Leito VIII«, š*ev. 35. Celte, torek 30- marca 1926. Foštnina plačana v gootuini. ^Ih ^^^^^h ^^^L^^^^v ^^^^^V ^^^^^^^^^K ^^^^^^^^r ^^^L_^^^f a^'x°x ^ ^^^^^l^^ft. Naročntaas Zj* Jugoslavi)o: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za lnozemstvo: le.tno 240 Din. Posamezna stewilka I Din. Izbftfa v fiorek, Lamek in «obo*o. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, Tel.65,—Raf.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. pritl. Politični položaj. (Iz (jocora y. dr. A. Kramerja na obč- nem zhoru kraj. ory. SDS v Celju.) Samostojna demokratska stranka se odlikuje po nacijorialni in politicni zavednosti, ki treznega in interi.gentnc- fia eloveka ne zapuVii v nobeni situ- aciji. Samostojna demokratska strau- ka raste in se jača. Proko njo dogodki v državi i ikdar no lnorcjo iti. Narodni blök se je lani razšel pod okolnostmi, kl so bile zelo sličroe kdajstvu. Vsako situacijo pa. je treba vzeti tako, kakoršna je. S pomoejo samo- stojnih deniokratov je kapituliral Stjc- pan Radiič, vodja vsega separatizma. Ogromen uspeh SDS je, da je set Radio y svojo stranko v Beograd m\ sprojel program sodelovanja v državni upra- u. Samostojni demokrati so pripeljali radičevee ne le v Narodn.o skupšoino, nego t\wli v vlado samo. Ta eksperi- rnent se je izpl&eal, kajti radiičevstvo je biil« s tern prisiljono k reami politiki. v naši državi. Upati je bilo, da bo Radio v vladi okrenil državn,o ladjo iz vodo vtlesrbstva. kar samosto.in.iim demokra- tom kljub vsem naporom radi njihove nezadostne številem? moei ni v zaželjG- ni ineri uspel'o. Udcležba Radiceve stranke v vladi pa je poLožaji v naši dr- žavi poslabšala. RadLceva stranka je postala suienj v.seh dejanj im tendenc, 'ki jih zasleduje radikalna stranka. Ni. čuda, da je ta neiskrena »vlada spo- razuma«, da je ta režim, ki razpolaga v paiiamemtu z dvetretjinsko večino, ostal vse zadnje mesece svojega obsto- ja v popolni sterilnosti. Naša država še nikdar ni imeia tako skbe vlade in tako slabega parlamenta, kakor ga ima sedaj. Slabost režhna je morala nujno dovesti dc razpadanja nesposobne kombmacije RR. Beograjsko »Vreme«, poJoficijefno glasilo radikalne stranke, trdi praviiino, da bi se dala strankar- ska nesoglasja med radikali in radi- čevci izravnatii, da je pa narod siLno nezadovoljen s sedanjim režimom. Se- danjemu ncvzdržnemu starnju sta v ve- liki meri kriva Stjepan Radio, ki drvi za novkni ciLji, ko niti stariih še ni do- segel^ in. Pašic, ki- niu siccr liobedcn no odreka zaskg v preteklbÄti, a radi svo- je visoke starosti ne more več z zadost- no intenzivnostjo opravljati vladnih poslov. Vretje se opaža i v radikalnem i v mdicevakein klubu. Razbitje režima RR ])i imelo za ]>osledico razkl obeli s trank. Na horijcon'tu se že pojavljajo na- ve kombinacrje. Ena teh kombinacij je vladna koaliicija radikai'ov, radicevcev in daviidovicevcev brez strankinih vo- diteljev, vendar pa taki vladi no bi bi- lo zasigurano doJgo življenjc. No mnnj- ka ponudb, da bi se samostojni demo- krati približali vladi. SDS ni sodefova- la v Narodniem bloku radi vlade, tem- več iz nacelno-politicnih motivov, nik- dar pa noče biti rezerva ali pomagač katerekoli druge stranke, ki bi SDS na- prtifa ogromno odgovornost, a ji ne l)i dala možmosti. da svoj program uvo- ljavi. Zato odklanja SDS vsako sodelo- vanje v vladi, dokler se ne iizpremenijo temoljni/ pogoji režima. Ako hoeemo priti do konsolkkici'je razmer, politič- na situacija v na.si drza.vi ne more iti po poti takozvanega sporazuma, arn- pak le po poti prave jiugostavenske po- Litike, ki obstoji v tern da se da narod- neinu in državnemu edisnstvu v kul- turnem in gospodarskem ozini pravo poiitično vsebino. Vsaka druga kombi- nacija bo nasla v SDS nasprotniika. Stare plemenske stranko se rusijo. Pri nol>oni viadni kombinaciiji piemen- ska klerikalna S'tranka no more priti več v poštev, ker je kgubidu vsled svoje politike v Beogradu xes ugled. Samo- fetojua demokratska stranka je pokaza- la, tla je v opoziciji so moenojša, kakor takrat, kadar je na vladi. Ni.ti na naci- jonalmom niti na socijalnem niti na ku It urn em polju se n,i niio^sar s^torilo, ako ni bila SDS aiktivno ndeležena v drzavni upravi. Vsak rezim je bil za narod slabši, ako ni SDS v vladi za- stopala nsirodnih interesov. V Sloveni- ji so dekli v zacbijem ča^s\l i1 radikali i radiicevci ofonzivne poskuse. Sedaj se Radio ne javlija več, radikali pa pri- ZMivujo, da je Samostojna demokrat- ska siranka edini orflanizirani naci- jonalni element za boj proti klerika- lizmu. Kdo jo v Sloveniji na gospodar- skem in kulturnem poliiu kaj storii? Morda radiikali? Kjo pa so njihove za- sfuge?! Gibanje starejšega vslovenskega duhovniistva in ostankov Šušteršičeve stranke za pri stop v radikallio stranko je naprodno časopisje skoraj siimpatič- no pozdravilo. Ta akcija sevoda v ljud- stvu ne more prieakovati sadov, ugoto- viti pa je treki, da so se nekateri sta- rejsi zupni'ki kljub vseinu upali po.sta- viti ljubLjan^kemu škofu po robu radi zlorahljanja vere v poMtične svrhe, ki ga