GLAS
LETO XXIII. ŠT. 35 (1097) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Danijel Devetak
Spremenimo
mišljenje!
   judje so odkrili, da lahko živijo tudi brez
Boga. In da konec koncev živijo tudi
dobro”. To je neki škof nedavno povedal
goriškemu nadškofu Carlu Redaelliju. In goriški
ordinarij je prejšnji teden to ponovil v
Kulturnem domu v Gorici, na srečanju, na
katerem je predstavil novo pastirsko pismo in
spremembe v goriški Cerkvi. Trditev je - vsaj za
kristjane - morda trda, šokantna. In vendar, če
smo iskreni, resnična. Sam nadškof Redaelli v
pismu ugotavlja, da so naše skupnosti vedno
manjše in starejše, da se življenje skupnosti
omejuje na sestanke, srečanja, proslavljanja
obletnic ipd. Na drugi strani je vedno več ljudi
brezbrižnih do Cerkve. In vedno več kristjanov
ni sposobnih stopiti do njih, še piše nadškof.
Starši vse manj krščujejo otroke, “ker jih to
preprosto ne zanima”. Tudi kristjani
razpravljajo o tem, ali je pravilno sprejemati
priseljence, ki celo pripadajo drugim veram...
“Zdi se, da nikogar ne zanima, da je Jezus
Kristus umrl in vstal tudi zanje”. Duhovnikov je
vedno manj, to ponavljamo že leta in leta.
Zamisliti pa se moramo zlasti nad dejstvom, ki
ga ponavadi spregledamo: v cerkvah je vedno
manj vernikov. Svet se je korenito spremenil in
nekdanji vzor župnije z njim. Pod vsakim
zvonikom ni več župnika, kaplana, oratorija,
odraslih in otroških skupin itd. Za večino ljudi
župnišča niso več družbene osi. In vendar,
nadaljuje msgr. Redaelli, ni vse negativno. Tudi
v tem prehodnem času so še ljudje, ki verujejo v
Jezusa, molijo, poslušajo Besedo, skušajo živeti
po evangeliju tudi v težkih preizkušnjah. Še so
duhovniki, ki si jemljejo čas, da ljudi poslušajo.
/ str. 2
“L
foto dd
V KCLB zelo doživet glasbeno pevski večer Ne jokej ljubica 
Ganljiva pričevanja o krutosti vojne
v prepletu glasbe in besede
  a bi se krutost vojne, ki prinaša le
žalost in gorje, nikoli več ne povrnila v
naše kraje, si je Kulturni center Lojze
Bratuž iz Gorice, z velikim številom sodelu-
jočih slovenskih in italijanskih ustanov, ob fi-
nančni podpori Dežele Furlanije Julijske kraji-
ne, zamislil niz bogatih dogodkov pod naslo-
vom Spomini/Memorie ob letošnjem obe-
leževanju 100-letnice konca prve svetovne voj-
ne (1915-1918). Prireditve, predavanja, vodeni
obiski vojnih prizorišč … bodo potekali na Go-
riškem, Tržaškem in Videmskem. K temu sklo-
pu prireditev je spadal tudi presunljiv Večer
poezije in glasbe Ne jokej ljubica, ki je v sobo-
to, 22. septembra 2018, privabil v Kulturni
center Lojze Bratuž v Gorici veliko poslušalcev.
D Prva svetovna vojna z bojišči na soški fronti inKrasu je krvavo divjala prav v naših krajih inrazdejala vse, kar si je do tedaj človek s trdim
delo in naporom ustvaril. Predvsem pa je raz-
kropila družinske člane: fantje in moški so
morali v vojsko, drugi pa pustiti domači kraj in
si poiskati zatočišče za golo preživetje v begun-
stvu. Koliko zaljubljencem je prekrižala načrte
in poteptala sanje o skupnem življenju! Marsi-
kateri fant je umrl na bojišču in njegovo dekle
je zaman čakalo na njegovo vrnitev. Nekaterim
pa se je le posrečilo vrniti se s strašnih bojnih
črt in spet začeti vse na novo na pogorišču, ki
ga je za seboj pustila vojna vihra.
/ str. 6
Iva Koršič
www.noviglas.eu
“Spomini/Memorie 1918-2018”
Uvod v odmeven projekt
Svet okrog nas27. septembra 20182
Povejmo na glas
Previdnost v prometu rešuje življenja
  a tem mestu smo že razmišljali o tem,
da bi bilo mogoče z večjo prometno
kulturo preprečiti mnogo nesreč, med
njimi tiste s smrtnim izidom in telesnimi
poškodbami vse tja do invalidnosti. Ni nam-
reč težko ugotoviti, da promet neverjetno na-
zorno odslikava človeka, njegove navade,
spoštovanje ali nespoštovanje pravil in ne na-
zadnje upoštevanje drugega in drugih sredi
novodobnega cestnega vrveža. Ker pa podatki
o razlogih, zakaj do nesreč pride, zelo jasno
govorijo, da v veliki večini primerov zaradi t.
i. človeškega faktorja, se pravi zaradi napake
ali krivde voznika, velja vztrajati z nasveti, ki
bi število mrtvih dodatno in izdatno znižali.
Tu so seveda v igri človek kot tak in njegovo
počasno sprejemanje ter dojemanje dejstva,
da so osrednji povzročitelji tragičnih promet-
nih dogodkov prevelika hitrost, vinjenost in
pa uporaba mobilnega telefona med vožnjo,
kar se, namreč telefoniranje, v zadnjem času
osupljivo stopnjuje. Ob večji ozaveščenosti in
odgovornosti do drugih bi ta človek, ki zajema
vse nas in prav vse voznike, lahko torej vozil
počasneje, pred vožnjo ne pil in telefon med
vožnjo izključil. Dobra novica, ki nas ne sme
uspavati, pa je ta, da se je v prejšnjem letu šte-
vilo nesreč bodisi v Italiji bodisi v Sloveniji
zmanjšalo, a žrtev je še vedno preveč. V prete-
klem letu je v Italiji na cestah umrlo 3378 lju-
di, poškodovanih jih je bilo 240 tisoč, v Fur-
laniji Julijski krajini je umrlo 69 oseb, 4500
poškodovanih, v Sloveniji pa je bilo smrtnih
žrtev nekaj čez sto. Tu pa je zanimiv verjetno
malo znan podatek, da je daleč najmanj ne-
sreč na avtocestah, dosti več na drugih cestah
in največ okrog in v bližini predvsem velikih
mest, kjer domačini očitno vozijo zares pre-
hitro. To pomeni, da se ob prihodu na avtoce-
sto zavedamo, da vstopamo v hiter ritem, v
katerem je nujna previdnost, na vseh ostalih
cestah pa se nam zdi, da večja pozornost ni
potrebna. Manjši problem predstavljajo
krožišča, saj so zaradi nevelike hitrosti nesreče
z večjimi poškodbami ali s smrtnim izidom
na srečo redke. Pa vendar, krožišča utegnejo
biti kar divja, saj ogromno voznikov ne
upošteva pravil, predvsem tistega, da mora vo-
zilo na zunanjem pasu ob prvem možnem
izhodu krožišče obvezno zapustiti, ne pa da
zapira izhod avtomobilom, ki vozijo po no-
tranji strani. Upoštevanje pravil ter previdnost
sta edini rešilni ključ do varne vožnje nas in
drugih. Kulturo vožnje pa gotovo velja s strani
vseh odločno dvigniti na višjo raven, saj je ve-
lika večina nesreč odpravljiva, ker je odstotek
žrtev in poškodovanih zaradi tehničnih okvar
zelo nizek. V središču prometne problematike
je kot povsod drugje človek in vedno človek,
smo vsi mi, se pravi, koliko res skrbimo za var-
nost drugih in s tem za svojo varnost. Ta člo-
vek je tudi tisti, ki je v naši deželi protestno
razbil vsak peti oranžni valj, ki fotografira av-
tomobile na mestih, kjer prevelika hitrost
ogroža tamkajšnje prebivalstvo.
Janez Povše
N
Seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti
SSk se pripravlja na
upravne in evropske volitve
  eželno tajništvo
stranke Slovenska
skupnost je na zadnji
seji podrobno obravnavalo
politično sliko na krajevni,
vsedržavni in čezmejni ravni.
V Sloveniji je po več mesecih
dogovarjanj
nastala nova
vlada Marjana
Šarca, s katero
hoče imeti SSk
redne in tvorne
odnose. Deželni
tajnik SSk Igor
Gabrovec je
vodstvu stranke
poročal o stanju
na Deželi in
napovedal, da
bo že v kratkem
prišlo do
uradnega
soočenja med
slovensko
stranko in
deželno vlado
Massimiliana
Fedrige. Na
mizi je kar nekaj vročih tem,
ki gredo od reforme krajevnih
uprav do sprememb volilne
zakonodaje. Glede javnih
uprav bo SSk kot vedno doslej
zagovarjala načelo, da morajo
biti dvojezičnim občinam
priznana odstopanja tudi na
področju medobčinskega
povezovanja, zaposlovanja
osebja in sodelavcev ter
organizacije javnih storitev.
Volilna zakonodaja pa mora
tako na deželni kot na
državni ravni upoštevati
osnovno pravico vsake
zaščitene narodno-jezikovne
skupnosti, da sama in
svobodno izvoli svoje
samostojne zastopnike v vseh
zakonodajnih telesih.
Še pred poletnim premorom
se je deželno tajništvo SSk
sestalo s slovensko senatorko
D Tatjano Rojc in ji neposrednočestitalo za izvolitev ter jizagotovilo polno podporo in
sodelovanje pri oblikovanju
in zagovarjanju vseh
političnih pobud v korist
slovenski narodni skupnosti v
Italiji. V tem smislu je
vodstvo SSk senatorki Rojčevi
predlagalo tudi skupno
srečanje s parlamentarno
ekipo Južnotirolske ljudske
stranke SVP v Rimu, s katero
SSk zgodovinsko goji tesne
odnose. Politična občutljivost
parlamentarcev, ki so izraz
močne in popolnoma
suverene narodne skupnosti,
je nepogrešljiva pri utrjevanju
in razvoju pravic Slovencev v
Italiji.
Vodstvo SSk se bo v kratkem
sestalo s sorodno stranko SVP
tudi v zvezi s prihodnjimi
evropskimi volitvami. V luči
odličnega sodelovanja, ki ga
je SSk v teh letih razvijala z
evropskim poslancem
Herbertom Dorfmannom, je
dejansko samoumevna
potrditev povezave obeh
strank v podporo skupni listi,
ki naj potrdi dober rezultat.
Prihodnjo pomlad bodo
politično zaznamovale
upravne volitve v številnih
občinah, ki so za Slovence
izredno pomembne. Stranka
SSk je na pokrajinskih ravneh
že začela niz posvetovanj s
posameznimi območji. SSk si
prizadeva, da se prav v vsaki
občini oblikujejo široke
političnoupravne koalicije, ki
naj omogočijo angažiranje
tudi strankarsko
neopredeljenih segmentov
družbe. Cilj SSk je, da naše
občine upravljajo
kompetentni domačini, ki
najbolje čutijo potrebo
lastnega prostora. Prvo oceno
stanja v posameznih občinah
sta na seji deželnega tajništva
SSk podala strankina
pokrajinska tajnika Julijan
Čavdek in Marko Pisani, ki
bosta v dogovoru s
posameznimi sekcijami SSk
tudi razvila prvi krog srečanj
in pogovorov na krajevni
ravni.
Razmišljanje o naši usodi
Od kod in zakaj spet
sovraštvo med nami?
  Novem glasu skoro
redno prebiram teden-
sko rubriko gospe Suzi
Pertot in moram reči, da so mi
njene besede všeč tudi zato,
ker so napisane z iskrenostjo,
ljubeznijo in resnicoljubno-
stjo v srcu. Tako tudi njen pri-
spevek z dne 13. septembra le-
tos.
Kaj mi je pri tem sestavku dalo
mnogo razmišljati? Njeni stav-
ki, v katerih tako točno pove
določene stvari, o katerih vsi
najraje molčimo. Na primer
stavek: “Ljudje se ne znajo več
pogovarjati. Vse več nasilnega
govora je tudi na spletnih om-
režjih. Imam občutek, da izgu-
bljam prijatelje, ker raz-
mišljam drugače”. Pa še: “Ti-
ste sredine, ki smo ji nekoč
Slovenci rekli zlata sredina (ali
pa zdrava pamet, op. pisca), pa
nihče več ne pozna. Mirne,
spoštljive debate tudi ne. In
vse tiste, ki si upamo misliti
drugače, imajo za nazadnjake,
konservativce, celo fašiste”!
Da, točno tako je, kot pravi Su-
zi Pertot! V naše slovensko za-
mejstvo (oprostite tej netočni
besedi) se je pritihotapilo ne-
kaj, kar je bilo pri nas živo in
aktualno pred mnogimi dese-
tletji, npr. v času kominforma.
Kaj, kdo, katera okoliščina je
to sprožila, ne vem, a dejstvo
je, da so se med nas namesto
dialoga, sporazumevanja in ti-
hega poslušanja ter demokra-
tičnega odgovarjanja spet vse-
lili sovraštvo, sovražna beseda,
težke in neutemeljene ob-
tožbe. Je to posledica razmer v
matični domovini, kjer je spet
V na pohodu stara lajna: “Kdorne misli kot mi, je fašist. Kdorne počenja, kar mi hočemo, je
nazadnjak”. Nikdar ne bom
pozabil skupine skrajnežev, ki
so s silo hoteli pred kakim de-
setletjem preprečiti na bazov-
ski gmajni, da bi spregovorila
ministrica za Slovence v za-
mejstvu in po svetu, češ da je
“domobranska svinja”.  (Te
besede sem sam slišal na
omenjeni gmajni tistega žalo-
stnega septembra pred dobri-
mi desetimi leti). Pa je bila mi-
nistrica Ljudmila Novakova
rojena, seveda, po vojni.
Moj, naš narod je ranjen, hu-
do ranjen, kdo mu bo poma-
gal do okrevanja in zdravja?
Danes so razmere, tudi poli-
tične, pri nas v zamejstvu zelo
drugačne, kot so bile še pred
kakim letom. Tradicionalnih
strank, tudi onih, ki so “bile
nam Slovencem naklonjene”,
kot smo se še pred kratkim ra-
di izražali, dejansko ni več ali
pa so v globoki, morda nepo-
vratni krizi. Vse stranke, od le-
vih do sredinskih in desnih.
Mi pa, namesto da bi to krizo
političnih strank pametno iz-
koristili in se vedno bolj zbi-
rali pod skupno streho, si drug
drugemu pomagali, drug dru-
gega bodrili, da bi vse bolj
ohranjali pri življenju to, kar
je naše, tudi v političnem
življenju, se raje zaganjamo
drug v drugega, se medseboj-
no obtožujemo in žalimo. Je
to normalno? Seveda ni, ne
more biti normalno.
Z demografskega stališča smo
lahko nad našo prihodnostjo
resnično zaskrbljeni. V štiri-
najstdnevniku Dom sem pred
kakim mesecem bral anali-
tično študijo strokovnjaka, ki
smelo trdi, da bodo že konec
tega stoletja v Benečiji ostali le
redki posamezniki. In tu na
Tržaškem in Goriškem bo, z
demografskega stališča, kaj ze-
lo drugačnega, razveseljivega?
Redčimo se, in to se pozna
povsod, morda le v športni de-
javnosti ne, a drugje, kaj ni
okrog nas vse preveč puščave?
In mi vsega tega ne vidimo ali
pa nočemo videti.
Menim, da bomo z vso žilavo-
stjo, ki jo še zmoremo imeti v
sebi, šli naprej, s težavo, a bo-
mo šli naprej. Sam sem mnen-
ja, da je naš narod (tudi tu v
zamejstvu) še mlad narod, saj
ima svojo državo le dobrega
četrt stoletja in je še vedno
poln življenjske sile v sebi,
kljub temu da ga je prejšnje
stoletje tako hudo in vsestran-
sko teplo. Še vedno smo, vsaj
tako je moje prepričanje, spo-
sobni iti naprej v boljše čase.
“S Prešernom v srcu, odprti za
sočloveka, odprti za zgodovi-
no”, kot je preroško zapisal
naš zamejski rojak Alojz Rebu-
la.
Bomo zmožni iti v to smer, ki
nam jo narekuje zgodovina,
brez sovraštva v sebi, brez žal-
jivih medsebojnih besed in
žalitev? To težko vprašanje se
zdaj vsiljuje meni, tebi, vsako-
mur od nas. Bomo imeli v sebi
toliko zdrave pameti, da bomo
sposobni se soočiti s tem zgo-
dovinskim izzivom?
Drago Štoka
“Časi so takšni, kot so ljudje”
Ob novem šolskem 
in veroučnem letu
   z dobre šole rastejo
boljši časi,
iz slabe pa slabši.
Časi so takšni, kot so ljudje”.
(A. M. Slomšek)
V vseh časih je Cerkev nagovar-
jala mlade in njihove družine,
kot jih nagovarja tudi danes.
Na poti vzgoje se prepozna po-
klicanost za družinsko življen-
je, pa tudi za duhovne poklice.
Zmede današnjega časa naj bi
staršem skušale odpirati oči za
duhovne razsežnosti in nav-
zočnost Boga, da tako mladi
posamezniki postopoma od-
krijejo svoje mesto v družin-
skem ali duhovnem poklicu.
Čas danes potrebuje oboje, pri
čemer pa se moramo zavedati,
da smo mi ljudje le sejalci, rast
pa pri tem daje Bog. V vseh
šolah ne prevladujejo samo
šolarji iz trdnih krščanskih
družin, ampak tudi ranjeni
šolarji iz družin z različnimi sti-
skami. Na to nas opozarja sve-
topisemski rek: “Ne potrebuje-
jo zdravja zdravi, ampak bolni”
… (Mt 2,17). Zato starši, vzgoji-
telji, pa tudi duhovniki, poma-
gajmo mladim najti lastno me-
“I sto v tem svetu, da se bodo izo-blikovali v osebnosti, obenempa imeli odprte oči in srce za
ljudi v stiskah, pa tudi za
družbeno pravičnost na delov-
nem mestu in v politiki, kjer
bodo pogumno zastavili svoja
stališča kot kristjani. Pri tem
upajmo proti upanju, saj to tu-
di pričujemo z lastnim zgle-
dom!
Radi pozabljamo ali celo zane-
marjamo, da je pri delu z mla-
dino pomembna tudi vklju -
čenost mladih v domačo žup-
nijo, še zlasti v času osnovne
šole. Temeljni kamen te vklju -
čitve v domačo župnijo pa je
za mladega človeka čas višje
šole - ali čas poklicnega izobra -
ževanja. Obratna pot je prej iz-
jema kot pravilo. Na vse to pre-
večkrat pozabljamo in do-
mačo župnijo ne samo zane-
marjamo, ampak tudi omalo-
važujemo, češ kaj nam je to
potrebno …
Ob tem pa ne smemo mimo
spoznanja, da starši in vsi, ki
čutimo odgovornost do mladi-
ne, molimo za naše vzgojitelje,
učitelje, profesorje …, da bomo
skupaj delali in živeli v
pričevanju evangelija.
Ne pozabimo: “Izobraževanje
ni polnjenje praznega škafa,
ampak prižiganje ognja”!
Ambrož Kodelja
S 1. strani
Spremenimo
mišljenje!
  e so ljudje, ki se srečujejo
in skupaj delajo kaj lepega.
“Kaj bi nam rekel Jezus, če
bi nas danes obiskal”? Morda bi
nas našel zmedene in zbegane.
Opogumil bi nas in nam dal
svojega Duha, da bi bili sposob-
ni razločevati, kako naj danes
Š
živimo svoje poslanstvo, saj “vse
morem v njem, ki mi daje
moč”, trdi sv. Pavel. “Verujemo
v to”? je vprašal nadškof, ki je
na javni predstavitvi in v pasto-
ralnem pismu ponudil kar ne-
kaj konkretnih iztočnic. “Go-
spod nas vabi, da bi tukaj in zdaj
živeli po evangeliju. In daje
nam tudi milost, da to zmore-
mo”. Le spremeniti moramo
mišljenje. To je glavni cilj novih
pastoralnih enot. “Ni res, da se
nič ne bo spremenilo. Vse se
lahko spremeni”. Zato: stopimo
na pot!
Aktualno 27. septembra 2018 3
  Projekt Zadružne kraške banke Starter
“Začeti skupaj!”- spodbuda 
in pomoč  mladim podjetnikom
TRST 
  palači znane
slovenske rodbine
Kalister na trgu
Svobode, v kateri v pritličju
posluje Zadružna kraška
V banka, od februarja letosdelujejo štiri nova podjetja.To so Triesterelocation in
Trieste Reception, ki se
ukvarjata pretežno s
turizmom, podjetje Carpe
Diem in Hackerspace
Mittelab.
Podjetja za eno leto
brezplačno delujejo v
prostorih Zadružne kraške
banke v sklopu projekta ZKB
Starter, ki je sodoben
inkubator, namenjen
mladim podjetnikom.
V Trstu so v petek, 21.
septembra, predstavili drugo
izvedbo projekta ZKB
Starter, ki je namenjena
podjetnikom do 35. leta
starosti, vsem tistim
podjetnim mladim, ki bi si
želeli ustvariti podjetje.
Predsednik ZKB-ja Adriano
Kovačič je poudaril željo po
tem, da bi mladim lahko
nudili možnost, da ostanejo
na našem območju in da
sami kaj naredijo, da
zaženejo podjetje. Adriano
Kovačič, je prepričan, da je
nujno in izjemnega pomena
pomagati mladim, ki bodo v
prihodnje vodilni kadri naše
skupnosti.
Prisotne je nagovoril v
imenu Slovenskega
gospodarskega združenja
tudi Robert Devetak, ki je
skupaj s Factory Banco iz
Manzana projektni partner.
Kordinator projekta ZKB
Starter je Andrej Gruden, ki
je prepričan, da druga
izvedba prinaša še več
izzivov od prve.
Letošnji Starter bo potekal
pod geslom: “Začeti skupaj”!
in deluje po zasnovi tako
imenovanega “coworkinga”.
Cilj projekta predvideva, da
si mladi podjetniki delijo
iste prostore in si tako lahko
izmenjujejo ideje in dobre
prakse.
Že dejstvo, da je vodstvo
Zadružne kraške banke, ki je
edina slovenska banka pri
nas, dalo dogodku poseben
pomen, kaže na to, kako si
pri naši banki prizadevajo,
da bi pomagali mladim. ZKB
namreč nagrajuje mlade s
štipendijami, pomaga pa
tudi mladim na sodoben
način, se pravi, da podpira t.
i. starter podjetja. Upajmo,
da bodo naši mladi uspešni!
Kratka predstavitev življenja in dela
Nivea Kofol se je rodila v Kopru (1954)
in se že v gimnazijskih letih začela uk-
varjati z likovnim ustvarjanjem. Med štu-
dijem umetnostne zgodovine in itali-
janskega jezika na Filozofski fakulteti
v Ljubljani in kasneje kot bibliotekarka
na Akademiji za likovno umetnost
(ALU nato ALUO) je obiskovala tečaje
risanja in kiparjenja ter se posvečala li-
kovnemu ustvarjanju v kamnu, lesu,
vosku in keramiki. Sodelovala je na šte-
vilnih mednarodnih simpozijih, likov-
nih delavnicah, samostojnih in sku-
pinskih razstavah in prejela več priz-
nanj. Bila je pobudnica, soorganizator-
ka in soudeleženka Mednarodnega ki-
parsko-slikarskega simpozija v Deka-
nih. Je članica več društev likovnih
ustvarjalcev Slovenije. Zdaj živi in
ustvarja v Ljubljani, Bertokih in Trstu.
O njenem bogatem ustvarjalnem opu-
su smo umetnico zaprosili za kratek
pogovor.
Rojstvo umetniške iskre in stremljenje
k “svetlobi”
Naj te za uvod najprej vprašam, kdaj
se je v tebi porodila iskra o umet-
niškem ustvarjanju?
Porodila se mi je v gimnaziji v Kopru,
kjer sem imela za profesorja likovne
vzgoje Zvesta Apollonija; njegove slike
intenzivnih barv so pritegnile mojo
pozornost. Želela sem si študirati slikar-
stvo na ALU v Ljubljani, a sem se potem
odločila za umetnostno zgodovino in ita-
lijanski jezik na Filozofski fakulteti. Kot
bibliotekarka na ALU sem začela pogla-
bljati kiparsko znanje z obiskovanjem
raznih predavanj, s sodelovanjem na raz-
nih delavnicah idr. Potem pa se je zgodila
huda nesreča, po kateri nekaj dni nisem
čutila ne rok ne nog. Ta-
krat je bila moja edina
želja, da bi lahko spet
držala v rokah kladivo in
dleto. Nepopisno veselje
me je preplavilo, ko so se
prsti, najprej na rokah in
nato tudi na nogah,
začeli spet prebujati. “Še
bom klesala! Še bom kle-
sala …” je odmevalo v
meni.
Tvoja kiparska dela
stremijo k svetlobi. Kaj
želiš povedati s tako
odločnim poudarjan-
jem svetlobe?
Mladost sem preživela na Primorskem, v
deželi sonca, in se še vedno razveselim
vsakega sončnega žarka. Ljudje potrebu-
jemo svetlobo, da nas razsvetli, misli se
nam zbistrijo, vrnejo se moči in tudi telo
oživi. Tudi kamen, ki je obsijan z lučjo
ali naravno svetlobo, zablesti.
Kako to, da živiš in ustvarjaš hkrati v
Ljubljani, Bertokih in Trstu, in kako
shajaš s tem?
Počutim se kot ptica selivka in ta dina-
mika mi je pisana na kožo, ker imam ra-
da spremembe in sem
dovzetna za novosti, ki
me učijo in bogatijo. Do-
ma v Ljubljani ustvar-
jam v glini na kuhinjski
mizi in v Trstu tudi.
Kako si doživljala soli-
darnostna srečanja li-
kovnih ustvarjalcev na
delavnicah, razstavah in
simpozijih?
Prav vsako povabilo mi
je bilo v čast, veselje in
tudi nov izziv. Vsaka no-
va skulptura ima spo-
ročilno vrednost in njen
žar oz. svetloba pušča v nas
sledi, opozorila, nauke, na-
potke, navdihe.
Kaj sporoča tvoja skulptura
Prava pot z Mednarodnega
simpozija v Štandrežu, ki krasi
Pot miru, ki pelje iz Lokvice
na Spomenik Veliko Cerje,
simbol primorskega domoljubja in
odporništva?
Kip je po svoji strukturi kot velik plamen.
Ob strani je žila, ki ponazarja prelivanje
krvi v času vojne. Spredaj sta v reliefu dva
kroga, ki predstavljata napadalce in na-
padene, ki se vrtijo v začaranem krogu.
Linije, ki izhajajo iz dveh krogov, pa so
poti, ki vodijo na pravo pot, to je h koncu
vojne …
Rižana kot navdih za mednarodne likov-
ne simpozije v Dekanih
Del otroštva si preživela v mlinu v za-
selku Žepki, pri Bertokih, in v zaselku
Mihati v Dekanih ter je, po tvojih izja-
vah sodeč, šum padajoče vode šel za
teboj v življenje in vplival na tvoje
ustvarjanje.
