ka kšna usoda nas čaka Število obiskovalcev goriškega gradu hočejo podvojiti Odkrili mednarodno združbo tihotapcev ljudi Primorski dnevnik SREDA, 15. AVGUSTA 2012_ Št. 192 (20.515) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € "V Šmaren v senci krize Martin Brecelj Približno 60 odstotkov Italijanov bo letošnji veliki šmaren preživelo doma ali kvečjemu na krajših izletih. Tako zatrjuje študija združenja italijanskih hotelirjev Federalberghi, ki napoveduje, da bo upad avgustovskega domačega turističnega gibanja v Italiji v primerjavi z lanskim 29,5-odstoten in sploh najhujši, kar vodijo tovrstne statistike. Čeprav v manj dramatični obliki, podoben trend beleži Slovenska turistična organizacija, po kateri se je v prvi polovici tega leta število domačih turistov v Sloveniji v primerjavi z istim lanskim obdobjem zmanjšalo za odstotek, število njihovih nočitev v hotelih pa je padlo za 3 odstotke. To so posledice gospodarske krize, s katero se sooča zlasti gospodarsko šibkejši del Evropske unije in sploh Zahoda. Krizi ni videti konca in gotovo bo še boleče posegala v naš dosedanji življenjski stil, saj izvira iz vse manjše konkurenčnosti našega razvitega in bogatega sveta v primerjavi s t. i. razvijajočimi se gospodarstvi, od kitajskega in indijskega do brazilskega, ki ta čas beležijo vrtoglavo rast. Razmere se ne bodo umirile, dokler ne bo prišlo do novega globalnega gospodarskega ravnovesja, ki ga bodo po vsem sodeč označevale manjše razlike, kakor smo jih poznali doslej. Sicer pa se gospodarska kriza Zahoda prepleta s krizo našega dosedanjega razvojnega modela, za katerega je poleg izkoriščanja manj razvitega sveta značilno plenjenje narave, od prekomerne porabe neobnovljivih virov in dobrin do uničevanja biotske raznolikosti. Zdaj bi moralo biti že čisto vsem jasno, da če ne pride do korenitih sprememb v smeri trajnostnega razvoja, človeštvo tvega katastrofo. Soočamo se torej z dvojno krizo, s krizo rasti v smislu dosedanjega razvojnega modela, pa tudi s krizo tega razvojnega modela kot takega. Hkratno reševanje te dvojne krize je zahtevno, a ni nemogoče, kakor se večkrat zdi. Spodbudno znamenje je pospešeno širjenje zelene ekonomije po vsem svetu in še posebej v Evropski uniji. Zanimive pa so tudi številne pobude s trajnostnim predznakom, ki se pojavljajo na lokalni ravni, kot je npr. projekt proti prehrambni potrati, ki ga vodi Občina Trst. Temeljni izziv je, kako iz količinske preiti v kakovostno, se pravi trajnostno rast. EVROPSKA UNIJA - Podatki Eurostata za drugo trimesečje V evrskem območju še naprej negativna rast Sliko kvarijo predvsem Italija, Španija, Grčija in Portugalska NABREŽINA, REPENTABOR - Danes in v prihodnjih dneh Praznično ob velikem šmarnu in godu sv. Roka NABREŽINA, REPENTABOR - Danes in v prihodnjih dneh bo v Nabrežini in posebno na Re-pentabru praznično. V Nabrežini bodo jutri obhajali praznik zavetnika sv. Roka (slovesna počastitev z mašo in procesijo bo v nedeljo) in bo med drugim na sporedu predstavitev knjige Prva svetovna vojna pri nas, v domačih dvoranah in društvih pa si je mogoče ogledati vrsto zanimivih razstav. Na Repentabru pa bo danes popoldne z razglasitvijo cerkve na Tabru za svetišče Ma- rije Vnebovzete doseglo vrhunec večdnevno praznovanje velikega šmarna, ki letos poteka tudi v znamenju petstoletnice cerkve, poleg verskih slovesnosti pa obsega