klerikal-na stranka vrši sedaj na ta- ko neciwen način. (Konec pride.) Jusfifikacija morilca Hotka. Gelje, 29. marca. Danes ob pol 7. zjutraj je bit na dvorisen celjske jetnimice obeüen ro- parski morilec Josip Hotko. Hotkov zločin. Josip Hotko, rojen 20. julija 1895 v Mariji «.Jorici pri Zaprešiču ria Hr- vatskeni, trgovec in gostilni/car v svoj: rojsmi vasi. je zašel koncem leta 19^4. v denarne ležkoče. Da si pridobi de- nar, je ?e od novega leta 1925 preiiiis ljeval, i'ako bi mogel oropati Josipa Kraljiča, mesarja v Dobovi, o katerem je vedel, da no>:i vedno pri sebi \(lil:e vsote. Iskal je ugodne prilike in se je večkrat peljal nalašč na sejmišot v Za- greb, da ki lam zalotii Krafjra Na pepelnico — 25. februarja 10*2«') — jo bil zopct v Zagrebu, a broi nspeha. Ker jo ya vedel, da Kraljio ob petkih vozi teletino na zagrebški trg, so jo od- pcljal dne 27. februarja 1925 v Zagreb, stboj j,e pa vzel razlozeno dvo-r^vao lov?ko puSkO; skrbno omotano v papir in žtiri naboje, nabite s šibrami za zaj- oe iu srne. Ko Kraljica v, Zagrebü ni nasel, se je z vecorniim vlakorn ob pol 18. viri pri.peljctl v Dobovo in šel v Me- govoevo gostilno, kamur je Kratjič več- krat zahajal ter ga je res tarn tudi do- bil v družbi treh kmetov. Hotko je sedel k slranski mizi in je te pogovora po- snel, da pojde Kraijie še isti večer v sosedno vas Sele k svoji ženi. OpazovaL je tudi, da ima Kraljič debelo tistnico pri sebi. Nato je ob pol 19. uri s fvo- jim zavi>tkom zapiistil gostilno, se po- dal na cesto proti Selam do tarn stojeoe kapc'lk:e, od tarn pa na bližnjo ž«ilez- niško progo, kjer se ie za nasipom skrif, sestavil in nabasal puško ter ea- kal na KraljMev prihod1. Kmalu se je pripeljal Kraljič na svojeni kolesu po cesti proti Selam. Ko je dospel vštric Hotka, je ta pomeril v niega in sprožil*. Kraljic jo skočil s ko- losa,, dvakrat zakrioal »Joj, joj!« in po- tem bežal še kakiih 20 korakov naprej po cestu Hotko je tekel za njim, med potom še enkrat nabasal desno pu«ki- no oev — leva je bila pokvarjena — vnovič ustrelil v Kraljica in ga pogodit tako, da se je hipoma zgrudil mrtev na tla. Sedaj je s-kocil Hotko k njemii,- mil \!grabil listnico z deiMrjem in sre- brno uro, pograbiil Uuplo in ga zavfe- kel na progo. Tarn ga je položil na t.rac- nioe. Iz livStnioe je pobrai denar in vr- gel prazno listnfco poleg trupfa na progo. Potem je odhiitel nazaj na me- sto, kjor je Kraljiiča prvikrat ustrelil, peljal kolo do kakih 700 korakov od- dal'jeri(.ga potoka in ga tarn vrgel v vo- do. Nato je pobrai od Kraljica izgub- Ijen zavoj s čevlji, ga položil poleg tru- pla na progo, razložil im zavif puško v papir ter odhitel po najkrajši poti do- niov v Marijo Gorico. Tja. je dospel okoli 20. ure. Po ve- oerji jfe priznal svoji ženi, da je Kralji- ca ustreal in oropat. Oba sta nato v postelji prestela denar in ugotovila, da ga jo bido 11.130 Din. Srebrao uro je Ilotko 5-kril doma zii svimjakom. Dru- go jutro je zakopal še 15 fovskih nabo- jev, revolver im nekaj revolvorskih na- bojev pod nekini orebom, v puško ie pa nasul pepeLa, da bi prikrif sledove svezega .^trela, Zateni se je odpeljal v Brežice in v Zagreb ter z oropanim denarjeni pfacal nekaj doJgov. Ko je prišel domov, mu je žena povodala, da so ga orožniki že iskali. Naročil jii je, naj puško kam skrije,- drugo jutro — 29. februarja 1925 — se je pa sam javil na orožniški postaji v Dobovi im vprašal, zakaj so ga orož- niki iskali, z namonom, da bi na ta nacin odvrnil sum od sobe. Med tern se je bilo že na.šlo na progi od brzovfaka razmosarjano truplo Kraljičevo. Vsii znaki so govorili za to, da je bil ustre- Ijen in potem mrtev položen na trač- nrce. Ker je bilo obnasanje Jasipa Hot- ka, ki je bil na najstabšem glasu, že v MegOYcevi gostilni sumliivo iai se Hot- ko tudi ni mogel izkazati, od kod je do- bil sredstva za pJiačilo dolgov, so ga oiožiiiki takoj aretiiraE. Hotko je na- pram orožnikom svoje dejanje trdo- vratno tajil, pozneje, dne 2. marca 1925 pa pri okrajnem sodišču v Bre- žicah v pomem obsegu priznal. t)ne 4. jiuni'o'a 1. 1. se je vršila glav- na porotna razprava proti Josipu Hot- ku. Porotniki so glavna vpra^anja Beli oiii. Iz >Jadranske Straže*. Poslovenil S. R. (Dalje.) — Bratje, saj sein rekel, da pri- dete zopet! Vi sto potomci junaskega pokoljenja! Tolažil «sem to žene in to deco govoreo: prišli nam bodo zopet iiaši odondod, kjer vzbaja soTnce. Ne jokajte, ne obupujte, dober je Bog, ju- nak ie Srb! Nimamo niicesar, da bi vam ponudili, vso j,e odnesel sovražnik, ostala jelegola duša____ Po njegovem razoranem in grob- nem lieu so tekte redke solze, a voter se je lgral z njegovimi redkimi, sivimi, dolgiam Tasmi . . . Kaj naj vam opisujem dalje to, cesar pero ne more opksatl, a dusa prenesti. Tako so je govorilo, objemalo, jokalo povsod: v PrkštinLi, Vučitrnu^ Kosovski Mitrovici in Raški. S cvetjeni so obsi-pavali moje vojake, pomešani mod njihovimi vrstami so jim joeljali be,sede radosti, boločin in tuge. Suienj je zaoutil, da se začenja s Kosovim zo- pet staro svobodno zivfjenje. Naši so jian tožili, kako razredooni priliajajo. Mnogi so pustiJi svoje ziivljonje spodaj daleč, da nikoli ne vidijo več rodnega kraja. Aii so jih sužnji tolažili po oni narodni: »Naše pleine pogi.nuti nede; ostali su tici sokol"iöi . . .