Šum tekoče vode mi veliko
pomeni. Kot mladenka sem
večkrat šla do reke Rižane. Ob
tekoči vodi so moje težave od-
tekale in se razblinjale. V mo-
jo dušo se je vrnil mir in v mo-
je telo nova moč. Energije ob
vodi so zelo močne. Zato sem
rada upodabljala Fontane. In
ker želim ta svoj odnos do vo-
de deliti z drugimi in prinašati
ljudem mir in spokojno
življenje, se mi je porodila mi-
sel o Formi vivi ob Rižani, to
je, da bi ta čudoviti in neo-
krnjeni svet okrasili s kipi.
Do kod si prišla
s to svojo zami-
slijo in kako se je
domači kraj odz-
val nanjo?
Domačini v Deka-
nih so se z nav-
dušenjem odzvali
na mojo zamisel in
tako sta doslej na-
stala dva simpozija.
Ker so ju finančno
tudi sami podprli,
so vsi kipi še v vedno v vasi Dekani, no-
benega pa še ni ob reki. Vendar moja mi-
sel še vedno živi in tli v meni in kar vidim
“Zeleno cesto” ob bregovih reke in nje-
nih mlinščic, obogateno s kipi.
Naj pojasnim, da domačini imenuje-
mo “Zeleno cesto” pot ob Rižani in ob
zaselkih Brtučiči, Žvanovka, Mihati,
Porton prek Val (polj v dolini Rižane)
do Parencane. To je tudi meni eden
najlepših kotičkov mojega rojstnega
kraja Dekani. Ta pot je najljubše spre-
hajališče za vse pogostejše pešce in ko-
lesarje iz Kopra, okolice in drugih kra-
jev. Obogatitev “Zelene ceste” s kipi bi
pomenila izjemno kulturno valoriza-
cijo te lepe, mirne, neokrnjene zelene
oaze in pomembno kulturno pridobi-
tev za širši prostor, kar bi morala pod-
preti tudi MO Koper.
Tudi sama si to močno želim. In ker se
mi močne želje navadno uresničijo, že
nekaj časa razmišljam, kdo vse bi lahko
sponzoriral naslednje mednarodno
srečanje umetnikov v Dekanih, ki bi nam
osvetlili vrednost vode, ki je za vsa živa
bitja dragocena in vsak dan bolj iskana.
Prva dva simpozija je ob sponzorjih (Mar-
mor Sežana, MO Koper, Lama Dekani,
OŠ Dekani, Banka Koper, Turistična kme-
tija Bordon, Gasilski dom Dekani, Kme-
tija Kofol, Etnološka kmetija Obad, ko-
munala Koper in Istrabenz plini) fi-
nančno podprla tudi KS Dekani, na ka-
tero računam tudi za prihodnje. Zlasti je
bil pri tem dejaven predsednik Alfred Šte-
fančič in, seveda, soor-
ganizator Darjo Gre-
gorič ter še drugi kra-
jani. Veliko pomoč
nam je nudila tudi
umetnostna kritičarka
Anamarija Stibilj Šajn.
Kipi prvega simpozija
iz leta 2014 so skrbno
nameščeni v park pred
cerkvijo, kipi iz druge-
ga pa še nimajo ustrez-
nega mesta. Nobenega pa še ni ob reki.
Slike, ustvarjene na simpozijih, pa visijo
v prostorih KS Dekani, ki tudi razpolaga
z njimi. Z velikim veseljem bi sodelovala
pri postavitvi teh kipov ob reki, seveda s
soglasjem njihovih umetnikov in KS.
Ljudje tako ne bodo več iskali miru in
oddiha ob prometnih cestah, ampak ob
tekoči vodi, ki pomirja človeka.
Od kod naziv “Formio Fluvius” za ki-
parske simpozije in kako so ga sprejeli
sodelujoči umetniki?
Formio Fluvius je latinsko ime za reko
Rižano in nekako povezuje preteklost s
sedanjostjo. Sodelujoči umetniki so bili
navdušeni nad naslovom in zdel se jim
je ustrezen in zanimiv. Želim si tudi, da
bi ponovno postavili viseči most pri Por-
tonu, blizu Ribiške koče, in Učno pot ob
reki Rižani.
Poleg ustvarjanja na obeh simpozijih pa
sem izvedla tudi obisk starokrščanskega
mašnega obreda v zasebni mali kapelici
duhovnika vzhodnega obreda g. Julijana
Gregoriča ob Potoku blizu dekanske cer-
kve kot tudi ogled kipov staroslovanskih
bogov v prelepi oazi ob zaselku Robida
ob Rižani, ki jih je izdelal naš primorski
kipar Vekoslav Batista, in spodbudila
obisk še drugih čudovitih predelov ob re-
ki. Povabila sem tudi otroke OŠ Dekani,
ki so z veseljem prijeli v roke kladivo in
dleto ter se preizkusili v klesanju. Želim
si tudi, da bi imeli otroci OŠ Dekani de-
lavnice klesanja v času naslednjih sim-
pozijev.
Kakšna je tvoja vizija za naprej v zvezi
s simpozijem Formio Fluvius?
Ko se je novica o simpoziju razširila, se je
seznam umetnikov, ki si želijo sodelovati,
podaljšal.
Bilo mi je kot v sanjah, za katere si želim,
da bi se ponovile, pa čeprav zaradi fi-
nančnih in organizacijskih razlogov
morda v manjšem obsegu. Predvsem pa
si želim, da bi na naslednjem simpoziju
začeli postavljati kipe ob Rižani in njenih
mlinščicah.
Milan Gregorič
  Kiparka Nivea Kofol
Nastajanje kipov in iskanje
svetlobe ob šumenju reke Rižane
POGOVOR 
Skulptura Prava pot na Poti miru, 
ki vodi na Cerje
KONCERT SLOVANSKE 
SAKRALNE GLASBE
Zbor pevcev iz matične, zamejske in zdomske Slovenije vodi:
Lučka Kralj Jerman
Ljubljana, cerkev sv. Jakoba, četrtek, 4. oktobra, ob 19.30
Trst, bazilika sv. Justa, nedelja, 7. oktobra, ob 17.00
Foto damj@n
Adriano Kovačič (foto damj@n)
Kristjani in družba27. septembra 20184
Cerkveni in družbeni antislovar (48a)
U kot UPAD 1
  e pogledamo to besedo
iz naslova v SSKJ, potem
nam le ta pove, da je to
glagolnik glagola “upadati”, ki
bi se mu s tujko reklo “atrofija”,
ki pa lahko pomeni tudi usihan-
je. Za besedo upad kot ključno
smo se odločili v povezavi z ver-
skim življenjem oz. versko prak-
so. Pred časom smo že naredili
niz člankov, v katerih
smo navedli podatke,
pred kratkim pa je jasno
spregovoril nizozemski
kardinal Eijk, ki je odkri-
to in brez olepšavanj
predstavil položaj svoje
nadškofije v Utrechtu. Le
desetina župnij je tako še
na “zeleni veji”, kar za-
deva finančno plat, je pa
nadškof kar precej po-
pravil svojo oceno, od-
kar je prejel zadnje po-
datke, v koliko cerkvah
bo čez deset let sploh še
sveta maša. Teh naj bi od 280
ostalo le še 15! Gre za največjo
nizozemsko škofijo, ki je leta
1950 imela še 377 župnij, leta
2014 pa se je njihovo število že
zmanjšalo za več kot 100, in si-
cer je pristalo na 232. Zdaj kaže,
da bo ostalo le še 20 župnij, pa
ne le zaradi upada vernikov,
temveč tudi zaradi nezmožnosti
Č vzdrževanja. Podoben položaj jev sosednji Belgiji, v Franciji papravzaprav že težko govorimo o
župnijah, saj majhno število du-
hovnikov upravlja precej velika
področja, pa so ljudje potem
lahko že veseli, če imajo v svoji
cerkvi sveto mašo enkrat me-
sečno. Izseljenci, ki živijo v Bel-
giji, so nam povedali, da se do
cerkve ob nedeljah vozijo kakih
45 minut daleč. V začetku le-
tošnjega leta je koprski škof,
msgr. Jurij Bizjak, manjše žup-
nije pridružil večjim, tako da
smo iz 189 župnij prešli na 100
župnij, vendar pa nas je župni-
kov ali župnijskih upraviteljev
75, kar pomeni, da imamo ne-
kateri v oskrbi po več župnij, čez
  o sem se o prihodnosti slo-
venskih skupnosti po svetu
pogovarjal z vodjo sloven-
skega dušnegapastirstva v Argenti-
ni dr. Juretom Rodetom, mi je de-
jal, da, ko so predstavniki organi-
zacij v nekem pogovoru premeva-
li, do kdaj se splača in je mogoče
ohranjati slovensko skupnost, so
prišli do jasnega skupnega za-
ključka: “To ni zaveda načrtovanja
in določanja rokov, vztrajali bomo,
dokler bomo zmogli. Vsak pa naj
se pri tem maksimalno potrudi”.
Med Slovenci po svetu je vse bolj
prisoten pojav tudi ponovnega
iskanja korenin. Govorimo lahko
o reaktiviranih identitetah, o po-
novno rojenih Slovencih. Naj z va-
mi delim ganljivo zgodbo enega
izmed mnogih takšnih posamez-
nikov, ki sem jih srečal po svetu,
ki so svoje že pozabljeno sloven-
stvo ponovno odkrili in želijo zdaj
z vsemi močmi pomagati Sloveni-
ji, da bi postala še uspešnejša
država. Možak poznih srednjih let,
ponosen Slovenec, mi je pripove-
doval, da je družina po smrti nje-
gove babice popolnoma izgubila
vsak stik s svojimi koreninami. Ko
je bil star okoli štirideset let, je med
vožnjo z dopusta proti domu za-
gledal napis neke slovenske orga-
nizacije sredi ZDA. Dejal je: “Sploh
nisem vprašal družine, zapeljal
sem s ceste, ustavil avto in začel jo-
kati. Našel sem samega sebe”!
Ženo je prepričal, da morata v Slo-
venijo, da vidi, od kod prihaja nje-
gov rod. Ko sta z najetim avtom
peljala čez državno mejo v Slove-
nijo, je zapeljal na rob, šel na kole-
na, vzel v roke slovensko zemljo in
jo dal v levi žep srajce, “da bo čim
bližje srcu”. Nadaljeval je: “Zdaj
bom začel jokati, ker vedno jočem,
ko to pripovedujem. Od takrat
imam vedno pri sebi slovensko
zemljo. In ta bo šla v grob z mano.
Našel sem samega sebe in zdaj, ko
vem, kdo sem, ne smem tega ni-
koli več izgubiti”. In sredi Amerike
K je iz žepa srajce izvlekel vrečko slo-venske zemlje.Sociolog Zygmunt Bauman je že
pred leti govoril o tekoči družbi,
ko naj strukture in odnosi ne bi bi-
li več trdni, ampak vedno bolj
fluidni. Družbene spremembe so
vedno hitrejše in močnejše, tako
bi danes lahko govorili že o plina-
sti družbi. Vse se meša, vse se spre-
minja, nič več nima stalne oblike.
Tako tudi slovenstvo postaja le še
ena od opredelitev, dejavnosti, pri-
padnosti in vrednot za današnega
človeka, ujetega v vse hitrejši vsa-
kodnevni tempo življenja. Velike
zasluge za to gredo informacijski
tehnologiji. A ta sprememba je
hkrati tudi priložnost. Svet še ni-
koli ni bil tako majhen in tako po-
vezan. Naj vam ob tem navržem
anekdoto. Pri obisku rojaka in so-
krajana v Avstraliji mi je le-ta po-
vedal, da, ko sta se z mamo v začet-
ku 50. let prejšnjega stoletja prese-
lila k očetu pod južni križ, bi se
moral priti od njiju na železniško
postajo poslovit tudi sorodnik, a
ga nato ni bilo. Šele čez tri mesece
sta lahko izvedela, ali je z njim vse
v redu – en mesec potovanja z lad-
jo v Avstralijo, en mesec potovanja
pisma nazaj domov ter nato en
mesec čakanja na odgovor. Ta go-
spod danes s prenosno kamero, ki
predvaja posnetek na internetu,
dnevno spremlja dogajanje do-
mačega kraja. Prav simpatično je,
ko mi malo za šalo po Facebooku
napiše: “Danes pa si se ob tej in tej
uri sprehodil skozi trg, videl sem
te”. Med obiski rojakov po svetu
mi skorajda vsakdo reče, da vsa-
kodnevno po internetu spremlja
vreme, novice in dogajanje doma.
Svet še nikoli ni bil tako povezan,
oddaljenost še nikoli tako bližnja.
Čeprav se slovenstvo po svetu spre-
minja, vendarle ohranja neko
skupno ost in željo po ohranitvi,
zato tudi v tem kontekstu zagoto-
vo lahko rečemo, da nas več pove-
zuje, kot ločuje, saj smo vsi Sloven-
ci.
Kaj pa matična domovina?
Ob koncu se velja zazreti še
na matično domovino. Ali
ta primerno ceni zamejsko
in zdomsko komponento
našega naroda? Ali je bolj
na mestu citat: “Žetev je
obilna, delavcev pa malo”?
Čeprav Slovenija namenja pozor-
nost sorojakom izven njenih meja,
podpira različne iniciative in de-
javnosti, pa je veliko tudi še po-
manjkljivosti. Naj se danes ome-
jim le na eno, ki jo želim posebej
izpostaviti. Nerazumljiva je pasiv-
nost slovenske države pri vprašan-
ju spodbujanja povratništva Slo-
vencev iz sveta. Če se ozremo na
države, ki imajo odnos do svojih
diaspor najboljše urejen, v mislih
imam predvsem Irsko, Portugal-
sko, Armenijo in Izrael, je ena naj-
pomembnejših njihovih politik
povratništvo. Pri nas pa so določbe
o repatriaciji ostale le mrtva črka
na papirju, proaktivne politike za
spodbujanje povratništva pa nikoli
niso bile razvidne. Ko sem se v
Buenos Airesu pogovarjal z enim
vodilnih mislecev slovenske skup-
nosti v Argentini, dr. Markom
Kremžarjem, mi je na moje
vprašanje, kdaj je začela življenjska
moč Slovencev v Argentini pešati,
odgovoril: “Po osamosvojitvi Re-
publike Slovenije. Pričakovali smo
vabilo, vrnite se nazaj, dobrodošli
boste med nami, dajmo skupaj
graditi novo državo. Takšno vabilo
je prišlo iz primerljivih držav, ki so
se takrat osvobodile diktature, za
njihove izseljence, iz Slovenije pa
nikoli. To je za nas pomenilo veli-
ko razočaranje in opaziti je bilo,
kako upada zagon”. To je bila za
Slovenijo velika zamujena pri-
ložnost in tudi danes je še tako.
Slovenija začni takoj, zdaj! Spod-
bujaj vračanje rojakov domov, tako
iz demografskih razlogov kot zara-
di kulturne obogatitve. Ti, ki poz-
najo več kultur, več jezikov, več po-
litičnih ureditev, več poslovnih si-
stemov in niso vpeti v slovensko
korupcijsko hobotnico, lahko pri-
nesejo nov zagon, nove poglede,
novo energijo. Lotimo se tega čim
prej!
/ dalje
Dejan Valentinčič
Vstajenje je dogodek Jezusa v
Svetem Duhu
Vstajenje Jezusa od mrtvih je nastopilo v moči
Svetega Duha, Sveti Duh je pomagal učencem,
da so sprejeli Vstalega in stopili v njegovo skriv-
nost Vstalega. V času Jezusovega zemeljskega
življenja je vzbujal vero v učencih, po vstajenju
jimizkušnja je dal moč, da so mogli odkriti pove-
zavo med Jezusovo smrtjo in vstajenjem ter večni
pomen te daritve. Pismo Hebrejcem poudarja, da
je Jezus s svojo žrtvijo in poveličanjem, ki mu je
sledilo, postal Darovalec popolne daritve Očetu.
V Svetem pismu se srečujemo z dvema opisoma
poslanja Svetega Duha po Jezusovem vstajenju.
Sveti Janez predstavi Jezusa, ki se na velikonočni
večer prikaže apostolom in jim podeli isti dar, re-
koč: “Prejmite Svetega Duha”.  (Jn 20, 23) Janez
vidi Svetega Duha kot
počelo novega življenja,
ki prihaja iz Jezusove
smrti. Pri tem mu poma-
ga globoko doživeta pre-
bodene strani, iz katere
sta pritekli kri in voda. Ti
znamenji predstavljata
življenje, kri predstavlja
veličino daru, ki je bil da-
rovan, voda je simbol ro-
dovitnosti, simbol Duha
in življenja. Jezus jim je
podaril Svetega Duha, da
so mogli stopiti v skriv-
nost Jezusove žrtve. Zato jim je tudi pokazal po-
veličane rane. Tako je prišlo do izpolnitve Jezuso-
ve napovedi o Svetem Duhu, ki jih je izrekel pri
zadnji večerji. Ta bo odprl učencem notranji um,
da bodo sprejeli vso resnico o Jezusu.  (Jn 16,13)
Jezus odhaja in pošilja Svetega Duha, da bo govo-
ril o njem ter približal človeštvu zaklad njegove
ljubezni. Sveti Duh bo Jezusov pomočnik in za-
govornik v času Jezusove odsotnosti.
Sveti Pavel ne govori o Binkoštih kot o dogodku,
ki se je zgodil v določeni okoliščini, pozoren je
na delovanje Vstalega v Svetem Duhu za
odrešenje človeštva. Sveti Duh prihaja iz Jezuso-
vega vstajenja in se razširja do končnega Jezuso-
vega prihoda, vse krščansko življenje je življenje
v Svetem Duhu,  (Gal 5, 16-25) življenje v svobo-
di. Kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda.  (2
Kor 3, 17) Sveti Duh omogoča, da je Vstali priso-
ten in deluje v zgodovini. Pavel želi služiti Kri-
stusu, ki ga je obudil Sveti Duh in deluje kot po-
veličani. Zato kliče k veri v Jezusa Kristusa, k
spreobrnjenju in krstu v njegovo ime. Samo v
Svetem Duhu je mogoče reči: Jezus je Gospod.
(1 Kor 12,3) Sveti Duh, ki je obudil Jezusa od
mrtvih, more priklicati v življenje tudi umrljiva
telesa ljudi.
Brez vstajenja bi bila Kristusova smrt samo heroj-
sko dejanje, brez Binkošti pa ne bi prišel veliko-
nočni dogodek do vseh ljudi. Evangelist Luka
predstavlja dar Svetega Duha petdeseti dan po
vstajenju, v povezavi z judovskimi Binkoštimi. S
tem darom pokaže dopolnitev vstajenja. Sveti
Duh je prežel učence, da so mogli govoriti v ra-
zličnih jezikih in presojati
odrešenjske dogodke v
zgodovini. Iz plašnih lju-
di je naredil pogumno
občestvo oznanjevalcev
Kristusovega evangelija.
Če je Janez povedal, od
kod prihaja Sveti Duh,
Luka pove, kam vodi Sveti
Duh: do skrajnih mej sve-
ta. Poslanstvo Svetega
Duha je v povezovanju
učencev in vesoljni od-
prtosti Cerkve. Sveti Duh
prinaša moč za njeno de-
lovanje. V njegovi moči bodo mogli učenci
pričevati za Jezusa v Jeruzalemu, Judeji, Samariji
in do vseh koncev zemlje. Dal jim bo razsvetljen-
je, da bodo mogli dojeti 'Božjo logiko' ter po-
gumno in prepričljivo oznaniti drugim, da v ni-
komer drugem ni odrešenja, kakor v Jezusu Kri-
stusu.  (Apd 4,12) V Svetem Duhu so nastopili
poslednji časi, prisotno je Božje kraljestvo, ki se
je začelo s prihodom Jezusa Kristusa. To je čas
budnosti in veselega pričakovanja Kristusa, ki že
prihaja v Svetem Duhu. Knjiga razodetja se
končuje z obljubo Gospodovega ponovnega pri-
hoda in prošnjo zanj: “Ta, ki pričuje za te reči,
pravi: “Da, pridem kmalu”. “Amen, pridi, Go-
spod Jezus”!  (Raz 22,20)
ZAKAJ PRAV JEZUS? (39) PRIMOŽ KREČIČ
deset let pa jih bo med temi 30
imelo že 75 let in več, če seveda
vsi ostanejo živi – Bog daj, da bo
tako! Upad je takšen, da v Fran-
ciji, recimo, le še 5 % kato-
ličanov redno hodi v cerkev ob
nedeljah, a to pomeni vsaj en-
krat mesečno ali več, torej jih je
tistih, ki so res vsako nedeljo, še
precej manj. Ponekod v koprski
škofiji je število že takšno, dru-
god je bolje, a se ne kaže preveč
slepiti, saj je upad povsod. Kar-
dinal Eijk pravi, da je do tega
prišlo iz več razlogov, gotovo pa
je pripomogel še en
upad: demografski. Tudi
pri nas je starejša popula-
cija tista, ki redno obisku-
je cerkev, le malo je pri-
merov, ko pridejo k ne-
deljski maši celotne
družine. Po Eijku je
splošna “kultura” proti
veri, saj je “hiperindivi-
dualistična”, kjer je glav-
na težava v blagostanju,
ki je spremenilo “življen-
jsko filozofijo ljudi”. Pra-
vi, da ga “boli duša” vsa-
kokrat, ko mora zapreti
kako cerkev in se starejši pri-
tožujejo, ker se morajo voziti, da
bi šli k maši, a pač ne more dru-
gače. Podobno se pritožujejo tu-
di pri nas, tako za mašo kot tudi
za verouk, pa čeprav še zdaleč
nimajo toliko vožnje kot v
omenjenih zahodnih deželah.
Nadaljujemo prihodnjič.
Andrej Vončina
  zadnjih dnevih, sicer pa
tudi drugače, je med ljud-
mi zlasti med mladimi
slišati o besedi zaupanje. Beseda,
na katero je človek včasih dosti
stavil, še bolj pa nanjo stavi danes.
Kako težko nam je, ko nam kdo
izda naše zaupanje!!! In kako
težko je komu zaupati, če ne veš,
kako bo ravnal s tvojim zaupan-
jem. In ravno zato sem se odločil,
da spregovorim nekaj o tej temi,
ki je bila in verjetno bo vedno
občutljiva. Verjetno pa ste že uga-
nili, o kateri obliki zaupanja bom
govoril.
Da, in prav ste uganili. O zaupanju
v Cerkev..., če ga je še kaj?? Da, v
teh dneh je le-to še posebej na
preizkušnji, sicer pa je tudi vedno
bilo. Človek se vpraša, komu
sploh še zaupati danes. Iz mnogih
ust se pri pogovorih srečujem s
tem vprašanjem in tudi dejstvom
ter bolečino ljudi, da je danes
težko še komu zaupati. Ljudje mi-
slijo samo nase in kaj hitro poza-
bijo na prijateljstvo, ko gre na pri-
mer za položaj na delovnem me-
stu ali status, ki ga bom pridobil.
Na neki način me je to spomnilo
na komunistični čas, čeprav v
njem nisem dolgo živel (samo 10
let), pa sem velikokrat slišal, da je
bila to poglavitna naloga tajne po-
licije in njenih sodelavcev, da so
koga zatožili in tako zlorabili nje-
govo zaupanje ter bili s tem nagra-
jeni. Razumljivo, da se to danes še
vedno dogaja npr. v Severni Kore-
ji, na Kitajskem, toda v demokra-
ciji bi človek pričakoval več zau-
panja. Toda kaj pa v Cerkvi?? Tam
sicer ne vlada demokracija, toda
Cerkev sama veliko stavi na zau-
V panje. Tudi škof, ko posvečuje du-hovnike, stavi na zaupanje odgo-vornih, da so le-ti primerni. Po-
tem pa...
Ljudje tudi stavijo ogromno zau-
panja v cerkveno ustanovo, ker se
jim zdi za razliko od države bolj
moralna in etična. Vsaj tako je bi-
lo... In potem pridejo kot strela z
jasnega, kot neka oaza sredi te
mučne puščave papeževe besede:
“Približaj se duhovniku, škofu in
mu povej, zakaj mu ne zaupaš.
Vendar poslušaj tudi odgovor”!!
Da, prišli smo do pomembne te-
me te vsebine, ki lepo pravi, da je
danes zlasti med mladimi veliko
zaupanja v Boga, Kristusa, do Cer-
kve kot ustanove pa sploh ne!!! Po
eni strani človek razume, ker se
morda le-ta sama po sebi zdi oko-
stenela?? Morda je tudi res v ne-
katerih segmentih, toda marsikaj
je že bilo posodobljeno in marsi-
kaj upajmo, da še bo, zahvaljujoč
se papežu Frančišku. Toda vse se
začne z zaupanjem. Če duhovnik
in škof vesta zakaj in čemu, kon-
kretno bosta lažje reševala ta pro-
blem, ki je po navadi večplasten.
Kot pravi pregovor: po duhovniku
gre vera gor in tudi dol, tako je to
prvi pokazatelj duhovnega stanja
župnije ali druge verske skupnosti.
So po navadi še drugi dejavniki,
toda marsikaj se da doseči z do-
broto, ljubeznijo ter medsebojnim
zaupanjem. In ravno v teh škan-
dalih je Cerkev kot varuhinja Kri-
stusovega nauka močno padla!!!
Ker je tokrat ona izrabila zaupanje
tistih, ki so vanjo verjeli in ji zau-
pali. In okrevanje bo v nekaterih
državah in škofijah zelo dolgotraj-
no, saj se je komaj vzpostavilo
pred nekaj leti, ker se žal škandali
kar vrstijo. In verjetno se še nekaj
časa bodo, dokler ne bo prišlo vse
ven iz zaprašenih arhivov in navi-
deznega strahu.
Kaj nam preostane??
Prvič, da molimo za
svetost duhovnikov in
tudi nas samih, drugič,
da storimo to takoj, kar
nam je sveti oče papež
Frančišek svetoval. Ne
tlačiti bolečine v sebi in
trpeti. In s tem se bo
nevarnost že v začetni
fazi lahko spremenila.
Vendar se tudi tokrat
računa na primerno
ukrepanje odgovornih
bodisi v državi bodisi v Cerkvi, da
se kaj premakne, ki pa je bilo v
preteklosti premajhno!!! Kot je re-
kel škofijski upravitelj na avstrij-
skem Koroškem: povrniti ponov-
no zaupanje v Cerkev zlasti pri ti-
stih, ki so najbolj ranljivi, ki je tudi
temeljna naloga Cerkve: zveličan-
je duš!!!
Naj nam pri tem pomaga naše
zaupanje v Boga, ki upamo, da bo
ponovno pomagal razsvetljevati
in voditi s Svetim Duhom Cerkev
tam, kjer to najbolj potrebuje. To
pa je nedvomno pomembno za
ponovno krepitev in graditev zau-
panja v Cerkev!!!
