Št. 54. V Ljubljani, četrtek dne 6. marca 1919. Leto III. HflPREJ Uo jugoslovanske socialno Mii Mii Izhaja raten nedelj in praznikov mak dan popoldne. fMsIltn la iprinlUrt » Ljubljani, PnmJBkuih mU«a H*t. 0, L nadstr Učiteljska tiskarna. Narainlna t K II—, >a a dostavljanjem m dom aa celo lato I 42*—, aa pol leta leta K 10*50, aa mesec K 350. Za Nemčijo celo lete K 4®, aa oatalo tujino in Ameriko K M. las«ratl: Knostopna pedi vrstlea 30 ▼; pogojen prostor K1*—; razglasi ta poslane ▼Tatica po 60 ▼; večkratne objave po dogovora primeren popust Reklamacije aa Hat se poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. »Židovska* socialna demokracija. Pojem »žid« jo precej širok pojem. Pri nas se ga tolmači kot istovetnega ali vsaj enakega onemu goljufa, °deruha, navijalca cen, verižnika, družbi nevurnega člo-v°ka in kapitalista. To seveda ne odgovarja istini. Med **di so ravno tako kapitalisti, imperialisti itd. na eni strani, kot revni in izkoriščani delavci na drugi strani. Nekateri opravljivci v svoji enostranski, nepošteni Polemiki žida-kapitalista in žida-proletarca mečejo v en koš, da potem socialistom očitajo, da socializem zastopajo večinoma sami Židje, ti oderuhi, goljufi 1 Seveda se Pn tem ne vprašajo, kakšni da so ti »židJe«-socialisti 'n tudi ne povedo, da se tudi ti »Židje« bore edinole proti kapitalističnemu družabnemu redu in s tem proti vsem kapitalistom sveta, pa najsibo žid ali pa pripadnik kake druge vere oziroma narodnosti. Oni Židje, ki so socialisti, gotovo niso socialisti zato, da postanejo bogataši, ker so ravno socialisti! Olede tega ni treba nobenih daljših razprav, če se I« samo vprašamo, kje da je več Židov, ali v meščanskih strankah, ali v socialni demokraciji! Odgovor je lahek. Ta odgovor tudi zadostuje, da se uvidi ničevost onega hudobnega očitanja socialnim demokratom, da jih vodijo »židja« in da so oni njih vprežna živina! Kje so židje-kapitalisti? V meščanskih strankah! — V Nemški Avstriji so bile nedavno volitve. Združena veleindustrija in veleposestniki so ustanovili 10 milijonski volilni fond za agitacijo izključno zoper socialno demokracijo! Pri tem fondu so bili udeleženi Židje poleg bratcev »antisemitskih« meščanskih in krščansko - socialnih mogotcev! Ce bi takozvana »židovska« socialna demokracija delala za židovski kapital, gotovo ne bi Židje niti, vinarja Prispevali meščanskim strankam! Vidite torej, da socialna demokracija nikdar ni bila in nikoli tudi biti ne nioru vprežna živina v židovsko-kapitalistične svrhe! Poglejte samo, kako mirno in prijateljsko sede židje s svojimi »krščanskimi« tovariši skupno v bankah, špekulacijah, lla borzah, kako jim zaupljivo stiskajo krščanski »antisemiti« roke pri raznih .akcijskih družbah, velepodjetjih, zavarovalnicah itd.! Tu se seveda neha židovska Konja krščanskih gospodov, tu se jim židje ne gabijo, tu jim denar ne smrdi po »židovsko«, tu tudi židje niso več neizprosni sovražniki njih vere! Da, židje kot Praktični ljudje, že dobro vedo, kje jim nese, vedo tudi, da je njihovemu kapitalu sovražna in pogubna edino socialna demokracija! Zato tud! s svojim denarjom podpirajo vsako stranko, samo da je zoper socialn«, demokracijo. Na tihem pa se smejejo pobožnemu antisemitizmu raznih buržoaških strank, ker vedo, da so koncem koncev kapitalistične kot so oni kapitalisti In da »trdna« vera tudi pred zlatom onemi. Meščanske stranke nam očitajo, koliko da je mfed socialisti Židov — voditeljev strank. Da, dosti jih je in 'ahko smo ponosni nanje, ne morda zato, ker so židje, |impak zato, kar pomenijo za- stranko po svojem delu! to so samo taki možje, taki »židje«, ki so svoje najboljše, vse svoje življenje in vse svoje delo žrtvovali v dobrobit proletarijata in so mnogi vsled tega pretrpeli colo veliko osebnega preganjanja. Tl možje so po-stalt socialni demokrati in nje vodje, ker so v socializ-mu videli pot do pravice in resnice in. to, v času, ko so bili vsi oni, ki so se borili pod rdečim praporom za l:‘čno ljudstvo, zaničevani, teptani ih izključeni iz tako, *Vano »boljše« družbe. Razni »izobraženci« so se ogi-ali Prijeti samo za obleko delavčevo, ti pa so se neustrašeno zavzeli za njegove pravice, ker so kot zna« ^aii niso bali ničesar! — Tudi je dosti Židov socfail-j!tov* ki niso nikaki vodje stranke, pa tudi niso kapita« ®ti, ampak so proletarci, ravno tako izrabljani in iz-oriščanl po kapitalu, četudi židovskem, kakor prolc-arci-delavci nežidje. Tisoči delavcev Židov se inučl za °r«i svoj život po tovarnah, tisoče iih je pa zlorab-'°nih komijev, pisarniških močij, služabnikov, tisoče, 1 v bedi in pomanjkanju mr jejo. Tud| nje ščiti in za-tQPa socialna demokracija in ni je sram, da so ti re-Ve« židje! Socialna demokracija in njeni »židovski« vodje so vi*nlli prosto ljudstvo že v marsičeni