« Že jo zagospodovala globoka jesen, ko sino šli pri Raškii v severno Srbijo. Vojaki so se križali), da viidiijo zopet ono sveto zemljo, svoj rodni kraj, za kate- rega so bill pribiti na križ. Dež je pa- dal noprenehoma, pota so biJa blatna. prenočišča na mokri zeml'ji. Ali za vse to se niso zmenili oni, ki lete na krilih zmage že od Soluna. Komaj smo doha- jali bedne astanke besne cesarsko ar- , made. Razsejali so ,se po potu in pre- daja 1 i na mil'ost in nemilost. Sedaj so oni goli, basi, i'zstradani prosiifi za škorjijco kruha. Kako se vrti kolo sreče! Predno smo dospeli v dolino zapadne Morave pri Kraljevu, nas je zatekla noo v lbarski soteski na prostoru Ušče- Gerje. Moji vojaki, mokrii in utrujeni,- ker žo tridesetosem dni neprestano ko- rakaijo od Soluna, so postavifi kraj po- ti šotore in zapalili ognje. Meni so po- nudidi za prenočišče popov dom, daleč v vasi. Niisem se hotel lociti od vojakov, hvalezno sem odbii ponudbo. Razjahal sem s konja ter šel v neko siromašno kooico tik ob poti, da se pri ognju osu- šim. Eden izmed odbornikov, siihio lju- beznjiv mož, se jo izgovarjal, če.š da je to najrevnejši dom v vasi, ker ga je plenil vsakdo, ki je šel tod mkno. In zaono mi pripovedovati anokdoto o go- spodinji tega doma, ki jo podobna baj- kam iiz mitologije in delom špartan- .skih žen. Njon mož, noki Rajko Mak- siö, je siužil kot pešec v sumadi'iski di- vißiiji na sol'unski fronti. Lanskega leta je pobegnil od svojega poveljstva ter se je po javil v vasi, nekako na sveti večer, potu joe po noči nekoliko mescev, skri- vajoc se pred Bolgari in Nemci/. Potr- ka na domača vrata, tako je pripove- dovala poteni Je.lena, njegova žena. Si- rota je z dvema otrokoma životariJia in v bedi prieakovala velikili, prazniicnih dni. Žena vpraša: »Kdo je?« Bila je navajena na vznemirjanjo sovražnih vojakov, ki hodijo tod po cesti. Zunaj se zaslisi glas: »Jaz sem, Rajko, od- pri!« Žena odrime sekiro, s katero so bila podprta vrata, in na pragu se po- kaže njen mož, Rajko Maksic. Mesto vzklika radosti, objoma in joka ga me- ri iznonadena žena od pet do glave. — Rajko, od kod ti? In on začno pripovedovati že pripravljeno pripo- vedko: Na solunski fronti je vse pro- padllo. Starešine so razpustili ostanek vojakov ter rekli, naj gredo domov, ka- ko pao kdo more. Tako se je on, hre- penec po njej, deci in domu prebW sko- zi sovražne vrste ter mucil, dokler ni prißpel do vasi. Žena ga prekine s stro- gim glasom: >Rajko, to ni res! Ti si be- gunec!« A on povesi oci in molči. »Kaj ne govoriž?« vpraša ona. »Res je«, pri- zna Rajko. Žena se preobrazi, odpre zopet vrata ter mu zakrick »Ven, dru- gače te bom s to sekiro! Jaz ne maram beguncev. Nočem, da kaže jutri vsa vas s prstom na moj dom kot izdajaTskega, in da moja deca ne bi smela v svet, ker. jim je oče strašljifvec! — Zaman je Raj- ko prosil, govoril, da je to storii" radi nje in dece. Ona ga ni niti posluäala. Dolgo je Rajko pozfani taval okoli vasi, se skrival po hlevih, posiljal* ljudi, da jo pregovore: ali ona, špartanka po kr- vi in. caisti, se ni dala preprosiiti. Rajko je potem izginil brez sledu in glasu. Ona pa je oblekla čmo obfeko, ki jo nosi še danes. Vstopil sem v hiao. Sredi sobe ogenj, nad njim kotel. Okoli ognja dva razkuštranca. A ona, bloda in izpita, 3 crnim robcem na gkvi, s prekrižanimi rokami na prsih, odgovarja bolno in tiho: dobor večer! Zaman sem začenjal govor o šumadi.}ski diviziji, da gre za nami; o svojem možu ne izpregovori niti besedice. Rekli so mis da o njem spfoh nikdar ne govork Dolgo sem premišljeval, ali je to resniica. Če je, potem je resena ugan- ka, zakaj smo zmagali. Pokolijenje, ustvarjeno za pesem! * Drugi dan smo kot prejšnji na- daljevali pot. Dva eskadrona konjeni.ee sta pred nami pešci defala pot in ozna- njevaita svobodo, zmago in novo življe- nje. Te^ko smo se pomikali po blatu, ob neprestanem deževju. Narod se je zbiral ob ccstah. Vsakdo je botel, da iz- Stran 2. »NOVA DOB A« Štev. 35. glede hudodelstva zavratnega ropar- skega lunora in neopravicene posesti in nošnje orožja potrdili, nakar je bil Hotko obsojen na smrt na vesaliH. Hotko sinmUra blaznost. Nekaj clni po obsodbi je bil Hotko še precej miren. Polagoma pa je bilo opažati na njem neke čudne znake, ki bi dali sklepati o njegovi nenormal- nosti. Pred dobrmii sedmimi lnesecl je nekoe vprašal paznika: »Kako misli- te — ali bom pomiloščen?