Klemen Zalar
Govor Dejana Valentinčiča 5. avgusta na Sv. Višarjah 
Vsi smo Slovenci, več nas
združuje, kot ločuje (5)
“Po duhovniku gre vera gor in tudi dol” 
Zaupanje ...
Kristjani in družba 27. septembra 2018 5
Sveta maša in blagoslov doprsnega kipa dr. Lamberta Ehrlicha
Neomajen v zvestobi slovenskim
koreninam in krščanski veri
  Novi Slovenski zavezi in
Združenju ob Lipi sprave
so v torek, 18. septembra,
s sveto mašo in blagoslovom do-
prsnega kipa na Žalah v Ljubljani
obeležili spomin na 140-letnico
rojstva g. Lamberta Ehrlicha. Slo-
vesnost je vodil nadškof msgr.
Stanislav Zore, ki je v nagovoru
po poročanju Radia Ognjišče
spomnil, da se je življenjska pot
Ehrlicha začela v Žabnicah pod
Višarjami, končala pa z umorom
na Streliški ulici v Ljubljani: “Ne
vem, če je Lambert Ehrlich v svo-
jem življenju imel tudi kakšnega
Petra, ki ga je skušal
zaustaviti na tej poti
njegovega preroške-
ga delovanja, prebu-
janja naroda, življen-
ja za narod in Boga.
Če ga je imel, potem
je ravnal podobno
kakor Jezus. Vedel je,
da je potrebno iti do
konca, da je daritev
treba izpiti do zad-
njega konca”.
V pridigi je zbrane
nagovoril predsed-
nik Združenja ob Li-
pi sprave prof. dr. Ja-
nez Juhant, ki je zelo
osebno spregovoril
o Ehrlichu. Sveti
maši je sledila slovesnost pred
cerkvijo ob spomeniku žrtvam
komunističnega terorja. Doprsni
kip je blagoslovil nadškof msgr.
Zore, odkrila pa sta ga prof. dr.
Janez Juhant in predsednik Nove
slovenske zaveze Peter Sušnik.
Sveti maši je sledil blagoslov do-
prsnega kipa; obred je vodil
msgr. Stanislav Zore. Pri slove-
snosti so sodelovali: Marcus
Fink, mešani pevski zbor “Anton
Foerster” iz Ljubljane ter slavno-
stna govornica dr. Helena Ja-
klitsch.
Pridiga prof. dr. Janeza Juhanta
Spoštovani duhovniški sobrat,
cenjeni sin slovenske matere, ko-
roški rojak, božji služabnik Lam-
bert Ehrlich!
V prizadevanju za današnjo spo-
minsko slovesnost kot tudi za vsa
druga srečanja s Teboj me ni vo-
dila kaka osebna težnja, pač pa
navdihovala Tvoja bogata vse-
stranska in izrazito človeška, ver-
ska in narodna osebnost. Pre-
pričan sem, da tako razmišljamo
ne le vsi tukaj zbrani, pač pa še
številni drugi osveščeni, pošteni
in verni Slovenci. To velja najprej
za spoštovanega Rožmanovega
naslednika nadškofa Zoreta. Dal-
je je tu gospod Kovač, ki je z
iskreno ljubeznijo do Tebe daro-
val za kip in uredil vse, da ga lah-
ko danes blagoslovimo. Tvoj lik
je navdihoval mladega kiparja
Tadeja Torča, da nam je poustva-
ril Tvojo podobo, ki so jo vlili v
delavnici mojstra Romana
Kamška. Hitro in velikodušno je
zastonj opravil vsa kamnoseška
dela gospod Vojko Možina. Vse
iz hvaležnosti za dar Tvojega
plodnega in vsestranskega du-
hovniškega življenja. Zato more-
mo verni in drugi domoljubi iz
ljubezni do Boga in narodovih
izročil, za katere si živel in umrl,
ob 140-letnici Tvojega rojstva,
hvaležni Bogu in Tebi opraviti
zahvalno Kristusovo daritev. Tudi
Tvoje življenje je bilo kalvarija.
Zavedamo se svojega dolga do
Boga in naroda, do Tebe in vseh
drugih žrtvovanih sester in bra-
V tov Tvojega ljubljenega naroda.Upamo, da smo tako Božjeobčestvo, da postane “daritev
nam življenje celo, oltar najlepši
je srca oltar”.
Danes smo mala čreda v primer-
javi z množico, ki se je v grozni
stiski zbrala ob Tvojem grobu.
Težko je podoživljati, kaj so čutili
takrat verni in drugi Slovenci, ko
so 26. maja 1942 onemeli po-
kleknili ali celo omočili svoj ro-
bec v Tvojo kri. V največji naro-
dovi stiski si jim bil Ti kot naro-
dov svetilnik in smerokaz, a si še
Ti moral omahniti na Streliški
ulici. Koliko se jih je takrat zave-
dalo usodnosti Tvoje smrti? Brez
dvoma sta številne zajela zlovešči
strah in boleča slutnja, da se ma-
jejo dosedanji temelji človeka in
družbe. Tvoj škof Rožman je bil
takrat pri papežu. Papež in vod-
stvo Cerkve sta bila zate celo pre-
več, kot pravi Jurčec, znamenje
reda in okvir zvestobe resnici.
Večina teh, ki so se konec maj-
skih dni leta 1942 na Žalah
množično zgrnili k zadnjemu
slovesu od Tebe, se je zavedala
usodnosti časa. Gnala sta jih
spoštovanje do Tebe in volja do
svobode, da so premagovali tero-
ristični strah, ki se je plazil po
Ljubljanski pokrajini. Drugače so
svobodo razumeli oni, ki so z
lažjo in umori postavljali svet na
glavo. Treba je bilo umoriti celo
spomin nate in na vse, ki ste
kljub tektonskim družbenim pre-
mikom, ostali zvesti resnici, pra-
vičnosti in do tedaj svetim
izročilom človeštva. Zato so od-
stranili vse Vaše zemeljske sledi,
da Vas nikoli več ne bi bilo.
Da bi še kar vladali, poskušajo še
danes brisati vsak spomin na Te
in na vse, kar je povezano z vero
in resnico, narodno častjo,
čutom za pravičnost. Zdi se, da je
dvajseto stoletje s svojimi drzni-
mi posegi v srž človeka in člo-
veštva nalomilo in celo uničilo
ustaljene družbene temelje in ok-
vire dosedanje civilizacije. Zato
družba nič več ne zagotavlja te-
meljev, iz katerih bo živela. Celo
vesoljna in Cerkev na Sloven-
skem se je skupaj s posvetno
družbo zamajala in utrpela mar-
sikatero usodno razpoko, ki še
danes vernim in celo njihovim
voditeljem jemlje pogum za
odločnost ter spodbujanje k so-
delovanju za zvestobo resnici in
pravičnosti. Drugi vatikanski cer-
kveni zbor je zato očitno pro-
gramsko spodbudil: “Veselje in
upanje, žalost in tesnoba da-
našnjih ljudi, posebej vseh kakor-
koli trpečih, so hkrati tudi veselje
in upanje, žalost in tesnoba Kri-
stusovih učencev”.
Ta naloga ostaja smerokaz za
življenje in delo klerikov in lai-
kov, če hočemo, da bomo vsaj v
Cerkvi danes svetu zagotavljali
temelje, iz katerih bo moglo žive-
ti človeštvo. Ti si nam neomajen
zgled te trdnosti, upanje, da je
vedno mogoče ostati zvest
trpečim sestram in bratom: od
gospodinj na Koroškem do zapo-
stavljenih Slovencev v Versaille-
su, mladih, ljudi v misijonih ter
zapisanih smrti med vojno,
skratka vsem zapostavljenim. Ni-
si naiven in nedelaven stal ob
tektonskih spremembah. Zaznal
si jih in se nanje poznavalsko od-
zival, proti njim si
zastavil življenje.
Polkovnik italijan-
ske vojske je to do-
jel, ko je dejal, da bi
morali pisca Spo-
menice in njene
prinašalce italijan-
skim oblastem takoj
postreliti.
Kot pravi Girard, so
se stare družbe ute-
meljevale na žrtvo-
vanju nedolžnega.
Veliki duhovniki v
Izraelu so iznašli
misel, “da je za vas
bolje, da en človek
umre za ljudstvo in
ne propade ves na-
rod”. Zgodba 20. stoletja se je
obrnila: številni oziroma brezšte-
vilni so morali umreti za nekate-
re izbrance. Estonski škof jezuit
Profittlich je bil ob zasedbi sov-
jetov gotov le, da je v božjih ro-
kah. “In to nas je rešilo”, je zapi-
sal zdravnik Silvester Krčmery iz
Slovaške. Reševala nas je zvesto-
ba številnih mož in žena resnici
do smrti, med njimi ruskega pa-
triarha Tihona, o čigar usodi si
pisal v Času že leta 1923 v razpra-
vi Ruski boljševizem, ter vseh
drugih mučencev in mučenk od
Litve do Albanije, od Slovenije do
Rusije.
Tudi Ti si hodil po ozki poti zve-
stobe Bogu in narodu do konca,
saj si kot razgledan človek
družbenih in političnih izkušenj
vedel, kam to pelje. Tudi ti si živel
neminljivo upanje, da noben
očenaš ni bil izmoljen zastonj in
nobeno trpljenje ni bilo zaman.
V tej veri si živel in v njej po zad-
nji mašni daritvi v akademskem
domu tudi umrl.
Ob Tvojem liku in kipu se zbira-
mo, ker tako verujemo tudi mi,
prepričani, da je to polno življen-
je katoličana, človeka in naroda.
Tektonski premiki sicer lahko
majejo zemljo, a ljudje ne more-
mo živeti od potresov in rušenj,
pač pa od zveste in neustavljive
ljubezni, ki gradi, zbira, povezuje
in zagotavlja temelje življenja in
preživetja. Verjamem, da je oza-
veščanje ob Tebi, Terčelju, Krašni
in drugih pričevalcih milostni
trenutek Slovenije in Cerkve na
Slovenskem.
Brez dvoma je krščanstvo raslo s
človeškega dna in iz preizkušenj,
v veri, da se človeška nemoč spo-
polnjuje v Božji moči. Nismo mi
odrešeniki, pač pa služabniki ve-
re, kot pravi že apostol Pavel. V
tem upanju gradimo na moči
Tvojega in pričevanja vseh dru-
gih, katerih število vsaj delno ra-
zodevajo farne plošče po razsuti
Sloveniji. Zato verjamemo v luč
tudi v teh zahtevnih časih. Tega
ne morejo vzeti predsodki, ki še
visijo nad Tabo in vsemi izbrisa-
nimi in zasvajajo srca Slovencev,
posebno mladih rojakov z razkla-
nostjo in sovraštvom.
Tvojemu liku še niso posvečene
oddaje na naših nacionalnih me-
dijih, nisi še dobil domovinske
pravice v šoli in politiki, v zna-
nosti in celo ne polno v Cerkvi.
Ali jo boš kdaj, ne vemo. Ne gle-
de na vse to pa trdno verujem, da
je Tvoje življenjsko sporočilo
brezpogojno pomembno za
preživetje ne le Slovencev, pač pa
narodov na Višarskem križišču in
v Evropi, kakor si spregovoril leta
1935 na Višarjah. V tem upanju
smo hvaležni za Tvoj dar in dar
vseh, ki so šli po poti neomajne-
ga pričevanja, in verjamem, da ta
dar oživlja nove krščanske in na-
rodne osebnosti v njihovem pri-
zadevanju za blagoslov v
družinah, v vzgojno-izobraževal-
nih, duhovnih gospodarskih in
političnih procesih družbe. To je
namreč naša prihodnost in
upanje na preživetje.
Hvala Ti!
Govor dr. Helene Jaklitsch
Dragi prijatelji, spoštovani zbra-
ni,
če bi danes med Slovenci naredi-
li kratko anketo ter jih pov-
prašali, ali vedo, kdo je bil dr.
Lambert Ehrlich, bi marsikdo v
nevednosti le zmajal z glavo. Pri
tistih, ki bi se jim njegovo ime
vendarle zazdelo znano, pa je ze-
lo mogoče, da bi nekje iz njiho-
vih globin, ne da bi se zavedali,
od kod se je vzel, zazvenel odgo-
vor “narodni izdajalec”. Kot ta-
kega ga je v javni spomin in v
svoje učbenike zapisala komuni-
stična oblast, pri tem pa ji je bilo
malo mar, da pred zgodovino in
ljudmi z lažjo maže velikega do-
moljuba, pokončnega Slovenca
in izjemnega vizionarja. Na ta
način je želela pred ljudmi upra-
vičiti umor človeka, ki bi bil edi-
ni sposoben organizirati odpor
poti okupatorju mimo njih, kot
je nekoč priznal eden izmed po-
vojnih zgodovinarjev. Seveda te-
ga ni mogoče prebrati v njegovih
objavljenih zgodovinskih zapi-
sih, njegovo priznanje je pribe-
leženo le kot izrečena beseda svo-
jemu stanovskemu kolegu.
Kdo je bil dr. Lambert Ehrlich, ki
se ga je komunistična partija tako
bala, da se ni zadovoljila z njego-
vim umorom, temveč je po vojni
z oskrunitvijo njegovega groba
poteptala temeljne civilizacijske
norme? Rojen je bil v Žabnicah,
vasi pod Svetimi Višarjami, ki je
takrat še spadala pod Koroško,
globoko vernim in narodnoza-
vednim staršem. Čas njegove
mladosti je bil zaznamovan z na-
silnim ponemčevanjem vsega,
kar je spominjalo na tisočletno
prisotnost slovenskega človeka
na koroški zemlji. Kot odličnjak
se je vpisal na teološko fakulteto
in bil leta 1902 posvečen v du-
hovnika. Deloval je kot kaplan v
Beljaku, v celovški stolni župniji,
potem pa postal škofov tajnik ter
profesor v celovškem bogoslov-
ju. Rad je opravljal duhovniško
službo, z vso gorečnostjo pa je
svoje moči razdajal tudi za svoje
rojake. Bil je pobudnik ustanovit-
ve številnih slovenskih delavskih
in izobraževalnih društev na Ko-
roškem, Narodne čitalnice v Ce-
lovcu, ustanovitelj Slovenske
krščanske socialne zveze za Ko-
roško, katere naslednica je
Krščanska kulturna zveza, ki še
danes kot ena izmed dveh osred-
njih kulturnih organizacij po
njegovem vzoru budi in krepi
narodno zavest koroških Sloven-
cev. Brez njega ne bi bilo sloven-
skega katoliškega prosvetnega
doma v Tinjah. “Če je Bog posta-
vil slovenski narod na Koroško,
ima ta narod na Koroškem tudi
pravico do obstoja. Kdor je proti
temu, naj pokaže od Boga izrec-
no povelje, naj poda dokaze! Te-
ga poslanstva Nemci ne morejo
pokazati, torej imamo Slovenci
pravico do obstanka in dolžnost,
da izpolnjujemo božjo voljo, da
ostanemo, da se branimo”, je po-
zival svoje rojake na Koroškem.
Tako jasno je zastavil svojo bese-
do proti nemškemu potujčevan-
ju in proti temu se je boril z vse-
mi svojimi močmi in preštevilni-
mi talenti. Le skrajno sprevržen
ali pa popolnoma neveden člo-
vek mu zato lahko lažnivo ali kri-
vično očita izdajo lastnega naro-
da. Najhuje pa je, da so mu tako
etiketo dali tisti, ki so zaradi la-
stnih interesov podpisali pakt o
sodelovanju s človekom, ki je iz-
dal ukaz: “Naredite mi to deželo
spet nemško”.
Po koncu prve svetovne vojne je
bil kot odličen poznavalec ko-
roških razmer imenovan v dele-
gacijo, ki je na mirovni konferen-
ci zastopala interese slovenskega
naroda. Takrat je spoznal, da za
velesile narod, ki nima svoje sa-
mostojne politične tvorbe, sploh
ne obstaja, zaradi česar so bili
Slovenci nemočni v svojih napo-
rih, da bi Koroška ostala del slo-
venskega ozemlja. Že takrat je v
njem začela zoreti ideja o samo-
stojni Sloveniji, ki jo je kasneje
razvijal in zanjo navduševal mla-
de, ki so se zbirali okoli njega na
Svetih Višarjah.
Zaradi svoje izrazito narodnoza-
vedne drže je moral po prvi sve-
tovni vojni zapustiti Koroško.
Prišel je v Ljubljano, kjer je že kot
mednarodno uveljavljen strokov-
njak nadaljeval svoje profesorsko
delo na teološki fakulteti mlade
slovenske univerze. Tudi tu je po-
sebno skrb izkazoval revežem,
pri ljudeh je spodbujal misijon-
sko zavest, saj je želel “osvojiti ves
svet za Kristusa Kralja”. Svoj čas
je še posebno rad namenjal štu-
dentom. Leta 1932 je kot študen-
tski duhovnik ustanovil akadem-
ski klub Straža. Njene člane je
spodbujal k javnemu delovanju,
pri tem pa poudarjal doslednost
pri vzgoji mladih izobražencev v
idejno neupogljive katoličane in
narodnozavedne Slovence,
občutljive za stisko sočloveka. Ko
je prišel čas, so njegovi stražarji
ob robu kraških jam in v rud-
niških jarkih umirali v zvestobi
svojemu narodu in veri.
Dr. Ehrlich tudi ni ostal slep za
preganjanje slovenskih rojakov
na oni strani meje z Italijo ter na
to opozarjal tako svetno kot cer-
kveno oblast. Vedel je, koliko zla
je boljševistična revolucija prine-
sla sovjetskemu človeku, zato je
bil neomajen nasprotnik komu-
nizma. Boj proti njemu je bil zanj
tudi boj za slovenstvo. Danes, ko
otipljivo čutimo posledice revo-
lucije na narodnem telesu, spoz-
navamo, kako dobro je razumel
brezbožni komunizem. Ko so
stražarji in druge katoliške štu-
dentske skupine, ki jih je sprem-
ljal kot duhovnik, preprečile ko-
munistični prevzem študentske-
ga gibanja na ljubljanski univer-
zi, si je nakopal njihovo nepo-
mirljivo sovraštvo. To se je po
začetku vojne samo še krepilo,
saj dr. Ehrlich tudi takrat ni mi-
roval. Še preden je vojna dosegla
naše kraje, je pozival vodilne slo-
venske politike, da naredijo vse,
kar se da, da utrdijo položaj Slo-
vencev med zavezniki. Predlagal
je ustanovitev ilegalne slovenske
vlade, za katero okupator ne bi
vedel, njen cilj pa naj bi bil usta-
novitev Združene Slovenije, v ka-
teri bi bili tudi Primorska in Ko-
roška. Vanjo je želel vključiti vse,
tudi komuniste. Zavedal se je, da
je v vojni, v kateri je načrt vseh
treh oz. štirih okupatorjev
uničenje slovenskega naroda, po-
trebno sodelovati. Toda pri tem
ni bil naiven – od komunistične
partije je pričakoval jasno zavezo,
da se bo držala dogovorjenih cil-
jev, ki bodo v korist vsem Sloven-
cem, od slovenskega političnega
vodstva pa, da se bo ob morebit-
nem nespoštovanju dogovorje-
nega učinkovito zavarovalo. To-
da kakor kralj Joakim ni upošte-
val preroka Jeremija, tako tudi
slovenski politični vrh takrat še
ni doumel Ehrlichovega pre-
roškega vpogleda v prihodnost,
ki je prinesla strašljive posledice
za vse.
Slaba dva meseca pred svojo
smrtjo je dr. Ehrlich italijanskim
okupacijskim oblastem poslal
spomenico, ki je bila po vojni de-
ležna popolne zlorabe s strani
nove oblasti in, kar je še huje, ta-
kratnega zgodovinopisja.
/ str. 12
Slavnostna govornica dr. Helena Jaklitsch
Prof. dr. Janez Juhant
Goriška27. septembra 20186
Povšetova igra o krivicah preteklosti
V soboto, 29. septembra, ob 18. uri bo na valovih slovenskega
Radia Trst premierno izvedena radijska igra “Zgodba s predzadnje
strani”. Za besedilo je na natečaju ob 70-letnici Radijskega odra
Janez Povše prejel tretjo nagrado. Gre za zgodbo Elvire (Maja
Lapornik), ki jo je pred davnimi leti zapustil mož Roby (Andrej
Pisani), tako da se je morala s hčerko Dolores (Nadia Roncelli)
sama prebijati skozi življenje. Nekdanji mož Roby si je s Tanjo
(Marinka Počkaj) ustvaril novo družino in njegov sin Marko (Nikolaj
Pintar) išče službo. Komisiji, ki o tem odloča, pa predseduje ravno
Elvira, kar sproži nemajhno dilemo. Ali bo Elvira dopustila, da sin
njenega nekdanjega moža dobi službo, ali pa se bo upravičeno
maščevala za bolečine preteklosti in delno tudi sedanjosti? Na
osebni ravni torej možnost spravnega ali nespravnega dejanja.
Igra je bila posneta v studiu Radijskega odra Trak, zgodbo
pripoveduje Ivan Buzečan, za ton in montažo je poskrbel Samuel
Simonovi, režija je bila v rokah Marijana Kravosa.
V Romansu deželni praznik številnih družin
“Smo pomlad naše družbe, združeni imamo veliko moč”. To je
nekak moto Državnega združenja številnih družin (ANFN), ki bo
organiziral v nedeljo, 30. septembra, v prostorih rekreacijskega
središča v Romansu že četrti deželni družinski praznik. Za vse
udeležence bodo na sporedu igre in zabava. Program se bo začel
s sprejemom gostov ob 9.30. Od 10. do 12.30 bodo sproščene
informativne dejavnosti z goriškimi gasilci, člani Civilne zaščite
in Rdečega križa; za maske in “face painting” bodo poskrbeli
člani skupine Banda del Quaiat, langobardsko orožje in tradicije
pa bodo razkazali Invicti Lupi. Ob 12.30 bo paštašuta za vse
prisotne. Ob 14.30 bo gledališka predstava Il passato fa il futuro:
na oder bodo stopili šolarčki osnovne šole E. de Amicis iz Medee,
ki so se udeležili državnega gledališkega natečaja za šole. Ob
15.30 bo družinska olimpiada, po malici ob 17.30 pa
nagrajevanje in pozdravi. Informacije najdete pri goriških
koordinatorjih (Riccardo in Elizabeth Helen Tomadin) na mailu
gorizia@famiglienumerose. org.
Kratke S 1. strani
Ganljiva pričevanja ...
  eh in še marsikatere teme,
tudi absurdnosti vojne, ki ne
more biti prinašalka miru, a
le neštetih bolečin, se dotika pre-
mišljeno zasnovan in domi-
selno izveden ganljiv večer
poezije in glasbe, Ne jokej
ljubica, ki si ga je SKD Hrast
zamislilo, da bi se poklonilo
vsem, ki so trpeli zaradi voj-
ne v naših krajih, pa tudi da
bi v tem duhu obeležilo
svojo 50-letnico delovanja,
kot je v uvodnem nagovoru
povedal predsednik dober-
dobskega društva Cristian
Lavrenčič. Pod navdihom
stiha iz dobro poznane ljud-
ske pesmi, ki pripoveduje o
tem, kako se fant poslavlja
od svoje ljubice, ker mora obleči vo-
jaško suknjo kot avstro-ogrski vojak,
si je glasbenik Hilarij Lavrenčič,
temperamentni pevovodja MePZ
Hrast z vsestranskimi, dolgoletnimi
izkušnjami na glasbenem po-
dročju, zamislil večer s sporedom
takih pesmi, ki pripovedujejo o voj-
ni. Njegovo idejo je v premišljenem
režijskem konceptu razvil režiser in
igralec Franko Žerjal, ki je z zborom
Hrast že sodeloval pred časom. Kot
v Doberdobu, kjer je zelo uspešno,
sugestivno premiero, kot ambien-
talna prireditev, koncert doživel 27.
junija letos na “brjaču pr Jelj’nevih
(podrobno smo o tem poročali v
prvi julijski številki našega tednika),
se je vsebina izbranih umetniških
besedil v vezani in nevezani besedi,
pretežno domačih primorskih av-
torjev, ki jih je odbral Franko Žerjal
in jih povezal v zaokroženo celoto
in ji dal tudi neki dramaturški lok,
presunljivo zarezala v zavest gledal-
cev. Žal, slabo vreme ni dovolilo or-
ganizatorjem, da bi večer potekal
na prostem “pod lipami” na dvo-
rišču KCLB, kot je bilo načrtovano.
A nastopajoči so tudi v dvorani zna-
li ustvariti primerno vzdušje in po-
sredovati globoka čustva in občut-
T ke, ki vejejo iz celote. Besedila smi-selno odražajo dogajanja v obdobjuneposredno pred prvo svetovno
vojno, strašna vojna in prva povoj-
na leta, ko so ljudje, po
vrnitvi v domače kra-
je, želeli začeti novo
živjenje in obnoviti
porušene domačije.
Ta res lepi, doživeti
koncertni nastop, ki je
pred kratkim zabeležil
prvo ponovitev v To-
maju na župnijskem vrtu, za go-
riško ponovitvijo pa naštel še tretjo,
v Naborjetu v nedeljo, 23. septem-
bra, v Beneški hiši, so soblikovali
OPZ Veseljaki z zvesto zborovodkin-
jo Lucijo Lavrenčič, MePZ Hrast
pod vodstvom dolgoletnega zmeraj
pozornega in suverenega dirigenta
Hilarija Lavrenčiča, kvartet vio-
lončelov (Federico Magris, Marcel-
lo Cassese, Jurij Lavrenčič, Ilaria So-
ranzio) in v naših ljubiteljskih gle-
daliških krogih dobro poznana
igralca Sanja Vogrič in Nikolaj Pin-
tar. Onadva sta, oblečena v obleke
tedanjega časa (nekaj kosov je bilo
originalnih!), med ljudskimi pe-
smimi, polnimi ljubezenskih, do-
movinskih čustev, prebirala odlom-
ke izbranih besedil in vsakič časov-
no umestila odrsko dogajanje, ki je
zadobivalo zmeraj temnejšo in bolj
krvavo podobo vse do takrat, ko je
vojno zlo končno prenehalo in se
je spet prikazala zarja miru. Ta je v
ljudeh vžgal iskrico upanja v boljše
čase, ki jih moramo mi, ki nismo
doživeli vojne, še bolj zagrizeno
čuvati, da se bojni stroji ne bi spet
uničevalno oglasili. Pri besedilih so
nedvomno izstopali grozljive bese-
de iz Cankarjeve črtice Gospod
stotnik, Molitev Simona Gre-
gorčiča, ki je preroško napovedal
hude čase, in solze izvabljajoče
pričevanje Marije Ferletič, Velen-
tičkove, s Poljan o trdem življenju
v begunstvu. Odrsko dogajanje se
začenja v veselem vzdušju ob zvo-
kih harmonike (nanjo igra Miha
Lavrenčič) in ob petju otrok, ki se
ne zavedajo viharnih oblakov,
prežečih na obzorju. Veseljaki so se
izkazali s svojimi zvonkimi glasovi
ob izvajanju pesmi Fantič sem star
šele 18 let (pri tem je imela nežen
solističen trenutek Giulia Zampar)
in s koreografskimi koraki, ki so
spremljali pesmi – koračnice Regi-
ment po cesti gre in Oj, ta vojaški
boben. Krutost vojne, groza in
obup ob misli na padle in umira-
joče vojake so napolnili ozračje, ki
so ga ob občutkih nemoči in brid-
kosti znali poustvarjati pevci, gla-
sbeniki, igralca in seveda dirigento-
vi poudarki v pravih trenutkih. Svo-
je je opravila tudi osvetlitev prizo-
rišča (Zvonko Humar) s pomenlji-
vim prelivanjem barvnih odtenkov.
