno odobravanje in pohvalo.
V	LENDAVSKEM SREZU SO PROSTA NASLEDNJA MESTA:
Benica (1 ž.), Črensovci (1 m.), Dobrov-nik (2 meš.), Dol. Bistrica (1 ž.). Dol. Lendava (1 m.), Gaberje (1 ž.), Genterovci (1 ž.), Gomilica (1 m.), Ižakovci (1 m.), Nedelica (1 ž.), Odranci (1 meš.), Pince (1 m.), Sred. Bistrica (2 m. + 1 ž.), Turnišče (1 m. + 1 ž.), Ve. Polana (1 ž.). Prazno bo tudi upraviteljsko mesto v Bogojini.
—	Šolski upravitelji lendavskega sreza se
naprošajo, da nakažejo članarino za Slovensko šolsko matico za leto 1939. za obvezni izvod za učiteljsko knjižnico v znesku 32 din po ček. položnici št. 13.165 sreskemu učiteljskemu društvu Lendava iz dotacije za tretje tromesečje, vsaj do konca decembra. Onim šolam, ki so nakazale po 42 din, bo poverjenik SŠM vrnil preplačani znesek ob zborovanju, 9. decembra, v Turnišču, ker ostane za letos članarina tudi na knjižnice še po starem. Do konca decembra naj nakažejo članarino na isti način tudi člani med učiteljstvom. Doslej se je v srezu prijavil en sam član!
Poverjenik SŠM: F. Mlekuž.
—	Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi je naslov knjižice, ki poljudno razpravlja o vsem onem, kar bi moral znati o pasivni obrambi vsak državljan. Spisal jo je ing. Stanko Dimnik in založil Komite tehn. dela (Udr. jugoslov. inž.. Kongresni trg 1). Stane v knjigarni Učit. tiskarne 5 din, pri naročilu vsaj 10 komadov
Mladinska matica
pri založniku pa po 4 din. Knjižica navaja poleg načinov in vrste letalskih napadov, navodil za enostavno uTeditev zaklonišč tudi vse ono, kar je treba za lastno varnost in varnost družine pripraviti že takoj, kakor tudi one ukrepe, ki bi bili potrebni, ako bi nastopilo vojno stanje. Pismena navodila izpopolnjuje 16 zelo nazornih slik. Z ozirom na današnje nemirne in negotove čase bi bilo želeti, da bi krožila ta knjižica iz rok v roke, da bi nanjo opozarjali znance, da bi iz nje podajali navodila v šolah itd., da ne bi bili v primeru vojne morda tako nepripravljeni, kot se je to zgodilo v neki državi, ki jo je vojna zadela v pravkar potekajoči zgodovini.
— Opozorilo in vabilo sorodnikom bivših borcev, ki so v 1. 1918.—1920. na Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju ali Medimurju padli
ali ki so že pomrli. Pravilnik k ukazu kraljevih namestnikov, s katerim je bila ustanovljena spominska kolajna na boje ob severni meji pred dvajsetimi leti, določa, da se te kolajne priznajo tudi tedaj padlim in drugim medtem že pomrlim borcem, izroča pa se na pismeno prijavo njihovim sorodnikom. Zato
—1 V beograjski sekciji Učiteljskega združenja se borbe nadaljujejo. Borba se vodi že več let med osrednjim združenjem, ki ga vodi Ivan Dimnik, .in med opozicijo. Večkrat so že bile volitve v beograjsko sekcijo in vselej je zmagala opozicija. Glavni odbor osrednjega združenja pa je znal vselej izvrtati kako malenkost in je volitve povrsti razveljavil. Ko pa so beograjski učitelji imeli novo zborovanje, so z volitvami pokazali, da ne marajo Dimnikove komande. Z veliko večino glasov je zmagala opozicija proti Dimnikovemu kandidatu. V novih političnih razmerah pa se Dimnik najbrž ne bo upal nastopiti s starimi recepti in skušati onemogočiti delo opozicije. (»Slovenski dom« od 27. novembra.)
—1 »Edinost« od 23. novembra piše pod naslovom »Učitelj in nacionalnost« tudi sle deče: »Zdi se, kakor da bi se časi ponavljali. Pred prevratom je bila namreč ena najvažnejših nalog podeželskega učitelja vzbujanje narodne zavesti, s čimer naj bi se zajezil močan kulturni in politični vpliv tujcev. Po prevratu je bilo samo po sebi umljivo pričakovanje, da bo ta nujnost v svobodni narodnostni državi odpadla in da se bo mogel učitelj temeljiteje, posvečati drugim svojim obrazovalnim nalogam, katere je dotlej spričo nujnosti nacionalnega vzgajanja več ali manj zanemarjal. No, in vprav zaradi tega naziranja se je posvečalo nacionalni vzgoji zelo malo pozornosti. Tako pa so se mogle težnje tujih vplivov, ki s prevratom niso prestali delovati, tem ugodneje uveljavljati, saj jim je gospodarska ter socialna kriza poedi-nih slojev pripravila za njihove cilje še bolj plodna tla. Takšnih vplivov je bilo več. Uni-taristični, ki je prihajal z juga države, se ni obnesel in je že v kali zamrl. — Ti kritični meseci vojne naj bodo še poseben spomin ter spodbuda vsem, ki imajo opravka z ljudstvom in ki naj se zavedajo, da je nacionalna vzgoja širših plasti našega naroda danes ena najpomembnejših vzgojnih nalog. Sedaj je čas in potreba, da odstranimo napake, ki smo jih delali poprej. V tem delu pa mora stati v sprednjih vrstah učitelj.