«, od takrat pa ni vec spregovoril niti besediice. Ne- kega due si je namazal lastno blato na kruh, pozneje si je do krvi razpraskal prsi, ko ga je to bolelo, pa si je obdrg- nil čelo do krvi. Vse to pa je storil red- no dan pozneje, ko je bil sliisal, da blaz- neži tako delajo. Večinoma pa je ležal v postelji, preko gl'ave pokrit z odejo. Zdvavniška izvedenca sta ga v Gelju pregledak in ukrenila, da so Hotka prepel'jali v ljubljansko opazovalnico za umobolne. Po daljših opazovanjih sta dva zdravnika odločno zamiikala možnosl Hotkove blaznosti, iizrazila pa mnenje, da Hotko ni povsem normalen, dockn so trije zdravniki potrdili tudi Hotkovo normalnost. Hotko je bil pred nekaj tedni zopet odpremrjen v celjske zap ore. OdhionUev pomiloščenja. Dne 12. t. m. je sporočil minister pravde Stolu sedmorice v Zagrebu, da so se mu predložili kazenski spisi: zo- per Josipa Hotka, da.se je postopak» po zakonu in da se naj izvrsi na Hot- ku smrtna kazen. Stol sedmorice je dne 15. t. m. odstopil spise okrožnemu so- dišču v Celjn v postopanije. Včeraj, v nedel'jo, toč.no opoklno je stopil sodni dvon (predsednik vis. dež. sod. svet. g. dr. Bračič in votanta viš. dež. sod. svet. g. dr. Stepančič in okrajni sodnik g. dr. Nendl) z drž. pravdnikom g. dr. Rusom v Hotkovo celico. Hotko je stopil v sredino celice in se nepremiicno zazrl v predsednika, ki mu je sporočil, da je Hotkovo po~ miloščenje odklonjeno in da se bo vsled tega izvršiFa smrtna obsodba. Hotko ni trenil z očesom. Predsedinik ga je še .vpvašal, all je raziunel, in Hotku javii, 'da bo v pondeljok ob pol 7. zjutraj obe- sen. V tern trenutku je bilo videti, da je Hotko krčevito pogoltnil stine. Ves cas pa ni crhnil niti besedice. Po obja- vi justifrkacije so ga odvedli v posebno pritlicno celico. Zßdnje ure pred smrt jo. Nedieljisko popoldne in sledečo noc je prezivel Hotko v navidezni oto- pelosti. Zvečer so mu prinesli peeenko, 4 žemlje, kos torte, pol lMra vina, poka- lico itn stektenico sitfona. Pazniku, ki mu je primesel večerjo, je molče polju- bil roko. Ponujene cigareto je Hotko odklonil, ker ni bil kadiliec. Ponoci je še zavžil nekaj svimjskega mesa in kruha ter pot litra vina iz polne Mterske ste- klenice, ostaliega pol litra vina pa je pustLl. Ležal je večinoma v posteljii. Tu pa tam je vstal, kaj malega zavžil, smuknir zopet urno pod odejo in se blazno nasmejal. pregovori kako besedo, da kaj ponudi: kutino, jabolko, nogavice, brisačo, ali da s cvetjem okinča resitelje. V prvem trenuitku so se vzdrževali, niso na-s po- znali v francoski modri obleki s čela- dami na glavi; bili so se navadidii, da nas gledajo v naši temnorjavi obleki s šajkačo na glavi. Ne da se reči, kdo lepše sprejema, kdo bolj objoma, joka iai btagOvslavlja: v KraJijevu, Gačku, Po- žegi ali^Užici. V Gačak smo prispeli v prvem so- mraku. Vse črao je bilo ljudi pri vho- du. Vzkliki, hinina, govori, venci in vse ostalo se je ponavlja.Ho kot prej. Ne- ka gaspa se prerije skozL ljudstvo z ogromno zastavo v rokah. Na njej so deklice iz čačke z živJjensko nevar- npstjo tajno izvezle tele besede: — Nada in želja moja, ali bom do- živola, da te predam v roke prvemu srbskemu oficiTju, ki bo objavill vsta- jenje moje domovine; ali bos tajno trohnela v grobu z menoji? — Maja le- ta 1916. Dalje pride.) Iz vseh rudnihov dabavlja In dostav- Ija na dom FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova nl. 4 mill Ponoči ga je parkrat obiskal ka- plan g. Cafuta in mu prigovarjal, naj se izpove in spravi z Bogoni, a zainan. Hotko je vztrajal v svojl otopeiosti in ni spregovoril besedice. V nedeljo ob pol 2. zjutraj je do- spet v Gelije krvnik Mausner s pomoč- nikom. Popol'dne je vzbujal v mestu splošno pozornost. Qeijska justifikaci- ja je njegova sesti'npetdeseta. Justifikacija. Ob pol 7. zjutraj se je nabralo na dvorišču celjske jetn-isnice nad 150 lju- di. V tern jo prispel sodni dvor z drž. pravdnikom dr. Rusom in obsojencem in krvnikoma do vesat Med občin- stvom je zavladala grobna ti'Sina. IIol- ko je bil bled in tako v sebi izgubljen, da se je zdelo, da se ni prav zavedal, kaj se godi. Mirno je stopil po stopni- cah do vešal in se topo ozrl po občin- stvu. V tern trenutku mu je vrgef krv- nik Mausner vrv okrog vratu, mu na- ravnal zanjko na tiliiiku, pomočnik je spodnesel stolec, na katerem je stal Hotko, potegnil za telo in jiistifikacija je bila izvršena. Kaplan g. Cafuta je nwd tern ves čas polgl'asno molil. Po preteku 8 mi'nut in pol je zdravnik g. dr. Gernej ugotovil, da je pri obsojencu nastopila smrt. Zaniini^o je, da je bilo med obciinstvom nekaj ljudi, ki radi1 slab ill živcev niso moglii prenesti pri- zora. Krvnik je tclo takoj po joist if ika~ ciji pokril z rjuho. Nepouoeriti gliedalci. so se čudili, zakaj se po usmrtitvi ni. oglasit mrtvaški zvon z blienjcga cer- kvenega stolpa. Zgodrlio se pa to ni vsled tega, ker zazvoni zvoni saano obe- sencem, ki končajo svoje življenje po veri in umro spokorjeni. Ob 7. uri 10 minut je krvnik snel trupllo, ki so ga nato poliožiili v p rip ro- st o krsto in odpelijati v mrtvašnico bol- nižkega pokopališča. Polagoma se je pričelo nebo jasniti in solnce je pro- drlo oblake, ki so pop re j zastirali ne- besno modrino . . . Zaniimivo je, da je bil dne 29. marca 1. 