tudi bogat spored kulturnih prireditev. Na 8. in 9. strani LUXEMBOURG - Bruto domači proizvod se je tako v državah evrskega območja kot v celotni EU v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za 0,2 odstotka. V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v območju evra upadla za 0,4 odstotka, v sedemind-vajseterici pa za 0,2 odstotka, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. Gospodarsko sliko kvarijo predvsem Italija, Španija, Portugalska in Grčija, Nemčija pa se še naprej uspešno upira težavni gospodarski situaciji v evrskem območju in še naprej beleži gospodarsko rast, kar je pozitivno vplivalo tudi na poslovanje na borzah. Na 2. strani Zeleni škuner zaznal onesnaženo morje Na 3. strani Fotovoltaika pred petim »conto energia« Na 6. strani Ob Soči pri Škocjanu bujno rastla »trava« Na 10. strani Nimajo denarja za šolske potrebščine Na 12. strani OBVESTILO BRALCEM Zaradi velikega šmarna Primorski dnevnik tako kot ostali časopisi jutri ne bo izšel. Naslednja številka bo izšla v petek, 17. avgusta. Bralcem želimo vesel praznik. i ii innn II J U MU Vanja Devetak 1 l_ O I I O I I I o 111 111 i IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri v Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pel let...) znamke ett^* ŠEMPOLflJ 1 /D6, TS TEL. B4B-2BB312 MOB. 347-6282B79 2 Sreda, 15. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / evropska unija - Podatki evropskega statističnega urada Eurostat Območje evra v drugem četrtletju z 0,2-odstotnim padcem BDP Nemčija še naprej z rastjo, voz pa navzdol vlečejo Italija, Španija, Portugalska in Grčija LUXEMBOURG - Bruto domači proizvod (BDP) se je tako v državah evr-skega območja kot v celotni EU v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za 0,2 odstotka. V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v območju evra upadla za 0,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,2 odstotka, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. Podatki so v skladu s pričakovanji analitikov, sledijo pa gospodarski stagnaciji v obeh območjih v prvih treh mesecih leta. V primeru še enega četrtletja s krčenjem BDP bosta tako območje evra kot širša unija znova pristali v recesiji, ki se ji je območje skupne valute v zadnjih trimesečjih kljub drugačnim napovedim uspelo izogniti. Nekatere raziskave kažejo na to, da bi se to v tretjem trimesečju utegnilo zgoditi. V vsakem primeru so gospodarske razmere v uniji slabše kot v drugih dveh najpomembnejših razvitih ekonomijah. ZDA so namreč po prvih ocenah v drugem trimesečju na četrtletni ravni zabeležile 0,4-odstotno rast, potem ko se je ameriški BDP v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem okrepil za 0,5 odstotka. Na letni ravni je gospodarsko najmočnejša svetovna država v drugem trimesečju po prvih ocenah zabeležila 2,2-odstotno rast (v prvem trimesečju se je BDP na letni ravni okrepil za 2,4 odstotka) Na Japonskem je medtem gospodarska rast na četrtletni ravni v drugem trimesečju znašala 0,3 odstotka, potem ko je v predhodnih treh mesecih dosegla 1,3 odstotka. Na letni ravni se je japonsko gospodarstvo okrepilo za 3,6 odstotka, kar je dodatne 0,8 odstotne točke več kot v prvem trimesečju. Gospodarsko sliko v območju skupne valute kvarijo predvsem t.i. ranljive članice, kot so Italija, Španija, Portugalska in Grčija. Italija je tako v