—1 Ne mučite brez potrebe nas in učitelje! Kakor slišimo, nameravajo letos pouk v ljudskih šolah podaljšati tako, da bi morali ponaVljalci tudi v poletnih mesecih hoditi po dvakrat na teden v šolo. Mi kmetje najodločneje ugovarjamo. Naša zahteva je, da naj bo za ponavljalce pouk le v zimskem času po enkrat na teden. S tem bi bilo pomagano tudi tistim krajem, kjer v šolah prostora primanjkuje. Nikakor se pouk ne sme podaljševati. Pomanjkanje delovnih moči na kmetih je splošno. Veliko delavcev nam vzamejo tovarne, mnogo pa je tudi ijudi, ki kmetskega dela delati nočejo. Če bodo moške klicali na orožne vaje, bo delavcev še bolj manjkalo. Nekaj kmetov je pa tudi zadolženih, da plače ne morejo dati, če bi tudi dobili posla. Zato nas je veliko kmetov brez poslov in nam je pomoč naših odraslih otrok dobrodošla. Več kot 90 % kmetov nas je za to, da se pouk v ljudskih šolah skrajša. Če pa kdo temu ne verjame, naj se pa povsod poberejo podpisi. Skozi več let sem se pouk le_ podaljšuje, ne da bi kdo nas starše vprašal, "če nam je prav ali ne. Tega bo moralo tudi enkrat biti konec. Pouk pa mora biti na verski podlagi. Če imamo leto za letom vso skrb in stroške z otroki, potem imamo menda vendar tudi pravico, zahtevati, kakšen in kolikšen naj bo pouk v šolah. Prosimo našo Kmetsko zvezo in Kmetsko zbornico, da se v tem oziru zavzamejo za naše zahteve. Prav pa bi tudi bilo, da bi vsi naši občinski odbori poslali izjave na pristojna mesta, kakšen in kolikšen pouk v ljudskih šolah zahteva naše podeželje. — {»Domoljub« od 22. nov.)
—1 »Za obmejno šolstvo« je naslov članka, ki ga prinaša »Domoljub« od 15. novembra, ter pravi med drugim: »V sedanjih napetih časih se je še prav posebno pokazalo, kako velike važnosti je, da je naša meja narodno zavedna in gospodarsko trdna. Narodna zavest obmejnega prebivalstva na je predvsem odvisna od vzgoje, ki jo daje šola. Žalostna resnica je, da so bili kraji naše sedanje meje skozi deset in desetletja glede šolstva silno zanemarjeni, zlasti pa ni bilo tu nikakih narodnih šol. Šole v današnjih obmejnih krajih so bile večinoma šole za vzgajanje narodnih odpadnikov, in posledice te protinarodne vzgoje čutimo še danes, zlasti še, ker se tudi
prosimo, naj sorodniki pošljejo nekolkovano prijavo — po možnosti — z navedbo znanih jim podatkov (kakor n. pr. rojstnega datuma ali vsaj rojstne letnice, rojstnega kraja in domovinske občine, tedanje njegove vojaške edinice, vojaškega čina, dneva in kraja smrti, kje je pokopan, imena predpostavljenih starešin, nekaterih tovarišev itd.) vsaj do konca leta 1939. glavnemu odboru Legije koroških borcev v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7/1. Iz prijave mora biti razviden natančen naislov in sorodstveni odnos (n. pr.: oče, mati, sestra, stric, sestrična itd.) dotičnika, ki vlaga prijavo. — Gornje podatke potrebujemo tudi za seznam padlih borcev, ki bo objavljen na čelu nameravane »Spominske knjige o bojih na severni meji«, posvečene njihovemu spominu. Če je pokojnik zapustil iz tedanje dobe kake vojaške fotografije ali vojaške beležke ali celo dnevnik, izvolite to poslati semkaj v pregled proti vrnitvi. Eventualne originalne tedanje vojaške dokumente pokojnika prepišite doslovno in prepis priložite prijavi, originalno listino pa dobro shranite.
Glavni odbor L. K. B.
po osvobojenju ni posvečala vzgoji obmejnega prebivalstva ona pažnja, ki bi se morala. — Velik del krajev ob meji je ¡silno siromašen, in tudi zaradi tega je nekoč v teh krajih tako uspevalo raznarodovalno delo.
—1 Hrvatski učitelji zahtevajo razpust vseh učiteljskih društev. V soboto je bilo v Zagrebu veliko zborovanje hrvatskega učiteljskega društva. Na njem je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo hrvatski učitelji likvidacijo Jugoslovenskega učiteljskega združenja, in sicer sekcije za bivšo savsko in primorsko banovino ter razpust vseh v teh sekcijah včlanjenih učiteljskih društev. Potem naj bi se sklicalo v Zagrebu veliko zborovanje hrvatskih učiteljev, ki bi bila na njem ustanovljena nova, vse hrvatsko učiteljstvo obsegajoča organizacija. (»Slovenski narod« od 27. novembra.)
—1 Iz učiteljskih krogov smo prejeli: Službene novine so v teku leta objavljale razna napredovanja po skupinah. Mnogi pa čakajo že več mesecev na zadevne dekrete. Končno smo izvedeli, da glavna kontrola še ni izvršila svojega deia. Slednjič pa se je tudi raznesla vest, da ležijo dekreti že v Ljubljani, od koder ne morejo dalje. Ne vemo, iz kakšnih razlogov naj bi te dekrete v Ljubljani zadrževali, saj mora itak priti prvi mesec po podpisu vsak interesent na svoj račun. Če se bodo dekreti nagrmadili, bodo izplačila čedalje večja. Zima je pred durmi, draginja raste, vse mogoče nadloge tarejo človeka, on pa ne nride do svojih težko priborjenih pravic. Torej na dan z zaželenimi listinami, da se vsaj delno olajša bedni položaj mnogih družin! »Nova doba«, 17. novembra.
Naša gospodarska organizacija
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI
V novembru 1939. so umrli:
509.	Burger Ana — Županja.
510.	Lužar Fortunat — Ljubljana.
511.	Šorli Minka — Maribor.