iz duševnih in ■potnih globin, vcepili so mu samozavest, zaupanje v ^ stno moč, odpirali In odprli mu oči, da jo ljudstvo vl-svoje pravice, ki mu gredo po božjem in človc-eni Pravu 1 Puhlica Je tisto,' da so ti »Židje« v socl- alui demokraciji izrabljali delavčevo nevednost in rev-ščino v svoje gonje proti cerkvi! One tesne spone seveda, v katere oklepa današnja enostranska verska vzgoja (najsibo katoliška ali kaka druga) našegi človeka, zavirajoč njegov prosti duševni razmah in nasprotujoč njegovim svetim pravicam do človeka vrednega življenja, enakega sočloveku, te spone seveda hoče socializem pretrgati — in to ne samo »židovski« socialisti, ampak tudi socialisti vseh raznih veroizpo-vedanjl — Po tradicijah katoliške cerkve so b.li že prvi kristjani komunisti, ko so si razdeljevali med seboj njive, pomagali si drug drugemu, obsojali nepravičen družabni red. Da, bili so pravcati socialisti! Za čim pa so stremili papeži in razni predstojniki cerkve? Ali niso v svoji pohlepnosti postali čisto posvetni vladarji, da, celo kupčevali so izrabljajoč svoje božje poslanstvo, grozeči povsod s pogubo in ekskumunikacijo. Res je, da je cerkev vedno in povsod izkušala odpo-moči raznemu zlu z usmiljeno svojo roko, in da si je v tem pogledu stokla neprecenljivih socialnih zaslug; ali vso to so le dela usmiljenja! Socialna demokracija pa pomeni za vsakega uda človeško družbe pravico in no usmiljenje! To so bile v glavnem one staro frazo o »židovski« socialni demokraciji: da je delavec zanjo predmet izkoriščanja vsled svoje nevednosti in revščine, da so »židje« vodje stranke zato, da ložje hujskajo proti veri itd. Pokazali smo pristranost in puhlost takih in enakih iraz, opomniti pa moramo, da nekateri ravno s temi frazami blatijo socializem in strašijo ljudi pred njim. Vedite, proletarci, da jo naravna nujnost zora onega dne, ko boste vsi zatirani vseh uarodnosti in vseh ver stali -v eni falangi nasproti združenim kapitalistom, kjer se bodo, kot v vaši falangi, nahajali židje kot kristjani! Spoznali boste vi vsi, brezpravni in teptani, oni globoki pomen besed našega programa: »Rešitev iz ekonomske, politične in duševne sužnosti za vse ljudi, brez razlike narodnosti, plemena in spola.« Ta dan bo dan duševne in gospodarsko svobode, dan zmage telesnega in duševnega delavca!_________________________ Občinski svet ljubljanski. V občinski svet ljubljanski je socialno-demokratična stranka imenovala sledeče sodruge: inž. Stebija, Kocmurja, Kopača, Petejana in Jakoba Kovača. Ker stft se pa ss. Kopač in Petejan vsled izvrševanja zastopništva v državnem vječu odpovedala mandatoma, je stranka mesto njiju imenovala ss. Ivana Tokana in Ignaca Mihevca. S torkove seje ljubljanskega občinskega sveta: Zupan pojasni, zakaj se ne daje voda ljubljanskega mestnega vodovoda posestnikom v Zeleni jami in Mostah. Manjka namreč cevi. Tudi več drugih vzrokov je, da mora občina Moste napraviti vlogo na magistrat, da sc potem sporazumno dovoli oddaja vode. Obljublja, da se bo teinu odpomoglo takoj, ko dobi občina potrebne cevi. — Na prodlog župana se osnuje permanentni odsek za aprovizacijo mesta. V ta odsek se izvolijo sledeči občinski svetniki: Mihevc, Tokan, Kocmur za soc.-dem. stranko; Likozar, Planinšek, dr. Triller (JDS),.Ložar, Šerjak, Marinko (SLS). Poleg teh imenuje vsaka stranka še po 4 člano izven občinskega sveta. V aprovizacijske svrhe jo dovolila vlada en milijon kron kredita. — V upravni odbor Dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino se izvo lijo: Kocmur (JSDS), Dimnik (JDS), Jeglič (ŠLS). — Odpravijo se razni dinastični naslovi mestnih ustanov in se v bodoče imenujejo le »Ljubljanske občinske ustanove«. — Odobri so izplačilo enkratnega nabavnega prispevka mestnim uslužbencem. — Olede zvišanja prejemkov mestnih uslužbencev se bo definitivno sklepalo v prihodnji seji. Sodrug Mlinar jo predlagal, da se imajo pri povišanju plač upoštevati tudi mostni delavci, zlasti pa je vzeti kot podlago eksistenčni minimum. Odsek naj stavi predloge za potrebni kredit S tein prodlogom s« bo pečal finančni odsek. — Pristojbina za ženitovanjske zglasnice se zviša na 100 kron, na prošnjo se revnejšim spregleda. — Dovoli se zvišanio tarifov pri električni cestni železnici in sicer na 20, 26 in 30 vin. Sodrug Kocmur zahteva, da so odpravijo prosti vozni listi pri cestni železnici ter daje znižana voznina res potrebnim. Za zvišanje glasuje le pogojno, če bo prrilo to tudi delavcem V'prid. — Slede razne interpelacije, na katere Je odgovo- ril župan. Obljubil je tudi na interpelacijo s. Kocmurja, da bo glede mestne jubiletake ubožnice poročal pozneje natančneje, ko bo končana preiskava. V ljubljanskem občinskem svetu so so pri zadnji seji dne 4. marca izvršite nove volitve v razne odseke. Izvoljeni so bili: V magistratni odsek: Kocmur (JSDS), Fran-chetti, Knez, Kavčič, Pustoslemšek, dr. Triller (JDS), dr. Adlešič, Lilleg, Rojina (SLS). — V personalno-pravni odsek: Mihevc (JSDS), Bončar, Hudovernik, Pustoslom-šek, Skufl, Verstovšek (JDS), dr. Adlešič, Šerjak, Zupančič (SLS). — V iiaančui odsek: Kocmur OSDŠ), Hu-dovernik, Likozar, Mally, Smole, dr. Triller (JDS), Lilleg, dr. Adlešič. Zupančič (SLS). — V stavbni odsek: A. Štebi (JSDS), Bončar, Kavčič, Knez, Petrič, Ružička (JDS), Rojina, Šerjak, Bahovec (SLS). — V šolski odsek: Tokan (JSDS), Dimnik, dr, Pippenbacher, Škulj, Petrič, Sinofe (JDS), Jeglič, Marinko, Šerjak. — V obrtni odsek: Kovač (JSDS), Belič, Bonač. Francbettl, Kavčič, Praprotnik (JDS), Zupančič, Šerjak, Srebot (SLŠ). — V Hbožni odsek: Mihevc (JSDS), Belič, Francbetti, Likozar, Smolo (JDS), Ložar, Bahovec (SLS). — V policijski odsek: Mihevc (JSDS), Bonač, IJ kožar, T rnkoczy, Verbič (JDS), Marinko, Kolcša (SLS). — V olepševalni odsek: Tokan (JSDS), Mally, PetHč, Ružička, Škulj (JDS), Marinko, Koleša (SLS). — V upravni odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne« Štebi (JSDS), Likozar, dr. Pippenbacher, Planinšek, Ružička, Verstovšek (JDS), Rojina, Jeglič, Srebot (SLS). — V upravni odbor mestnih voženj: Kovač (JSDS), Kavčič, Praprotnik. Škulj (JDS), Marinko (SLS). — V ravnateljstvo mostno klavnice: Mihevc (JSDS), Belič, Bončar, Kavčič (JDS), Rojina (ŠLŠ). — V diroktorij mestnega užitninskega zakupa: Tokan (JSDS), Frar.chetti, Likozar, dr. Pippenbacher, Verstovšek (JDS), Jeglič (SLS). — V direktorij mestne zastavljalnice: Kovač (JSDS), Bonač, Francbettl, Smole (JDŠ), Ložar (SLS). — V upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda: Mlinar (JSDS), Bončar, Kavčič, iVta|iy (JDS), Jeglič (SLS). — V disciplinarno komisijo: Štebi (JSDŠ), Pustoslemšek, Planinšek, dr. Triller (JDS), l.illeg (SLS). — Debelo so tiskana imena načelnikov odsekov, kjer ni nobeno iino debelo tiskano, predseduje odseku župan. Tlakarino bodo pobirali tako je sklenil občinski svet v torek. Sklep velja od 1. aprila dalje za pet let, in sicer od gnane živali po 10 via, od vprežene po 20 vin., od avtomobilov po 1 krono, od motornih koles pa po 20 vin. Tlakarino bodo pobirali ob vstopu v mesto in ob izstopu iz mosta. Proletarijatu vseh dežela. Kongres delavskih, vojaških in kmečkih svetov na Bavarskem je poslal proletarijatu vseh dežela razglas, ki veli: Hudobno mnorstvo so izvedli predstavitelii fevdalnega nemškega militarizma na vodji bavarske revolucije, Kurtu Eisnerjti. Bavarski proletarijat se je eno-dušno združil v obrambo revolucije. Socialistična, edinstvena fronta je postala živa resnica. Proglasili smo diktaturo proletarijata in revolucijo, da pomoremo udei-stviti največje ° rabimo takih narodnih predstavnikov, ki nam odtrgujej® živila. Narodno vlado prosimo, da to zadevo natančn® preišče in izvaja konsekvence! Dnevne vesti. — Zakaj je draginja? Prijatelj nam poroča: Pretekli teden sem rabil par ovratnikov in nastopil sem z nabasano listnico pot iskanja in povpraševanja. V neki ljubljanski trgovini sem izbral dva ovratnika in plačal zanj« samo 16 kron. Ker se mi je ta cena zdela precei preti' rana, omenil sem to trgovcu in ta se jc lakonično odrezal: »Veste, če bi mi perilo in druge take potrebščine prodajali ceneje, bi v dveh dneh ne imeli ničesar več prodati!« Obrnil sem se in šel, bogatejši vsled take novice, a revnejši, ker sem za dva ovratnika dal cel dnevni zaslužek. — Res je, kar je rekel pred par dnevi neki Hrvat, ki je prišel zi Zagreba v Ljubljano: »Pri nas na Hr-vatskem imamo polno židovskih čifutov, Slovenci niste in ne boste ž njimi osrečeni, kajti vaši trgovci znajo boli odirati nego naši Židje«. Žalosten je ta izrek in vesel z® nas. Med nami se ne bodo naselile židovske pijavke, zato pa imamo domačih dovolj, še prevečl Ni čuda, če ljudje kolnejo in pretijo. Treba bo stopiti na noge ln napraviti konec temu na tak ali drugačen način. — r. — U netniškl klub »Sava« V klub so vstopili sledeči novi člani: gg. Lojze Do 1 i n a r. Veno Pilon iti Fran Tratni k. Na sestanku članov je bil določen g. Ivan Zorman za klubovega zastopnika na razstavi v Parizu. — Za klub »Sava« R. Jakopič. J. Kobilca. — Društvo državnih* sodn;h pisarniških oflclajntov In pomočnikov za Ktanjsko v Ljubljani, sklicuje na dan 9, marca 1919 ob pol 3. uri popoldne v justični palači, razpravna dvorana štev. 79/., občni zbor z običajnim dtie-.nim redom. Ker je na dnevnem redu tudi vprašanje reoigan zacije oficijantskega stanu, je nujno potrebno, da se občnega zbora tovariši v polnem števil*1 udeleže. — Pogajanja med uradništvom in denarnimi zavodi’ Pi e 4. t. m. se je vršilo med zastopniki uprav ljubljanska denarn.ti zavodov in zastopniki uradništva pogajanje glede zahtev, ki jih je stavilo uradništvo na svojem zborovanju dne 9. februarja t. 1. upravam. Do sporazuma ni prišlo. Uradništvo od svojih zahtev,kise tičejo službenih pr« jt rukov in delavnega časa, ne misli popustiti. ker s.natra njih izpolnitev kot glavni predpogol za izboljšanje svojega položaja. — Popis brezposelnih. »Službene Novlne kraljestva SHS« prinašajo.naredbo ministra sodruga Koroča, da se popišejo vsi brezposelni v državi, ki iščejo dela. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mesto« o! čine ljubljansko od 23. februarja do 1. marca 1919-Novorojencev 11, umrlih 19, od teh 8 domačinov in U tujev. Umrlo je za jetiko 6 oseb (3 tujci), za pljučnico 2, za malarijo I (bivši vojak) in za različnimi boleznim1 13 oseb. Obolelo je: za Vratico 2 domačina, za malarij® 2 domačina, 3 tujci in 1 vojak, za pegavico 2 vojaka. — Plačevanje davščin potom novo ustanovljenega poštnega čekovnega urada v Ljubljani. Novo ustanovljeni poštni čekovni urad. v Ljubljani ie začel poslovati Zato se davščine lahko od sodaj naprej zopet plačujejo potom poštnih uradov, pri čemer naj se rabijo i i' ključno, le položn.ce poštnega čekovnega urada Ljubljani. Potrebne položnice dd na razpolago davčn1 urad. Skrbelo pa se bo za to, da se bodo dobivale davčne, vplačjlnice kmalu tudi pri poštnih uradih. Strank1-naj se tedaj pridno poslužujejo tega za nle tako udobnega načina plačevanja davkov. — Begunci, ki so morali vsled pritiska laških obla®1’ zapustiti po okupaciji svoje kraje, naj prijavijo takoi podpisanemu uradu svoje sedanje naslove, dan, kp sC morali oditi in vzrok bega. — Vojaki ln častniki iz po Italijanih zasedene#11 ozemlja, naj prijavijo takoj podpisanemu uradu sv.ojp s°’ danje naslove. V prijavi naj natančno navedejo dan, k® so vstopili v jugoslovansko armado in v slučajo, da begunci, naj navedejo vzrok, radi katerega so mor® zapustili svoje gtaluo bivališče. — Pisarna za zasedeno ozemlje* Ljubljana, Dunajska cesta, št. 31. —- Padanje produkcijo premoga. Iz letnega poročila rudarske delniške držbe »Konsolidation« je razvidno, da ie znašala povprečna delovna mezda za kopanje premoga meseca julija 1914. 6:71 mark. naprani 15:72 mark meseca decembra 1918. in se je torej zvišala za 134 1U%. Za izkopano tono premoga je znašala delovna mezda 6:29 mark oziroma 17:56 mark. Torej, znaša zvišek 171% v istem času. Iz tega je razvidno, da izkopljejo delavci v istem času manj premoga kakor početkom vo‘jne, kar je pripisati nezadostni prehrani. —1 Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. pomočniška preizkušnja. Kdor se podvrže preizkušnji, naj se zglasi do 9. t. m. Prt zadružnem načelniku Karlu Kordeliču, Rimska cesta štav. 5. — Čevljarski in krojaški mojstri na Kranjskem, se naprošajo, da sporoče Uradii za pospeševanje obrti države SHS v Ljubljani,- če so pripravljeni sprejeti kakega invalida v obrtno izučitev. Invalida vzdržuje za časa Pouka Komisija za vračajoče sc vojake. Najboljše uspehe v obrtnem pouku pa dosežejo pri invalidih v takih slu-£al-h, v katerih vzame mojster invalida v popolno lastno oskrbo. Takim mojstrom plačuje Deželna komisija ne-kaj prispevka za vzdrževanje. Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. — »Državna poslovalnica za delo«. Podružnica za Ljubljano in okofico. V preteklem tednu (od 23. februarja do 1. marca 1919) je iskalo delo 240 moških in 61 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 109 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 124. Prj vsi izkup-llen denar pa sc bodo iidale nove kasarne na Banjici, ki bi biia izključno vtja?ka naselbina. Projekt je že izgotovljen. — Kakor nekdaj 1 - - Ponevoijenja laških častnikov ua Reki. V tukajšnjih vojaških zavodih so odkrili zelo razsežno tatvino, v katero je vpletenih več visokih častnikov. Včeraj so pretirali dva majorja in nekaj nižjih častnikov. Obdolženi so med drugim, da so prodali 17 vagonov vojaških °tlck ter obdržali izkupiček zase. — Škodovo io\ame, kjer so doslej izdelovali topo-V(: in streli '!., sc prouredo za izdelovanje strojev in dru- Potrebščin ter se Je žo pričelo z delom v nekaterih Ravnicah. Do 10. marca upajo preurediti ostale delavnice in tak«) pričeti z obratom v vseh tovarnah. Shodi. Krafcovo-Tntovo v Ljubljani. V soboto, dne 8. t. m. °b 7. uri zvečer shod v gostilni nasproti Nušakovc vo- i -šnice (prej Weiss). Sodrugl In sodružlce Ljubljane lu okolice! V sredo, dne 19. marca (prazn k) točno ob 9. uri dopoldne se bo vršila v bivši Mahrovi hiši, J. nadstropje (društveni lokal) krajevna strankina konferenca s sledečim dnevnim redom: L Majsko slavje v Ljubljani. 