drugem trimesečju na četrtletni ravni na primer zabeležila 0,7-odstotni upad BDP, na letni ravni pa se je gospodarstvo skrčilo za 2,5 odstotka. Italija je vse globlje v recesiji, tretje največje evrsko gospodarstvo pa se krči že štiri zaporedna četrtletja. Že dolgoletne strukturne težave italijanskega gospodarstva tako v teh težavnih časih prihajajo do polnega izraza, poleg tega pa na gospodarsko razpoloženje močno vplivajo tudi strogi varčevalni ukrepi. V Španiji je gospodarska dejavnost v primerjavi s prvim trimesečjem upadla za 0,4 odstotka, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa za odstotek. Špansko gospodarstvo se krči že tretje trimesečje zapored, a je kljub visoki brezposelnosti, velikim težavam precejšnjega dela bančnega sektorja in strogim varčevalnim ukrepom dinamika upadanja gospodarske dejavnosti manjša kot v finančno stabilnejši Italiji. V Grčiji se je BDP v drugem četrtletju skrčil za 6,2 odstotka, kar je sicer manj kot v predhodnih dveh trimesečjih, a vseeno kaže na nadaljevanje gospodarske depresije v tej prezadolženi članici evrskega območja. V podobno težki gospodarski situaciji je še ena prejemnica pomoči območja evra in Mednarodnega denarnega sklada, Portugalska. V drugem četrtletju se je portugalsko gospodarstvo v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčilo za 1,2 odstotka, na letni pa za 3,3 odstotka. Tudi Ciper kot naslednja prejemnica mednarodne pomoči je v velikih gospodarskih težavah, ki se vlečejo že več četrtletij. V drugem trimesečju se je ciprsko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,8 odstotka, na letni ravni pa za 2,4 odstotka. Nemčija pa se še naprej uspešno upira težavni gospodarski situaciji v evr-skem območju. V drugem četrtletju je tako največje evropsko gospodarstvo na četrtletni ravni zraslo za 0,3 odstotka, na letni pa za odstotek. Francija po drugi strani kot drugo največje gospodarstvo na stari celini že drugo trimesečje zapored stagnira, na le- tni ravni pa je bila rast v drugih treh mesecih le 0,3 odstotka. Podatki so vseeno boljši od pričakovanj analitikov. Podobno rast kot Nemčija beleži tudi Avstrija (0,2 odstotka na četrtletni ravni oziroma odstotek na letni), manj spodbudni pa so podatki iz Nizozemske in Belgije. Belgijsko gospodarstvo se je tako v drugem četrtletju na trimesečni ravni skrčilo za 0,6 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka, a še ni v recesiji. Še globlje v novi recesiji pa se je v drugih treh mesecih leta znašla Velika Britanija kot največje evropsko gospodarstvo zunaj območja evra. Britanski BDP se je na četrtletni ravni skrčil za 0,7 odstotka, na letni pa za 0,8 odstotka. Tečaji delnic na evropskih borzah so se včeraj v povprečju gibali v pozitivni smeri, potem ko je vlagatelje z gospodarsko rastjo v drugem letošnjem četrtletju pomirila Nemčija, svoje pa so dodali še ugodni podatki o prodaji na drobno v ZDA. Razpoloženja niso pokvarili podatki o krčenju gospodarstva v evrskem območju. (STA) V drugem četrtletju je v medletni primerjavi gospodarska dejavnost v območju evra upadla za 0,4 odstotka arhiv italija Pismo podtajniku pri predsedstvu vlade Napolitano pričakuje uravnotežene in socialno sprejemljive ukrepe Italijanski predsednik Giorgio Napolitano arhiv RIM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je v zvezi s pred dnevi odobrenim zakonom o varčevanju