512.	Kovač Josipina — Ljubljana.
Prispevek za te 4 smrtne primere znaša:
za samske zadružnike ... 21 din;
za dva člana......41 din;
za tri člane......61 din itd.
Zamudniki naj prištejejo k tem zneskom še zaostanke iz prejšnjih mesecev. V oktobru so bili 3, v septembru 3 in v avgustu tudi 3 smrtni primeri. Vsak član plača za vsak smrtni primer 5 din; poštnina za vsako poslano položnico pa znaša 1 din.
Upravnino za leto 1940., ki znaša za vsakega člana 10 din, boste nakazali v januarju 1940. skupaj s prispevki za smrtne primere v decembru 1939.
Zadružna uprava US.
—g Samopomoč učiteljskih otrok. Pod
tem naslovom je izšel poziv za pristop v gornjo zadrugo. V tem pozivu je bilo pomotoma navedeno, da sprejema ta zadruga otroke od 3. do 18. leta starosti. To navedbo popravljamo v toliko, da se sprejemajo le otroci od 3. do 10. leta starosti.
—g Poziv in prošnja. Zadružna uprava Učiteljske samopomoči se vsak mesec oglasi s kratkim obvestilom v »Učit. tovarišu«. S tem obvešča vse zadružnike US za smrtne primere, za članski prispevek v tekočem mesecu, o zaostalih prispevkih itd. V zadnjih dneh novembra 1939. smo obvestili prav vse zadružnike o njih obveznostih in jim poslali opomine, obračune ali položnice. Samo v tem mesecu smo razposlali nad 100 opominov in obračunov za visoke zneske. V teh pa niso upoštevani zaostanki onih zadružnikov, ki so izostali s članskim prispevkom za en ali dva meseca. Naj ne bo nobenega člana, ki bi prezrl našo upravičeno prošnjo! Poravnajte prispevke takoj v prvih dneh meseca! Vsak zadružnik naj prične novo leto 1940. s čistimi in poravnanimi računi. Zadružna uprava zmaguje z največjo težavo takojšna in polna izplačila, ker so zaostanki še vedno nad 80.000 dinarjev. Prosimo več reda in točnosti!
—mm Ekspedicija 4. številke »Našega roda« se je pričela 27. novembra.
—mm Vabilo na naročbo knjig iz zaloge Mladinske matice. Za Miklavža in Božič je tudi za naše cenjene poverjenike najlepša priložnost, da skušajo razširiti našo ceneno knjigo v svojem okolišu. Sestavili smo v ta namen posebne knjižne kolekcije po znižanih cenah, da omogočimo tako čim večjo popularizacijo naše že itak najcenejše knjige na slovenskem trgu. — Ko vam dostavljamo pričujoči seznam naših zbirk, vas vljudno prosimo, da opozorite nanje svoje učence in vse starše, ki bi mogli imeti na njih interes. — Za vse poverjenike veljajo iste prodajne ugodnosti, kakor smo jih navedli v naši prvi okrožnici. — Poleg kolekcij in posameznih knjig iz našega cenika si dovoljujemo obrniti vašo pozornost zlasti na slikanico »Dedek Miha«, ki pomenja toliko po svoji opremi kakor po nizki ceni naravnost senzacijo v tovrstni mladinski literaturi. — Naše knjižne zbirke:
Za otroke od 6. do 8. leta.
Kolekcija A (broširana za din 30,—, vezana za din 50,—): Ribičič: Miklavževa noč, ilustr. večbarvno Bambič. Ravljen: Grajski vrabec, ilustr. Smrekar. Ribičič: Miškolin, ilustr. Justin. Ribičič: Mihec in Jakec, ilustr. M. Gaspari. Roš: Dija, ilustr. večbarvno Prunkova. Ciciban žita, III. zv. (samo velike črke). Ciciban čita, IV. zv. Kresnice VIII.
Kolekcija B (broširana za din 60,—, vezana za din 70,—):
Klopčič-Černejeva: Dedek Miha, velika večbarvna slikanica.
Ribičič: Čurimurčki, večbarvno ilustr. Cotič. Magajna: Brkonja Čeljustnik, ilustr. Jakac. Ribičič: Nana, mala opica, ilustr. večbarvno
ing. Omahen. Potokar: Pirhi (Bolgarske pravljice), ilustr. 25 slikarjev. Ciciban nastopa.
Obe kolekciji A in B skupaj: broširani za din 85,—, vezani za din 105,—.
Za otroke od 8. do 12. leta. Kolekcija C (broširana za din 30,—, vezana za din 50,—): Bevk: Lukec in njegov škorec. Bevk: Tovariša, ilustr. Prunkova. Milkovič: Barake, ilustr. M.Gaspari. Cerkvenik: Ovčar Runo, ilustr. Ravnikar. Ravljen: Šimej iz Roža, ilustr. M. Gaspari. Winkler: Hribčev Gregec, ilustr. Sedej. Klemenčič: Iz starih in novih časov, ilustr. Smrekar. Dr. Lovrenčič: Tiho življenje, ilustr. Jakac. Kresnice VI. ali VII. ali VIII. ali IX.
Za otroke od 10. do 15. leta.
Kolekcija Č (broširana za din 55,—, vezana za din 75,—): Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, ilustr. Sirk. Seliškar: Janko in Metka, ilustr. D. Vidmar. Dr. Čermelj : Nikola Tesla. Bevk: Pastirci, ilustr. Pirnat. Kmetova: Lovci na mikrobe. Kardelj: Potovanje skozi čas. Hudales: Postelja gospoda Fibriha, ilustr. Pengov. Hudales: Zgodbe o bombažu, ilustr. Mihelič.
Obe kolekciji C in Č skupaj: broširani za din 80,—, vezani za din 110,—.