V tem vzdušju so
zvenele beneška Pe-
telinček je zapieu,
prekmurska Teče
mi vodica, Popotni-
ca vojaška (A. M.
Slomšek, v priredbi
Hilarija Lavrenčiča),
primorska K voja-
kom (prir. I. Ota), v
moški zasedbi,
Oblaki so rudeči,
Oj, Doberdob “slo-
venski grob”, ob ka-
teri je del zbora za-
pel v dvorani, tako
da je bilo slišati kot žalosten odmev
… V zadnjem smiselnem sklopu, ki
ga je uvedla italijanska skladba Si-
gnore delle cime (z ganljivim so-
lom Tatjane Devetak), so se pesmi
navezovale na povojni čas, ko so se
preživeli vračali domov na svoja od
jarkov, bomb in granat razrita polja,
ob melanholični misli na že davno
minule predvojne čase in z željo po
novih, miru polnih dni. Neomajna
ljubezen do domače zemlje in
trdna volja do življenja sta jih spod-
bujali, da so se zagrizeno lotili ob-
nove. V zadnjem delu tega svoje-
vrstnega koncerta so pevci zapeli
pesmi Mati (P. Tomažič, A. Vodopi-
vec) v spomin na mater begunko,
Pa se sliš, Kje so tiste stezice. V ve-
selem razpoloženju pa sta se čvrsto
oglasili še živahni Planinska (I. Re-
sman, A. Foerster) in, v tipičnem rit-
mu, rezijanska, v priredbi A. Čopija,
Da lipa ma! Ke bej na je? , ki so jo
pevci ponovili ob vztrajnem plo-
skanju zelo številnega občinstva.
Ob poslednjih notah se je ozračje
razjasnilo v neomajni veri, da bodo
ob nesebični požrtvovalnosti, de-
lavnih rokah in goreči vseobsega-
joči ljubezni zaživeli novi časi.
Nadškof Redaelli o pastoralnih enotah in pismu
“... Tudi jaz vas
pošiljam”
  oriški nadškof msgr. Car-
lo Roberto Maria Redaelli
se je 19. septembra zjutraj
srečal - na sedežu ordinariata - s
krajevnimi časnikarji, zvečer - v
Kulturnem domu - pa s pastoral-
nimi delavci in člani župnijskih
svetov, da bi enim in drugim, ob
začetku novega pastoralnega leta,
spregovoril o spremembah v naši
škofiji ter o svojem pastoralnem
pismu 2018-2019.
Ko se vstali Jezus prikaže aposto-
lom, jih povabi, da bi stopili na
misijonsko pot, je dejal nadškof.
Zato tokratno pismo nosi naslov
“... anch'io mando voi” (“... tudi
jaz vas pošiljam”). Vsi smo klica-
ni, da postanemo oznanjevalci
evangelija; toda “problem je, kako
to biti v konkretnosti današnjega
dne v naši stvarnosti”. O novih
pastoralnih enotah je dejal, da ne
gre zgolj za odločitev, ki se tiče re-
organizacije škofije spričo
zmanjševanja števila duhovnikov,
temveč za priložnost, da bi spre-
menili tempo v pastoralnem
življenju. V deželah italijanskega
severovzhoda imajo podobne
težave, je poudaril. V nekaterih
škofijah, kjer so pred leti združili
župnije, danes že uvajajo pasto-
ralne enote pastoralnih enot...
G Drugod imajo na razpolago poenega duhovnika za 10 tisoč pre-bivalcev... Nekateri iščejo nove
poti: neki duhovnik, ki ima v
oskrbi 20 tisoč prebivalcev, se ob
sobotah posveča izključno po-
slušanju ljudi; “njegova župnija je
ena najbolj živahnih”...
Skratka: potrebno je spremeniti
vzor župnije. Model, kakršnega
smo poznali do pred kratkim, je
odgovarjal družbi, ki je bila bolj
statična od današnje, ki je delila
splošno krščansko miselnost in
kulturo. Neki škof je dejal: “Ljudje
so pač odkrili, da lahko živijo tudi
brez Boga. In živijo tudi dobro”.
V spremenjenem svetu je nujno,
da se spremeni tudi pastoralna
pozornost do ljudi. Štiri glavni cil-
ji pastoralnih enot zato so:
občestvo med župnijami in ljud-
mi, ekipno delo duhovnikov; po-
slanstvo, pozornost do teh, ki so
daleč ali se oddaljujejo od Cerkev;
različne službe, porazdeljene tudi
med laiki; večji poudarek na so-
cialnem področju. Osnova za vse
je Božja beseda: zato bi bilo lepo,
ko bi nastalo več skupin (nekatere
že obstajajo), v katerih jo skupaj
berejo in premišljujejo, kako bi jo
“prevedli” v konkretnem življen-
ju. Vse to bo nadškof lahko pre-
veril med pastoral-
nim obiskom, ki
ga bo izvedel v ne-
koliko spremenje-
nem stilu in na ka-
terem bo spodbu-
dil življenje novih pastoralnih
enot; nekatere spremembe
pričakuje tudi od župnijskih skup-
nosti. Teh ne namerava ukinjati,
nasprotno, vsaka naj ohranja in
goji svojo istovetnost, je še dejal
nadškof časnikarjem.
Na večernem srečanju (na veliki
sliki) je bil čas tudi za pesem,
branje evangeljskega odlomka in
nekaterih delov pastirskega pi-
sma. Pozdrav in spodbudo, da bi
bili pogumni, je prinesel msgr.
Paul-Siméon Ahouanan, škof iz
Bouakeja v Slonokoščeni obali.
Msgr. Redaelli je poudaril, da je
cilj poslanstva Cerkve ponuditi
ljudem možnost, da živijo
združeni z Očetom in
Sinom v Duhu. “Cilj je
iti v nebesa... Vstali Je-
zus je naš cilj in hkrati
izhodiščna točka”. Po-
membna naloga verni-
kov danes je ne prikri-
vati, da so kristjani, saj
ljudje pričakujejo do-
slednost. In naj se pove-
zujejo. Nadškof je nav-
zočim med drugim sve-
toval, naj se morda česa kori-
stnega naučijo pri tistih, ki že
poznajo pastoralne enote. V
tem smislu sta bili res zanimivi
in spodbudni sklepni pričevan-
ji; posebno pozornost je vzbu-
dila predvsem poglobljena
analiza izkušnje v Pastoralni
enoti Soča-Vipava, ki traja že
devet let in jo je bralec, Silvan
Zavadlav, označil kot zelo po-
zitivno. Poti nazaj ni. / DD
Gostovanje Lutkarjev iz Devina v Števerjanu
Juri Muri je razvnel
otroška srca
  nedeljo, 23. septembra
2018, opoldne se je mala
dvorana župnijskega doma
F. B. Sedej v Števerjanu napolnila
z rosno mladimi gledalci (no, tudi
radovedni odrasli so bili med nji-
mi!). Zbrali so se, da bi si ogledali
lutkovno predstavo Juri Muri v
Afriki, o fantu, ki se ni maral umi-
vati. Predstava je nastala po pra-
vljičnem junaku, ki je izšel iz
žlahtnega peresa pesnika Toneta
V Pavčka (1928-2011). Pri otrocih jeJuri Muri zelo priljubljen, saj tudinjim marsikdaj ni do umivanja, ko
jih mamice naganjajo pod
osvežujočo prho. Verjetno bi še sa-
mi radi odpotovali v Afriko med
črnčke, kot je to ob pomoči ko-
koške in galeba naredil Juri Muri,
trdno prepričan o tem, da se mu
na črni celini ne bo treba umivati.
/ str. 16
IK
foto dd
foto dd
Goriška 27. septembra 2018 7
  Razstava Begunske zgodbe od Bovca do Devina
Središčno vprašanje je, kaj
pomeni biti begunec
KC LOJZE BRATUŽ 
  aj se zgodi s civilnim pre-
bivalstvom, z ženskami,
ostarelimi in otroki, ko
se nekje pojavi vojna? Temu
vprašanju je posvečena razstava
Begunske zgodbe od Bovca do
Devina, ki jo je Kulturni center
Lojze Bratuž v Gorici kot prvo
prireditev projekta
Spomini/Memorie 1918-2018
K ob stoletnici konca prve svetov-ne vojne odprl 13. septembra.Gre za razstavo, ki je nastala v
okviru delovanja Goriškega
muzeja; njen avtor je dr. Marko
Klavora, oblikovala jo je arh.
Ana Hawlina, pri postavitvi je
sodelovala celotna ekipa muze-
ja.
Kot je uvodoma poudarila pred-
sednica KC Bratuž Franka Žga-
vec, pri projektu, ki ga financira
Dežela FJk in šteje 20 dogodkov,
sodeluje kar 29 partnerjev in 7
pokroviteljev, pokriva pa široko
območje od Trbiža do Trsta.
Med drugimi navzočimi gosti
je pozdravila občinskega odbor-
nika Fabrizia Oretija, podpre-
fekta Antonia Spoldija in Ireno
Vadnjal iz Urada vla-
de RS za Slovence v
zamejstvu in po sve-
tu. Po glasbenem
uvodu, ki ga je ponu-
dil Mladinski pevski
zbor Emil Komel
pod taktirko Damija-
ne Čevdek Jug, se je
dr. Klavora najprej
zahvalil svojim sode-
lavcem, saj “razstav-
ni projekt ni samo
delo ene osebe”; katalog, razsta-
va in predavanja v teh dveh le-
tih so “skupek dela veliko lju-
di”. Razstava o beguncih je
začela nastajati leta 2015, ko je
Klavora prišel kot kustos v Go-
riški muzej. S tematiko begun-
skih zgodb - zlasti v balkanskih
državah - se je ukvarjal že prej,
v študentskih letih. Pomemben
vir je bila zanj knjiga Vilija
Prinčiča, njegova “prva infor-
macija poleg informacij obeh
non, ki sta zbežali s soške fron-
te”. Brez Prinčiča, ki je rad so-
deloval in posredoval gradivo,
bi ta razstava ne bila taka, kot
je, je še dejal njen avtor. Tema-
tika ga je od nekdaj privlačila
“kot zgodovinarja, ki se ukvarja
s spominom”, ki hodi po tere-
nu in zbira pričevanja. Tudi za-
to se je začudil, ker muzealske
predstavitve begunskih zgodb
naših ljudi iz prve svetovne voj-
ne še ni bilo, kljub temu da je
soška fronta že vsaj 20 let zelo
dobro raziskana in obdelana, je
dejal. Tako so začeli nabirati
gradivo po arhivih, muzejih, pri
pričevalcih in družinah, ki so
doživele begunstvo v prvi sve-
tovni vojni: sad dveletnega dela
je pričujoča razstava. Središčno
vprašanje je, kaj pomeni biti be-
gunec, kaj se v primeru vojne
zgodi s civilnim prebivalstvom,
ki mora pobegniti in zapustiti
svoje domove. Na razstavi na-
menoma niso želeli prikazati
nobenega orožja, je še dejal Kla-
vora, toda spregovoriti o tem,
kaj orožje lahko naredi prebi-
valcem in teritoriju. Prikazanih
je več zgodb “navadnih” ljudi,
tudi družin iz različnih vasi na
Goriškem, kot so npr. Štmaver,
Števerjan in Podgora. Tudi za-
radi tega je ogled razstave po-
sebno doživetje. Nalašč so zbra-
li zgodbe slovenskih beguncev,
ker so v precejšnjem delu slo-
venskega prebivalstva v zadnjih
letih zaznali sovražen odnos do
priseljencev, ki so prešli Slove-
nijo. Ko bi sami uvideli, kaj so
doživeli njihovi dedje pred sto
leti, bi morda drugače gledali
na današnje begunce in razsel-
jence, si je mislil dr. Klavora.
Svečano odprtje res lepo posta-
vljene razstave (odprta bo do
31. oktobra vsak dan med 17.
in 19. uro; med prireditvami
ali po dogovoru bo na ogled
do konca decembra) je nato
požlahtnil nastop tria Arsate-
lier, ki so ga sestavljali flavti-
stka Daniela Brussolo, piani-
stka Elisabetta Cavaleri in
klarinetist Tomaž Škamperle.
Tik pred koncem je sprego-
voril še odbornik Oreti, ki je
želel poudariti, kako je center
Bratuž s svojo razvejeno de-
javnostjo in ponudbo po-
membno kulturno središče
za vse mesto, sploh pa je
skupnost goriških Slovencev
“pomembno bogastvo” za Go-
rico. “Vsi delamo za to, da bi
Gorica resnično postala prestol-
nica kulture”, saj zaradi svojih
specifičnih značilnosti smo
“nekaj edinstvenega v Evropi”.
DD
S. Vida Terčič na obisku v Sovodnjah ob Soči
Krščanska vera v
afriškem Maliju
  akšne so razlike med
Afriko in Evropo, kako se
v afriški državi Mali pri-
pravljajo na prejem zakramen-
tov, v kakšnih razmerah živijo
afriški otroci, so bile tematike,
ki so jih v soboto, 22. septem-
bra, otroci poslušali v sovoden-
jskem župnišču. Na obisk je
prišla s. Vida Terčič iz Skupnosti
Loyola, ki je doma iz Števerjana
in že več let živi v Bamako',
glavnem mestu Malija. Dečkom
in deklicam, ki redno obiskuje-
jo verouk, je povedala zgodbo
o deklici Alisi, ki se je rodila v
muslimanski družini, tri leta
K obiskovala verouk, zahrepenelapo Jezusu in sprejela krščanskovero. Vse to jim je s. Vida prika-
zala s slikovnim gradivom in s
kratko pesmijo, ki ponazarja
afriško molitev. Otroci so bili
srečanja zelo veseli, kar so tudi
pokazali s številnimi vprašanji,
na katera je s. Vida odgovarjala.
Ob katehistinjah Mojci, Moniki
in Luciji se je srečanja udeležil
tudi domači župnik msgr. Re-
nato Podbersič. Veroučna ura,
ki je tokrat prehitro minila, se
je končala s skupno sliko na
vrtu sovodenjskega župnišča.
JČ
Obvestila
Društvo Jadro s pokroviteljstvom
občine Ronke prireja dva tečaja
slovenščine za odrasle na lastnem
sedežu za tiste, ki že imajo nekaj
znanja. 50-urna tečaja se začneta
v oktobru in končata v maju.
Organizacijsko srečanje bo v petek,
28. septembra 2018, ob 20. uri na
sedežu društva v ul. Monte 6 Busi
2. Informacije o tečaju lahko
zainteresirani dobijo v ronški
knjižnici in v mladinskem in -
formativnem središču v Tržiču
(Informagiovani) na drevoredu Sv.
Marka 70 (0481-494656).
Društvo Jadro vabi v soboto, 29.
septembra, na večer okusa in
glasbe “Bistvo Krasa v imenu
solidarnosti”, ki bo v Turjaku, v
parku ob začetku letališke
pristajalne ceste v ul. 25. aprila.
Poleg rock skupine “I Cobra” iz
Doberdoba bosta prisotna
mladinska ansambla Almost Six
ter Blu Mirror.
Fotoklub Skupina75 vabi na odprtje
fotografske razstave “20. Foto sre -
čanje”, ki bo v soboto, 6. oktobra
2018, ob 18.30 v Kulturnem
domu v Gorici.
SPDG vabi v nedeljo, 7. oktobra, na
Nanos, v okviru programa Kekčeva
pot. Prevoz z lastnimi sredstvi, od -
hod ob 9. uri s parkirišča pri Rdeči
hiši. Ob vrnitvi postanek v Vipavi z
ogledom izvirov reke in starega
jedra ter mostov in egipčanskih
sar kofagov na pokopališču. Za že -
lena pravočasna prijava. Podrob -
nej še informacije Mitja (tel.
3385440948 /mitja@spdg.eu);
Vlado (tel. 3317058216
/vlado.klemse@virgilio.it)
SPDG rekreacija bo ob sredah od 20.
do 21. ure v telovadnici Kulturnega
doma v Gorici, s pričetkom v sredo,
10. oktobra. Obvezno zdravniško
potrdilo. Info na tel. 3495552075
ali cvetka@spdg.eu.
Klekljarski odsek društva Jadro bo
začel oktobra letno dejavnost ob
sredah popoldne na sedežu
društva. Vpisovanje in informacije
na tel. 0481776123 - Štefanija
Knjižnica D. Feigel obvešča, da bo
od 10. septembra 2018 dalje
knjižnica odprta od ponedeljka do
petka, od 10. do 18. ure.
Romanje v Medjugorje bo od 5. do
8. oktobra 2018. Odhod
avtobusa z glavne avtobusne
postaje v Novi Gorici zelo zgodaj.
Pot se nadaljuje po Vipavski
dol ini  preko Kozine do
Medjugorja. Obiskali bomo kraje
Marijinega prikazovanja in se
udeležili bogoslužnih obredov.
Povli se bomo na hrib Križevac,
obiskali bomo razne skupnosti in
se vrnili domov v ponedeljek v
večernih urah. Prijave: Darko 370
3201305 ali 0481 32121 (za
Goriško),  Ana (00386) 05
3022503 (za Slovenijo), Jože
Markuža (0039) 040 229166 (za
Tržaško). Romarji iz Slovenije in
Italije potujejo z veljavno osebno
izkaznico. Vpišite se čim prej, do
zasedbe avtobusa.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja od 7. do 12. oktobra
letovanje v Termah Olimia.
Vpisovanje in informacije po tel.
0481-884156 (Andrej F.) do 22.
septembra.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Podatke o Priznanju Bogomir
Špacapan in Nagradi Mirko Špacapan
najdete na našem portalu
www.noviglas.eu.
Darovi
V spomin na 60-letnico smrti
častitega g. Ivana Rejca daruje N. N.
50 evrov za Novi glas.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 28. 9. 2018 do 4. 10. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 28. septembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 29. septembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 30. septembra: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 1. oktobra (v studiu
Sanja Vogrič)
Torek, 2. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 3. oktobra (v studiu Danilo
Čotar):  Samotni pastir:  Bori
dehtijo - Izbor melodij.
Četrtek, 4. oktobra (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Čotova družina Devetak v sodelovanju 
s sovodenjskimi krvodajalci prireja 
ob 20. obletnici smrti žene, mame in babice Helke 
19. dobrodelni večer
Težka izguba 
naj lajša tegobe
... v spomin na Nekoga,
ki ga je zahrbtna bolezen odtrgala iz naše srede.
v ponedeljek, 1. oktobra 2018, ob 20.15 
v prostorih Lokande Devetak na Vrhu Sv. Mihaela
Večer bodo izoblikovali:
- Nika Bagon s svojimi učenci plesne šole Movartex Dance
- zbor “Mirko Špacapan” iz Podgore pod vodstvom Petra Piriha
- Simon Komjanc, član Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana, 
ki bo interpretiral pesem Siromak Simona Gregorčiča
Besedila: Doriana Devetak
Izkupiček večera bomo namenili
onkološkemu oddelku C.R.O. Aviano
Pridite, bodite radodarni!
KNJIŽNA NOVOST 
GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Vladimir Kos
KOT SONCA ZLAT ZATON
Nova pesniška zbirka prinaša poezije, 
ki so bile objavljene v koledarjih 
Goriške Mohorjeve družbe
Izšla je v sodelovanju z Župnijskim zavodom Ljubljana Dravlje
A. Spoldi, F. Oreti, F. Žgavec, M. Klavora (foto dd)
MeMlPZ Emil Komel (foto dd)

Tržaška27. septembra 201810
Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev
Govor je bil o vernosti 
in Cerkvi na Tržaškem
  ri tokratnem večeru je do-
mače Društvo slovenskih
izobražencev sodelovalo z
revijo Mladika in povabilo
tržaškega škofovega vikarja An-
tona Bedenčiča, da bi osvetlil te-
mo vernosti in Cerkve na
Tržaškem. Čeprav je bil napove-
dan tudi goriški škofov vikar Ka-
rel Bolčina, se le-ta srečanja ni
udeležil. Beseda je tekla o zadnji
številki Mladike, ki je svoj fokus,
v katerem opozarja na aktualne
težave, namenila prav dušnopa-
stirski oskrbi za naše ljudi v treh
pokrajinah, v katerih živimo
Slovenci v Italiji. Oba škofova
vikarja sta daljše intervjuvana.
Ivo Jevnikar, ki je vodil ponedel-
jkovo srečanje, je opozoril na so-
ciološko raziskavo o današnji
vernosti in duhovnosti dr. Igor-
ja Bahovca, ki govori o tem, ka-
ko je sekularizacija močno zaje-
la tudi Slovenijo. V celoti je ob-
javljena v zborniku Draga 2017.
Mladika pa nam ponuja pregled
dušnopastirske oskrbe od žup-
nije do župnije, tako tržaške ško-
fije kot goriške in videmske
nadškofije.
P
Na vprašanje, ali je kot škofov
vikar zadovoljen z oskrbo kato-
liške Cerkve za slovenske verni-
ke na Tržaškem, je salezijanec in
župnik na Repentabru Anton
Bedenčič dejal, da problem niso
samo duhovniki in struktura,
temveč večina krščanske skup-
nosti. Če je ta v sebi načeta in se
izgublja, potem je tudi uradna
Cerkev v zagati, kako naj to
rešuje. Četudi bi bilo več duhov-
nikov, se skupnosti ne bi po-
večevale. Resnici na ljubo po
številu ljudi, ki pride v cerkev v
slovenske župnije na Tržaškem,
bi bili mogoče dve župniji pre-
veliki, saj ne pride skupno več
kot tisoč ljudi vsako nedeljo. Od
štirinajstih župnij naokoli in
skupnosti v Trstu redkokatera
presega petdeset ljudi. Izredno
velik poudarek daje g. Bedenčič
na župnijo. Mnogi niso neverni,
problem pa je biti v skupnosti
in jo podpirati. Skupnost pa, ki
je ni v cerkvi, ne more zbrati do-
volj za elektriko in za ogrevanje,
tako se župnije zaprejo. Medtem
ko živijo duhovniki v Sloveniji
od denarnih prispevkov verni-
kov, bi tukaj na tak način ne
preživeli.
G. Bedenčič je predstavil še du-
hovni vidik, kako pada odnos
do strukture. Veliko je napak na
vrhu, a tudi verniki niso ne-
dolžni. Dejstvo je, da današnji
čas ne prenese več tradicije vere
kot nekoč. Ali razumem Kristusa
in grem za njim? Se znam
odločiti stoodstotno ali je vera
samo tradicija? Citiral je tudi pa-
peža Benedikta, ki je nekoč de-
jal, da imamo dvanajst let ve-
rouka v šolah, ko mladi končajo
šole, pa gredo stran ali postane-
jo budisti. Kristus je rekel, da
lahko prekvasimo celotno
družbo, saj nismo kruh, temveč
kvas.
V drugem delu večera je poteka-
la debata, saj je v Peterlinovi
dvorani sedelo več duhovnikov
iz naših župnij. Tako se je oglasil
g. Vončina, ki je najstarejši tu
živeči slovenski duhovnik.
Omenil je, kako so duhovniki
od nekdaj “slabo gledani”, kako
imamo v Trstu že pet cerkva, v
katerih italijanski duhovniki be-
rejo slovenske maše, in kako se
maše ohranijo tam, kjer je pev-
ski zbor. G. Bedenčič je opozo-
ril, kako mora biti vera v Kristu-
sa živa kot prižgana krstna sveča
ob vstajenjski sveči,
ter da je po papežu osnovna ce-
lica naše skupnosti župnija. Sle-
dili so posegi laikov.
Metka Šinigoj
Milje / V organizaciji SLORI in drugih ustanov
Konferenca o Schengenu
  organizaciji Slovenskega
raziskovalnega inštituta
(SLORI), Občine Milje,
Društva Slovencev miljske
občine Kiljan Ferluga in študij-
skega centra Dialoghi Europei je
bilo v petek, 21. septembra,
srečanje z naslovom Istra v dobi
Schengena: skupno načrtovanje
prihodnosti. Konferenca, ki je
potekala v miljski občinski dvo-
rani Millo, je obravnavala istrski
prostor. To je bilo drugo srečan-
je v okviru projekta Zamejski,
obmejni, čezmejni: Slovenci v
Furlaniji - Julijski krajini deset
let po vstopu Slovenije v šen-
genski prostor. SLORI je projekt
zmagal na izrednem razpisu Av-
tonomne dežele FJK za izvedbo
celovitega programa ovredno-
tenja in širitve rabe slovenščine
(7. člen D. Z. št. 25/2016); pri
projektu sodelujejo še številni
partnerji, ki so odraz slovenske
narodne skupnosti in širšega
slovensko-italijanskega prostora.
V Prvo javno srečanje, ki so ga pri-redili organizatorji projekta, jebilo pred nekaj tedni na Trbižu,
ko so bila v ospredju predvsem
aktualna vprašanja slovensko-
italijansko-avstrijske tromeje.
Slovenija je z vstopom v schen-
genski prostor dala novega za-
gona razvoju čezmejnih odno-
sov na območju slovensko-itali-
janskega kulturnega prostora.
Moderator srečanja Štefan Čok
je povedal, da so koordinatorji
projekta raziskovali spremembe,
ki jih je padec meje povzročil v
našem prostoru, s posebnim
poudarkom na realnosti sloven-
ske narodne skupnosti v deželi
Furlaniji Julijski krajini. Osred-
nje teme projekta se soočajo s
sedanjostjo in prihodnostjo, za-
to so njegove aktivnosti pre-
težno namenjene razpravi o no-
vih izzivih in priložnostih. “To-
kratna razprava se osredotoča na
južni del čezmejnega območja,
ki zaobjema Istrsko regijo”, je
Dolinska občina 
Deželni odbornik
Roberti na obisku
   aš cilj je povsem
izničiti število ile-
galnih prehodov
čez naše ozemlje”, je med urad-
nim obiskom na dolinski
občini izjavil deželni odbornik
za varnost Pierpaolo Roberti.
Na obisk ga je povabil dolinski
župan Sandy Klun, zato da bi si
izmenjala nekaj stališč glede
pribežnikov, ki po slovenski
meji ilegalno vstopajo v Italijo.
Klun je ob prisotnosti še neka-
terih občinskih odbornikov za-
skrbljeno orisal neprijetnosti,
ki se redno pojavljajo na ob-
močju dolinske občine. “De-
jansko ne utegnemo sami
vzdrževati tistega, kar migran-
tje pustijo na terenu”, je pove-
dal župan. Beseda je tekla o po-
sledicah številnih prehodov
oseb, ki ob vstopu v Italijo v
gozdovih odvržejo vse, kar
imajo. Deželni odbornik Ro-
berti je pojasnil, da so migranti
zelo dobro pripravljeni in pre-
brisani. “Ko prestopijo mejo, se
želijo znebiti vseh dokazov, tu-
di plastenk z vodo, ki bi lahko
pričevali prihod iz Slovenije.