1897., torej natanko pred 29 i'eti, v Celju obešen znani roparski mo- rilec Pavel Ferine. — rp — Polilika p POLITIČNI POLOŽAJ stoji v znamenju visoke napetosti v radikal- skem kiubu, ki položaj tembofj kom- pliciira, ker vlada na zunaj popolna ne- sigurnost. Nihče ne ve, kako se razvije spor med Pasioem in Ljiubo Jovanovir cem. Zagrebški listi so porocali, da se Pašiic nekoliko umika in da je Aca Stanojevi'd prevzel posredovanje. Z druge strani pa se zdi, da Pašic noce aslabiti svoj« pozicije in da je vafjan iti do skrajniih konsekvenc. Boj med obema rivaloma, kateri'h vsak pred- stavllja posebno skupino v stranki in posebno taktiko, se razpleta ob nervoz- ni pozornosti vseh političnin krogov. »Poliitika« ve povedati, da okolica dvo- ra mnogo razmišlja o tern, ali se da se delati s Pašičem afi ne, tembolj, ker Pašijc, ki se neugnano trudi za volilni mandat, sam povdarja, da s to vlado ne more delati. Zato se v dvorniili kro- gih pogosto imenuje dr. Ninčič kot nov liomo regius. p OBLETNICA SPREOBRNITVE RADIČEVGEV. Minolo soboto je pre- teklo eno leto kar jo poslanec Hrvat- ske Seljačke Stranke gaspod PavTe Ra- dic v inienu voditelja HSS svečano iz- javil, da priznava HSS monarhijo, di- nastijo Karagjorgjevicev in vidovdan- sko ustavo. V petek so je vršil povo- dom tega jubileja svečan banket, ka- terega so se udeležili člani HSS in ne- kateri radikali. V soboto pa je bila darovana v katoWski cerkvi svečana rnasa. p PRED' NOVO OFENZIVO ABD- EL-KRIMA. »Journal« poroča iz Ra- bata: Abd-Ei-Krim je predsedoval voj- nemu svetu, na katerem se je sklenilo obnoviti sovražnasti proti Francozom in Špancem. Del rifanske vojske je že začel prodirati proti Geblu Radisu in proti fronti gore Pioua. Potrjuje se, da je dospelo we aeroplanov na rifan- sko bojišče. Francoski avijatiki so do- bil"i nalog, da naj bodo pripravljeni za vsak slučaj. Zanimivo je, da se je Abd- El-Krim oženil z Raisulijevo hčerko, radi čegar je pričakovati, da se mu pridružijo tudi te cet.e. Razsirjajte „Novo Dobo"! Celjska kronika. c SKUPEN SESTANEK ČLA- NOV KRAJEVNIH ORGANIZAGiJ SDS ZA GELJE MESTO IN 0K0LI- GO se bo vršil v sredo 31. t. m. pb 8. uri zveeer v mali dvorani Geljskega doina. Na dnevnem redn je predavanje o so- cigalttiem zavarovanju; to predavanje je ravno sedaj zek> aktualno in je žeTeti, da se sestanka udeleži čim več članov. c NE DRAŽITE V0JAŠKIH STRAŽ. (Razglas.) Dodatno k tuur. razglasu z dne 22. marca 1926: Pre- tekli čctrtek zveeer okoli 10. ure so tri- je mladeniči izza nagrobnih spomeni- kov okoliiškega pokopafisca izzinrali z razni'ini nekvallificiiranimi psovkami vojaško stražo pri smodinišnici. Ta wsega obsojanja in obžalovanja vredni dogodek mi daje povoda, da najener- gicneje svarini vse prebiivalstvo pred sliiciiiimi', vse graje vredninii iizpadi pro- ti našemu vojaštvu in obeneni oj)ozo- rinn, da bom proti krivcem uporabil vso slrogost zakona in poskrbol, da se si- guriio eruirajio. — Sreskii poglavar v Gelju, dne 27. marca 1926. Žužek s. r. c NESPAMETNO IN NEVARNO IZZIVANJE. 0 nepojmljivem postopa- nju nekaterih na pol blaznidi ali neču- veno nahujskaniili fjudi piše zadnje »Jutro«: »Kakor se čuje hodijo gotovl nahujskanL elementi zlasti v ponočnih urah zmerjat in dražiit vojiaako stražo pri smodnisnici. To pooetje je skrajno nevairno itn grdo. Nevarno, ker se lahko zgodi zopet kak nevaren slucaj, kakor zadinjic, grdo pa, ker vojak, ki je na straži, vrši le svojo predpisano službo. Dobro bi bilo, ako bi se pasrečillo pri- jeti par takih izzivacev, ki bi iizdali one luijskače, ki vse* to od daleč insceni- rajo.« — Priporočamo vsakomur pa- met, kajti naše vojaštvo izborno streTja. c NEUMNE IN ZLOBNE FAN- TE, ki so dražili vojiaško stražo pri smodnišniicii, je policija že prijela. — Treznia javnost želi, da bi dobili lepo placilo. Bat a čevljl so najcenejšl in najbolj trpežnl, oglejte si jih v trgovlnl A. Drofenik, Glawni fi*g. c POROKA. Na Dobrni se je v ne- deljo poročiit g. Ivan Hribar, bivsi kra- Ijevi namestndk in posliaiuk v Pragi z gdč. I. Goričanovo iz Nove cerkve. Po- ročal je* francißkanski pater iz Ljub- Ijanie. Priči sta biJa g. Dragotin Hri- bar, tvorničar v Ljubljtani in njegov sin g. ing. Boris Hrihar. c IZ TRGOVINSKEGA REGI- STRA. Vpisala se j>e nanovo Jugoslo- venska tvornica nepremoclliivLh pred- metoy Efsitnger in sinovi, družba z o. z. v Žalcu, iizbrisala pa Jadransko-po- dunavska banka, podruiznica Celje. c KUNA ROPARICA NA POŠTI. Skiiitelj Ivan Osamič, zaposten na tu- kajšnjipošti, je odpiiral \z Amerike in drugega iinozemstva doliajajoča piisma in pobiral iz nji'h dolarje im druge vrednosti. Sicer se ni niihče radi tega priložil, a ga je njegova cezmerna za- pravrjiivost osumiJŽi tako, da so ga za- oeli opazovati. In res so poštonjakovi- ča ujieli pri poslu. Radi teh necednih dejanj je bil Osamič sedaj obsojen na tri mesece jiece. Prav in potrebno je, da se onemogocijo neoedna dejanja lju- diem, ki škodiijo ngledu »stanu. c BRZDAJ JEZIK! Milan Ganak, hoteLiir v Zagrebu in lastnik hotela »Krona« v GeTju, so je pregresil po § 104, ker je razzalil minißtra dr. Žer- java in dr. Lukinica s tern, da je napi- sal v nekem pismu besede: »Nadam se, da nece duigo biti korupciijski režim Žerjav-Lukinic«. Ker za to besed« ni imol dokazi'la, bo plačal 200 Din ali pa sodel 