—mm Izšla je božična številka »Našega roda«, ena najlepših dosedanjih številk. Lili Novy, znana prevajalka naše lirike v nemščino in sotrudnica »Sodobnosti«, je prispevala uvodno globoko občuteno in zanimivo grajeno »Božično«. Pesem je zanimivo ilustrirala Liza Hribarjeva. Prav tako je zastopan z božičnim motivom »Božič 1939.« Janko Samec z lepo aktualno vsebino in v uglajeni sonetni obliki. Dva lepa socialna motiva priob-čujeta Betka Kacova (»Mala beračica«) in Rudolf Mohar (»Umirajoča starka«), vendar so Moharjevi verzi na nekaterih mestih še nekoliko okorni. Jana Plestenjaka »Jesen« je občutena jesenska impresija, ena najlepših Plestenjakovih pesmi, kar jih je izšlo v poslednjem času. Plestenjak sodeluje tudi s plastično risano črtico »Zakleti viri«, ki je zanimiva tudi zaradi klenega jezika. Mojstrsko jo je ilustriral Božidar Jakac. Po dveletnem odmoru, prvič po bolezni, se je oglasil mojster Ivan Pregelj z lirično prozo, polno božičnega nastrojenja. France Bevk nadaljuje svojega »Petra Klepca«, ki ga mladina tako težko pričakuje. Debenakove ilustracije v tej številki so svojesvojevrstna mojstrovina. Miran Jarc nas seznanja na originalen način z življenjem in trpljenjem živali, Emil Smasek pa prav na tako svojevrsten način (po Rozanovu) s prometnimi sredstvi. Tu prav dobro služijo jasne Perkove ilustracije. Naši Cicibančki bodo veseli dveh drobnih prispevkov Frana Roša (»Oče je dobil delo« in »Oreh«), katere sta ilustrirala M. Sedej in F. Sajovic, in sliko-pisnega Ribičičevega sestavka »Lukec in sveti Miklavž«. Prav všeč bo tudi Ljubičeva zgodba »Sv. Miklavž ni grdavš!« z nekoliko eks-tremnimi, vendar zanimivimi ilustracijami Marija Preglja. Viljem Kunst nadaljuje po izdelavi tako zanimivo delo »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Med zanimivimi članki so v listu še: J. Župančič: »Sv. Barbara za-ščitnica rudarjev«, L. Maroh: »Podmornice«, »Junaki sinjih višav«, M. Komanova: »Marijo smo nosili« itd. Sledijo: Drobne zanimivosti, Mladina piše in uganke. Poleg tega pri-občuje samostojno risbo »Jaslice« Radovan Klopčič. — Božična številka je vsebinsko in ilustrativno na višku.
Stanovska organizacija JVlf
Iss društev Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - ZAHODNI DEL bo
zborovalo 9. decembra v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva 27, ob 9. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Predavanje drja. Vlada Schmidta: Poklicna svetovalnica in učiteljstvo. — 3. Poročila odbornikov. — 4. Slučajnosti. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC bo zorovalo 2. dec. t. 1., ob 9. uri v Slovenj Gradcu. O gospodarskih, socialnih in šolskih razmerah v Bosni bo predavala tovarišica Horvatova iz Podgorja. Za odsek učiteljic in za šolske upravitelje smo prejeli važne dopise, h katerim bo potrebno zavzeti stališče. Na šolah v Št. Joštu, Št. Ilju, Št. Janžu in na Razboru so neorganizirani pripravniki, ki so tudi vabljeni!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto, 9. decembra 1939., v Ljubljani. Začetek točno ob 9. uri 30 minut v Grill-roomu (novega hotela »Slon«). Vhod s Tyrševe ceste — nasproti kavarni »Emona«. Dnevni red občnega zbora: Pred začetkom zborovanja vlaganje kandidatnih list v roke tov. predsednika. 1. Naraščajoča draginja — zvišanje plač. 2. Poročila o banovinski in glavni skupščini. 3. Poročila funkcionarjev: predsednika, tajnika, blagajnika, predsednika nadzornega odbora itd. 4. Volitve novega odbora. 5. Delovni načrt za prihodnjo triletko. 6. Slučajnosti.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE bo imelo redno zborovanje v soboto, dne 9. decembra 1939., točno ob 9. uri v ljudski šoli v Kočevju po sledečem dnevnem redu: 1. Situacijsko poročilo. 2. »Pokretovo delo na preiskavi telesnega razvoja slovenskega otroka«, predava tov. Kimovec Franc, strokovni učitelj iz Trbovelj. 3. Aktivizacija članstva. 4. Slučajnosti. 5. Delo odseka učiteljic. — K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI naznanja, da se zborovanje, napovedano za dan 2. decembra 1939., ne vrši, ker ga ne dovoli sresko načelstvo.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LENDAVA vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 7. decembra 1939. ob 10. uri v Tur-nišču s sledečim dnevnim redom: 1. Vlaganje kandidatnih list. 2. Otvoritev. 3. Dopisi. 4. Predavanje tov. Jurančiča: »Ali volivajo gospodarske razmere na vzgojo otroka«. 5. Volitve. 6. Predlogi in slučajnosti. — Voliti in biti voljen sme samo tisti član, ki bo poravnal članarino za mesec december. Ker je vsak
član upravičen in dolžan soodločati pri izvolitvi novega odbora, pričakujemo polnoštevil-ne udeležbe.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO PRI SV. LENARTU V SLOV. GORICAH vabi na zborovanje, ki se bo vršilo v soboto, dne 9. decembra, ob 9. uri na drž. ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah s sledečim dnevnim redom: 1. Uvodna beseda predsednika ter dopisi. 2. Predavanje tov. Vipavca o tem, kako je izdeloval reliefni zemljevid Evrope. 3. Debata o delovnem programu društva v tekočem letu. 4. Predlogi in slučajnosti. Pripravite predloge za delovni program in pridite vsi! — Odbor.
== JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo imelo zborovanje v soboto, dne 16. decembra, ob 10. uri v Rogatcu. Poleg običajnih točk je na sporedu referat g. prof. dr. Pavla Strmška: Med ljudsko in srednjo šolo. V območju društva je 8 neorganiziranih učiteljic in učiteljev, med njimi 5 pripravnikov. Povabljeni vsi v naš krog k skupnemu delu in skupnim uspehom. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD bo zborovalo v soboto, dne 9. decembra 1939., v Trbonjah, v šoli, ob pol 8. uri s sledečim razporedom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Referat: Gospodarske in socialne prilike naših krajev in šola, ref. tov. Gallob Rudolf. 3. Stanovske zadeve. 4. Delovni program. 5. Poročila referentov. 6. Slučajnosti.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR, LEVI BREG zboruje v soboto, dne 9. decembra t. 1., ob pol 10. uri dop. v krčevin-ski šoli. Razen običajnih točk so na dnevnem redu pri točki »Razgovori o aktualnih ped., služb, in stan. zadevah« obravnavanje razdelitve predavanj k delovnemu načrtu. Učiteljski zbor vsake šole naj o tem razpravlja in se pri zborovanju javi s sklepi glede teme in\ izvajalcev predavanj, že pri tem zborovanju pa priobči glede kmetijskega pouka v ljudski šoli svoje poglede k sledečim mislim: 1. sedanji učni načrti glede kmetijskega pouka; 2. kaj govori za in kaj proti posebnemu kmet. pouku kot učnemu predmetu; 3. naša izkustva in predlogi glede kmetij, pouka v višji ljudski* šoli. K tej anketi naj poda svoje mnenje vsaj po en zastopnik vsake šole, na razgovor pa se pripravimo vsi! Nato bo tov. Lovše predaval o stanju in delovanju UD v Mariboru, o njegovi zalogi učil itd. — Ob 8. uri je seja upravnega in nadzornega odbora, ob pol 9. uri pa so sestanki obmejnošolskega, odseka učiteljic in Učit. pokreta. K sestankom pridite točno vsi tov. poverjeniki(ce) in tov. interesen-ti(ke)! Ob prejemu decembrskih službenih prejemkov pričnite z rednim odplačevanjem letošnje članarine za mesec vnaprej, stari
JCaj vse pišejo
o učiteljsivu, šoli, prosveti in JUU
dolžniki vsaj v obrokih likvidirajte stare dolgove! Vsi člani(ce) točno in polnoštevilno k zborovanju!
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
bo zborovalo v soboto, dne 16. decembra t. 1., točno ob 9. uri v šolski Tisalnici v Krškem s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Zadnji zapisnik. 3. Dopisi in poročilo tov. tajnika. 4. Navodila in poročilo tovariša blagajnika. 5. Situacijsko poročilo predsednika sekcije tov. Metoda Kumlja. 6. Predavanje tov. Leopoldine Jurančič: Vprašanje naših abecednikov. 7. Pravilnik o krožkovih zborovanjih. 8. »Delo učiteljic za pomoč obmejnim krajem«, poroča tov. Zlata Dolenec. 9. Načrt dela za tekoče leto. 10. Samostojni predlogi in slučajnosti. — Prav iskreno vabljeni vsi novodošli tovariši (-ce) in tudi oni, ki so doslej stali izven stanovske organizacije.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo zborovalo v soboto, 9. decembra t. L, ob 9. uri dop. v ljudski šoli v Novem mestu. Poleg situacijskega poročila in poročil referentov so na dnevnem redu poročila o materialnem položaju mladih učiteljev in njihovem odnosu do stanovske organizacije, zato so vabljeni na to zborovanje vsi, predvsem prav vsi mladi tovariši in tovarišice.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR - LEVI BREG je imelo svoj občni zbor 11. t. m. v krčevinski šoli. Od 94 članov je bilo navzočih 78, t. j. 83 %, svojo odsotnost je opravičilo 14 članov(-ic). Pred občnim zborom je predsednik tov. Vauda Mirko objavil najvažnejše dopise, nato se je pričel občni zbor z objavo volitvenih navodil in verifikacijo navzočih rednih članov.
Predsednik je v svojem letnem poročilu podal ideološki in poslovni obračun dela v minulem letu in reasumacijo zadnjega tro-letja. Sledila so poročila tajnice tov. Rečnik Ivanke, blagajnika tov. Košutnika Romana in končno predsednika nadzornega odbora tov. Froma Vekoslava, ki je opisal veliko prizadevanje in vzorno urejeno administracijo tov. predsednika, kateremu je izrekel priznanje in
mmmmmmmmamm^mmmmmmmammm:
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje. J. G. Čigav je denar, če se proda drevo ali deblo iz šolskega sadovnjaka, ki ga upravlja in urejuje upravitelj šole.
Odgovor. Denar je last krajevnega šolskega odbora.
Učiteljska tiskarna
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne nudi h kolekcijam knjig z znižano ceno še Engelberta Gangla: Moja pot,
pol usnje ... za din 320,—, platno .... za din 250,—, pol platno ... za din 200,—.
Novakovo Risanje za din 100,—.
—t Vsem gg. učiteljicam in učiteljem priporoča Učiteljska knjigarna svojo veliko zalogo šolskih in pisarniških potrebščin, knjig in dekorativnih keramičnih predmetov. Miklavž ima veliko izbiro.
Učiteljski pevski sbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo. Opozarjamo članstvo Učiteljskega pevskega zbora, da bo prejelo v teku prihodnjih dni okrožnico. Prihodnji pevski tečaj bo v času letošnjih božičnih počitnic. Odbor prosi, da članstvo že sedaj računa s tem pevskim tečajem. — Tajništvo.
-—k Nova zbirka istrskih narodnih pesmi.