podtajniku pri predsedstvu vlade Antoniu Catricalaju poslal pismo, v katerem poziva vlado, da naj bodo ukrepi v zvezi s tako imenovanim spending review uravnoteženi in socialno pravični. Napolitano še priporoča, naj bodo ukrepi usmerjeni tudi v naložbe v inovacije, znanstveno raziskovanje in izobraževanje. Pismo je Napolitano poslal že 10. avgusta, takoj po odobritvijo zakona v parlamentu. Zakon je med obravnavo v parlamentu doživel precej sprememb, ki so tudi posledica pripomb, ki jih je dal predsednik republike. In prav v zvezi s tem Napolitano posebej omenja položaj raziskovalnih ustanov, pomen njihovega financiranja in bodočega razvoja. V pismu izraža zadovoljstvo, da je bilo ob spremembi vladnega dekreta v zakon za letošnje leto črtano predvideno zmanjšanje sredstev za te ustanove, izraža pa tudi željo, da pristojna ministrstva, ki bodo za leti 2013 in 2014 odločala o morebitnem zmanjšanju sredstev,pazljivo preverijo finančni položaj vsake ustanove posebej. Na odgovor vladnega podtajnika Catricalaja ni bilo treba dolgo čakati. Giorgiu Napolitanu je odgovoril, da bo vlada sprejela take ukrepe, ki bodo v vseh ozirih zadovoljili pričakovanja predsednika republike. afganistan Veliko mrtvih v samomorilskih napadih KABUL - Jugozahodno afganistansko pokrajino Nimroz je včeraj pretreslo več samomorilskih napadov. Pri tem je bilo po prvih podatkih v glavnem mestu pokrajine Zarandž ubitih najmanj 36 ljudi, večinoma civilistov, najmanj 66 je bilo ranjenih. Po besedah tamkajšnjega guvernerja Karima Brahavija naj bi v napadih sodelovalo pet napadalcev. Trije so se razstrelili na različnih lokacijah v mestu, dva pa so ubili pripadniki afganistanskih varnostnih sil. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, oblasti pa domnevajo, da za napadi najverjetneje stojijo talibani. Nimroz je veljal za eno mirnejših afganistanskih provinc, kjer pa se je v zadnjem času nasilje okrepilo. Med drugim je v soboto nek policist v enem izmed okrožij napadel kolege in jih enajst ubil. sirija - Trditve prebeglega premierja Hidžaba »Režim Bašarja al Asada je na robu propada« DAMASK - Nekdanji sirski premier Rijad Hidžab, ki je minuli teden pobegnil v Jordanijo, je včeraj izjavil, da je režim predsednika Bašarja al Asada na robu propada. "Sirski režim nadzoruje le še 30 odstotkov sirskega ozemlja. Režim je razpadel vojaško, gospodarsko in moralno," je dejal na novinarski konferenci v Amanu. Hidžab je v prvem javnem nastopu, odkar je minuli teden prestopil na stran upornikov in z družino pobegnil v Jordanijo, še povedal, da ga je "bolelo v duši" ob spremljanju napadov režimskih sil na sirska mesta. "Bil sem nemočen, da bi ustavil nasilje," je dejal. V dveh največjih sirskih mestih Damasku in Alepu se medtem stopnjujejo spopadi med režimskimi silami in uporniki. Opozicijska Sirska svobodna vojska je v ponedeljek sporočila, da so njeni borci v vzhodni pokrajini Deir Ezor sestrelili vladno vojaško letalo, pilota pa zajeli.Državni mediji so po drugi strani poročali, da je letalo strmoglavilo zaradi tehničnih težav in da se je pi- lot izstrelil. Če se bodo informacije upornikov izkazale za resnične, bo to prva uspešna sestrelitev vladnega letala od začetka konflikta pred 17 meseci. V Damask pa je včeraj prispela namestnica generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Valerie Amos, ki se je sestala z