Ko imamo dokaze, da so pri-
bežniki prišli iz Slovenije, jih
lahko ponovno odpeljemo čez
mejo in jih izročimo sloven-
skim oblastem”, je pojasnil.
Sporazum z deželo FJK in Slo-
venijo omogoča vrnitev pri-
bežnikov, ki so jih policisti are-
tirali v območju desetih kilo-
metrov državne meje, in to v
roku 24 ur. Roberti je priznal,
da imajo pristojni organi
večkrat težave pri dokazovanju,
pribežniki se namreč v gozdo-
vih znebijo res vsega.
Na ozemlju dolinske občine, še
posebej v gozdovih, vaščani in
sile javnega reda opažajo reden
tok pribežnikov, je povedal
župan Klun in odborniku Ro-
bertiju oddal v dokaz zajetno
dokumentacijo s fotografskim
gradivom.
Glede na nastalo situacijo je
župan Klun v imenu dolinske
občine prosil deželnega odbor-
nika za pomoč z morebitnimi
deželnimi finančnimi prispev-
ki ali pa z neposredno inter-
vencijo odstranjevanja odpad-
kov. V odgovor je deželni od-
bornik župana spomnil na na-
loge, ki jih ima deželna uprava,
in izključil možnost, da bi se
dežela neposredno vključila v
pobiranju odpadkov. “Preveril
bom, ali obstajajo dejanske
možnosti in finance za more-
bitno izjemno finančno pod-
poro”, je dodal Roberti. Dežel-
ni odbornik je povedal, da je
bil poseg deželne vlade z okre-
pitvijo nadzora na ozemlju zelo
učinkovit, saj so policisti areti-
“N rali že veliko vodnikov, ki so ile-galno prevažali pribežnike čezmejo v Italijo. “Zaznali smo 80-
odstotni upad prihoda pri-
bežnikov, ki potujejo po bal-
kanski poti”, je izjavil Roberti.
Odbornik je izpostavil tudi
odlično sodelovanje s sloven-
sko državno policijo.
Zato, da bi se pojav popolnoma
ustavil, je deželni odbornik na-
mestil tudi deželno gozdno
stražo, ki zelo dobro pozna
naše zelene oaze. Gozdne
straže imajo nalogo, da po-
kličejo policijo ali orožnike, ko
opazijo migrante. Roberti je na-
povedal, da se bo tako sodelo-
vanje začelo tudi s civilno
zaščito.
Po institucionalnem obisku so
se v medijih pojavile tudi izjave
deželnega svetnika iz vrst Se-
verne lige in dolinskega občin-
skega svetnika Danila Slokarja,
ki županu Klunu očita, da ga je
že pred časom opozarjal na pe-
reče vprašanje pribežnikov na
ozemlju dolinske občine, a
župan Klun naj ga ne bi jemal
resno. Deželni svetnik Slokar se
je čudil, da kot predstavnik Slo-
vencev v deželni vladi ni prejel
vabila na srečanje z deželnim
upraviteljem.
Med srečanjem na dolinskem
županstvu se je Klun dotaknil
tudi vprašanja medobčinskih
zvez. Deželni odbornik je na-
povedal, da bo v kratkem prišlo
do zadnje spremembe deželne-
ga zakona o medobčinskih zve-
zah. “Deželna vlada si želi, da
bodo lahko župani posamez-
nih občin svobodno odločali o
tem, ali bodo želeli popolnoma
ali le delno izstopiti iz zvez”.
Robertija skrbi predvsem po-
dročje socialnih storitev, zato
ni napovedal nobenih zakon-
skih sprememb v zvezi s tem.
Deželni odbornik Roberti je ob
robu naglasil krtično mnenje,
ki ga ima deželna vlada na
račun medobčinskih zvez De-
bore Serracchiani: “Še zlasti
manjšim občinam so pov-
zročile več težav kot koristi”, je
zatrdil.
Župan Klun je odborniku Ro-
bertiju izrazil tudi željo po mo-
rebitni vključitvi občinske
uprave v razne projekte, ki jih
deželna vlada in tržaška občina
izvajata na ozemlju dolinske
občine. Gre za projekte, ki so
vezani na nove prostocarinske
cone v območju tovarne veli-
kih motorjev in nove tržnice na
debelo. Na seji je bil govor tudi
o vsoti skoraj šestih milijonov
evrov neuporabljenih zaostalih
sredstev dolinske občine, ki še
čakajo na investicijo.
MAN
V nedeljo, 9. septembra, je bilo pri maši ob 11. uri podeljevanje zakramenta svete birme. 13 mladih,
trije Svetoivančani in deset Barkovljanov, je prejelo zakrament sv. birme. Naj navedemo njihova imena:
Eva, Veronika in David od Sv. Ivana, ter Alina, Erin, Andrej, Tjaša, Veronika, Vittoria, Caterina, Giada,
Manuel in Mija iz Barkovelj. Gospod nadškof Crepaldi je vsakemu birmancu namenil prijazno besedo,
rokoval se je tudi z vsemi botri. V cerkvi je tako vladalo slovesno vzdušje. Mašo je s petjem spremljal
domači pevski zbor pod vodstvom Ladija Vodopivca, ob orgelski spremljavi Simona Kravosa. Ob koncu
slovesnosti so birmanke in birmanci v dar prejeli Sveto pismo, nato so se slikali ob oltarju, najprej z go-
spodom škofom, nato pa še z botri in starši. Veselemu razpoloženju je botrovalo tudi lepo vreme.
dodal Čok.
Miljska županja Laura Marzi je
izrekla uvodni pozdrav in delila
nekaj misli o prihodnosti
Hrvaške brez meje.
Sledil je poseg podžupana me-
stne občine Koper, Alberta Sche-
rianija, ki v občinskem odboru
predstavlja italijansko skupnost
v Kopru. “Jasno je, da, preden
bo naše celotno območje lahko
užival ugodnosti, ki jih prinaša
Schengen, bomo morali odpra-
viti meje tudi s Hrvaško. Želim
si, da bi si sosedje Hrvati priza-
devali za to in pohiteli s potreb-
nimi postopki”, je prepričan ko-
prski podžupan.
Scheriani je tudi povedal, da je
mestna občina Koper vedno
podpirala regionalne projekte
sodelovanja s Slovenci, Italijani,
Hrvati kot tudi transnacionalne
projekte, ki jih ponuja Evropska
unija. Podžupan Kopra si želi
čezmejnega občinskega sodelo-
vanja: “Gre za območje, ki je bi-
lo zgodovinsko vedno poveza-
no. Občutim tudi pomanjkanje
skupne turistične ponudbe”.
Na srečanju so govorniki name-
nili posebno pozornost dvema
vidikoma: institucionalnemu
sodelovanju oz. novim orod-
jem, ki jih evropski integracijski
procesi ponujajo na tem po-
dročju, začenši s perspektivo
vzpostavitve Evropskega
združenja za teritorialno sodelo-
vanje.
Drugi vidik pa poglablja vlogo,
ki jo lahko igrata manjšinski
skupnosti — Slovenci v Miljah in
Italijani na Obali.
Linda Rotter, predsednica Sa-
moupravne skupnosti italijan-
ske narodnosti iz Ankarana, je
predstavila novoustanovljeno
Samoupravno skupnost, ki je
nastala vzporedno z ustanovit-
vijo Občine Ankaran.
Na večeru je govorila tudi pred-
sednica Društva Slovencev mil-
jske občine prof. Fiorella Benčič,
ki je bila pred upokojitvijo tudi
ravnateljica Večstopenjske šole
Josip Pangerc. “Moje gledanje
izhaja iz doživetih izkušenj na
področju šolstva in se ne naslan-
ja na anketna raziskovanja”, je
povedala. Omenila je birokrat-
ske ovire, ki nastajajo ob šolskih
čezmejnih izmenjavah, ki doka-
zujejo, da je meja še vedno pri-
sotna. Po konferenci se je začela
še krajša razprava, na kateri so
sodelovali nekateri prisotnimi
poslušalci.
MAN
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 11
Obvestila
SKD Barkovlje, ul. Bonafata 6, v
soboto, 29. septembra, ob 20.30
odpira vrata v novo sezono z
vokalno klavirskim koncertom
“Muziciranje v privatnem okolju - od
Mozarta, Beethovna in Schuberta
do Chopina, Hahna in Ravela”. Ilaria
Ospici (sopran), Jaehun Jeong
(bariton), Sabina Arru in Sara Lupi
(klavir). Vabljeni!
Cankarjevo leto v Trstu – NŠK vabi na
predavanje Petra Kolška “Cankar in
ženske”, ki bo v sredo, 3. oktobra,
ob 18. uri na Oddelku za mlade
bralce v Narodnem domu, ul. Filzi
14.
Slovenija v svetu, Slovenska prosveta in
ZCPZ vabijo v nedeljo, 7. oktobra, ob
17.00 v baziliko sv. Justa v Trstu na
koncert Slovanske sakralne glasbe,
dirigentka Lučka Kralj Jerman.
Izvajajo pevci iz matične, zdomske
in zamejske Slovenije.
Romanje v Medjugorje bo od 5. do 8.
oktobra 2018. Odhod avtobusa z
glavne avtobusne postaje v Novi
Gorici zelo zgodaj. Pot se nadaljuje
po Vipavski dolini preko Kozine do
Medjugorja. Obiskali bomo kraje
Marijinega prikazovanja in se
udeležili bogoslužnih obredov.
Povzpeli se bomo na hrib Križevac,
obiskali bomo razne skupnosti in se
vrnili domov v ponedeljek v večernih
urah. Prijave: Darko 370 3201305
ali 0481 32121 (za Goriško), Ana
(00386) 05 3022503 (za
Slovenijo), Jože Markuža (0039)
040 229166 (za Tržaško). Romarji
iz Slovenije in Italije potujejo z
veljavno osebno izkaznico. Vpišite
se čim prej, do zasedbe avtobusa.
Slovenka, intelektualka v zrelih letih,
želi z oktobrom za nekaj mesecev
najeti ne predrago sobo s kopalnico
in wc-jem na tržaškem Krasu, kjer
živijo Slovenci. Ponudbe prosim na
breda_stele@yahoo.com.
Darovi
Za Društvo Rojanski Marijin dom
daruje A. M. 20 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami daruje
Ivica Švab 10 evrov.
Čestitke
Naša predsednica Ivica Švab je v
ponedeljek, 24. septembra, pra -
znovala pomemben življenjski
jubilej. Želimo ji zdravja in za -
dovoljstva na nadaljnji življenjski
poti ter se ji zahvaljujemo za vse
delo in zavzetost, ki ga opravlja pri
naši organizaciji, v upanju na njeno
nadaljnje sodelovanje in skrb v prid
organizaciji sami. Člani centralnega
odbora Slovenske Vincencijeve
konference v Trstu.
  80. obletnica rasnih zakonov
Sramotna razglasitev proti
naravi in seveda človeku!
TRST 
  acistični diktator Adolf
Hitler in Benito Mussoli-
ni sta se verjetno zlasti ra-
zlikovala pri rasnem vprašanju.
Fašistični režim je sodeloval pri
zatiranju Judov in ostalih neitali-
janskih ljudi, predvsem po letu
1943, ko je bila ustanovljena Sa-
lojska republika, ki je ravno tako
sokriva za Auschwitz in ostala ta-
borišča. Popolno sliko o takrat-
nem dogajanju si lahko ustvari-
mo, če vzamemo v roke knjigo
Mussolini, ki jo je napisal avstral-
ski zgodovinar Richard J. B. Bo-
sworth in je prevedena tudi v slo-
venski jezik.
Kot je znano, so vsi totalitarni
režimi poznani po uprizarjanju
velikih triumfalnih proslav in pa-
rad, ki poveličujejo diktatorja.
Pred osemdesetimi leti, točneje
18. septembra 1938, je Trst
doživel enega izmed najbolj tu-
robnih trenutkov, ki bo za vedno
zapečatil strani svetovnega zgo-
dovinopisja.
Diktator Benito Mussolini, “Du-
ce”, je takrat pred desettisočglavo
množico, ki je preplavila Veliki
trg v Trstu, razglasil rasne zakone,
ki jih je podpisal tudi italijanski
kralj Viktor Emanuel III. Zaradi
tega Mussolinijevega prihoda so
z Velikega trga celo odstranili sta-
rodavni terezijanski vodomet šti-
rih celin, ki se je iz občinskega
skladišča na prvotno mesto vrnil
le pred nekaj desetletij.
Na dan osemdesete obletnice raz-
glasitve rasnih zakonov so na
istem trgu potekale razne spo-
N minske svečanosti. Osrednjo slo-vesnost je organizirala ObčinaTrst ob skromnem obeležju, ki
spominja na Mussolinijevo raz-
glasitev.
Ob plošči so se zbrali nekateri čla-
ni občinskega odbora in sveta,
predstavniki judovske skupnosti,
krajevne politike in drugi občani.
Prisotne je v imenu tržaške občin-
ske uprave pozdravil odbornik za
kulturo Giorgio Rossi. Dejal je, da
je Mussolinijeva razglasitev oma-
deževala in osramotila Trst. “Ti
zakoni so bili proti naravi in člo-
veku. Trst pa se ne istoveti s tem
razglasom: Trst sestavljajo števil-
ne verske in kulturne skupnosti,
kot so italijanska, slovenska, grška
in srbska”, je povedal Rossi.
Prisotne je nagovoril tudi tržaški
rabin Alexander Meloni, ki je ra-
sizem primerjal z virusom, ki se s
časom spreminja in se nato pojavi
kot fašizem. Med govorom se je
vprašal, kako lahko obstajajo no-
stalgiki fašizma – nečesa, ki je v
nasprotju s človekom in svobodo.
Organizatorji so nazadnje dali be-
sedo zgodovinarju Robertu Spaz-
zalu, ki je Mussolinijeve zakone
označil za jasno načelo večvred-
nosti. Povedal je, da se je faši -
stično nasilje v Julijski krajini
začelo z raznarodovalno politiko
proti Slovencem in Hrvatom.
“Zaprli so njihova kulturna dru -
štva, njihove šole; s požigom Na-
rodnega doma so uničili njihov
gospodarski sistem. Mussolini si
je kot cilj zadal 'očiščenje' dru -
žbe”. Zgodovinar Spazzali je na
koncu dodal, naj se postavita spo-
minski plošči na skladišči št. 18
in 30, kamor so stlačili premo že -
nje judovskih pregnancev iz sred-
nje Evrope.
Na isti dan je Odbor za mir, sožit-
je in solidarnost Danilo Dolce
obeležil 80. obletnico rasnih za-
konov z dobro obiskanim proti-
rasističnim shodom na Velikem
trgu.
Podobna slovesnost je bila tudi v
Rižarni v organizaciji Občine Trst
in vsedržavnega partizanskega
združenja ANPI. Tržaški pokrajin-
ski predsednik ANPI-ja Fabio Val-
lon in tržaški odbornik Carlo
Grilli sta položila vence v spomin
na žrtve nacifašizma. Med slove-
snostjo so prebrali tudi telegra-
me, ki sta jih poslala vsedržavna
predsednica Zveze italijanskih ju-
dovskih skupnosti Noemi Di Se-
gni in dosmrtna senatorka Lilia-
na Segre. Na komemoraciji v Ri -
žarni je prisotne nagovoril tudi
nekdanji deportiranec Riccardo
Goruppi, ki je opomnil, da so bile
prve žrtve fašizma Slovenci, Rižar-
ne pa pripadniki partizanskega gi-
banja različnih narodnosti.
V naše kraje se je v četrtek, 20.
septembra, pripeljal tudi poto-
mec italijanske kraljeve rodbine
princ Emanuele Filiberto, zato da
bi se poklonil žrtvam prve svetov-
ne vojne. Med govorom ob vo-
jaški kostnici v Redipulji je dejal,
da so rasni zakoni velika sramota
za Italijo. Princ je mnenja, da na-
cionalizmi ogrožajo Evropo, ki je
prav zdaj zelo pomembna. Poleg
kostnice in vojnega muzeja je obi-
skal in se poklonil žrtvam na av-
stro-ogrskem pokopališču. V po-
poldanskih urah pa so ga na neu-
radnem obisku sprejeli pri trža -
škem županu Dipiazzi.
MAN
  redavanje msgr. Claudia
Giuliodoria o stanju mla-
dih v Italiji je sklenilo le-
tošnja septembrska Srečanja za
avtorji, ki potekajo v sklopu Ka-
tedre sv. Justa v organizaciji
tržaške škofije in kluba Club del-
la Repubblica. Zadnje srečanje je
bilo na vrsti v sredo, 19. septem-
bra, v avditoriju Marco Sofiano-
pulo v palači Revoltella. Po gla-
sbeni uverturi harfistke Aurore
Roiaz in kitarista Ennia Guerrata
sta za uvodni pozdrav in pred-
stavitev gosta poskrbela nadškof
msgr. Crepaldi in predsednik
cluba Sergio Pacor.
Škof Claudio Giuliodori se je
mudil v Trstu zato, da bi pred-
stavil letošnje poročilo inštituta
Giuseppe Toniolo, ki obravnava
mlade v Italiji.
Msgr. Claudio Giuliodori, rojen
P v Osimu 7. januarja 1958, je bilposvečen v duhovnika leta 1983.Diplomiral je iz teologije na pa-
peški lateranski univerzi leta
1990.
Od leta 1996 do leta 2007 je
poučeval pastoralno teologijo
zakonske zveze in družine na pa-
peškem inštitutu Janez Pavel II.
v Rimu, kasneje pa je postal na-
mestnik direktorja teološkega
inštituta v Markah. Msgr. Giulio-
dori je vedno deloval na po-
dročju mladih, tudi v vlogi ko-
ordinatorja mladih italijanskih
romarjev na svetovnih dnevih
mladih. Leta 1998 so mu pred-
stavniki italijanske škofovske
konference zaupali mesto direk-
torja urada za socialne komuni-
kacije na stalnem predstavništvu
IŠK v Italiji, leta 2006 pa je po-
stal svetovalec papeškega sveta
za socialne ko-
munikacije.
Sveti oče Bene-
dikt XVI. ga je le-
ta 2007 imenoval
za škofa krajev Macerata, Tolen-
tino, Recanati, Cingoli, Treia.
Zasedal je tudi mesto predsedni-
ka škofovkse komisije za kulturo
in socialne komunikacije, zatem
pa ga je papež Ratzinger leta
2013 imenoval za generalnega
cerkvenega pomočnika na kato-
liški univerzi Srca Jezusovega v
Rimu.
Inštitut za višje študije Giuseppe
Toniolo spada med ustanovitelje
zavoda katoliške univerze in od
leta 2012 vsako leto oblikuje po-
ročilo o mladih, ki obsega na-
jobsežnejše strokovne raziskave,
ki zadevajo svet mladih v Italiji.
“Mladi se pogosto nahajajo v
središču javnih razprav. Potrebu-
jemo orodje, ki lahko osvetlijo
potrebe novih generacij in nji-
hovo zapleteno realnost”, je po-
vedal msgr. Giuliodori.
27. septembra 2018
Poročilo je sad sodelovanja s sta-
tističnim laboratorijem katoliške
univerze in fundacij Fondazione
Cariplo in Intesa Sanpaolo.
Inštitutu Toniolo je za izvedbo
raziskovanj pomagalo podjetje
IPSOS Srl, ki je specializirano za
tovrstna raziskovanja in analize.
Rezultati raziskave so bili zbrani
v treh publikacijah, ki jih je ob-
javila založba Il Mulino iz Bolo-
gne.
“Danes, zahvaljujoč se sposob-
nostim in izkušnjam, ki si jih je
naš inštitut pridobil v preteklih
letih delovanja, lahko nadaljuje-
mo naše delo z izzivom, da po-
stanemo pravi mednarodni ob-
servatorij. Kar zadeva mladin-
skega sektorja v Italiji, lahko
trdim, da smo na državni lestvici
med prvimi inštituti ter zagota-
vljamo podatke, analize in novi-
ce, s katerimi lahko podrobno
analiziramo našo družbo”, pravi
škof Claudio Giuliodori, ki je še
posebej poudaril, da ni on avtor
tega obširnega dela, temveč, da
  or unum – eno srce bi
lahko bilo ime priložno-
stnega pevskega zbora, ki
bo v četrtek, 4. oktobra, v Ljublja-
ni in v nedeljo, 7. oktobra, v Trstu
izvedel koncert slovanske sakral-
ne glasbe. Zakaj cor unum? Zato
ker zbor sestavljajo pevci iz vseh
treh Slovenij, matične, zamejske
in zdomske, ki so se odzvali na
pobudo goriške rojakinje Lučke
Kralj Jerman, da s skupnimi
močmi slovenski publiki predsta-
vijo bogato duhovno in glasbeno
zakladnico sakralne glasbe slo-
C vanskih narodov. In tako je na-stal koncertni program, kivključuje po vsaj eno pesem za
vsak slovanski narod. Začne se z
Očenašem, zaključi pa z beseda-
mi psalmista: “Iz roda v rod... ”
S to zamislijo se je Lučka Kralj Jer-
man ukvarjala več let, v prvi vrsti
z namenom, da bi ovrednotila
glasbeno in duhovno bogastvo
omenjenih pesmi. Potem pa tudi
zato, ker je želela z navezavo na
stari slovanski liturgični jezik
oživiti zavest, da smo si kljub ra-
zlični zgodovinski usodi v du-
Prav kmalu koncert zbora “treh Slovenij”
Cor unum – Eno srce
je publikacija sad številnih avtor-
jev.
Giuliodori označuje mlade, ki so
bili rojeni med letoma 1980 in
2000, z besedo 'millennials'.
“Gre za mlade študente in delav-
ce, od katerih je odvisna naša
prihodnost. Namen našega pro-
jekta je usmeriti pozornost jav-
nosti na svet mladih in s tem pri-
spevati k boljši usmeritvi politi-
ke, storitev in projektov”.
Koliko so mladi Italijani vredni?
Koliko so cenjeni v svetu dela?
Kakšne so vrednote, ki jih pre-
našajo prejšnje generacije? Koli-
ko in kako jih prenesejo na nove
generacije? Kako mladi živijo in
si razlagajo večkulturno primer-
javo, državljansko angažiranje,
spolno in reproduktivno raz-
sežnost, duhovno sfero?
To so bile vodilne teme, o kate-
rih je predavatelj razglabljal med
večerom. Še posebej se je zausta-
vil pri prehodu mladih v odraslo
življenje ter pri socialnih in eko-
nomskih vprašanjih, ki se poja-
vijo med tem prehodom.
“Družine, ki ne dajejo mladim
dovolj prostora in svobode pri
prehodu v odraslo življenje, ško-
dijo svojim sinovom”, je še de-
jal.
Študija mednarodne razsežno-
sti predstavlja bogat izbor an-
ketnih podatkov in daje v raz-
mislek kompleksno in razgiba-
no realnost mladih iz Italije in
Evrope.
MAN
Msgr. Claudio Giuliodori
hovnih temeljih slovanski narodi
podobni. In končno, ker je v pre-
pričanju, da “ljubezen povezuje,
druži, objema”, želela povezati
pevce iz vseh treh Slovenij v eno
pevsko telo, ki utripa z enim sa-
mim srcem.
Lučka Kralj Jerman se je rodila v
Gorici v družini znanega primor-
skega politika Janka Kralja. Tu je
preživela svoja otroška leta. Z
družino je leta 1948 emigrirala v
Argentino. Tu je ustanovila znani
in mednarodno uveljavljeni zbor
Ninos y jovenes cantores de Ba-
riloche. Z njim je leta 1982 go-
stovala v Evropi in tudi v Gorici.
Kasneje se je posvetila tudi razi-
skovanju naše polpretekle zgodo-
vine in leta 2008 izdala odmevno
monografijo o svojem očetu Jan-
ku Kralju. Ljubezni do glasbe in
petja pa ni nikoli opustila. Redno
vodi cerkevni zbor v bariloški
stolnici v Argentini. Zdaj pa se bo
ponovno predstavila slovenski in
zamejski publiki z novim koncer-
tnim programom.
Pevci in pevke se na nastopa, ki
bosta v četrtek, 4. oktobra, v Lju-
bljani ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba
in v nedeljo, 7. oktobra, v Trstu
ob 17.00 v baziliki sv. Justa, pri-
pravljajo že skoraj leto dni, če -
prav so skupne vaje – iz razumlji-
vih razlogov – možne šele v teh
zadnjih tednih. Koncerta želita
biti ne le glasbeno, ampak tudi
duhovno sporočilo ljubezni do
naših korenin in našega verskega
in kulturnega izročila.
Nosilec pobude je Izseljensko
društvo Slovenija v svetu, podprli
pa so jo tudi Urad za Slovence v
zamejstvu in po svetu, Slovenska
prosveta (TS), Zveza cerkvenih
pevskih zborov (TS), Zavod sv.
Stanislava (LJ) in založba Dru -
žina (LJ).
(žč)
Pevska vaja 23. septembra v Zavodu sv. Stanislava
  Srečanja z avtorjem
Mladi v Italiji – Poročilo 2018
KATEDRA SV. JUSTA 
Župnija sv. Mihaela nadangela
v Zgoniku obhaja praznik
župnijskega zavetnika sv.
Mihaela nadangela. V soboto,
29. septembra 2018 ,  bo
liturgični praznik zavetnika sv.
Mihaela; ob 16.30 bo slovesno
pritrkovanje zvonov, ob 17. uri pa sv. maša. Pri njej bo sodeloval
Družinski župnijski zbor “Mavrica”. Sledili bodo družabno
srečanje, namizni nogomet, srečelov in še kaj. Vabljeni!
Zgonik / Župnija sv. Mihaela nadangela
Videmska / Aktualno27. septembra 201812
TAKI SMO (52)Katja Ferletič
Potovanje v zeleno deželo, ki po sporih in nasilju
hrepeni po svobodi in miru (4)
Končno se le bližamo zadnjim dnem našega po-
tovanja in pestrim uram, ki smo jih preživeli v
Dublinu. Po čudovitih izkušnjah s simpatičnim
vodnikom in tjulni na Aranskih otokih in po zad-
njem plavanju v bazenu Galwayskega hotela smo
se ponovno odpravili na pot z zvesto Škodo.