2. Raznoterosti. — Na konferenco so vabljeni vsi člani Politične organizacije, izobraževalnega društva »Svobodo« in strokovnih organizacij. Mesečni shod podružnice lesnih delavcev v Ljub-IJaiii, se bo vršil v nedeljo, dne 9. marca t. 1. točno ob 9. uri dopoldne v Narodnem Domu. Dnevni red: Mesečno poročilo; Volitev delegatov na strokovni kongres; Položaj lesnih delavcev z ozirom na gospodarski razvoj v -Jugoslaviji; Razno. Polna udeležba dolžnost! Odbor. Krajevna skupina I. luž. ie L vabi na odborovo sejo, katera se vrši dne 8. marca točno ob pol 8. uri zvečer v bivši Mahrovi hiši štev. 10, I. nadstropje. — Seja je važna, pridite vsil Shodi v nedeljo, dne 9. t. m. Kropa ob 3. uri pop. v šoli, poroča sodr. Mihevc. "Viojstrava ob 3. uri pop. Hotel »Triglav«, poroča s°dr. Erjavec. Dnevni red: Politični položaj. Umetnost In književnost. Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gl e. dal išče: V četrtek, 6. marca ob pol 3. popoldne dijaška predstava »Svet« izven abonementa; zvečer ob pol 8. ». . . ulica št. 13« za abonement »B«. V petek, 7. t. m. ostane gledališče zaprto. V soboto, 8. t. m. ob pol 8. zvečer »Strahovi«, drama v treh dejanjih Henrika Ibsena izven abonementa. — Operno gledališče: V četrtek, 6. marca ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonement »C«. V petek, 7. t. m. ostane gledališče zaprto. V soboto, 8. t m. ob pol 8. zvečer »Manon« za abonement »A«. »Boheme«. Opera v 4. dejanjih. Besedilo po H. Mur-gera romanu »Vie de Bohčme« napisala G. Giacosa in L. Iliča. UglasbH Giacomo Puccini. — 4. t. m. se je v našem opernem gledališču uprizorila gornja opera. Snov sama nas že preseneča pri tej operi, ker je drugače v operah skoroda nekak zli usus ono nedeljsko razpoloženje in noblesa. Glasba sama je vrodna svojega mojstra. Nikakor ni kričeča, temveč prav precizno odgovarja tisti napeti vsakdanji, razpoloženosti, ki muči družbo v" revščini živečih umetnikov. Nervoznost sentimentalnosti Rudolfa in Marcelia, izvirajoča iz. one čudne moči, ki hoče vstvarjati, uživati ljubezen in življenje v brezmejnost, pa ji nekaj manjka, se razkošno izraža v zmernem tonu glasbe, ki pa vre in zavre in prekipi do najhujše duševne boli. Dirigent orkestra se je prav dobro potrudil, ali orkester mu tupatam ni povsem gladko pariral. Zdelo se je, kot da manjka še vaje. Gč. Richterjeva je ta večer naravnost izvrstno uspela s svojim čistim, lahkim glasom in tako vzdržavala umetniško višino njene uloge kot cele opere. Gč. Gajevi je v glasu manjkalo trdne sigurnosti, v kolikor se more to reči pri njeni mali ulogi. Musetto-vemu značaju in godbi primerno bi odgovarjal čvrstejši, nebrzdanejši glas; sicer pa je zelo prijeten v svoji gr-lično-okrogli milobi. G. Stepne\vski kot Rudolf je svo) lepi glas fino udejstvil, da bi le še bolje zmogel razne figure vzhičenosti! G. Levar kot Marceli je zopet razkazal svoj ljubek glas, ki pa mu vsekakor manjka efektne širine in moči. Gg. Debevec in Zathcy sta svoji ulogi pohvalno odpela, posebno bas je bil prav prikupen. Sce-nlčiia oprava je bila res prav okusno odbrana, tudi obleke so bile dobro pogojene; da, še več italjanskc tipičnosti bi v tem oziru želeli. Vsa hvala g. režiserju Mareku, kakor tudi vsem, kj so pripomogli k dovršenosti celotnega uspeha! Odmori pa so bili mučno dolgi. M. 2. Zadnje vesti, Snovanje slovanske donavske federacije. LDU. Bern, 5. (CTU.) Kakor poroča »Wiener Journal« iz Pariza, se vrše sedaj pred dogovori med zastopniki čehoslovaške, jugoslovanske donavske federacije. Tudi obstoji načrt, vanske donavske federacije. Tudi obstoji načrt čehoslovaško in jugoslovansko državo združiti z Italijo potom trgovske pogodbe, vsled česar bi bilo mestu Trstu zasigurano zaledje. Kakor do-znava »Hutnanitč«, nameravajo povabiti tudi Ogrsko, da pristopi k tej trgovski pogodbi. Tež-koče zveze med Cehoslovaki in Jugoslovani naj se odstranijo na mirovni konferenci. Češki in-dustrijalni produkti in ogrski naravni produkti se smejo izvažati čez Trst. Udeležitev Nemške Avstrije pri tej donavski federaciji je iz vidika priklopitve Nemčiji skoraj brezpomembna. Baje je Sonnino osnovatelj načrta slovanske federacije, iz česa se dd sklepati, da upajo Italijani sedaj obstoječe diference z jugoslovanske države odstraniti. Ako bi se izvedel ta načrt, potem bi Italijani v Benetkah zgradili tako pristanišče, da bi Trst svoje sedanje prednostno stališče izgubil na Benetke. Dr. E. von Korber umrl. LDU. Drnaj, 5. (DunKU.) Kakor javljajo listi, je davi umrl v svoji vili v Badnu pri Dunaju bivši ministrski predsednik dr. Ernst von I* orber v starosti 69 let. Nemške demonstracije proti Čeliom. LDU. B r n o , 5. (CTU.) Pri včerajšnjih demonstracijah proti čehoslovaški državi je prišlo v dveh primerih do izgredov med izgredniki in vojaštvom, in sicer v Sternbergu in Novem Ji- ! činu (Neutitschein). V Sternbergu so demon- j strantje vdrli v poslopja okrajnega glavarstvi in pošte, vlomili vrata in ranili in insultirali osobje. Nato so se vrgli na mat oddelek vojaštva, ki je korakal v smeri proti glavnemu trgu ter ga ovirali, da ni mogel korakati naprej. Eden izmed demonstrantov je zavpil: »Dol s Ce'hi!