vodjo sirske diplomacije Validom Mualemom in predsednikom sirskega rdečega križa Ab-delom Rahmanom Atarjem. Odposlanka sirskega predsednika Butaina Šaban je medtem včeraj prispela v Peking, kjer se je srečala s kitajskim zunanjim ministrom Yang Jiechijem. Kitajska je ob tem pozvala k takojšnji ustavitvi nasilja in političnemu dialogu v Siriji, razmišlja pa tudi o tem, da bi v Peking povabila predstavnike sirske opozicije. Sirski observatorij za človekove pravice je včeraj sporočil, da je od začetka vstaje v Siriji marca lani umrlo več kot 23.000 ljudi. Po njihovih podatkih je med žrtvami 16.142 civilistov, 1018 dezerterjev in 5842 vojakov. Pred volitvami v ZDA štiri TV soočenja WASHINGTON - Pred predsedniškimi volitvami v ZDA 6. novembra bodo na sporedu štiri televizijska soočenja. V treh oddajah se bosta soočila sedanji predsednik Barack Obama in njegov republikanski tekmec Mitt Romney, v četrti pa Obamov podpredsednik Joe Biden in Romneyjev kandidat za ta položaj Paul Ryan. Soočenja med Obamo in Romney-jem bodo 3. oktobra v Denverju (Kolorado), 16. oktobra v Hempsteadu (New York) in 22. oktobra v Boci Ra-tonu (Florida). Biden in Ryan se bosta soočila 11. oktobra v Danvilleu (Kentucky). Komisija za predsedniška soočenja je v ponedeljek določila format oddaj. Prvič po letu 1992 bo eno od soočenj, drugo po vrsti, vodila ženska, novinarka televizijske mreže CNN Candy Crowley, ki je bila ob odločitvi komisije "navdušena". V izgredih mladostnikov p ••• v • v Franciji več ranjenih AMIENS) - V revni četrti francoskega Amiensa na severu države so v ponedeljek zgodili najhujši izgredi mladostnikov v Franciji v zadnjih nekaj letih. Mladi izgredniki so kradli avtomobile, uničili osnovno šolo in zažgali mladinski športni center. Iz policije v Amiensu so včeraj sporočili, da je bilo v izgredih ranjenih 16 policistov. Spopadi so izbruhnili med približno 100 izgredniki in okoli 150 policisti v ponedeljek zvečer, izgredi pa so se končali včeraj zjutraj. Policija je uporabila solzivec in gumijaste naboje, potem ko so ti policiste ranili s pirotehniko in šibrovkami. Izgredniki so prav tako zažigali avtomobile in smetnjake. Nasilje je sledilo manjšim nemirom, do katerih je prišlo dan poprej in jih je sprožila aretacija moškega zaradi nevarne vožnje. Aretacijo so nekateri prebivalci dojeli kot brezčutno, saj je ravno takrat mnogo prebivalcev mestne četrti prisostvovalo bedenju za 20-let-nika, ki je umrl v motoristični nesreči. Na izgrede se je že odzval francoski predsednik Francois Hollande, ki je obljubil strog odziv državnih oblasti. Planinec v ledeniški razpoki preživel teden dni INNSBRUCK - Nemški planinec je preživel teden dni v ledeniški razpoki v avstrijskih Alpah. Ko so ga reševalci včeraj po tednu dni rešili, je bil pod-hlajen in izčrpan, a le lažje ranjen, je sporočila avstrijska policija. Približno 70 let star moški je svojo gorsko avanturo pričel na planinski koči na Tirolskem. Na nadmorski višini približno 3000 metrov pa je padel v 20 metrov globoko razpoko. Trenutno ga zdravijo v bolnišnici v Innsbrucku. ZLATO (999,99 %%) za kg 41.664,49 € -281,39 SOD NAFTE (159 litrov) 93,40 $ +0,72 EVRO 1,2352 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 14.8. 