Znani komponist Ivan Matečič - Ronjgov, ki ga Slovenci dobro poznamo po skladbah, katere sta izvajala Trboveljski slavček in Učiteljski pevski zbor (Roženice, čače moj .. itd.) je izdal 128 narodnih pesmi iz Istre v zbirki pod naslovom »Čakovsko - primorska pjevan-ka«. Pesmi so vse dvoglasne, zelo pevne in zato priporočljive vsem mladinskim zborom. S to zbirko propagira skladatelj eno od najstarejših, ne samo naših, temveč danes vseh znanih glasbenih smeri in dob sploh. Prav zato jo bodo zbori sprejeli z velikim zanimanjem. Cena je 35 din. Šole, mladinski in drugi zbori jo lahko naročijo pri skladatelju samem, Beograd, Cara Uroša 11, ali pa pri Učiteljskem pevskem zboru »Emil Adamič«, Ljubljana Frančiškanska ulica 6/1., ki je iz prijaznosti prevzel nabiranje naročnikov v Sloveniji.
Šolski radio
—r X. Torek, 6. decembra: Kaj bo pa
.sv. Miklavž prinesel? Dialog, vodi g. Miroslav Zor. Razpored: Zvečer bo nosil sv. Miklavž. Kaj bo prinesel? Obiskal bo pridne otroke. Tudi revni otroci so pridni! Pomagajmo sv. Miklavžu, da tudi oni kaj dobe. Kdo bo bolj pomagal?
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 3. decembra, ob 17, uri podal g. Ludvik Puš: Gospodarska navodila in tržna poročila.
pohvalo, vsej društveni upravi pa predlagal soglasno sprejeti absolutorij. Tov. predsednik odklanja izraz morebitne odobritve dosedanje nrakse društvenega dela; siliti k aktivnemu sodelovanju res nikogar ne more, želi pa ozdravitve k stvarni kritiki in oživitvi ter vzajemni delitvi društvenega dela, kateri sledi tudi delovna odgovornost! Grajati je moral tudi neizpolnjevanje obveznosti članarin-skih dolžnikov, aktivno sodelujočemu članstvu pa se zahvalil za sodelovanje. — Poslovili smo se od vedno mladega, iskrenega tov. Froma, ki odhaja v pokoj.
Za volitve je predložil tov. Sardoč Adam eno kandidatno listo s tov. Vaudo Mirkom na prvem mestu, kar je skupščina s soglasnim odobravanjem sprejela. S to listo je izvoljenih tudi več tovarišic in mlajših tovarišev v društveno upravo, v kateri je po naknadnem konstituiranju tov. Vauda M., predsednik, tov. Fiirst Marica, podpredsednica uprav, odbora in tov. Berce Rozalija, predsednica nadz. odbora; poverjeništvo za UPJe sprejel tov. Terčak Sianko^za~0d5ek uciteljic tov. Selak Kristina, v oFmej. šol. odseku so poleg tov. predsednika tovariši Sardoč Adam, Borko Franc, Božič Anton itd.
V razpravi je bil sprejet zatem proračun po lanski izmeri.
Nato je bil v razpravi bodoči delovni načrt, v katerega je poleg organizačnega delov, načrta sekcije bilo sprejeto »Proučevanje izgradnje in dela višje ljudske šole s posebnim ozirom na kmetijski pouk«, o katerem danes mnogo razpravlja kmet. zbornica, učiteljstvo itd.
Sprejeti so bili sledeči predlogi:
1.	Božično zbiralno akcijo naj ob sodelovanju vseh ustanov vodi velezaslužna CMD.
2.	Odredbo pomaknitve mariborskih okoliških občin v 2. plačilni razred je raztegniti na vse severne obmejne sreze!
3.	Apel na javnost in kr. bansko upravo za moralno in gmotno pripomoč »Popotniku«, naši prvi slovenski pedag. reviji, ki bo imela vršiti važne naloge ob preureditvi slovenskega šolstva!
4.	Vprašanje na sekcijo glede narod, obrambnega tečaja, naoovedanega v Mariboru.
5.	Poziv vsemu članstvu društva, da izpolni in pošlje še nevrnjene anketne pole o dvigu društvenega dela in naših zborovanj, o našem materialnem položaju, obmejne vnra-šalne in statistike o odtujeni zemlji.
Zborovanje je tov. predsednik sklenil ob najlepši soglasnosti in složnosti vseh zboro-valcev v znamenju gesla: po stanovski k slovenski, jugoslovenski in vseslovanski narodni slogi!
Prihodnje zborovanje bo 9. decembra t. 1. ter naj za točko »Razgovor o najbolj aktualnih stanovskih, službenih in pedagoških zadevah« člani(-ce) pošljejo do 1. decembra t. I. pismena vprašanja, mnenja, predloge i. si.
Mirko Vauda, preds.	Rečnik Ivana, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
je imelo svoj redni občni zbor dne 11. novembra 1939. ob 9. uri v risalnici meščanske šiole v Krškem. Navzočih 43 članov.
Tov. predsednik je otvoril občni zbor, pozdravil navzoče in podal poročilo o stanju in delu društva v pretekli poslovni dobi, ki je izprožilo živahno razpravljanje. Govorilo se je o uspehih in neuspehih društva ter vzrokih posebnih razmer v dravski banovini.
Tov. tajnica je poročala o številu članstva in nečlanstva, ki je še vedno precej visoko. Zlasti mlajši tovariši ne najdejo poti v društvo, ker pričakujejo večjih ugodnosti z ozirom na posebne razmere, izven naših vrst. Obisk zborovanj je bil 39—42 %, kar je pripisovati neugodnim zvezam s kraji zborovanj in s tem združenimi stroški. Zborovanj je bilo 4, od teh 3 skupno z brežiškim društvom, 1 je bilo samostojno. Na vseh zborovanjih so bila podana prav dobra predavanja. Članstvo se je udeleževalo tudi hospitacij na bežigrajski šoli in pedagoškega tečaja v Mariboru.