« in ustrelil iz samokresa na češkega prostovoljca. Prostovoljec se je zerudil mrtev. Sedaj je seveda vojaštvo začelo streljati in napadalec je bil pri priči mrtev. Kljub temu pa je vztrajala množica pri streljanju na vojake. Celo iz oken posameznih poslopij so se oddajali streli. Vojaki so imeli dva mrtva in pet težko ranjenih, demonstranti 15 mrtvih in nad 30 ranjenih. V Novem Jičinu so naskočili demon- j strantje vojaško četo ter začeli lučati kamenje na njo. Naenkrat so padli streli in trije vojaki so se' valjali v krvi. Vojaštvo je streljalo in ranilo 15 demonstrantov. Da ni prišlo do večjega krvoprelitja, se imajo demonstrantje zahvaliti samo zmernemu nastopu vojaštva in oblasti. — LDU. Brno, 4. (CTU.) Deželno vojaško po-veljništvo za Moravsko in Šlezijo poroča: Danes je bilo več zborovanj, ki so bila naperjena proti čehoslovaški državi, in sicer v Šurobergu, Freiwaldau-u, Moravskem Triibau-u, Svita v* i in Javerniku. V vseh teh mestih so se Nemic izrekli za splošno stavko. Izid zborovanj je bil splošno miren. V Moravski Triibau-i je množica demonstrirala pred okrajnim glavarstvom. Socialno demokratični poslanec SeUz izvoljen predsednikom nemškoavstrijske narodne skupščine. LDU. D u n a j, 5. (DunKU.) Narodna skupščina je izvolila v svoji današnji seii predsednikom poslanca Seitza s 144 glasovi od oddanih 145 glasov. Predlog čehoslovaškega poslanca Dvoraka, da naj imajo poslanci pravico govoriti v svojem materinskem jeziku, in katerega je podpiral židovski nacijonalec poslanec Stricker, sploh ni prišel do razpravljanja. Za drugega predsednika je bil izvoljen s 138 glasovi prelat Hauser. Ena glasovnica je bila prazna. Volitev tretjega predsednika so na strankino željo preložili, dokler ne pride poslanec Dinghofer, ki zaradi bolezni še ni prisegel. Nato je bilo prebranih več pozdravnih brzojavk. Z mirovne konference. LDU. Pariz, 5. (CTU.) Po novih poročilih bodo določili med Nemčijo in Poljsko demarkacijsko črto. Rensko provineiio bodo baje zasedli, ostala pa bo pri Nemčiji. Za Avstro-Ogrsko so baje določili izročitev vsega brodov-ia in omejitev radiotelegrafije na Dunaju in v Budimpešti. Pod predsedstvom Clemenceauja in ob navzočnosti Focha so včeraj ugotovili končnoveljavne mirovne pogoje entente. Pogajanja med vlado in stavkajočimi v Nemčiji. LDU. Berlin, 5. (CTU.) Odposlanstvo večinskih socialistov je včeraj v Weimarju razpravljalo štiri dolge ure z zastopniki državne vlade. Kakor se govori, vlada med delavci in vlado popolho soglasje glede vseh zakonskih zahtev. Domnevajo, da bodo večinski socialisti berlinskih delavskih in vojaških svetov odobrili la izid weimarskih pogodb. V vladnih krogih so zelo optimističnega naziranja, meneč, da se bliža stavka h koncu. — LDU. W e i m a r, 5. (CTU.) O izidu zadnjih pogajanj se poroča nastopno: Berlinski delavci so proglasili, da so pripravljeni končati splošno stavko, ako se iz-I olni njihove stvarne zahteve. Tudi se odrekajo nadaljnjim zahtevam po kaznovanju Hohenzol-brncev, Hindenburga in Ludendorffa. Nadalje se čuje, da se čuti vlada prisiljeno, pospešiti njen socialistični načrt. Nemiri in stavke v Nemčiji. LDU. Nauen, 5. (Brezžično.) O nemirih v Nemčiji se poroča: Včeraj popoldne je prišlo v Berlinu v zvezi s splošno stavko do več izgredov. Na Aleksandrovem trgu, kjer je policijsko predsednvštvo, je nameravalo več izgrednikov naskočiti policijsko palačo. Vladne čete so množico po težkem boju razpršile. Več izgrednikov je bilo mrtvih. Posebno vcl ko ljudi se je zbiralo nred trgovinami z živili ter so bili trgovci primorani zapreti trgovine, da se obvarujejo pred nasilnim vlomom. V Konigsberg na Pruskem so vkorakale državne čete ter vpostavilo zopet red in mir. O manjših neredih poročajo v. iz srednjenemških mest. Nadmornarja Kuhnta, ki je bil novembra meseca izklican za predsednika svobodne države Oldeuburg In vzhodne Frizije, je policija aretirala. Kuhnt se je do sedaj skrival. V noči od pondeljka na torek so zasedle vladne čete tiskarno špartakovske*. . organa »Rote Fahne«. V Spandau-u jo množica proti generalni stavki demonstrirala. V sredo bo tajno glasovanje o stavkarskem vprašanju. V berlinskem predmestju Lir.htenberg je prišlo v noči na torek do poboja med stražniki in demonstranti. Množica je ubila policijskega nadstražnika, dva pa smrtno nevarno ranila. Napadalci so imeli 6 mrtvih in več ranjenih. Drlial je potem vlomila v več izložb ter odnesla zlate ure in nakite. Tudi trgovine z orožjem so bile oropane. Zaprli so urednka špar-takovskega lista »Rote Fahne«. V torek ta list ni več izšel. Zeiezmši promet je skoro povsod ustavljen. Nemška vlada jc v velik