13.8. ameriški dolar 1,2352 1,2339 japonski jen 97,14 96,61 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,040 25,145 danska krona 7,4434 7,4431 britanski funt 0,78600 0,78615 madžarski forint 278,62 279,10 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6963 poljski zlot 4,0833 4,0820 romunski lev 4,5275 4,5315 švedska kroan 8,2483 8,2312 švicarski frank 1,2010 1,2010 norveška krona 7,3010 7,3065 hrvaška kuna 7,4575 7,4630 ruski rubel 39,2677 39,1625 turška lira 2,2147 2,2099 avstralski dolar 1,1728 1,1689 braziljski real 2,4945 2,4954 kanadski dolar 1,2251 1,2235 kitajski juan 7,8545 7,8509 indijska rupija 68,7510 68,2890 južnoafriški rand 10,0243 10,0093 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 15. avgusta 2012 3 tržaški zaliv - Zeleni škuner združenja Legambiente obkrožil Apeninski polotok Morje onesnaženo ob izlivih rek, kanalizacijski sistem pomanjkljiv Težave v Trstu, Miljah in Dolini ter ob izlivu Soče - V FJK500.000 ljudi brez primernih čistilnih naprav in napeljav TRST - Okoljevarstveniki združenja Legambiente z zelenim škunerjem Goletta verde vsako leto obkrožijo Apeninski polotok in med potjo preverjajo, ali je voda ob italijanskih obalah čista. Plovilo se je na koncu svoje 8000 kilometrov dolge poti ustavilo pred Velikim trgom v Trstu, kjer so okoljevarstveniki podali svoje poročilo. V Furlaniji-Julijski krajini povzročajo največ skrbi izlivi rek in kanali, kjer je voda precej onesnažena. Vodo so analizirali na osmih točkah, v štirih primerih je onesnaženost presegala zakonski prag. Legambiente opozarja tudi na pomanjkljivosti v zvezi s čistilnimi napravami, odpadnimi vodami in kanalizacijo. Po podatkih zavoda Istat kar pol milijona prebivalcev Furlanije-Julijske krajine ni povezanih s sistemom čiščenja odpadnih voda ali kanalizacijo. 19. julija je Evropska unija glede tega vnovič obtožila Italijo, da ne spoštuje evropske direktive, ki predpisuje prilagoditev omenjenih sistemov. V naši deželi so na zatožni klopi predvsem občine Trst, Milje in Dolina, kjer je omrežje pomanjkljivo, pa tudi Červinjan. V tržaški pokrajini pa so tehniki največ fekalnih bakterij zasledili ob vhodu v pristan Ribiškega naselja v devinsko-nabrežinski občini. Ob izlivu Soče pri Gradežu, točneje pri Rtu Sdob-ba, pa se iz reke v morje izlivajo tudi odpadne vode iz Slovenije, kjer se evropskim standardom po besedah predstavnikov Legambiente prav tako še niso prilagodili. »Tudi v Furlaniji-Julijski krajini moramo opozoriti na onesnaženost, ki jo povzročajo predvsem nekateri izlivi in kanalizacije, ki niso v skladu s predpisi. Letošnji podatki potrjujejo navedbe zavoda Istat iz leta 2009, ko se je izkazalo, da čistilne naprave in storitve v Furlaniji-Julijski krajini pokrivajo samo 77,3 odstotka populacije, medtem ko znaša povprečje na obalnih deželah severne Italije 81,9 odstotka,« je povedala glasnica škuner-ja Goletta verde Katiuscia Eroe. Tržaška predsednica Legambiente Lucia Sirocco je pristavila, da je tržaška obala v glavnem dobro prestala izpit, če izvzamemo omenjene zadržke zaradi čistilnih storitev in uganko v zvezi s prihodnostjo škedenjske železarne. »Ne smemo pa vedno kritizirati javne uprave. Nedovoljeno spuščanje odplak v zemljo in potoke je predvsem problem nas občanov,« je pristavila Siroccova. Navzoča sta bila tudi tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famu-lari in miljski občinski odbornik za okolje Fa-bio Longo. Slednji je priznal, da ima miljska občina težave z bakterijskim, tj. fekalnim onesnaženjem, in sicer pri izlivu potoka Fugnan (Cerejski potok). Longo je poudaril, da občinska uprava išče primerno rešitev in je že ugotovila, da onesnaženje ne prihaja iz Slovenije, kjer potok izvira. »V dogovoru s podjetjem AcegasAps bomo podrobno analizirali območje in preverili, ali je onesnaženje posledica nespoštovanja predpisov s strani domačinov itd.