Blagajniško poročilo ni rožnato. Imamo dolg pri sekciji, ki je nastal zaradi nerednih plačnikov. Onim, ki dolgujejo, se bo poslal zadnji opomin. Kdor 3 mesece zaostane s članarino, se bo črtal. Da končno poravnamo dolg pri sekciji, in ker so nekateri dolžniki neizterljivi, je po upravičenem razburjenju končno obveljal sklep, da bomo od 1. decembra t. 1. do konca šolskega leta prispevali vsak po 1 din več, da rešimo društvo dolga; torej redni člani po 18 din, zakonske tovarišice pa po 2 din.
Sprejet je bil tudi sklep, da člani poobla-ste g. upravitelje, da jim pri mesečnih prejemkih odtegnejo članarino, ki jo izroče poverjeniku, ki ga člani na šoli sami določijo. S tem bo tudi pravočasno razviden odhod premeščenih tovarišev, ki sami niso v pravem času javljali o svojem odhodu.
Poročilo nadzornega odbora je navedlo pravilnost računskih zaključkov in je predlagalo razdelitev društva v 2 krožka, ki naj zborujeta istočasno v dveh različnih krajih, da se bo večje število članov udeleževalo zborovanj.
Vložena je bila samo ena kandidatska lista, in je bil soglasno izvoljen naslednji društveni odbor.
Upravni odbor: tov. Herbst Pavel, Hro-vat Ivo, %de.Š3]- {jcrrrjk. Vanič Janko, Bavdek Dušan, Berce Vladimir, Pire Jože. Namestniki: Perko Marija, Grobovšek Marija, Gajšek Stanko.
Nadzorni odbor: Jurančič Josip. Koman Leopold, Lipovž Peter. Namestniki: Plehan Albin, Podgornik Franc.
Finančni referent Zorn Emil, namestnik Koman Leopold.
Izvolil se je tudi strokovni odbor, častno razsodišče in poverjeniki za učiteljske ustanove.
Takoj po zborovanju se je novi upravni odbor konstituiral sledeče: Predsednik Vanič Janko, podpredsednika Hrovat Ivo in Zde-šar Henrik, tajnik Bavdek Dušan, blagajnik kot član izven odbora Šterk Martin.
Predsednik krškega krožka je tov. Hrovat Ivo, mokronoškega pa tov. Zdešar Henrik.
Podano je bilo tudi poročilo o državni skupščini v Banja Luki in o zboru predsednikov v Ljubljani.
Naslednje zborovanje bo skupno v Krškem, 9. decembra t. 1. Predaval bo tov. Jurančič: Vprašanje abecednikov. Pripravite se k razpravi!
J. Vanič, preds.	D. Bavdek, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - ZAHODNI DEL je
imelo v tekočem šolskem letu svoje drugo zborovanje 11. novembra v telovadnici bežigrajske ljudske šole.
Uvodoma se je tov. predsednik spomnil umrle tovarišice Tonke Završnikove, katere delo in življenje je opisal v kratkem govoru. Njen spomin so nazvoči počastili s: Slava. — Nato je pozdravil novo došlo tovarišico Alojzijo Ašičevo iz Polhovega Gradca. Temu je sledilo predavanje Viljema Kunsta o pouku elektrike v sodobni ljudski šoli. Predavanje je bilo izredno zanimivo. Predavatelj je nazorno in stvarno pokazal in dokazal, kako se more tudi v ljudski šoli razumljivo in temeljito obravnavati elektrika. Pokazal je ves postopek z aparati, katere ima, po njegovem osnutku, v izdelavi Učiteljska tiskarna. Nabavo aparatov je priporočati vsem šolam, saj je cena, v primeri z inozemskimi sličnimi aparati, izredno nizka. — Za predavanje se mu je zahvalil tov. predsednik, članstvo pa je s svojim aplavzom pokazalo, da je predavatelj uspel.
Predavanju je sledila debata, v glavnem o tem, kako dobiti na posameznih šolah denar za nabavo aparatov, ker cena presega postavko za učila v proračunu. Pojasnjeno je bilo, da se aparate lahko plača v več letnih obrokih.
Zatem je tov. predsednik poročal o zboru društvenih predsednikov 5. t. m. v Ljubljani. Ker je bilo vse natančno pisano v »Učiteljskem tovarišu«, tega podrobno ni obravnaval. — Tajnica je prečitala došle dopise. — Blagajničarka je poročala o stanju blagajne in prosila, naj se vsak zaveda svoje dolžnosti in naj redno plačuje članarino. Najbolje je, da bi imela vsaka šola poverjenika, ki bi pobrano članarino njej nakazoval. Če bomo imeli blagajno v redu, bomo vsi zadovoljni.
Prihodnje zborovanje bo decembra.
Prisotnih je bilo 75 % članov, t. j. 72. Vrhovec, preds.	Župančičeva, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE je imelo svoj redni občni zbor dne 11. novembra 1939. v ljudski šoli v Brežicah. Od 97 vpisanih članov je bilo navzočih 46, t. j. 45 %. Predsednik tovariš Ivanuš je pozdravil vse navzoče. S toplimi besedami se je spominjal umrlega tovariša Bohinjca Jožeta, upokojenega šol. upr. v Brežicah, ki je bil do svoje upokojitve član našega društva.
Obžaloval je mlačnost nekaterih članov, ki se ne udeležujejo stanovskih zborovanj, in onih učiteljev, ki sploh niso člani naše organizacije.
Obrazložil je potek volitev in sporočil, da je vložena samo ena lista. Odredil je čas volitev.
Podal je poročilo o predsedniškem zboru v Ljubljani. Vabil je učiteljstvo v srezu, da bi z večjim zanimanjem delovalo za Mladinsko matico.