h skrbeh radi oddaje poljedelskih strojev, ki bi se.glasom pogodbe premirja morali že 1. marca izročiti ententi. General Nudant, katerega je nemška komisija opozorila na nemožnost odpravljenja vlakov, kljub temu vztraja na natančni izppln tvi pogojev, ker bi se sicer Nemčiji morala naložiti kazen z^ netočno oddajo poljedelskih §trojev. — LDU. Lipsko, 4. (CTU.) Položaj v Lipskem ie izredno resen ter narašča napetost od ure do ure. Preskrba z živili Je za prihodnje dni ne- naprej. gotova. Vladi vdani železničarji in uslužbenci se branijo voziti v Lipsko. — LDU. VVeimar, 5. (CTU.) Zveza med Brelinom iti Draždanini je že prekinjena. Zračna pošta Weimar-Berlin so popolnoma ustavili, ker je izha-iališče zračne pošte v Johanisthalu v rokah Špartakov-cev. V Weimarju je vse mirno, vendar pa tudi tukaj izbruhne lahko splošna stavka. — LDU. Berlin, 4. (CTU.) Časnikarski okraj je tudi sedaj zelo močno utrjen. Pred časnikarskimi palačami je natovorjenega veliko papirja v balah, pod katerimi so nastavljene večje in manjše strojnice. Vsak, kdor hoče vstopiti v časnikarsko hišo, mora imeti posebno izkaznico. Na strehah posameznih poslopij so nastavljeni vojaki s strojnicami in ognjemeti. — LDU. Strassburg,.4. (C IU.) Kakor poročajo iz zanesljivega vira, so izza početka preteklega tedna nastala v zgornji Alzaciji velika mezdna gibanja. Poklicali so vojaško pomoč. V Milhlheimu stavka že 20.000, v zgornje-alzaških rudokoplh približno 5000 delavcev. Velika opustošenja v Messlni vsled nalivov. LDU. C h i a s s o , 4. (ČTU.) Iz Messine poročajo o strašnih opustošenjih, ki so nastala vsled nalivov in sneženja. Ker se je zemlja vdrla, je razpadlo več sto poslopij. Prebivalstvo je v več krajih zapustilo svoja bivališča, ker se je bati še nadaljnjih katastrof. Proga Messina-Palermo je prekinjena na več mestih. Pohod boijševišklh čet v Nemčijo? LDU. B e r n , 5. (CTU.) Iz Londona se poroča: Glasom brezžične brzojavke iz Omska pričakuje moskovska vlada vsak čas migljaj svojih v Nemčiji delujočih agentov, da odredi pohod boljševiških čet proti Nemčiji. Vojni pohod proti Nemčiji je baje proučen v vseh posameznostih. Stavka pristaniških delavcev v Newyorku. LDU. Newyork, 4. (DunKU.) Stavka 16.000 newyorških delavcev, ki se je meseca januarja na brzojavno izrečeno željo Wilsona ustavila, je, kakor vse kaže, zopet izbruhnila. Plovba miruje popolnoma. Stavkajoči zahtevajo povišanje mezde za 30 % in osemurni delavnik. Razno. * Izgubo v vojni. Izgube na bojnih poljih, ki so jih v svetovni vojni udeležene države trpele, znašajo po izkazih, katere je sestavil in objavil general Maish, šef generalnega štaba amerikanske armade; skupno 7,354.000 mož. Ta številka se nanaša samo na one, ki so na bojnem polju padli in one, ki so vsled zadobljenih ran umrli. Izgubo posameznih držav so nastopne: Rusija 1,700.000 mož, Nemčija 1,600.000 mož, Francija 1,305.000 mož, Avstro-Ogrska 800.000 mož, Angleška 706.000 mož, Italija 450.000 mož, Turčija 250.000 mož, Belgija 102.000 mož .Bulgarija 100.000 mož, Romunija 100.000 mož, 'Srbija in Črna gora .100,000 mož, Amerika 50.000 mož. Na dan ustavitve Sovražnosti je bila amerikanska armada, ki se je udeležila operacij, močna 2,500.000 mož. ’ Kako velike bodo armade po sklenjenem miru* V Londonu izdana bela knjiga ceni vojsko doma in preko morja brez indijske vojske na 21/« milijona mož: to število se bo pomanjšalo na 952.000 mož. Armada ob Renu s Francozi in Belgijci vred bo po demobilizaciji štela 23.600 častnikov iti 380.000 mož. Vojske na bližnjem vzhodu bodo štele: Italijanska 600 častnikov in 10.000 mož, Bolgarija, Turčija, Kavkaz itd. 4850 častnikov in 75.000 mož indijske armade; v Indiji in Palestini 3750 častnikov in 56.000 mož angleške armade in 2750 častnikov in 40.000 mož od indijske armade; v severni Perziji in Mezopotamiji 1750 častnikov in 28.950 mož angleške in 4600 častnikov in 950.000 mož indijske armade. Doma in v kolonijah bo s četami v Rusiji vred 15.000 častnikov in 225.000 mož. Od britanske armade se demobilizira 1,150.000 mož in 73.000 tnož indijske armade in 323.000 mož dominijonske armade. * Žensko frizure. Zagrebška zadruga brivcev in lasti ičar je v ustanovi lastno šolo za jugoslovansko modo če-slanja žensk. Dozdaj so bile merodajno v tem dunajske in peštanske mode. To je pa res jako zanimivo socialno vprašanje! * Brezposelnost v Ameriki. Iz New-Yorka poročajo: Ud časa, kar je bilo podpisano premirje, je naraslo število brezposelnih na 218.000. Razen tega je v New-Yorku in okolici najmanj 80.000 demobilizirancev brez dela. Poročila, ki jih je prišla petina iz Unije, pravijo, da je tam nad dva in pol milijona brezposelnih. * Moč boljševlkov. Dopisnik »Tempsa«, L. L. Nau-deau, ki je bil še pred kratkim velik sovražnik boljšc-vikov, je poslal listu poročilo, v katerem priporoča antanti, da se sporazume s sovjetsko vlado! Nadalje pravi, da ni povoda poslati vojaštva proti Rusiji, ker bi bila taka ekspedicija velik zločin. Boljševiki razvijajo veliko moč in kažejo velik organizacijski talent. * Kadilci. oGlas Slobodc« prinaša dopis, ki ugotavlja, da Je finančna uprava kupovala v brčanskem kotoru po nekem g. Rebiju od kmetov za državni odkup določeno množino tobaka kilogram po 50 vinarjevi Koliko pa stane kg tobaka, ki ga prodaja tobačna režija SHS? Da, človeku derejo kožo s telesa, kjer le morejoI Stev. F4. Aprovizacija. Meso na rdečo izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 7. t. m. in v soboto, dne 8. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v petek, dne 7. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. —• V soboto, dne 8. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca. Stranke, ki dobivajo meso pri Podkovu In Kebru, Bohoričeva ulica, sc imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13, I. nadstropje v petek, dne 7. t. in., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo, 3. železničarji nakupne knjižice oziroma potrdila o števdu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Sladkorno izkaznice se bodo izdajale pri vseh krušnih komisijah v soboto, dne 8. marca od 8. do pol 1. uro popoldne. Na vsako sladkorno izkaznico se dobi razven sladkorja tudi še 1 kg soli. Kilogram soli stane 1 krono. Sladkor in sol na izkaznice štev. 2, 46 in 52 se dobi v sledečih trgovinah: Na štev. 2 pri Zirkelbachu, Poljanska cesta; na štev. 46 pri Premku, Pred Igr.ščem; na štev. 52 pri Stanzerju, Dunajska cesta (preje trgovina Holzerja). Prodajalci sladkorja In soli smejo odvzeti strankam za sladkor in sol le prvi in drugi odrezek sladkorne izkaznice. Levo polovico sladkornih izkaznic pa morajo strankam vrniti radi užigalic, ki se bodo dobile na leve polovico sladkornih kart. čas prodajo sladkorja in soli in kje se bodo dobile užigalico se objavi v listih. AmerikanskJ sladkor iit kaviua primes za VII. okral Stranke VII. okraja dobe v petek, dne 7. t. m. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kayino primes pri Muhieisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma sladkorja in četrt kilograma kavi-ne primesi, kar stane 5 kron. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do U. štev. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Amerikanski sladkor ht kaviua primes za VIII. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja dobe v soboto, dne 8. t. m. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Muhieisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se tale red: VIII. okraj dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 180, od .9 do 10. štev. 181 do 360, od 10. do 11. štev. 361 do konca. —• IX. okraj popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 130, od 3, do 4. štev. 131 do 260, od 4. do 5. štev. 261 do konca. Listnica upravuištva, Inserat iz Celja skoro ne moremo objaviti, ker bi ne vplival ugodno. Mi smo nam- j reč mnenja, da bi napravljal samo vročo kri na eni strani, na drugi pa bi se smejali. To pa ne bi bil končno noben resen uspeh. Prosimo natančen naslov, da vrnemo znesek. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1** z« z o* z« sprejme tehniškega vodjo (faktorja). Prednost imajo oni, ki so v taki službi že poslovali. Pismene ponudbe naj se pošljejo na ravnateljstvo Učiteljske tiskarne v Ljubljani =■'. do 15. marca 1.1. ===== HARMONIKA Na prodaj je kromatična ^ _ z močnim okovanim mehom, z 49 aiurninijum glasovi (Primstiminen) in 89 basovi, fino izdelana, še malo rabljena. — Proda se tudi - - - - t-oinpeta - - - - Poizve se pri Luciii Lamberger, Loke št. 178. Trbovlje L krojaški mojster v Sp. Šiški št. 22. priporoča svojo delavnico za napravo oblek po meri za gospode in dame proti točni postrežbi in zmernim cenam. 1 SADJEVEC, VINO in KISLO VODO razpošilja A. OSET, p. GUŠTANJ. Čevlji tovarne Peter Kozina a iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po«plati se dobe po dnevnih cenah. = Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi podelati po K 85'— za moške, K 78*— za ženske, V zalogi Ljubljana na Bregu. Okrajna bolniška blagajna — v Ljubljani. : Pisarna : Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Zdravniki gg : Dr. Breskvar Viktor, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od 1. do 2. popoldne. Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1. opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18. _ Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolni zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščina se izplačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenj« dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. NaČelstVO.