4 dni v celjskih zaporih, da pride do drugih pofiti^nih nazorov. c ZA OLEPŠAVO MESTA. Na mestu, kjer so prej pri Savimjski brvi »tali kostanji in metali svojo dušečo senco na cvetličnjak ob grofiji, dela se- daj olepševalno društvo lepo gredo s trdni'm ozidkom iz cementa. Ko bo gre- da zasajena bo s svojiim bujnim rast- linjem ožiivljala enoličnost lct*ä^a. c TRGOVSKA NADALJEVAtNA SOLA V GELJU. Radi velikonočnih' pocitnic odpade pouk do 6. aprila. V. petek, 9. aprila bo tedaj zopet reden pouk. — Vodstvo. y c KNJIŽNIGA ŽENSKEGA DRÜ- STVA bo poslovala na vefrki petek zve- čer od šestih do sedmili, a ne y četrtek c SKUPŠČINA »OBLASTNEGA SREDIŠGA STM ZA SLOVENIJO«. V nedeljo se je vršila v CeTju skupščina oblastnega središča saveza trozne mla- dine. Ob desetih dopoldne so se pričela javna prodavanja in anketa za starše. Opoklne je bil skupen obed delegatov. in znnanjih gostov. Popoldne je bi]*a slaA^niostna zaobljuba in domač kon- cert. Prireditev je lepo uspela. Mladi- na, ki se je je bilo precej. zbralo, se je vrnila deloma že popol'dne, deloma pa zveeer z vlaki domov. c SMRTNA KOSA. V nedeljo j« uinrl v javni bolnici po dolgoletni bo- lezni v starosti 55 let Wagajnik mestn« občine celjske g. Josip Schmidl. Raj- nik je opravljal svojo službo toeno in vestno celi-h 22 let. N. v m. p.! v c ŽILE SI JE PREREZAL jetnik I. Salamun v tukajšnjjih sodnih zapo- rih. Moza so odpraviri v bol'nico, od- kwicr pride pot em zopet praviici v roke. c ZGUBLJENO IN NAJDENO. Zgube v času od 1. januarja do 28. fe- bruarja 1926: 1. Denarnica iz rujavega usnja. 2. Bela ruta. 3. Ročna torbica iiz crnega usnja. 4. Denarniica iz erne- ga usnja. 5. 1 bankovec od 1 Din, 2 po 10 Din. 6. Denarnica iz rujavega us- nja. 7. Rocraa torbica iz črnega usnja. 8. Mala rujava usnjata denarnica. 9. Črna usnjata denarnica z vsebino 220 dinarjev. 10. 7 bankovcev po 100 Din. II. Zlata verižica z obeskom. 12. Pa- pirnata ročna torbica z vsebino 92 Din. 1.3. Zlati sviinciiiik. 14. Liistniica iiz ru- javega usnja z vsebino 100 Din in 5 lir. 15. 1 briljiani. 16. 1 nož. 17. Srebrna ovratna verižica z obeskom. 18. Denar- nica z vsebino 50 Din. 19. Zlat poročni prstan. 20. Crna usnjata listnica z vse- bino 300 Din. 21. Denarnica iz crnega usnja z vsebino 65 Din. 22. 100-diinar- s-ki bankovec. 23. Zfati uhan z briijan- ti. 24. Hraniilna knjižka i(n 200 Din.- 25. 600 Din. 26. 680 Din. 27. 2 kokoši. 28. 1 ktobuk. 29. Naowiiikr. 30. Listnica iz črnega usnja z vsebino 300 Din, le- git imaci jo i)td. 31. Ovratniik iz kožuho- viiie (boa). 32. Denarnica z vsebino 50 do 60 Din. 33. Rujava listnica z vsebi- no 150 ali 160 Din. 34. Cm a boa s črno podl'ago. 35. 135 dinarjev. — Najdbe v ča.sii od 1. januarja do 28. februarja 1926: 1. Otročji ovratni šal. 2. Ročna torbica. 3. Molitvena knijižica. 4. Stari dežnik. 5. 1 palica, 6. 100-diinarski ban- kovec. 7. Stara usnjata denarnica. 8. SLva športna čepica. 9. 10-dinarskL bankovec. 10. Črna otroška boa. 11. Rujava usnjata torbica. 12. 1 palica. 13. Prstan iz rumene kovine. Lastniki se pozivajo, da. dvi,gnejio najdene pred- mete pri sreskem poglavarju v Gelju, pritličje levo. Širflsm domovine. š IZID OBČINSKIH VOLITEV V TRBOVLJAH. Trboveljskih obcinskih volitev, ki so se vršile v nedelio, se je udeležilo sedem strank s svojinii lista- mi. Vseh glasov, je biifo oddandih 1999; od teli so dobili Korunovci 760, Vod- iiskova gospodarska stranka 567, ko- munisti 472, SLS 360, SDS 296, Ber- notovci 227 in Radicevci 77 glasov. Po tern rezultatu odpade iia Korunovce 26, gospodarsko stranko 4, komuniste 4, SLS 3, SDS 2, Bemotovce 2 in radi- cevce pa nič mandatov. Veliko abso- lutno večimo imajo Korundvi socija- IiBti. š ELEKTRIČNA NAPRAVA V ŠKOFJI VASI IN ŠMARJETI. (Raz- glas.) Z vlogo z dne 27. februarja 1926 je prosila Zadružna ellektrarna v Sko'f- ji vasirŠmarjeti za obrtno oblastveno odobrenje za zgradbo električnega omrežja v svrho eloktrifiikacije Skof- je vasi in Šmarjete. To omrežje se od- copi od projektiiranega tranaformator- ja pri Škofji vasi, kalerega zgradi ob- ina trg Vojnik. 0 tern se odredi spo- razurnno z gradbeno drrekciiio v Ljub- ljani v smislu §§ 25, 26 in 30 obrtnega reda, § 11 zakona z dne 12. marca 1866 dež. zak. štev. 6 in § 144 stavbe- nega reda za Štajersko z dne 9. febru- arja 1857, dež. zak. štev. 5, 2. oddeTek komisijonelna poizvedba in obravnava za cetrtek, dno 1. aprila 1926 s sestan- Štev. »NOVA DOB A« Stran 3. Vedno nčdotegljlvo v kakovotif oatane Schicht-ovo miio znomke „Jelcn*. Kftjli nič na sveto nas nt more napoftil, da poslabSamo nolc najbölJSe, kakoVött naiega mila. Mogoče bl nam bilo poceniti nale Jcltno- vu milo s tern, da bi ne porabljall „toko dobre" surovine. Ne storimo lega, kajtl nam nl samo na tern, da proiivajamo „dobro milo", temreč nam Je na tern, da proizvajamo najboljse milo! kom pri gostilni Cater v Smarjeti ob 9. uri .lopüldne, od koder ,se izvrši ob- hod projekjtiiraiiega onarez.ja, Proti tej obravnavi je podati morebitno ii.govo- re. ako se še niso popreje pismeno podalit, sicer se bode dopustila izvrši- tev naprave, ako se uradno proti temu ne potlajo pomiisleki. Mejaši in drugi interesenti so povabljeni, da prisostvu- .iejo tej obravnavi. Načrti so do dneva komiisije med nradnimi uramii na vpo- gled pri srezkem pog.lavarju v Gelju. — Srezki poglavar v Gelju, due 23. marca 1926. š ELEKT1UFIKAGIJA VOJNI- KA. (Razglas.) Z vlogo z dne 25. fe- bruarja 1926 je prosilo županstvo ob- cine trg Vojnik za obrtno obfastveno odobrenje za zgraditev električnega daljnovoda visoke napetosti 5000 vol- tov od transform at or ske postaje elek- trarne Fala pri tovarni .Westen y Ga- berju do Vojinika. 