Prvi je bil na vrsti Dunguaire castle, eden izmed
najbolj fotografiranih in obiskanih gradov na za-
hodu Irske. Grad ima zelo razburkano zgodovino
in je večkrat spremenil gospodarja, že odkar so
ga zgradili leta 1520. Pogled na ocean, ki je obi-
skovalcem na voljo s tega kraja, je absolutno eden
izmed najbolj presenetljivih: če ga obiščemo, ko
je odet v gosto meglo, imamo občutek, da se med
dobro ohranjenimi zidovi gradu sprehajajo ne-
mirni strahovi, ob kristalno modrem nebu pa se
grad romantično zrcali v poetični lepoti oceana –
mi smo se čutili izredno počaščene, saj smo ga
na srečo videli z obema “oblekama”. Dunguaire
castle se nahaja na priročnem mestu ob cesti, na
poti v slikovito obmorsko vasico Kinvara, od ka-
tere so le nekaj kilometrov oddaljene razvaline
čudovite cerkve
Corcomroe Abbey
iz 13. stoletja. Po
ogledu le-teh smo
se še napotili do
znamenitih, iko-
ničnih morskih
pečin Cliffs of Mo-
her. Pečine se razte-
zajo na 8 kilome-
trih vzdolž zahod-
ne atlantske obale
in se vzpenjajo do
največ 214 m. Po-
leg izjemne narav-
ne atrakcije sta tu
še prijazen center za obiskovalce, stolp O'Brien's
Tower iz 19. stoletja, in dostop do 800 metrov
zaščitenih stez ob obrežnih skalnatih stenah. Ob-
staja veliko razglednih točk, s katerih lahko
občudujete Cliffs of Moher, žal pa sta nas čakala
samo gosta megla in dež, tako da smo si lahko sa-
mo predstavljali veličino teh pečin. Z nekoliko
grenkim priokusom smo šli dalje proti sončnemu
in pisanemu Dublinu. Po poti smo se sicer ustavili
še pri pomembnem samostanu Clonmacnoise
Abbey in njegovih znamenitostih. Ob sprehajan-
ju med ruševinami katedrale in mogočnimi, do
4 metre visokimi, z napisi okrašenimi, kamnitimi
križi pa sploh nismo uživali, saj sta najina otroka
poskrbela za razgibano gledališko predstavo z na-
slovom “Kako se ne smemo praskati, lasati, plju-
vati in se na splošno grdo obnašati v javnosti”,
tako da smo se, razburjeni in jezni, napotili v Du-
blin, kjer nas je v znameniti četrti Temple Bar po-
tolažilo dobro irsko pivo ob spremljavi tradicio-
nalne glasbe v živo. Dublin nam je v zadnjih
dneh naših poletnih počitnic ponudil pestre tre-
nutke ob spoznavanju tamkajšnje zgodovine, kul-
ture, glasbe, prijaznih ljudi ter prav tako gostol-
jubnih in hrupnih pubov. Radi smo se sprehajali
po živahni Grafton Street, kjer smo večkrat obi-
skali Carrolls, tipične trgovinice z najrazličnejšimi
irskimi izdelki, v katerih smo se z drugimi turisti
mudili ob nakupovanju magnetov za hladilnik,
odpiračev za steklenice v obliki irskega škratka in
najrazličnejših drugih spominčkov za none in
nonote. Čisto drugačno vzdušje, prav nič
mrzlično, pa smo našli na ulicah ob reki Liffey,
kjer smo si po navadi privoščili dobro kosilo ali
večerjo v pubu. Z ene na drugo stran reke smo
največkrat šli po romantičnem Ha’Penny Bridge,
mostu za pešce iz leta 1816, ki se imenuje tako,
ker so morali prebivalci Dublina v preteklosti
plačati polovico pennija za cestnino, da so ga lah-
ko prečkali. Obiskali smo staro in prestižno uni-
verzo Trinity College, ki v knjižnici hrani drago-
ceni rokopis Book of Kells, ki so ga napisali in
okrasili menihi okoli leta 800. Rokopis vsebuje
besedilo štirih evangelijev v latinščini skupaj z
uvodnimi in pojasnjevalnimi opombami, ki jih
spremljajo številne ilustracije in bogate barvne
miniature, risbe rastlin, živali in geometrični mo-
tivi. Čakali smo v dolgi vrsti, da smo si lahko ogle-
dali tudi katedralo svetega Patrika in grob Jona-
thana Swifta, Gulliverjevega očeta. Celo popol-
dne smo se mudili v sedemnadstropni pivovarni
Guiness Storehouse oz. muzeju v tovarni, kjer
smo spoznali nastanek, zgodovino in razvoj na-
jljubšega irskega piva in se med visoko tehno-
loškimi namestitva-
mi slikali tudi z ma-
skotami pivovarne:
meni je bila na-
jljubša riba na kole-
su, pod katero je bil
napis: “Ženska po-
trebuje moškega,
prav tako kot riba
potrebuje kolo”!
Med vsem, kar smo
v Dublinu videli,
nam je največ
močnih občutkov
vzbudil ogled zapo-
ra Kilmainham Ga-
ol v bližini Dublina. Ta zapor je odigral zelo po-
membno vlogo v irski zgodovini, saj so bili tu za-
prti številni voditelji irskih upornikov. Ko je bil
zgrajen, leta 1796, se je Kilmainham Gaol ime-
noval “nov zapor”, da bi ga razlikovali od starega
zapora, v katerem so bile gnusne ječe v podzem-
nih prostorih - v novi, svetli stavbi so morali ujet-
niki gledati “luč, ki je prihajala od Boga”, in se
tako kesati svojih dejanj. V zadnjih 140 letih je bi-
lo v njegovih celicah zaprtih veliko ljudi,
vključenih v vojno za irsko neodvisnost. Voditelji
“Velikonočne ustaje”, leta 1916, so bili tukaj pri-
prti in usmrčeni, zadnji zapornik pa je bil Eamon
de Valera, premier in nato predsednik Irske repu-
blike. Veliko žensk je preživelo kazen v teh ječah,
včasih so bili tu tudi otroci, aretirani zaradi
manjših kaznivih dejanj - najmlajša deklica je
imela sedem let, fantek pa le pet. O vsem tem
nam je čudovito, skoraj “gledališko”, govoril
mlad fant, vodnik po mrzlih krajih trpljenja in
strahu, ki nas je s svojo občuteno pripovedjo po-
spremil v življenje in smrt nekaterih irskih ljudi,
katerih največja krivda je bila, da so si želeli ne-
odvisnost. Naše potovanje smo v Kilmainham Ga-
ol končali prav tako, kot smo ga začeli v Belfastu
in Derryju, s spoznavanjem zgodovine zelene
dežele, sporov, nasilja in tragedij, ki so s krvjo
umazale njeno zemljo, ter boja njenih ponosnih
in dobrosrčnih ljudi za lastno svobodo in svobo-
do naslednjih generacij.
S 5. strani
Neomajen v zvestobi ...
  ako eden kot drugi sta za-
molčala, da je bila spome-
nica v prvi vrsti ostra kriti-
ka italijanske okupacijske politike
in ne le prošnja oblastem po usta-
novitvi avtonomne varnostne
službe kot zaščite pred komuni-
stičnim terorjem. V spomenici je
dr. Ehrlich jasno zapisal, da je po-
ložaj slovenskega naroda obupen,
“ne le zaradi nekrščanskega in
barbarskega ravnanja okupacij-
skih oblasti in rastočega komuni-
stičnega oziroma partizanskega
nasilja nad nezaščitenimi civilisti
v mestih in na podeželju, ampak
tudi zaradi očitnega cilja vseh
kompetentnih faktorjev osi:
uničenje slovenstva kot takega”.
Da je imel dr. Ehrlich prav, ko je
opozarjal pred krutostjo brez-
božnega komunizma, dokazuje
preko tisoč imen, zapisanih na
ljubljanskih farnih ploščah, žrtev
revolucionarnega nasilja, ki jih je
Nova Slovenska zaveza z veliko
požrtvovalnostjo in trudom po-
stavila pred dvajsetimi leti. Četudi
bi samo ta imena spominjala na
krut revolucionaren obračun z
narodnozavednimi Slovenci, ki si
niso želeli totalitarne oblasti, bi
bil ta zločin vreden največje ob-
sodbe pred zgodovino. Toda tem
imenom se pridružujejo še imena
tisočih in tisočih, zapisana na far-
nih ploščah po vsej Sloveniji.
26. maja 1942 se je na Streliški uli-
T ci v Ljubljani končalo življenje te-ga velikega moža, skupaj z njimpa je usahnilo tudi mlado življen-
je študenta Viktorja Rojica. Nobe-
no herojstvo ni bilo ubiti 64-let-
nega človeka, čeprav se je njegov
morilec vse življenje ponašal z na-
zivom narodni heroj. Z njegovim
umorom se je revolucija pravza-
prav udejanjila na najbolj krvav
način, zato dr. Ehrlich upravičeno
dobiva prvo mesto med sloven-
skimi mučenci v postopku beati-
fikacije.
Spoštovani,
dr. Ehrlich je v svojem času dal
odgovor za prihodnost našega na-
roda. Njegova vizija, da bi sloven-
ski narod zaživel v samostojni
državi znotraj svobodne Evrope,
se je uresničila 25. junija 1991, ko
je Slovenija postala samostojna in
mednarodno priznana država.
Toda to ne pomeni, da nam dr.
Ehrlich ničesar več ne more dati.
Ravno nasprotno! Njegov zgled v
neomajni zvestobi slovenskim
koreninam in krščanski veri, nje-
gov pogum in njegovo neutrud-
no delo za slovenski narod bi mo-
rali navduševati in oplemeniti vse
nas, še posebej pa mlade, ki so po-
klicani, da spreminjajo svet na
bolje; ki so poklicani, da poiščejo
novo vizijo za prihodnost sloven-
skega naroda; vizijo, ki mu bo da-
la novega zagona in novih moči.
Morda se ob teh besedah komu
porajajo črne misli, saj se zdi, da
vse, za kar so si prizadevali naši
predniki, razpada pred našimi
očmi; da nikoli ne bo bolje, saj
našo državo znova in znova vodi-
jo ljudje, ki je nimajo radi. Toda
tudi v Ehrlichovem času se je ide-
ja o samostojni Sloveniji zdela ne-
dosegljiva, a mu to ni vzelo pogu-
ma, da zanjo ne bi navduševal
svoje rojake.
Želela bi si, da bi bila danes tu
množica mladih, ki bi s svojo pri-
sotnostjo potrjevala svoje nav-
dušenje nad tem izjemnim
možem. Toda posledice več dese-
tletnega omalovaževanja in bri-
sanja spomina nanj in na druge
velike može, ki jih je dal slovenski
narod, so vidne. Majhne ljudi je
pač strah velikanov duha, ob ka-
terih njihova majhnost še bolj pri-
haja do izraza. Nič čudnega, da za-
to še z večjo zagrizenostjo brišejo
njihove sledove, čeprav slutijo, da
bo “pravični, ko umrje, obsodil
živeče hudobneže … videli bodo
konec modrega, videli bodo to in
se rogali. In zatem bodo postali
zaničevan mrtvak, sramota med
mrtvimi na veke; in njih spomin
bo izginil” (Modr 4). Naša naloga,
ki jo na poseben način danes s to
slovesnostjo že uresničujemo, to-
rej ostaja. Vrniti izjemnega moža
v narodni spomin za naš mladi
rod. Da bo lahko ob njegovem
zgledu rastel, se kalil in nav-
duševal za nesebično delo za našo
skupno prihodnost. Da bo ob nje-
govem zgledu našel svoj odgovor
za prihodnost našega, slovenske-
ga naroda.
Kilmainham Gaol
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
Kopičenje predlogov
Včasih se v Jezikovnici lotim kakšne teme, ki
sploh ni strogo pravopisna oz. za katero bi mar-
sikdo rekel, da ni jezikovna pomanjkljivost, ven-
dar smo lektorji nanjo precej pozorni. Ena iz-
med takih je kopičenje predlogov ali njihovo
ponavljanje.
Na kaj ciljam tokrat? Preberite ti dve povedi: Po-
magali so z denarjem in s pogovorom. Odpravili
so se v Gorico, v Trst, v Koper in nazadnje še na
Dunaj. Kako se vam zdita? Mogoče vas v drugi
povedi zmoti kopičenje predloga v, v prvi pove-
di pa niti ne, kajne, saj menda s in z nista isti
predlog? Žal drugi del prejšnje povedi ne drži: s
in z predstavljata en predlog. To, katerega rabi-
mo, je odvisno od sledeče be-
sede oz. glasu, s katerim se
začenja. Predlog z stoji pred be-
sedami z zvenečim začetkom,
to so vsi samoglasniki (a, e, i,
o, u), zvočniki (m, n, v, l, r, j)
in zveneči nezvočniki (b, d, g,
z, ž, dž): z atomom, z Evo, z
iglo, z oljem, z upanjem, z ma-
mo, z nožem, z vlakom, z le-
stvijo, z rožo, z Janezom, z ba-
bico, z dedkom, z grozdjem, z
zeljem, z žago in z džipom).
Predlog s pa stoji pred besedami z nezvenečim
začetkom, to so nezveneči nezvočniki (p, t, c, č,
f, s, š, k, h): s pesmijo, s Trubarjem, s ceno, s
čajem, s fičfiričem, s seboj, s šalom, s kanujem,
s hlačami.
Če zapišemo tako, da samostalnike rabimo v
orodniku, je dovolj, da na začetku napišemo tisti
predlog, ki sodi pred prvo besedo, potem pa ga
ne zapisujemo in ne izgovarjamo več (narobe:
pomagal si je z motiko, s srpom, z macolo, z lo-
pato, s sekiro in s koso; prav: pomagal si je z mo-
tiko, srpom, macolo, lopato, sekiro in koso). Kot
vidite, na stilistično ustrezno rabo predloga s/z
ne vpliva, če se izmenjujejo besede, ki zahtevajo
enkrat s in drugič z, prav tako ne, če naštevanje
prekine veznik. Pravilni uvodni primer je: Po-
magali so z denarjem in pogovorom.
Odsvetujem tudi kopičenje predlogov, ki nam v
kombinaciji s samostalnikom odgovarjajo na
vprašanje Kje?. Prav je: Odpravili so se v Gorico,
Trst, Koper in nazadnje še na Dunaj. Predloga v
in na nista različici enega samega predloga, kot
je s/z. Predlog v po Slovarju slovenskega knjižne-
ga jezika izraža usmerjenost navznoter (v pre-
dalu), predlog na pa usmerjenost na površino
(na mizi). Zemljepisna imena zahtevajo rabo
predloga v (v Ljubljani, v Sloveniji, v Evropi) ali
na (na Bledu, na Hrvaškem, na Arktiki), zato je
treba na to paziti. Ponavadi povedi čisto prak-
tično oblikujemo tako, da v sku-
pino združimo tiste samostalni-
ke, ki zahtevajo en predlog, in v
drugo skupino samostalnike, ki
zahtevajo drugi predlog. Pravilen
primer: Dopustovali so v Italiji,
Avstriji, Švici, pogosto pa tudi na
Hrvaškem in Danskem. Včasih
moramo upoštevati natančno za-
poredje držav in vrstnega reda
naštevanja ne moremo zamenja-
ti, v takem primeru pa se vseka-
kor držimo ustrezne rabe predlo-
gov. Prav je torej: Odpravili so se v Francijo, na
Švedsko in Norveško, bili pa so tudi v Španiji,
na Portugalskem in v Grčiji.
Upam, da ste tudi vi bili kje, kjerkoli, na dopustu
in ste preživeli lepo poletje, četudi doma, kjer
je tako ali tako najlepše.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za sloveni-
stiko Fakultete za humanistične študije Univerze
na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lek-
torske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi
brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo
Novega glasu.
47
Sladica, razpoznavni znak Beneških dolin
Gubanca kot simbol
gostoljubja
  ubanca je daleč nao-
koli simbol Nediških
dolin, prastara nava-
da, ki se vključuje v praznični
koledar in je kulinarični po-
nos Benečanov in kulturno
bogastvo, ki izpričuje poveza-
nost s slovenskim in slovan-
skim prostorom. V okviru
Dnevov evropske kulturne
dediščine 2018 sta v soboto,
22., in nedeljo, 23. septem-
bra, v Špetru in Topolovem
potekala dneva, namenjena
gubanci in štrukljem.
V soboto so se domačini in
radovedneži iz Čedada in
okolice res množično zbrali
v prostorih muzeja SMO, kjer
je antropolog Gian Paolo Gri
spregovoril o gubanci kot po-
G membnem členu kulturnegaizročila. Gubanca je namrečveč kot kruh, predstavlja hra-
no, ki postane dar in boga-
stvo sprejemanja in vzajem-
nosti. Gri je spregovoril o
spoštovanju do te sladice, ki
ni samo posladek, ampak
predvsem “obred” in so jo
ljudje pripravljali po števil-
nih in med seboj zelo ra-
zličnimi receptih, glede tudi
na socialni položaj in seveda
denar, s katerim so razpola-
gali. Gubanca, ki so jo pripra-
vljale meščanske gospodinje
v Čedadu, je bila veliko bo-
gatejša kot tradicionalna gu-
banca iz Nediških dolin, kjer
večkrat še sladkorja niso ime-
li, pogostokrat so morali ore-
he nadomeščati s kostanjem,
likerji in piškoti pa so bili do-
stopni le redkim. Zanimivo
je, da gubanca v Benečiji, ne
govorimo o industrijskih
proizvodih, namenjenih tu-
ristom, ampak o gubanci, ki
jo pečejo doma, še vedno vel-
ja za izjemen, praznični dar,
ki vzbuja spoštovanje in je
izraz dobrodošlice in hva-
ležnosti gostu ali slavljencu.
Če boste beneške žene prosi-
li, naj vam na katerikoli dan
spečejo gubanco, je povedala
Donatella Ruttar, vam ne bo-
do ugodile, kajti v Benečiji
pripravljajo gubanco samo
ob pomembnih praznikih,
družinskih obletnicah, krstu,
poroki... Antropolog Gri je
povedal o starih zapisih, v
katerih se o gubanci govori
kot o bogatem, nadevanem
kruhu, ki so ga postavili na
mizo ob poroki, da so nanj
polagali denar. Svat, ki je ne-
vesti namenil najbogatejši
dar, je v zameno dobil gu-
banco.
Predavanju je sledila projek-
cija novega videa v režiji Pao-
la Comuzzija, ki bo odslej
bogatil arhiv multimedialne-
ga muzeja. Gre za triptih o
pripravah gubance po be-
neških domovih po različnih
receptih in za zanimivo pred-
stavitev tukajšnje lončene
peči. Malokdo ve, da so, kot
je povedal antropolog Gri,
slovenski prebivalci Benečije
imeli doma štedilnik na
drva, “šporgert”, veliko prej
kot furlanski živelj in je bila
prisotnost te novosti nekaka
razmejitvena točka med slo-
vanskim svetom in Furlanijo.
Uvodu v besedi in sliki je sle-
dila pokušina doma izdela-
nih gubanc, ki so jih prinesle
gospodinje z različnih kon-
cev Nediških dolin, o njih pa
se je najprej izrekla žirija, na-
to pa občinstvo. Večer so po-
pestrile beneške harmonike.
V nedeljo je kombi popeljal
radovedneže v Topolovo, kjer
so na sprehodu po vasi lahko
spoznali arhitekturo domov,
peči, staro kuhinjo in njeno
opremo ter peko in pripravo
gubance ter beneških štru-
kljev, kuhanih in cvrtih.
Suzi Pertot
Slovenija 27. septembra 2018 13
  Sloveniji je še vedno aktualno
skoraj vse, kar se dogaja v novi
izvršilni oblasti, ki jo vodi novi
premier, Marjan Šarec. V njemu na-
klonjeni politiki in v delu t. i. običajne
javnosti ocenjujejo, da je prvi oziroma
začetni del svojega mandata opravil
uspešno, celo bolje, kot so mnogi na-
povedovali. Sestavil je vlado in se pred-
stavil na zasedanju vrha evropske po-
vezave v Salzburgu. Kako bo oblikoval
in razvijal svojo politiko in usmerjal
koalicijo, pa je neznanka. Na dogajanje
bo zagotovo vplival spor, ki je nastal
med Marjanom Šarcem in stranko Le-
vica in se poglablja. V Levici zdaj na-
sprotujejo nekaterim politikom, ki jih
je vlada bodisi že ali pa jih namerava
še imenovati na različne položaje,
začeli pa so se tudi spraševati, ali pre-
mier Levico sploh namerava upoštevati
za svojega političnega partnerja. Razkol
v stališčih bi v skrajnem primeru lahko
privedel do opustitve sodelovanja med
vlado oziroma vladajočo koalicijo in
Levico, ki je s svojim programom pre-
strašila dobršen del slovenske javnosti.
Slaba poteza premiera je bila, da je vse
ministre in državne funkcionarje iz
prejšnje vlade dovolil imenovati na no-
ve funkcije oziroma položaje, ne glede
na posledice in škodo, ki so jo s svojim
prejšnjim delovanjem povzročili
državi. Marjan Šarec in njegovi ne
omenjajo, denimo, zlorab v bančnem
sistemu in zdravstvu, ki sta jih zelo na-
tančno ugotovili preiskovalni komisiji
prejšnje sestave državnega zbora, ki je
njune izsledke tudi potrdil. Milojka Ko-
lar Celarc, prejšnja ministrica za
zdravje, ki je odgovorna ali sood-
govorna za pomanjkljivosti v
zdravstvu, tudi za korupcijo, je
mirno, ne da bi jo kdo kaj
vprašal, odšla v pokoj. Slovenijo
so v Evropi zaradi mnogih razlo-
gov, tudi spričo agresivnega de-
lovanja političnih skrajnežev v
stranki Levica, začeli nazivati, da
je edina še preostala socialistična
država v Evropi. Karel Erjavec,
nekdanji zunanji minister, sicer
ni bil izvoljen za poslanca, ni pa
bil deležen nobenih ugovorov,
kritik ali sankcij zaradi proruske
politike, ki jo je izvajal v svojem
mandatu. Nasprotno, dobil je
drugo visoko funkcijo, postal je
minister za obrambo v novi slovenski
vladi. Vendar kaže, da je dr. Miro Cerar,
prej premier, v novi koaliciji pa zunanji
minister, začel spreminjati slovensko
mednarodno usmeritev in zunanjo po-
litiko. Bili naj bi uravnoteženi tudi v
odnosih do Rusije (natančneje Ruske
federacije) in do ZDA. Aktualen ko-
mentar o zunanjepolitičnem delovan-
ju je 19. septembra v časniku Delo ob-
javila časnikarka Saša Vidmajer. Zapi-
sala je tudi naslednje: “Ni posebnega
dvoma, nova vlada bo slovensko zu-
nanjo politiko zaobrnila v transatlan-
tsko, Natovo smer. S poudarjeno pro-
rusko politiko, ki se je manifestirala v
dolgih letih Erjavčevega ministrovanja
in je ni spremenil niti nekdanji šef vla-
de, dr. Miro Cerar, je konec. Bila je ano-
malija, izredno problematičen zunan-
jepolitični vidik, navsezadnje tudi v na-
sprotju s članstvom v Zvezi Nato,
večkrat tudi s pripadnostjo Evrop-
ski uniji. Ker so se, na drugi strani,
v preteklih letih opazno razrahljali
odnosi z Združenimi državami
Amerike, je nastajal neobičajen
vtis, ni bilo več jasno, kam Slove-
nija sploh sodi. Včasih se je Slove-
nija vedla, kakor da ni ne v Natu
in ne v Evropski uniji. Slovenska
zunanja politika ni vedela, kaj naj
počne s članstvom v Natu in Evropski
uniji”.
V slovenskem katoliškem tedniku
Družina je komentar o novi vladi obja-
vil teolog Bogdan Vidmar. Pravi, da bi
premieru Marjanu Šarcu lahko postavil
na stotine vprašanj.
Tudi vprašanje, kako
bo zagotavljal našo
versko svobodo. Bo
preprečil nasilje neza-
konitih migrantov ali
pa bo to nasilje raz-
glasil za dolžno po-
moč beguncem in za
spoštovanje različnih
kultur”.
V Sloveniji je vedno
več najrazličnejših
dogodkov, ki zaradi
vsebine zanimajo bo-
disi večje ali pa
manjše skupine ljudi.
Zgražanje vzbuja de-
janje predsednika
Evropske komisije Jeana-Clauda Jun-
ckerja, ki je prikril mnenje pravne
službe te povezave o arbitražnem sporu
glede meje med Slovenijo in Hrvaško.
Mnenje je bilo ugodno za Slovenijo,
vendar se je Jean-Claude Juncker raje
pridružil Hrvaški in njenim stališčem.
Primer je zapleten in je še poglobil spo-
re med Slovenijo in Hrvaško.
Tednik Družina je na celi strani objavil
podrobnosti o ustanovitvi in ciljih no-
vega civilno-družbenega gibanja za
zaščito gledalcev, poslušalcev in svobo-
do govora na RTV Slovenija. Gibanju z
imenom GlasNo! so se v nekaj dneh
pridružili številni podpisniki. Med ude-
leženci ob ustanovitvi gibanja je bil tu-
di časnikar, urednik in publicist Ivo
Jevnikar iz Trsta. Opozoril je na za-
skrbljenost v zamejstvu ob dejstvu, “da
poskušajo vplivni krogi nedavni inter-
vju med zgodovinarjema dr. Jožetom
Možino in dr. Jožetom Dežmanom iz-
koristiti kot povod dolgo pričakovane
možnosti, da se obračuna z doktorjem
Možino in vsemi, ki razgaljajo mite, ki
so pol stoletja vladali v Sloveniji in ji
še vedno v znatni meri vladajo”.
Predsednik SDS Janez Janša je v pone-
deljek, 12. septembra, praznoval svoj
šestdeseti rojstni dan. Politični opo-
rečnik v prejšnji državi, obrambni mi-
nister v obdobju osamosvajanja, dva-
kratni premier in leta 2008 predsedu-
joči v Evropski uniji, velja za enega naj-
bolj izkušenih politikov v Sloveniji. Ga
pa tudi najbolj napadajo. V Sloveniji so
na Janšev rojstni dan ugibali, kakšna
bo njegova politična prihodnost, ali bo
še kdaj predsednik vlade ali pa je nje-
gova politična kariera v zatonu. Socio-
log Bernard Brščič je v družbenopoli-
tičnem tedniku Demokracija zapisal,
“da je Janez Janša za stranko SDS hkrati
blagoslov in prekletstvo. Blagoslov za-
to, ker zanj voli veliko volivcev, preklet-
stvo pa, ker ljudi ločuje. Nezadovoljni
volivci skrajne levice so pripravljeni
glasovati za kravo, osla ali konja, samo
da na oblast ne pride več Janez Janša. "
Marijan Drobež
V
SNG Nova Gorica / Noč odprtih vrat
Odkritje doprsnega
kipa Jožeta Babiča
  b prisotnosti znanih gle-
daliških in literarnih
obrazov (med drugimi
igralcev Teje Glažar in Bineta Ma-
toha, nekdanjega umetniškega
vodje PDG Janeza Povšeta, pesni-
ka in nekdanjega umetniškega
vodje SSG Trst Miroslava Košute,
pa tudi zgodovinarja Branka Ma-
rušiča, diplomata Jožeta Šušmel-
ja, predsednika Kulturnega doma
v Gorici Igorja Komela …) je bila
v petek, 14. septembra 2018, poz-
no popoldan na ploščadi pri Slo-
venskem narodnem gledališču
Nova Gorica krajša slovesnost ob
odkritju spomenika Jožeta Babiča
(1917-1996). Doprsni kip je izde-
lal akademski slikar Mirsad Begić,
postavitev pa sta omogočila Mi-
nistrstvo za kulturo in Mestna
občina Nova Gorica. Babič, kariz-
matičen, legendaren gledališki,
filmski in televizijski režiser, je bil
prvi direktor in umetniški vodja
(l. 1969) Primorskega dramskega
gledališča, današnjega SNG Nova
Gorica, ki je nepozabne predsta-
ve ustvarjalo na odru bolj skrom-
O ne solkanske dvorane.Ob spomeniku so krajši nagovorimeli direktorica SNG Nova Go-
rica Maja Jerman Bratec, novogo-
riški župan Arčon, ki je mimogre-
de omenil, da je v enem tednu že
drugo odkritje spomenika ugled-
ne osebnosti - tudi Jože Vilfan je
namreč dobil svoj doprsni kip v
središču Nove Gorice ob drugih
štirih zaslužnih možeh iz anti-
fašističnega obdobja -, pa še Alek-
sander Peršolja, pesnik in kultur-
ni delavec, Bric, ki živi in ustvarja
na Krasu. Peršolja je bil tesen Ba-
bičev sodelavec. Prav on si je pri-
zadeval, da bi Babiču postavili
spomenik v novogoriškem me-
stu. Še sam je obudil nekaj spo-
minov na izredno plodovitega
gledališkega in filmskega režiser-
ja. Izrazil pa je tudi željo, da bi ob
kandidaturi Nove Gorice za
Evropsko prestolnico kulture
2025, skupaj z Gorico, obudili
nekdanje Srečanje malih odrov,
ki je bilo Babiču tako pri srcu.