Tovariš blagajnik je podal izčrpno blagajniško poročilo. Društvo nima dolga, vendar je še nekaj članov, ki ne plačujejo v redu članarine.
Tovariš Mikulič poda poročilo nadzornega odbora ter poudari, da je odbor vršil delo v vzornem redu. Predlaga razrešnico.
Poročilo o banovinski skupščini je podala tov. Zorkova, o drž. skupščini pa tov. Ravbar. Obe poročili sta bili izčrpno podani.
Sledile so volitve. Vložena je bila samo ena lista, proti kateri ni nihče glasoval. Izvoljen je bil sledeči odbor: Upravni odbor: Ivanuš Robert, Mačkovšek Franja, Ravbar Ciril, Zorko Sava, Zener Viljem, Rozin -Tomše Rozina, Zupančič Rudolf. Namestniki: Župevc Slavko, Ankele France, Trotov-šek Julij. Nadzorni odbor: Pečnik Gustav, Mikulič Oton, Dolinar Zdenko. Namestniki: Dernač Rado, Vouk Slava. Finančni odbor: Hvala Anton, Rant Marija, Maver Danilo. Namestnika: Simčič Jožko, Levičar Pavla. Stanovsko častno razsodišče: Kladnik Josip, Medveš Anton, Kržičnik Avgust. Stalna člana častnega razsodišča: Aparnik Gojko, San-cin Drago.
Po zborovanju se je novo izvoljeni odbor takoj konstituiral sledeče: predsednik Ivanuš
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Robert, podpredsednica Mačkovšek Franja, tajnica Rozin - Tomše Rozina, blagajnik Že-ner Viljem.
Proračun za leto 1939./40. je bil sprejet z enim glasom proti. Članarina ostane ista.
Pri slučajnostih predlaga tov. Ravbar, da se zniža članarina, ker je mnenja, da je visoka članarina povod, da ni več učiteljstva včlanjenega pri društvu. Isti predlaga tudi ukinitev normativnega odloka kr. banske uprave glede predčasnega odpusta iz šole, ki bi se naj z določbo v novem finančnem zakonu izpremenila tako, da učenci obiskujejo ljudsko šolo do 14. leta brez olajšav, nato pa izstopijo iz šolske obveznosti. Enako naj bi se z določbo novega finančnega zakona uredila tudi služba učiteljev, ki morajo odslužiti kadrski rok. Taki učitelji naj bi se povrnili' na svoja prejšnja službena mesta, čas vojaške službe pa se jim naj bi štel.
Tovariš Mikulič predlaga, naj bi se glavni odbor JUU na merodajnih mestih zavzel, da bodo šolska upraviteljstva uživala tudi pošt-ninsko prostost glede priporočnine uradnih pisem.
Tovariš Levstik predlaga, da društvo povabi tov. Menceja, ki bi naj predaval o smernicah, nalogah in ciljih učiteljskega pokreta.
Na splošno željo se bo vršilo prihodnje zborovanje meseca februarja v Brežicah.
R. Ivanuš,	Rozin - Tomše Rozina,
preds.	tajnica.
+ JUU — UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR - MESTO je zborovalo v sredo, dne 22. novembra 1939., na I. dekliški ljudski šoli v Mariboru. Po običajnem pozdravu je predaval strokovni učitelj Albert Žerjav o: Spisju v ljudski šoli. Po kratkem zgodovinskem orisu spisovnega pouka v šolah je prešel predavatelj na vrste spisovnega pouka, ki ga je in ga še goji ljudska šola. Prikazal je kako mora zajeti učitelj snov in jo obravnavati, da dosega zaželene uspehe. Prečital je tudi več spisovnih sestavkov učencev raznih starostnih stopenj. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo.
Tov. predsednik je podal situacijsko poročilo predvsem o razmerah v organizaciji JUU, posebno po skupščini v Banja Luki. Ugotavlja, da je bilo stališče, ki ga je zavzela slovenska delegacija, edino pravilno. Tudi, če bi celotna delegacija postopala drugače, ne bi preprečili tega, kar se je zgodilo, ker gonilne sile niso bile v organizaciji sami, temveč zunaj. Veruje v razsodnost učiteljstva, ki bo vedelo tudi v težkih trenutkih pravilno pre-soiati položaj in se ne bo dalo zapeljati strastem.
Draginja postaja iz dneva v dan večja, kar se posebno pozna v mestu. Povišanje prejemkov je nujno potrebna, posebno ker že prej plače niso zadostovale za vsakdanje potrebe. Tekstilne tovarne so že povišale plače svojemu delavstvu. Tudi uradnikom najvišjih stopenj so povišali draginjsko doklado, upravičeno upamo, da pridemo tudi drugi uslužbenci na vrsto.
Tovarišica M. Černovšek je podala izčrpno poročilo o seji predsednikov, ki je bila 25. t. m.
Tov. tajnica prečita došle dopise, o katerih se je vršila tudi debata.
Prof. Šilih poroča o stanju Slovenske šolske matice in priporoča pristop. Matica se trudi, da ustreže željam učiteljstva. Ciril Hočevar, preds.	Anica Steroar, taj.
a»i i iiiii« i—i ...................ran—ur a&diitiiiu«a «g
ZAMENJAM TAKOJ
službeno mesto, lep trg ob železniški progi Ljubljana—Kočevje, s krajem v srezu Maribor-levi breg — najrajši Slovenske gorice — srez Ptuj, Savinska dolina ali okolica Murske Sobote. — Dopisi pod značko: Zamenjava takoj 1939.
ZA MIKLAVŽA
zelo prikladna darila nudi Ivrdka
A. & E. SKABERNÉ
LJUBLJANA
Primerna
Miklavževa darila
v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča tvrdka
Ign. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta It. 11
0101010001010000530101010201010102010100010000000002