0 tern se odredi spo- razumno z gradbeno direkcijo v Ljub- lijani v smislu §§ 25, 26 in 30 obrtnega reda (27, 29 in 30) § 11 zakona z dne 12. marca 186G, dež. zak. štev. 6 in L 144 stavbenega reda za Štajersko z dne 9. februarja 1857, dei. zak. štev. 5, 2. oddelek komisijonelna poizvedba in oJjravnava za sredo, dne 31. marca 1926 s sestankom pri elektritnem traiisforniatorju faJske elektrarne to-- varna Westen v Gaberju ob 8. uri pred- poldne. — Obhod proge se izvrši od transforms or ja naprej po projektira- ni progi do Vojndika. Povabljeni meja- ši oziroma lastniki parcel se zamorejo ali pridruiiti komisiji pri gorinapove- danem sestanku ali pa čakati vsak na svojem zemljišču, dokler pride komisi- ja na dotično^. parcelo. Ako komisijski obhod in razprava ne bi bila končana dne 31. marca 1926, se ista nadafjuje v cetrtek, due 1. aprila 1926 ob 8. uri zjutraj, kjer se je prejsnji dan konča- la. Proti tej obravnavi je podati more- bitne ugovore, ako se še niso preje pis- meno podali, sicer se bode dopustile iizvršitev naprave, ako se uradno proti temu ne podajo pomMeki. Mejaši in drugi interesenti so povablijeni, da pri/- sostvujejo tej obravnavi. Načrti so do dneva komisije med uradniimi urami na vpogled pri srezkem poglavaxiu v (lelju. — Srezki poglavar v Getju, dne 23. marca 1926. š DRAGINJSKE DOKLADE ZA DUHOVNIKE. MinMrski svet je pod- pisal odlok o Kzpremembi uredbe o dra- gitnjski dokladi za duhovnike, s kate- rim se minister ver pooblašča, da mo- re izjemoma odobriti draginjisko dokla- do tudi duhovnom onih župnij, ki ima- jo manj nego 200 his. š ODLIKOVANJE JUGOSLOVEN- ÖKEGA DOBROVOLJGA. Kralj Ale- ksandor je odlikovai rezervnega poroč- nika Ivana Lacheinerja, sedaj šolske- ga upravMelja na Blejski Dobravi, z zlato korajno za hrabrost. Odlikovanje, ki si ga je zaslužil kot dobrovoljec v Dobrudži že leta 191G. rail je bilo te dni iizročeno v okrajnem poglavarstvu v Radovljici. š NAGTJONALEN ZNACAJ SVE- TIŠČA NA SV. GORI. Videmska upravna komi'sija je apellirala na rim- sko vfado, da naj Ifikvidira kar najhi- treje vojno odskodnino svetišču na Sv. Gori, katero je polog verskegea tudi či- sto italijan.skega naciijonalnega pome- na. Videmski prefekt je daroval 500 lir za samosftansko knjižnico. Na Sv. Go- ro prkle na. leto okoli 50.000 romarjev, po ogromni večini so Slovenci . . . Iz Slovenije je napovedan za poletje velik poset Sv. Gore. Gospodje patrii so Itali- jani., sedaj j»e v samostanu le še en slo- venski frančiškan, ki v kratkem odide. š GROBOVIITALIJANSKIH VO- JAKOV V JUGOSLAVTJI. Italijanska vlada je naše ministrstvo ver obvestila, da bo inšpektor vseh italijanskiili voja- skih grobov v naši državK don Rober- to Bruzzoni v kratkem prispel v Jugo- slavijo, da pregleda grobišča italijan- skih vojakov. Največ italijanskih-voja.- kov je pokopanih v Sloveniiji in v Juž- ni Srbiji. š 17.314 TIHOTAPGEV ARETI- RANIH. Preteklo feto je bilio na pod- roc|u Slovenijo, Hrvatske in Slavonijo aretiraniih od fmančniih kontrolnUi or- ganov ni'c maoij kakor 17.314 tihotap- cev, ki so tiiliotapili v prvi vrsti tobak, sol, saliarin, petrolej, vžiigaliice, ciga- retnd papir Md. Tihotapska vojska je biila torej preteklo Teto zelo inočna, ven- dar pa je dožiivela tudi poraz. Tobak so tihotapili najvec iz Macedonije, Herce- goviine in, Dalmaci'je, cigarete iz Zadra, Reke in Avstrije, cilgare iz Madžarske, kjer imajo mnogi naši državljani manjöa posestva. Sol prenašajo v vre- čaJi po Dravii. Da dobe naši tihotapci dovolj s.ahariina hi si malo paslade svoj Neobrabljive Palma kavCuk pete in podplati so izdelani Iz najboljse surovine čuvajo Vam obutev, trikrat so trajnejSi od kože, dajo Vam elastičen hod. Nikaka razkošnost, za vsakogar neobhodno potrebno! 8 0 üseh uečjiti mestih se iSčejo agilni, sposobni in zaupni zastopniki v svrho prodaje državnih srečk (obveznic) za mesečno odplačevanje. Vprašanja in ponudbe naj se pošljejo na BANKOVNO KOM AND IT NO DftUŠTVO A. REIN i DRUG, Zagreb, Poštanski ppetinac 380, Kleparstvo, vodovodne lnšta- ladle in naprava slrelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prc^ttiaV5ad2iazgorai omcujcnih stroK H^Kor Indi popraVtla Postmba toctia Ctn< zmcrn«. Solidna izVr^itcv. 25-23 Pro da se dobro ohran:en pisalni str»oj »Typer Ideal«. Vpraša se pod »Žalec štev. 33.