« Na italijanski ravni so se po navedbah združenja Legambiente najslabše odrezale obale Kalabrije, Kampanije in Ligurije, najbolje pa Sardinije in Toskane. (af) Zeleni škuner je 8000 kilometrov dolgo pot ob obalah italijanskega škornja sklenil v Trstu kroma hrvaška Požari večinoma v • ■• pogaseni ali pod nadzorom ZAGREB - Požari, ki so minule dni divjali na Hrvaškem, so večinoma pogašeni ali pa so pod nadzorom, za enega od njih, v bližini kraja Srime pri Vodicah, pa so že potrdili, da je bil podtaknjen. Požar pri kraju Sonkovic pri Skradinu v šibe-niško-kninski županiji še naprej gasijo in nadzirajo, skupno pa ga je gasilo 180 gasilcev s 37 vozili, trije zračni traktorji in helikopter. Požara v dubrovniško-neret-vanski županiji pri dubrovniški četrti Mokošica ter pri Kominu in Kuli Norinski v dolini Neretve sta pod nadzorom gasilcev. Aktiven je še vedno požar pri Grabovici. Na območju Komina in Kule Norinske je bilo najhuje pri vasi Momici, kjer je ogenj prišel do hiš, ki so jih tako kot šolo in cerkev obranili v zadnjem trenutku. V splitsko-dalmatinski župa-niji je v ponedeljek popoldne izbruhnil požar na območju obmejnega kraja Vinjani Donji. Gorela sta trava in nizko rastlinje. Požar je bil na hrvaški strani pogašen, medtem ko čez mejo v BiH še vedno gori. Gasilci so pogasili požar pri kraju Vukšic-Pristeg v zadrski žu-paniji, ki je izbruhnil minuli četrtek na z minami onesnaženem območju. Omejili so tudi požar na območju Crikvenice, kjer je zgorelo pet hektarjev borovega gozda. slovenija Po vsej državi velika požarna ogroženost LJUBLJANA - V Sloveniji so razglasili zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja v nekaterih občinah na Primorskem in Notranjskem, medtem ko za vse ostale občine velja velika požarna ogroženost. Zaradi tega do preklica velja prepoved kurjenja in sežiganja ter puščanje ali odmetavanje gorečih predmetov za vso državo. Zelo veliko požarno ogroženost so razglasili za območja občin Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče -Vogrsko in Šempeter - Vrtojba. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti izvajali poostren nadzor. Poletni fotoutrip '12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! Trg pred magistratom je eden lepših, če ne najlepši trg v Ljubljani. V slovenski prestolnici nista doma le Delo in Dnevnik, temveč tudi Primorski dnevnik. Kupite ga lahko vsak dan v trafiki Maksimarketa (pasaža) in v časopisnem kiosku med Konzorcijem in Namo na Slovenski cesti. Odhod Prihod TRST GRADEŽ IV. POMOL, JUŽNI DEL POMOL TORPEDINIERE SAMO OB UGODNIH MORSKIH IN VREMENSKIH POGOJIH Odhod Prihod GRADEŽ TRST POMOL TORPEDINIERE IV. POMOL, JUŽNI DEL Prodaja VOZOVNIC na krovu ladje Enosmerna vožnja ...............€ 6,15 S kartico FVG Card...............€ 4,30 Povratna vožnja....................€ 9,30 S kartico FVG Card...............€ 6,50 Povratna karta velja samo v dnevu Izdaje Poimenski abonmaji 10 voženj...............................€36,75 50 voženj ..............................