Jože Babič je ustvarjal v raznih
gledališčih po Sloveniji. Neizbri-
sne sledi je pustil tudi v Sloven-
skem narodnem gledališču za
Svobodno tržaško ozemlje, ki se
je v 70. letih preimenovalo v Slo-
vensko stalno gledališče.
Na sam dan odkritja spomenika
je bila v SNG Nova Gorica Noč
odprtih vrat ob skorajšnjem
začetku nove gledališke sezone.
Njen uradni začetek je bil v
četrtek, 20. septembra, ko je bila
na velikem odru premiera Can-
karjeve farsične komedije Za na-
rodov blagor v režiji Mihe Golo-
ba. To je poklon Ivanu Cankarju,
velikemu predstavniku moderne,
pisatelju in dramatiku, ob stolet-
nici njegove smrti.
V čarobnem nočnem vzdušju so
se pred obiskovalci razprli marsi-
kateri navadno gledalčevim
očem nedostopni gledališki pro-
stori. V gledališču so pripravili
namreč dva vodena ogleda celot-
nega gledališkega poslopja. Na
obeh odrih pa se je tudi nekaj do-
gajalo. Mladi gledališki ustvarjal-
ci Amaterskega mladinskega odra
(AMO) so na velikem odru upri-
zorili avtorski projekt Šest oseb
išče Williama pod mentorstvom
dramaturginje Tereze Gregorič in
Urše Adamič. S to predstavo so
prejeli nagrado vizionar za naj-
boljšo predstavo v celoti na Festi-
valu Vizije 2018. Na malem odru
pa so si gledalci lahko brezplačno
ogledali komično dramo Ekshi-
bicionist Dušana Jovanovića v
režiji Marka Bulca. Na terasi SNG
Nova Gorica je bil pred polnočjo
koncert skupine Viperstone.
Zainteresirani so lahko do pol-
noči vpisali abonma za letošnjo
gledališko sezono, v kateri bo
osem premiernih uprizoritev.
V letošnji sezoni SNG Nova Go-
rica obeležuje kar nekaj pomem-
bnih obletnic: polstoletja ustano-
vitve profesionalnega gledališča
(Primorskega dramskega gleda-
lišča), četrt stoletja vselitve v no-
vo gledališko hišo in 15. obletni-
co pridobitve statusa narodno
gledališče Nova Gorica. Izbrana
dramska dela pa naj bi “stkala še
tesnejšo vez med igralcem in gle-
dalcem”.
Iva Koršič
Že spor z zamišljeno podpornico vlade, stranko Levica
Slovenija potrebuje dobre odnose
tudi z ZDA, ne samo z Rusijo!
O odškodninski poravnavi med telekomunikacijskima velikanoma
Danes Telekom … in nikdar več
  oalicijski notranji boji –
morda je Črnčec samo
najopaznejši primer
tega – so za vladne stranke
lahko zelo prikladni. Zato ker
se v senci njihove odmevnosti
lahko skrivajo in prikrivajo
druge teme. O vprašanju, ki
bi moralo močno odmevati v
vladnih sobanah, pa nismo
slišali kaj dosti. Seveda je bilo
to manj odmevno in za
javnost manj zanimivo.
Jabolko spora
Telekom Slovenije in T-2 sta
prejšnji teden
sklenila poravnavo,
po kateri mora prvi
drugemu izplačati
(neuradno) 50
milijonov evrov.
Zakaj bi morala
novica tako
zanimati nove
oblastnike? Ker je
Telekom v 62
odstotni
neposredni lasti
Republike
Slovenije. Nekaj
odstotkov ima še
Slovenski državni holding.
Naj vam v dveh besedah
predstavimo predzgodbo.
Agencija za varstvo
konkurence (AVK) je že leta
2015 ugotovila, da je Telekom
Slovenije zlorabljal svoj
prevladujoči položaj na trgu.
Očitali so 15 konkretnih
primerov, AVK je
nepravilnosti ugotovilo v
petih. Drugim tekmecem na
področju telekomunikacij je
zaviral ali celo onemogočal
dostop do svojega omrežja. Za
tožbene zahtevke se je
odločilo več podjetij, status
najbolj oškodovanega pa so
(in to kar pri Telekomu)
priznali podjetju T2.
Odškodninski vložek tega
podjetja je znašal 129
milijonov evrov. Da zadeva ne
K bi bila za blagajne družbepreslana, so se pri Telekomuodločili za izvensodno
poravnavo. Neuradno (a o tej
številki pišejo vsi slovenski
mediji) naj bi šlo za 50
milijonov evrov. Približno 30
milijonov naj bi znašala
odškodnina, kakih 20
milijonov pa naj bi bilo
odpisa terjatev, ki jih ima
Telekom do T2. In to je
najvišji znesek tovrstnih
sodnih poravnav v Sloveniji.
Kaj je Telekom in kaj T2?
Oviranje razvoja zdrave tržne
konkurenčnosti je v Sloveniji
dokaj pogost pojav. Močno je
zaznamoval gradnjo
avtocestnega križa,
farmacevtsko industrijo,
gradnjo bolnišnic. Pa še bi
lahko naštevali. V primeru
telekomunikacij se očitno
postavlja podobno vprašanje.
Pri tem je potrebno poudariti,
da je Telekom večinsko
državno podjetje. O njegovih
finančnih zmogljivosti priča
dejstvo, da si lahko privošči
predlagati poravnavo v višini
50 milijonov evrov, da bi se
tako izogibala še višji kazni.
Telekomunikacije so še vedno
zelo dobičkonosen posel.
Posebej v takih razmerah, kjer
igraš neformalno vlogo
monopolista na trgu. V
kontekstu zgodbe o poravnavi
pa je zanimivo izpostaviti tudi
preteklost podjetja T-2. Gre za
firmo, ki jo je leta 2004
ustanovil nekdanji
Telekomov kader Miran
Kramberger, da bi matičnemu
podjetju speljal posel
postavljanja optičnih kablov v
Ljubljani in po Sloveniji, kar
je bilo takrat še v povojih. T2
je potem postala zgodba
dolgov mariborske
nadškofije. Podjetje sta
prevzela mariborska Zvonova,
projekt
postavljanja
optičnih kablov
pa je postal eden
osrednjih vzrokov
za globoko
finančno luknjo v
nadškofiji
Maribor. Naj
pojasnimo še, da
se zgodba za T2 s
tem ni sklenila.
Družbo je
prevzela firma
Gratel, ki je
fizično opravljala
izkope za optično omrežje.
Do prevzema je prišlo, ker je
Gratel dolgove T2 spremenil v
lastniški delež. A upnikov je
bilo še več, v prvi vrsti DUTB.
T2 so upniki večkrat
poskušali spraviti v stečaj, a je
sodstvo vsakič odločilo proti
stečaju. Realna slika pa je še
vedno zelo skrb vzbujajoča.
T2 je namreč še vedno v zelo
hudi stiski zaradi dolgov, prav
tako se finančni načrt
prestrukturiranja ne
uresničuje po zastavljenih
načrtih. Po drugi strani pa bi
bil T2 pomembna prevzemna
tarča za številna podjetja prav
zaradi infrastrukture, ki jo
premore: položeni optični
kabli.
/ str. 14
kil
Ivo Jevnikar
Aktualno27. septembra 201814
NATUROPATSKI NASVETI (214)Erika Brajnik
Trpotec
Po naših travnikih raste trpotec, Plantago, širo-
kolisten in suličast. Oba sta zdravilna. Širokoli-
stnega uporabljam za obkladke, suličastega pa za
uživanje, predvsem za krepitev pljuč.
Trpotec ima učinkovine, ki so protivnetne, diu-
retične. Ko se udarimo in nam koleno, komolec
ali drugi del telesa
zateče ali celo
prične zastajati voda
v tem predelu, npr.
v kolenu, takrat ob-
kladek iz trpotca ze-
lo pomaga.
Priprava obkladka:
naberemo v vrtu
širokolisten trpotec
(3 pesti), ga opere-
mo, ga postavimo
na leseno desko in
ga z lesenim kladi-
vom pretolčemo, da
dobimo “kašo”. Po-
stavimo kašo na ga-
zo in to na obolelo
mesto, ki povijemo
s prozorno folijo za
živila, pa še z volneno krpo (predvsem pozimi)
in gremo spat. Obkladki so učinkoviti ponoči.
Osebi, ki ima šibka, malo elastična pljuča in je
imela že večkrat pljučnico, bronhitis in pokašljuje
ter ima zjutraj cmok v grlu ali astmo, toplo pri-
poročam pitje čaja iz trpotca. Nepokretna oseba,
ki mora skrbeti za elastičnost pljuč, si bo veliko
pomagala, če bo v jesensko-zimskem času pila
trpotčev čaj.
Vsekakor svetujem, da mora biti trpotec svež, saj
nam je na razpolago čez celo leto.
Trpotec lahko uživamo tudi surov v solati ali ku-
han v sopari kot solata ali priloga. Lahko pa ga
dodamo tudi enolončnici.
Trpotec vsebuje vitamin A, C in K, poln je cinka
in kalija. Najbolje je, če ga beremo pred cveten-
jem. Predvsem za
obkladke ga sama
nabiram tudi med
cvetenjem, saj po-
maga vseeno.
Trpotec je zelo
trpežna rastlina, ki
raste domala pov-
sod, zraste tudi v raz-
pokici sredi asfaltne
ceste ali pločnika.
Ime izvira iz latinske
besede “planta”, kar
bi se nanašalo na
stopalo, ker naj bi bil
podoben stopinji, ki
jo je pustil Bog na
zemlji človeku v po-
moč.
Če se vam zgodi, da
v vašem vrtu zraste veliko trpotca, pomeni - vsaj
tako mislim -, da ga vaše telo potrebuje; gotovo je
poslan kot znak pomoči za vas. Lahko upoštevate
namig z “višav” in ga pijete vsak dan, škoditi vam
ne more!
Trpotec raste vsepovsod, od morja do hribov, saj
ga dobimo tudi na 2.000 m nadmorske višine.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 25. septembra 2018, ob 13. uri
Kava je za nas
“kofetarje” pra-
vi obred. Vsako
jutro se člani re-
dakcije Novega
glasa zberemo
na prvem po-
membnem se-
stanku v baru
na goriškem Travniku, kjer gospa Sandra, najboljša
baristka, kar jih je, že dobro ve, kaj bo vsak od nas
pil, in mu brez besed pripravi njegov “solito”. Kava
je dobra, topla, s svojo aromo in močnim okusom
nas dokončno prebudi in pospremi v nov delovni
dan. “Kofetarjev” je pri nas, v redakciji in doma,
veliko. Spominjam se, da, ko sem bila otrok, je bila
popoldanska kava zelo pomembna za vse ženske
naše družine. Zbrale smo se ob nonini okrogli mi-
zi in si privoščile klepet ob skodelici toplega na-
pitka in po možnosti sladici. Otroci smo zapeli pe-
smico, natančno povedali vse, kar se je v vrtcu in
šoli novega zgodilo, in, prav tako kot odrasli, pili
kavico oz. rahlo rjavo obarvano mleko. Moja pra-
nona Roža je svojo skodelico dolgo časa držala v
rokah. Počasi, a ne potiho, je
srkljala iz nje že mlačno te-
kočino, potem pa z žličko toliko
časa strgala še zadnje sledove
sladkorja, da je keramično dno
njene skodelice s časom postalo
popolnoma sivo.
Pred kratkim sem dobila v roke
staro knjigo iz leta 1927, v kateri
je celo poglavje, namenjeno rja-
vi tekočini in koristim, ki jih pri-
naša človekovemu telesu. Avtor
našteva vse kavine vrline in pra-
vi, da pospešuje prebavo, pri bol-
niku pomaga znižati telesno
temperaturo, pijanega človeka strezni, pomaga v
primeru telesne in duševne utrujenosti in z dodat-
kom limoninega soka lajša glavobol, močna črna
kava brez sladkorja pa je primerna za ženske, ki so
komaj rodile, in za bolnike. Po dolgem obdobju,
med katerim so zdravniki odsvetovali uživanje ka-
ve, ki naj bi zelo škodovala zdravju, danes veliko
raziskav dokazuje, da je tak preplah neupravičen.
Prišli so celo do spoznanja, da, kdor zmerno uživa
kavo, ima manj možnosti, da zboli za rakom in da
bo imel kardiovaskularne bolezni in diabetes tipa
2. Izidi raziskav pomirjajo vse ljubitelje kave, mla-
de ali starejše, ki so si v mladosti le redkokdaj lahko
privoščili skodelico “prave” kave. Starejše gospe se
spominjajo, da so v preteklosti kavo pripravljali na
najrazličnejše načine: sušili, mleli, pražili in kuhali
so celo želod, koščke fig, ki so jih prej sušili na son-
cu ali v mlačni pečici, grozdna semena, ki so osta-
jala na dnu “preš” med “prešanjem”. Le-te so pri
kuhanju “kave” pomešali z ječmenom in cikorjo -
“Naša mama kuha kofje, samo cikorju, samo da
je”! tako pravi stara ljudska pesem, ki priča o tem,
kako je bil napitek pripravljen iz posušenih, zmle-
tih in prepraženih korenin te rastline, najbolj
običajnega nadomestka za pravo kavo. V časih, ko
so si gospodinje lahko privoščile kavo, so jo po na-
vadi kupovale še zeleno in jo nato pražile in mlele
doma, le kasneje so v vaški trgovinici lahko kupile
že praženo kavo. Mlele so jo s kavnim mlinčkom,
ki so ga pogostokrat dobile kot poročno darilo. Ka-
vo so kupovale “na eto”, imele so možnost izbire
med tremi različnimi vrstami, za tri različne cene,
doma pa so jo hranile v dobro zaprti stekleni vazi,
da ne bi izgubila arome. Kavo ali mešanico kave
in ječmena so kuhale v lončku z daljšim ročajem:
prah so dale v mrzlo vodo in počakale, da je zavre-
la, tedaj so z žličko mešale, da je pena, ki je nastala
med vrenjem, popolnoma izginila, nato so lonček
odstranile od ognja in tekočini dodale žlico mrzle
vode. Za pet minut je moral biti lonček pokrit, da
so vse usedline šle na dno. Kavo so popile, usedli-
ne, “fondač”, pa niso takoj vrgle proč: naslednji
dan so mu dodale le majhno količino kave in po-
novno skuhale. Po nekaj dnevih pa je bil “fondač”
končno le dober samo kot gnojilo za rože.
Ljudje navadno hranijo veliko lepih spominov, ve-
zanih na kavo. Gospe iz naše ulice se z veseljem
spominjajo “nunce” Dalke, ki je kavo kuhala za
vse tiste, ki so ji pomagali pri čiščenju zelenjave
“za na plac”. Med njimi je bila tudi tedaj triletna
deklica, ki je z veseljem pomagala in se počutila
“veliko”, ko je do-
bila kanček kave z
mlekom. Ko je
nunca odšla k Bo-
gu, je njeno vlogo
prevzela hčerka in
vsem naprej kuha-
la kavo, deklica pa
se je užalila in ji
grdo zamerila, ko ji
je kavo ponudila v
drugačni skodelici
od ostalih. Jokala
je in kavice ni ma-
rala, končno pa je
le povedala, da je
noče zato, ker ji je navadno nunca Dalka
dala “kofje” v lepi “kikrci” z rožicami. Vsi
prisotni so se nasmejali, gospodinja pa je
nemudoma deklici zamenjala skodelico
in problem je bil rešen! Med veselim po-
govarjanjem z gospemi je med spomini
na stare čase in na cikorjo le prišel na dan
recept. Vse so se nostalgično spomnile na
domači okus sladkega priboljška iz svojih
mladostnih let, čisto preproste sladice, ki
ni potrebovala pečenja.
KAVNA TORTA S KEKSI
Sestavine:
250 gr navadnih keksov (petit). Za pripra-
vo kreme: 0,5 l mleka, 3 rumenjaki, 15
dkg sladkorja, 10 dkg moke, sol, 200 ml
močne črne kave, 100 gr maskarpona (nekoč, ko
naše gospe maskarpona niso uporabljale, so kre-
mo obogatile s koščkom masla).
Priprava:
Krema: sladkor mešamo z rumenjaki, da naraste,
nato dodamo 3 žlice mrzlega mleka. Med neneh-
nim stepanjem primešamo presejano moko in
ostalo vrelo mleko, damo na ogenj ter pustimo,
da krema vre približno tri minute. Odstranimo z
ognja in počasi dodamo 200 ml tople močne črne
kave in dobro premešamo. Pustimo, da se nekoli-
ko ohladi, ter v zmes dodamo še 100 gr maskarpo-
na.
Sestava sladice: na dno manjšega pekača položimo
kekse. Navlažimo jih z rahlo sladkano kavo, nato
pa nanje razmažemo 1/3 kavne kreme. Nadaljuje-
mo z naslednjimi plastmi keksov in kreme. Zadnja
plast naj bo sestavljena iz navlaženih keksov. Torto
damo nekaj ur v hladilnik (lahko tudi čez noč),
nato potrosimo s kakavom, razrežemo na kvadrat-
ke in serviramo.
Tudi za ta recept obstaja veliko različic: krema je
bila včasih tudi maslena ali vaniljeva, kekse so na-
mazali tudi preprosto le z marmelado in maslom,
za ovlažitev keksov pa so v pomanjkanju kave upo-
rabljali tudi mleko, z vodo razredčeno “marsalo
ali vermut”; to pa ni bila več kavna torta!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (9)
S 13. strani
Danes Telekom …
Oškodovani pa so … davko-
plačevalci
Zakaj bi moral spor Telekom
– T2 tako zanimati državo? In
zakaj bi moral odmevati v
vladnih soba-
nah? Seveda,
prvi in preprost
odgovor je ta, da
je država njegov
večinski lastnik.
Izraz države je
tudi predsedni-
ca nadzornega
sveta Lidia Gla-
vina (predsedni-
ca SDH).
Telekom bo
predvideni zne-
sek za poravna-
vo najbrž iz-
plačal iz rezer-
vacij, ki so jih nalašč za ta pri-
mer ustvarili pri največjem
slovenskem telekomunikacij-
skem podjetju. Oblikovane
rezervacije znašajo 34 milijo-
nov evrov. To naj bi pokrilo
del, ki ga mora Telekom “fi-
zično” plačati podjetju T2.
Hkrati se bo moral Telekom
odpovedati predvidenim iz-
terjavam pri omenjeni družbi
v višini dodatnih 20 milijo-
nov evrov. Izredna obremeni-
tev bilanc podjetja v višini 50
milijonov evrov bo za Teleko-
move blagajne tako nedvom-
no hud udarec. Jasno mora si-
cer biti, da kljub vsemu to ne
ogroža obstoja Telekoma.
Podjetje ima dovolj likvidno-
sti in sredstev, da to krizo pre-
brodi. Obstajajo pa stranski
učinki, ki bodo prizadeli tudi
državo. Recimo … dividendna
politika. Telekom je letos iz-
plačal delničarjem za 93 mi-
lijonov evrov dividend od
lanskega poslovanja. Država
je od tega dobila skoraj 60 mi-
lijonov evrov. Telekom je za-
radi visoke fi-
nančne likvid-
nosti eno iz-
med najbolj do-
nosnih podjetij
za blagajne slo-
venske države.
Ni napak spom-
niti, da je bila
ta njegova do-
nosnost tudi
eden izmed
glavnih razlo-
gov, zakaj je Ce-
rarjeva vlada ju-
nija 2015 pre-
klicala že sklen-
jen in podpisan dogovor o
prodaji tega podjetja tujemu
skladu Cinven. Telekom je bi-
lo najpomembnejše na sezna-
mu tistih podjetij, ki jih je vla-
da Alenke Bratušek v sklopu
reševanja bančnega sistema
uvrstila na prodajni seznam.
Cinven je bil pripravljen
plačati 130 evrov za delnico
(skupaj okoli 850 milijonov
evrov). Slovenska vlada, ki jo
je leta 2015 že vodil Cerar, se
je visoki odkupnini odpove-
dala (in prekršila dogovor z
Evropsko komisijo) zaradi lo-
gike nacionalnega interesa in
zaradi prihodkov, ki jih Tele-
kom prinaša državi. Le nekaj
mesecev pred “neprodajo”
Telekoma je moral zaradi te
afere odstopiti takratni
obrambni minister Janko Ve-
ber, ki je vojaški obveščevalni
službi naročil, naj izdela do-
sje o možnih posledicah pro-
daje Telekoma, in tako
močno prekoračil svoja poo-
blastila.
Kje smo torej danes? Rekli
smo, da je bil Cinven pred tre-
mi leti pripravljen plačati od-
kup Telekoma po 130 evrov za
delnico. Še pred dobrimi tre-
mi meseci je bila tržna vred-
nost delnice 90 evrov. Potem
ko so začele neuradno uhajati
novice o poravnavi s T2 pa je
delnica začela drseti navzdol.
V tem tednu kotira nekje oko-
li vrednosti 73 evrov. Razlika
s ceno morebitne prodaje
Cinvenu? 60 evrov. Vrednost
je skoraj pol manjša.
In zaradi izrednih izdatkov
stroške poravnave se lahko
delničarji Telekoma v prihod-
njem obdobju najbrž lahko
mirno obrišejo pod nos za ta-
ko visoke dividende … Zaradi
tega bi moralo v vladnih so-
banah odmevati. V Šarčevi
koaliciji je navsezadnje tudi v
celoti prejšnja vladna koalici-
ja …
Aktualno 27. septembra 2018 15
Denar, sveta vladar ...
To naše golo preživetje
  enar do konca meseca.
Kolikokrat smo slišali,
govorili, tarnali in raz-
mišljali o tem. O preživetju, o
denarju, ki ga ni, a mora biti za
vse, za nas predvsem, za hrano
in obleko, za davke, za ogrevan-
je, za položnice in za veselje, če
ga kaj ostane. A po navadi ga ne.
Denar je kot utrip, ki nam nare-
kuje korak. Od njega je nekako
odvisno, na katero pot se bomo
podali, in dandanes žal veliko
pogosteje gledamo v denarnico
kot na uro. Denar je čas da-
našnjih dni. Denar je vse, pa
čeprav bi moral biti le obrob-
nost.
Ne vem, kako se s tem spopada-
jo drugi, z denarjem in vsakdan-
jimi stroški namreč. Sama
imam beležko, tako lepo, z
rožicami na platnicah, da deluje
prijazno, v barvah, da je vsaj
malo pozitivne energije na njej.
Vanjo si vsak dan zapisujem vse
izdatke, od kave, če jo sploh kje
spijem, pa do nakupov in
stroškov. Točno vem, koliko lah-
ko porabim na mesec, več ne
smem. Nisem človek, ki bi se za-
dolževal, ki bi si denar kjerkoli
izposojal, niti v bankah niti pri
prijateljih in sorodnikih. Pri teh
še najmanj, ker jih nimam in jih
že itak pogrešam. Torej, kar
imam, in nič več, pa pika. Če so
v januarju, denimo, izdatki pre-
visoki, se v februarju obetajo su-
he krave in veliko odrekanja. Ta-
ko pač je. Pomoči ni. In občutek
imam, da smo lahko še zadovol-
jni, da je tako, in da bo v krat-
kem za vse nas še slabše, kajti
plače in penzije so vse bolj tan-
ke, izdatki pa se večajo. Ravno
D zdaj, v začetku septembra, semkupovala drva za ogrevanje. Nibilo enostavno, prebredla sem
vse preprodajalce s kurjavo, pre-
vozila kar nekaj kilometrov ter
dolge ure brskala po spletu in
sedela za telefonom. Rezultat je
beden in žalosten obenem. Vsi
se namreč izgovarjajo, da so
drva, ki baje prihajajo k nam iz
Bosne, Romunije, Bolgarije, ne-
kaj pa tudi iz Slovenije, vsako le-
to dražja, da jih sploh ni več naj-
ti, ker gozdovi pač, ko jih enkrat
do tal posekaš, rastejo od petde-
set do sedemdeset let in več, pa
čeprav naravovarstveniki trdijo,
da je les obnovljiv vir.
Nazadnje, ko sem že izgubila
dobra dva tedna v iskanju naj-
boljše cene za zimsko toplino,
sem razumela, da nihče ničesar
ne prodaja zgolj iz človekoljubja
in radodarnosti. Cene so skoraj
povsod enake, če izrazim svoje
mnenje, prenapihnjene in pre-
visoke, ko sem utrujena in na-
veličana kapitulirala pred zako-
ni sodobne ekonomije, pa sem
drva kupila pri istem prodajalcu
kot leto prej. In še zahvalila sem
se mu, da mi jih je prijazno pri-
peljal na dom na domenjeni
dan in da mi je zadržal na zalogi
za nespremenjeno ceno še tri
palete, za katere doma nisem
imela prostora in bodo počakale
v skladišču do konca januarja.
Prazen bančni račun in topel
dom je bil rezultat dolgega ro-
manja po čedajski okolici. In se-
veda obdobje suhih krav in
odrekanja. Pa kaj, ko izdatkov
žal ne moremo vedno načtovati
in nad nami kot Damoklejev
meč visijo še drugi nenapoveda-
ni stroški.