« L ah ho hojo ima in polno torbo de- narja si pri h rani vsak, kdor kupuje čevljc samo v veletrgo- vini R. STERMECKI, Celjc, lastni izdelki in cene silno znižane: moški ali ženski iz kravine Din 150"—, iz teletine 155*—, iz boksa 185* — , nizki iz boksa 175*—, iz ševreta 205*—, iz semis 35O-—, iz laka 270'—, otročji izkozine 301—, iz teletine 41'—, iz boksa 60*—, iz laka 122"—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupuprimemopovrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglcjte si izložbe. težki kfuh, zato skrbita Nemcija i\n Asr- slrija. PetroJej se uvaža z Reke in to v lnanjših količinali boij za potrobe iz- letiLiikov, da si svetijo na svojili tiho- tapskih potih. Vzigalico — največ zniamke Solo in ci'^aretni papir priha- jajo iz Avstrije, koleki, seveda ponare- jeni, večiinoma z Dunaja. š REORGANIZAGIJA ŽENSKIH STROKOVNIH SOL. V mitnistrstvu za trgovino in industrijo proučavajo na- črt, kako reorganiizirati ženske stro- kovne sole. Vse te šol« se podrede v bo- doce posebnemu oddelku v trgovmskem miniistrstvu. š CRNOGORGI ZAHTEVAJO SO- LE. V Bcograd je prkspela iz Crnegore deputacija, ki je zalitevaJa od prosvet- nega ministrstva dovolitev krediita v znesku 80.000 Din za zgradbo novih sol v Črni gori. Prosvetni minister je do- volil 60.000 Din. Kino« KINO GABERJE. Ponäeljek" 29.$ torek 30. in sredo 31. t. m. zveoer se še bode igral drugi del hiistorienega »Quo vadis«. MESTNI KINp GELJE. Od pon- deljka 29. t. m. do vstevsi sredo 31. t. m. se bo se kazala »Gresnica« v senzaci- jonal/ni drami. Razgled po svef u. r DAVEK NA »BUBTKOPF«. Na T.irol'skem so uvedli nov davek na vse ženske nad 12 let, ki nosijo ostriiene Iase. Tirolce je k temu koraku napotilo prepričanje, da so za ženvske kratki Tas- je luksujs. V imenu lepotic z »bubi«- glaviico so protestirale proti davku damske frizerke in frizerji, pa ni po- magalo, davek je ostal. r ROJSTVA, SMRTI IN P0R0- KE V FRANCIJL Te dni so bill ob- javljenL demografični statistični po- datki glede Francije; podatki se nana- šajo na leto 1925. L. 1924. zaznamuje 752.307 rojstev in 680.027 shicajev smrti, torej 72.280 roistev vec nego smrti. V letu 1925. pa je število prebi- valstva narasljo samo za 60.064 dus; umrlo je namroc 708.919 oseb, rojenih pa je bilo 768.983. Padlo je tudi število porok, kateriih je bito 1. 1924. 355.920, lani pa 353.167. Kupim suhe, 40 mm debele smrekove deske in dolge tesane trame. Ponudbe je poslati na Majdič, Sp. Hudinja Celje. Postranski zaslužek primerno za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din daje Propagandna re- klamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. 10-1 Zastopniki za razpečavanje švicarskega sira se sprejmejo v vsakem kraju pod ugodnimi pogoji. Pis- mene ponudbe pod »sir« na Propagandna reklamna družba z o. z. Ljubljana, Sclen- 3 burgova 7/II. 1 ProdaJalUa začetnica želi mesta kjerkoli, va- jena tudi gospodinjstva. Naslov pove uprava pod 5t. 369. Fantek star 16 messicev, se odda za svojega. Naslov v upravi. Blagajničarka začetnica se sprejme v manufakturno trgovino. Lastnoročno pismene ponudbe z navedbo place na upravo Iista pod »BLAGAJNIČARKA«. 3 Proda se večja množina 2 slame v snopih. Koren, Trnowlje. Za uclilio not ppodaja manufühturna in modna trgovina FDobouicnih CEL3E, Gosposha ulica St. IS. Sllkno za moške obleke, VOlneiiO za ženske obleke, svilene rute po ngjitnh cenolL Vsak se naj pred nakupom prepriča, kar bode le dotičnemu v korist. 4—3 Cenj. damam se priporoča za popravlla starih slamnikov In klobukov, kakor tudi za izdelovanje novih slamnikov v najkrajšem roku in potovarniSkihcenah 2 izdelovalnica damskih klobukov 2 A. LOŽAR, Qaberje 6 nasproti mestnemu mlinu. Strm 4. »NOVA DOB At Štev. 3 5. 0 I C __ I *a - 51 I"L ill - "V 1 L I' Delaj, nabiraj in hranil Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in krcditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dohi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova ullea št. 15. m W Si or v> c» it < a — Čas je denar! Inserirajte v „NOVI DOBI"! Mestna občina celjska daje na znanje' da je njen dolgoletni marljivi in vestni uradnik, gospod 3osip Sciunid mestni kontrolor včeraj ob 13. uri preminul. Pogreb se bo vršil v torek 30. marca ob 17. uri na mestnem pokopališču. Časten mu spomin ! Mestna občina celjska dne 29 marca. 1926. Naznanjamo tužno vest, da je naš dragi kolega, gospod Josip Schmidl mestni konirelor dne "28. t. m. popoldne ob 13. uri preminul. Pogreb rajnkega se vrši v torek, dne 30. marca, ob 17. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v rodbinsko grobnico. Celje, dne 29. marca 1926. Uradništvo mestnega knjigovodstva. Veliho noč! Din Nulb'ULlc papiški, prvovrstni, ~| QQ« v vseh barvah JL vt/ Čevlji zj zaponkami, 1 ßQ-___ prvovrstni, moderni, ševro JLOe/ X^ciiliiasti, dobra izpeljava ^^Q*___ Nlzkt čevlji za gospode; Boles, čpni, prvovrstni J!4:O*----- Boks, pjavi, prvovrstni J!v>O#----- Lakasti, prvovrstni «d^/t/*----- Humonik - Celje ^ Novo °°«% došlo angle&ko in češko blago za moške in < damske obleke, kakor tudi razne druge modne pred- mete kupite po konkurenčno nizki ceni v manufakturni in modni trgovini i %, Miloš Pšeničnik, Celje. ,$> '% Cene nizke!