Ravno ko sem nekako pogoltni-
la dejstvo, da bo letos
za kurjavo šla kar pol-
druga moževa penzija
ali ves moj polletni za-
služek pri Novem gla-
su, mi je nekje na izle-
tu odpovedal fotoapa-
rat. Moj Olympus
bridge, ki sem ga ku-
pila pred nekaj več kot
dvema letoma in je bil
moj ponos, kajti kljub
temu da, ko pritiskam
na gumb, računam
bolj na srečno na-
ključje kot na znanje,
so bile moje slike kar
spodobne, priznam,
včasih celo lepe. In še
vedno se živo spomin-
jam, kako sem stala v
veleblagovnici sredi
razbeljene Furlanske
nižine, bil je avgust
namreč, in razmišljala
ter računala, ali si
sploh lahko privoščim
tale Olympus bridge.
Ker sem tiste sorte člo-
vek, ki se odloči za
vsak nakup v pre-
pričanju, da kupujem nekaj, kar
bo trajalo vekomaj, pa sem tudi
srepo gledala trgovca, ki mi je
razlagal, da se dodatno garancij-
sko zavarovanje ne izplača, ker
se po dveh letih fotoaparata že
vsak dodobra naveliča. Noro,
sem pomislila, tako drag izdelek
si lahko privoščiš kvečjemu vsa-
kih deset, petnajst let, in seveda
upala, da bo krasni Olympus
bridge nesmrten, kot so bili ne-
smrtni tisti bogovi na gori, po
kateri nosi ime. Olympus bridge
pa je iz neznanih razlogov, zara-
di tresljajev ob prenosu, pravijo
tisti, ki so bolj podkovani v tem,
odpovedal že čez dve leti. Kaj
hočemo, digitalni svet je očar-
ljiv, a veliko bolj ranljiv kot do-
bra stara mehanika iz mojih
otroških let. “Ranjeni” fotoapa-
rat sem skrbno zavila, ga spravi-
la kot največje bogastvo in po-
gumno odločila, da bo šel v po-
pravilo in nikakor ne na odpad.
Najprej sem ga zaupala prijatel-
ju, ki se ukvarja z digitalnimi
napravami, ko nenadoma odpo-
vedo in nas pustijo na cedilu.
Vrnil mi ga je po mesecu dni z
žalostno ugotovitvijo, da se re-
zervnih delov ne da
več dobiti.
Ne dam se, ni mo-
goče, noro je, pre-
pričujem samo sebe,
obenem pa težim
prijateljem in cele-
mu svetu, ko pre-
klinjam po-
trošništvo, družbo,
ki kupuje in že meče
na odpad, reklamo,
ki nas zavaja, da je
tako prav, in vse, kar
je v zvezi s trgovino
in trgovanjem. Lo-
tim se vseh servisov,
ki jih najdem na
spletnem imeniku,
jezim se, robantim,
pišem na matično
firmo Olympus, kjer
mi najprej ponudijo
drug fotoparat, ki
naj bi ga dobila
“skoraj” za ceno po-
ravila in bi ga oni iz-
brali zame (saj se
sploh ne poznamo
in sploh ne vedo, kaj
delam in kdo sem),
ko pa odklonim, češ da mačke v
žaklju ne bom kupovala, se vda-
jo. Aparat mi bodo popravili v
mesecu dni, po noro visoki ce-
ni, ki pa je še vedno veliko nižja
kot izdatek ob nakupu novega.
Zdaj je moj Olympus brideg že
odpotoval, če se ne motim ne-
kam na Portugalsko, in jaz se
doma sprašujem, kako sploh
lahko preživijo tisti, denimo so-
seda iz Kostanjevice, ki na me-
sec prejmejo kakih bornih 400
evrov pokojnine. In kako so
sploh preživeli nekdaj, ko so na
kmetih imeli le to, kar so sami
pridelali, denarja pa toliko, ko-
likor so lahko prodali živine.
Mislim, da so načrtno iznakazili
naše želje in mišljenje, tako da
potrebujemo vsak dan kaj nove-
ga. Dandanes hočemo enostav-
no vse. Hočemo preveč. Ne poz-
namo besede brez. Ne poznamo
odrekanja. Zaradi načina
življenja, zaradi reklame, ki nam
vsiljuje tržne novosti, zaradi za-
visti, zaradi tiste preklete ne-
voščljivosti. Vendar to ni moj
primer. Nisem človek, ki bi za-
vidal, ki bi hotel imeti, kar ima-
jo sosedi in prijatelji. Ne gledam
na druge. Pogojuje pa me način
življenja. Nove navade. Ko po-
kličeš dandanes mojstra za kate-
rokoli popravilo, se odgovor
skoraj vsakič glasi... pošljite mi
sliko. Seveda lahko slikaš tudi z
mobilnim telefonom, a jaz
imam starodobnega za dvajset
evrov, ki ga lahko uporabljam
samo v primeru nuje. In seveda
se z njim ne da slikati.
/ dalje
Suzi Pertot
Sovodnje ob Soči / Začenja se nova športna sezona 
Predstavitev ekip Športnega
združenja Soča
  občinski telovadnici v So-
vodnjah je v soboto, 22.
septembra, Športno
združenje Soča uradno predstavilo
ekipe, ki bodo trenirale in nasto-
pale v prvenstvih športne sezone
2018/2019. Predstavitev sta vodila
mlada člana društva Simon Cotič
in Vida Cotič, ki sta dvojezično
predstavila ekipe in sponzorje, ki
finančno podpirajo društvo v le-
tošnji sezoni. Med podporniki so
Zadružna kraška banka, Fundacija
Goriške hranilnice, Marchiol d. o.
o., Lokanda Devetak in Urad Vlade
Republike Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu.
Najprej so se predstavili najmlajši,
in sicer skupina splošne motorike
pod vodstvom Roka Černeta, Luce
Milocca, Giade Giuntoli, Sare Piva,
Matije Cotiča, Virginie Braini in
Marka Cotiča. Nastala je zaradi ve-
likega povpraševanja in želje po
uvajanju otrok v športno dejav-
V nost. Sledila je predstavitev ekipeminivolleyja, prav tako pod vod-stvom prej omenjenih trenerjev,
moške ekipe U13 in ekipe U16, ki
ju vodita Matej Juren in Mauro Ku-
strin, ter ženskih ekip U16 in U18
pod vodstvom Luce Milocca, Krisa
Rutarja in Paole Uršič. Nazadnje je
stopila pred občinstvo še ženska
ekipa 1. divizije, ki jo trenirata Lu-
ca Milocco in Paola Uršič in bo
igrala v medpokrajinskem prven-
stvu 1. ženske divizije Gorica - Trst.
Prisotne je nato pozdravil predsed-
nik ŠZ Soča Igor Tomsič, ki je dejal,
da je vesel zaradi tako številne pri-
sotnost otrok v telovadnici, saj to
odraža živahnost delovanja
društva. Poudaril je, da cilj ni
uspeh za vsako ceno, ampak
možnost, da otroci rastejo v zdra-
vem okolju s posebno pozornostjo
na slovenski jezik. “Upam, da se
trenerji, odborniki in starši zave-
damo, za koga delamo in v kaj vla-
gamo! V naše otroke in njihovo
prihodnost”! je zatrdil predsednik.
Sledili so pozdravi predstavnikov
ustanov in društev. Uspešnemu
delovanju društva je čestitala
županja Občine Sovodnje ob Soči
Alenka Florenin, športni pozdrav
sta prinesla odbornica ZSŠDI-ja
Erika Nardin in predsednik krajev-
nega odbora Gorica - Trst odboj-
karske zveze Fipav Paolo Mania',
ob koncu pa še predsednik
Združenja prostovoljnih krvoda-
jalcev Sovodnje Štefan Tomsič.
Prav v soboto je bil pomemben
dan v občini Sovodnje tudi zaradi
krvodajalcev: zjutraj so imeli da-
rovanje krvi, zvečer pa baklado s
prispevki, namenjenimi bolni-
kom v Avianu.
Prisrčno zahvalo si je zaslužil Bran-
ko Černic, ki je več kot deset let vo-
zil odbojkarje z društvenim kom-
bijem in je zdaj prepustil to nalogo
sinu Matjažu. / MČ
  Gorici se 27. septembra
začenja največja mestna
prireditev, Okusi ob meji,
ki bo trajala do nedelje, 30. t. m.
Na več kot 340 stojnicah z vseh
svetovnih celin bodo ponujali do-
brote in specialitete evropske in
svetovne kuhinje. Tokrat bodo
prvič prisotni tudi predstavniki iz
Avstralije in Nove Zelandije. Na
sodelovanje pri Okusih so že pri-
pravljeni tudi pri Zvezi slovenske
katoliške prosvete iz Gorice, saj je
ZSKP že postavila velik šotor pred
V Trgovinsko zbornico v ulici Cri-spi. Stojnice društev Sabotin izŠtmavra, F. B. Sedej iz Števerjana,
Vrh Sv. Mihaela, Hrast iz Dober-
doba, MePZ Lojze Bratuž iz Gori-
ce in Vinoteke Števerjanski griči
sestavljajo t. i. Slovensko vas. Vsa-
ko društvo bo ponudilo svoje spe-
cialitete: kuhan pršut v kruhu,
cvrtega prašiča, divjega prašiča s
polento, dunajski zrezek, cvrt
krompir, njoke z racino pečenko,
joto, njoke z nutelo, palačinke z
različnimi nadevi, domači slado-
led s prelivom domačega ol-
ja, bezga, teranovega likerja
in čokolade. Tudi žlahtnih
briških vin ne bo manjkalo.
Poskrbljeno bo tudi za gla-
sbeno razvedrilo. V četrtek
bo nastopil Pihalni orke-
ster SCGV Emil Komel, v
petek zvečer in nedeljo po-
poldne bosta igrala narod-
no-zabavno glasbo skupi-
na Pika na i, ki jo sestavlja-
jo štirje nadarjeni mladi
glasbeniki, in Briški kvin-
tet. V soboto bo glasba namenje-
na mladi publiki. Vse dneve bodo
člani Radio Spazio, ki predvajajo
slovenske oddaje, vrteli narodno-
zabavno glasbo.
Slovenska vas predstavlja za ZSKP
velik napor, pri katerem sodeluje
nad 80 prostovoljcev, ki se trudi-
jo, da bi bila naša slovenska stvar-
nost vidna v mestnem središču.
Zato jih podprimo z obiskom na
uradnem odprtju Slovenske vasi
v četrtek, 27. septembra, ob 19.
uri, pa tudi ostale dneve!
Na valovih radia Trst A 
Nova otroška
nadaljevanka
  d 2. oktobra 2018 bodo
poslušalci Radia Trst A
lahko vsak torek ob
14.20 prisluhnili novi izvirni ra-
dijski nadaljevanki za otroke v
izvedbi Radijskega odra, ki jo je
prav za Radijski oder napisala
Kim Komljanec. Kim Komljanec
v našem prostoru ni toliko poz-
nana, gre pa za priznano in uvel-
javljeno slovensko dramatičar-
ko, ki piše v slovenščini in an-
gleščini in je bila za svoja dram-
ska dela tudi večkrat nagrajena.
Napisala je tudi nekaj radijskih
iger za RTV Slovenija. Serija v 13
nadaljevanjih nosi nekoliko ne-
navaden naslov Mamacita, kar
v španščini pomeni mamica: av-
torica je s tem naslovom želela
poudariti, da nadaljevanka go-
vori o odnosu med mamo in
O njeno hčerko Felicito (oz. Cito):ime nadaljevanke torej združujemamo in Cito.
Mama se vedno jezi na Cito, Cita
pa je neuvidevna in neobzirna
do mame. Nekega dne Cita še
posebej nesramno jezika, zato
mama izgubi živce in vanjo plju-
skne kozarec vode. Ker se počuti
krivo, da je izgubila živce, gre k
zdravniku, ki bi ji predpisal kako
pomirjevalo, da bi bila bolj po-
trpežljiva s hčerko. Njena zdrav-
nica je na dopustu, nadomešča
pa jo prav poseben zdravnik,
doktor Čuden, ki se obnaša zelo
nenavadno. Mami predpiše po-
sebno zdravilo, Maslo predodra-
slo. Kdor ga stopljenega v vodi
popije, se spremeni v otroka (če
je odrasel), otrok pa postane
odrasel. Ko pa zdravilo komu zli-
jemo v obraz, postane ta spet to,
kar je v resnici.
Serija v trinajstih epizodah bo
prikazala najrazličnejše dogo-
divščine, ki se pripetita mami in
hčerki, ko si zamenjata vlogi:
mama postane otročja, Cita pa
odrasla. V vsaki epizodi se hčer-
ka in mama zbližata – skozi
smeh in skupne lumparije ter
skozi stiske, v katerih se znajde-
ta. V vsaki epizodi tudi vse bolj
razumeta, kako je biti hči ali ma-
ma samo vloga, ki jo pač igrata,
kako pa sta v resnici obe samo
osebi, polni napak, strahov, fru-
stracij, a tudi humorja, ljubezni
in topline.
Vloga mame je bila zaupana Ma-
ji Lapornik, njena hčerka Cita je
Julija Berdon, doktor Čuden pa
Tomaž Susič, v nadaljevanki na-
stopajo še številni drugi igralci
Radijskega odra. Režijo je podpi-
sala Manica Maver. Prisluhnite
torej vsak torek ob 14.20 tej novi
izvirni radijski igri za otroke, ob
kateri se boste nasmejali in obe-
nem vas bo vsebina tudi ogrela.
Mojca Petaros
ZSKP na Okusih ob meji
Obiščimo Slovensko vas!
Aktualno27. septembra 201816
Stažista s klasičnega liceja sta v Feiglovi knjižnici predavala dijakom licejskega pola 
Dobri prijatelji, dobre knjige 
in zaspana vest …
  ot je navada, so tudi letos v
septembrskih dneh dijaki 1.
letnika licejskega pola
“Simon Gregorčič” obiskali središče
Gorice in si ogledali vse
zgodovinske znamenitosti
mesta, kot so Travnik, ulica
Raštel in cerkev sv. Ignacija.
Spoznali so tudi zgradbe, ki so
pomembne za zamejce: nekdanji
Trgovski dom in Feiglovo
knjižnico. Tam pa jih je čakalo
presenečenje. Filip Juren in
Daniel Černic sta dijaka 2. liceja
oz. 4. razreda klasičnega liceja v
Gorici “Primož Trubar”; letos sta
sodelovala pri projektu
izmenjave šola - delo v Feiglovi
knjižnici. Pomagala sta pri
vsakdanjem delovanju knjižnice
in sta celo pripravila predavanje
o sami knjižnici in o Trgovskem
domu. Na kratko sta obnovila
zgodovino zgradb in njun pomen
za zamejske Slovence ter odgovorila
na vsa postavljena vprašanja.
Spregovorila sta tudi o svoji izkušnji
kot stažista v knjižnici.
Filip: Ko so mi sporočili, da bom
delal v knjižnici, nisem bil izredno
navdušen. Pričakoval sem, da se
bom dolgočasil.
Priznam, da je
bil prvi dan
precej zahteven.
Daniel in jaz sva
takoj razumela,
da naju čaka
precej dela.
Naučila sva se,
kako iskati in
spravljati knjige,
brskati po
spletnem
programu COBISS in mnogo
drugega. Ko se pa naučiš delati vse
to, postane vse lahko in tudi zelo
zabavno. Lepo je bilo delati skupaj s
sošolcem, ker se lahko med delom
tudi malo šališ. Knjižničarke so bile
zelo prijazne in so nama pomagale,
da vadiva, kako nastopati med
predavanjem, kar mi bo tudi veliko
pomagalo v prihodnosti.
Daniel: Projekt šola - delo je novost,
ki jo je italijansko ministrstvo za
šolo pred kratkim uvedlo, da se
lahko dijaki višjih šol približajo
določenemu delu. Meni je bila ta
izkušnja zelo všeč. Pokazala mi je,
kakšna je vsakodnevna rutina
knjižničarja in zakaj je Feiglova
knjižnica pomembna za zamejce.
Predvsem pa mi je bilo všeč, da sva
lahko sodelovala pri predavanjih, ki
so potekala med tednom, saj so mi
knjižničarke pomagale, da se
izboljšam pri govornem nastopu.
Dijaka sta se zdaj vrnila v šolo in
čakata na naslednjo delovno
izkušnjo.
Sasha Trettenero
K
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (33)
Jože Kukec (6)
Na tem spomeniku, ki je danes v razvalinah, saj
so ga domačini razstrelili, je pisalo: “Cosi' o Ita-
lia i tuoi figli sanno difendere il diritto e le tue
sante ragioni - Ugo Del Fiume - milite ferrovia-
rio fascista - Domenico Tempesta - R. guardia
di finanza - Qui caddero in conflitto contro fa-
cinorosi la vigilia della Pasqua di Resurrezione
del 1926” (“Oh Italija, tako tvoji sinovi branijo
tvoje pravice in tvoja sveta stališča - Ugo del Fiu-
me - fašistični železniški miličnik - Domenico
Tempesta - Kraljevi finančni stražnik - tukaj v
spopadu z uporniki sta padla na veliko soboto
leta 1926). Razvaline so danes popolnoma za-
raščene s pušpanom, tj. z rastlino, ki so jo ver-
jetno svojčas zasadili kot okras (našli smo jih s
pomočjo zelo prijaznega domačina s Prestran-
ka, gospoda Željka Vukadinovića, ki se zanima
za zgodovino tega kraja). Lep spomenik pa od
leta 2012 imata bojevnika Vilhar in Molk na
pokopališču v Slavini; na njem piše: “V domol-
jubnem dejanju sta bila v Prestranku ubita in
tu pokopana
Vilhar Alojz
(28. 5. 1892 -
3. 4. 1926) in
Molk Stani-
slav (9. 5. 1899 - 3. 4. 1926) ”. Več kot očitno je,
da Vilharjeva in Molkova akcija v Prestranku ni
bila navaden rop, temveč maščevalni in narod-
noobrambni podvig, ki je imel seveda tudi na-
men pridobiti denar za nadaljnje uporniške ak-
cije. 10. aprila 1926 je Orjuna, glasilo istoimen-
ske organizacije, sporočalo: “Mišljenja pa smo,
da je dovedel rajnega brata Molka do dejanja
njegov nebrzdani temperament in pa silno so-
vraštvo do Italijanov sploh /… / On sam se je
izrazil proti našim oblastem, da bo sam
maščeval storjene krivice in da rajši pogine na
okupiranih tleh Primorske, kakor da bi ga v Ju-
goslaviji ubili fašisti. Eno pa stoji, da je brat
Molk, kakor je junaško živel, celo po italijanski
sodbi junaško umrl”. O Alojziju Vilharju je ti-
grovec Jože Vadnjal povedal: “Trden kot skala,
zaveden in brezkompromisen”.
To je gotovo veljalo tudi za Kukca, o katerem
vice-kvestor - v nadaljevanju že omenjenega pi-
sma policijskim postajam v Postojni, Idriji in
Podmelcu - pove tudi to, da je bil avtor napada
na kasarno milice v Pivki. Kljub zaostrovanju
obmejnega nadzora vice-kvestor ugotavlja, da
Kukec utegne brez večjih problemov ilegalno
prečkati mejo. Vice-kvestor dodaja, da ima Ku-
kec stalne stike z inž. Kranjcem in da je 27. no-
vembra 1927 načrto-
val napad na kasarno
v Senožečah, a mu je
akcija spodletela, saj
so ga jugoslovanski
žandarmi aretirali na
meji, a takoj izpustili
po posredovanju Or-
june. Kukec naj bi pre-
važal tudi material za
izdelavo peklenskih
strojev. Konec aprila
1928 je namestnik mi-
nistra in vsedržavni
šef policije, Arturo
Bocchini, poslal stro-
go zaupno brzojavko
goriški kvesturi, v ka-
teri je izražal domne-
vo, da je bil Kukec or-
ganizator ali izvajalec
terorističnega napada
v Selcah. Bocchini, ki si je zelo prizadeval za
nevtralizacijo Kukca, je bil prvi mož fašistične
tajne službe OVRE in ožji sodelavec vrhovnega
poveljnika SS Heinricha Himmlerja (ta je poz-
nan tudi kot glavni organizator
holokavsta), s katerim je usklajeval
delovanje OVRE in Gestapa na
mednarodni ravni.
Zelo zanimiva je tudi dokumenta-
cija, ki jo je italijanska policija
našla v nahrbtniku ubitega Kukca,
na primer pisma, ki naj bi jih leta
1925 neki Krošič (po mnenju itali-
janske policije psevdonim poprej
omenjenega orjunaša Alojzija Vil-
hara) poslal “čelniku” slovenske
Orjune Marku Kranjcu. Vilhar piše
o načrtovanem atentatu na Mus-
solinija, D’Annunzia in italijanske-
ga prestolonaslednika septembra
1925 na Knežaku ob nekem zbo-
rovanju. Pisma vsebujejo tudi ve-
liko vojaških podatkov o italijan-
skih oboroženih silah na Notran-
jskem. V nahrbtniku so našli tudi
zapiske, v katerih je gverilec beležil
razne vojaške informacije (premike in razpore-
ditev vojaški enot, imena in priimke raznih ita-
lijanskih častnikov itd.).
Razvaline spomenika Del Fiumeju in Tempesti, kot jih lahko vidimo
danes. Nahajajo se na manjši vzpetini ob desnem robu ceste, ki iz
Pivke pelje v Prestranek, malo pred tablo z napisom “Prestranek”.
Dimitri Tabaj
Šef italijanske policije Bocchini sporoča goriški
kvesturi, da je Kukec pripeljal v Postojno material
za izdelavo peklenskega stroja. Bocchini je bil prvi
mož fašistične tajne službe OVRE in ožji sodelavec
vrhovnega poveljnika SS Heinricha Himmlerja (Ta
je poznan tudi kot glavni organizator holokavsta,
na sliki levo), s katerim je usklajeval delovanje
OVRE in Gestapa na mednarodni ravni.
Padlima Del Fiumeju in Tempesti so italijanske oblasti postavile več kot 4 metre visok spomenik na malem griču med Prestrankom
in Pivko. Danes je spomenik v razvalinah, saj so ga domačini razstrelili leta 1945. V knjigi Žejska tigrovska trojka in njen čas
(2007) Vera Brgoč piše, da je leta 1922 Del Fiume z drugimi skvadrističnimi požigalci uničil bogato slovensko čitalnico v Pivki.
Od leta 2012 Vilhar in Molk imata na
pokopališču v Slavini lep nagrobni spomenik,
na katerem piše: “V domoljubnem dejanju
sta bila v Prestranku ubita in tu pokopana
Vilhar Alojz (28. 5. 1892 - 3. 4. 1926) in Molk
Stanislav (9. 5. 1899 - 3. 4. 1926) ”.
  a ni bilo tako! V Afriki je spoz-
nal vrsto živali, opico, slona,
zebro, nosoroga, krokodila …
Glavo si je zaril v pesek, da bi se skril
pred njim! Iz škripcev mu je poma-
gal noj in ga popeljal po afriški zem-
lji. Muriju je bilo zelo udobno, ker
ga ni nihče silil v umivanje. A ko se
je nanj ujezil slon, ker mu je poško-
doval okel, se je za Murija marsikaj
spremenilo. Od živali, ki so se mu
posmehovale, ker je padel v blato in
nemilost, se je odpravil v afriško vas.
In prav tam se je navadil na vodo! Po
ukazu črnega carja so ga celo leto
umivali, da bi videli, kakšne barve je.
Zato se mu je voda tako priljubila, da
bi se kar naprej kopal! Ker pa v Afriki
primanjkuje vode, se je Juri Muri
vrnil domov, še prej pa se je seveda
opravičil prijeteljicam živalim za
nevšečnosti, ki jim jih je povzročil.
Mlada publika je veselo sprejela
medse zelo pridne in spretne Lutkar-
je iz Devina. V režiji Nade Tavčar, ki
je igrici dala živahen, razgiban tem-
po, in ob pomoči asistentk Martine
Bearzi in Petre Pahor so postavili na
oder prikupno lutkovno predstavo z
zelo izvirnimi in domišljijsko boga-
timi lutkami. Ker se je zgodba sukala
okoli vode, so mladi ustvarjalci svoje
lutke v posrečeni in duhoviti zamisli
izdelali iz brisač, kopalk, poletnih co-
pat, rokavčkov, otroških plavalnih
obročev … Da bi bile oči čim bolj
izrazite, so uporabili kamenčke. Ja-
sno in v lepi izgovarjavi podane
Pavčkove verze so nastopajoči po-
spremili tudi z Orff instrumenti. Sa-
mo in Luka (Juri Muri), Marko (črni
car), Emil (striček noj), Katarina (opi-
ca), Thomas (boter krokodil), Fran-
cesca (galeb) Petra (slon), Amira
(lev), Erika (kura), Rebecca (zebra),
Adamo (nosorog), Lara (kača klopo-
tača) so v komičnem ključu animi-
rali lutke in z njimi očarali in prev-
zeli tudi najmlajše gledalce, ki so v
tišini spremljali ljubko, ravno prav
dolgo igrico. Glasbo, ki je spremljala
Murijeve dogodivščine, sta izbrali
Nada Tavčar in Marja Feinig, ki je
opravila tudi vlogo koordinatorke.
Na ksilofone so igrali Petra, Erika in
Amira, na bobne pa Matej, ki je pri
tem pokazal še poseben smisel za ri-
tem in tudi tako pričaral košček Afri-
ke.
Gostovanje Lutkarjev iz Devina, ki so
res vredni pohvale, kakor so je tudi
njihove požrtvovalne mentorice, je
organiziralo SKPD F. B. Sedej iz Šte-
verjana, pod pokroviteljstvom ZSKP
Gorica, v sodelovanju z Javnim skla-
dom za kulturne dejavosti RS in Zla-
to gledališko mrežo, ki jo je ustano-
vila Slovenska prosveta v sodelovan-
ju z Zvezo slovenske katoliške pro-
svete in Radijskim odrom, da bi
združevala vse gledališke skupine, ki
delujejo v omenjenih ustanovah,
podpirala njihovo delovanje in jim
mogočila lažje medsebojno gosto-
vanje. Otroška predstava Juri Muri je
spadala v jesenski niz predstav za
otroke in mlade Sladogledi v organi-
zaciji Zlate gledališke mreže. V okto-
bru bosta na vrsti še dve predstavi: v
nedeljo, 7. oktobra, ob 16. uri bo SKD
Igo Gruden imelo v gosteh Mladin-
sko skupino Tamara Petaros z Opčin,
ki bo v režiji Manice Maver prikazala
igro Kje si, Uršika Zala, v nedeljo, 28.
oktobra, ob 17. uri pa bo na povabilo
društva Marij Kogoj gostovala v dvo-
rani Marte Požar Mladinska gleda-
liška skupina M+ iz Števerjana, ki bo
uprizorila delo Baron sedi na veji v
režiji Patrizie Jurinčič Finžgar.
Nedeljski opoldanski predstavi v Šte-
verjanu, ob koncu katere se je gostu-
jočim lutkarjem v imenu organiza-
torjev zahvalila Jasmin Kovic, umet-
niška vodja števerjanske Dramske
družine F. B. Sedej, je sledila ustvar-
jalna delavnica. Najmlajši so junake
iz pravljice Juri Muri izdelali v mali
dvorani v družbi Mire Tavčar, večji
pa so se preizkusili v izdelovanju lutk
z Lucijo Tavčar v veliki dvorani.
P
S 6. strani
Juri Muri ...