€ 73,50 Kolo........................................€ 0,75 Na krov lahko sprejmemo samo 2 kolesi za vsako vožnjo 800 955 957 apt@aptgorizia.it www.aptgorizia.it < NOVOST: od letos nov pristan v TRSTU, na južnem delu IV. POMOLA 4 Sreda, 15. avgusta 2012 MNENJA, RUBRIKE / sežana - Konec po več kot šestdesetih letih Kraški zidar gre v stečaj Brez dela bo ostalo približno 300 ljudi SEŽANA - Kraški zidar se po več kot 60-ih letih poslavlja. Delo bo izgubilo 300 ljudi. Vodstvo sicer na sodišče ni vložilo predloga za stečaj, je pa umaknilo predlog za prisilno poravnavo. To pomeni, da se glavni direktor Radoš Lipa-nje z bankami upnicami ni uspel dogovoriti za reprogram posojil, nove garancije in obratni kapital, očitno pa tudi tuji kapital, tudi v Kraškem zidarju, podobno kot v Primorju, so igrali na to karto, ni videl bodočnosti v družbi. Lipanje na sodišče ni vložil predloga za stečaj, pričakoval pa je, da bo to naredilo sodišče. Odločitev je padla že včeraj, ko je okrožno sodišče v Kopru ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek. Stečajna upraviteljica je dosedanja upraviteljica v prisilni poravnavi Simona Goriup. Upniki lahko terjatve prijavijo do 14. novembra. Delavci, ki že več mesecev prejemajo minimalne plače, junija pa so ostali celo brez nje, so v ponedeljek stavkali. Da bi opozorili na razmere, v katerih živijo, in delodajalca primora-li v razglasitev stečaja. »Nimam kaj po- Kraški zidar gre v stečaj, na cesti pa se je znašlo 300 delavcev arhiv vedati. Je škoda besed,« je povedal delavec, ki je v družbi zaposlen že 29 let. »To je bila moja prva zaposlitev. Bomo videli, kako bo naprej. Bo treba poiskati kakšno drugo službo. Kdo me bo pri mojih letih vzel. Saj ga iščem, delo, pa ...«, njegov sodelavec pa je dodal, da je to že njegov drugi stečaj in da z uničenim hrbtom ne vidi upanja. Delavci so stavko zamrznili, od včeraj pa so vsi na čakanju s 100-odstotnim nadomestilom. »Ljudje naj ostanejo doma, da ne bodo na svoje stroške hodili v firmo,« je povedal predsednik stavkovnega odbora Ibrega Dulic. »Upam, da se bo stečaj zgodil čim prej, da bodo delavci šli na zavod in dobili pravice, ki jim pripadajo.« Med čakanjem bodo nekateri vseeno poklicani na delo, saj jih delodajalec še rabi, bodo pa za to dobili plačilo na roko. »Bomo delali, če bodo plačevali, če ne, pa ne bomo delali. Vsak evro pride prav. So otroci, so položnice.« Stečaj Kraškega zidarja je velik udarec za Sežano in Kras. Za najbolj prizadete pa se začenja boj za dostojno življenje. Irena Cunja dutovlje - 42. Praznik terana in pršuta Ob vrsti zanimivih prireditev so razglasili tudi deset najboljših proizvajalcev terana DUTOVLJE - Na 42. tradicionalnem Prazniku terana in pršuta, ki na tridnevni prireditvi v Dutovljah prinaša obilico kulturnih, športnih in zabavnih dogodkov, so razglasili najboljših 10 vinarjev in vinogradnikov Krasa, uspešno pa so izpeljali povorko okrašenih kmečkih voz, v kateri je sodelovalo prav toliko lično urejenih voz. Na letošnje ocenjevanje vin za tridnevni praznik , ki ga je opravila posebna strokovna komisija pod vodstvom dr. Mirana Vodopivca, je v začetku julija v Tomaj prispelo 39 vzorcev. Izbrali so najboljših deset teranov, ki so dosegali ocene od 18,50 do 19,15 in vinogradnikom in vinarjem podelili zaslužena priznanja za vrhunske te-rane lanskega letnika. Tako je zmagala turistična kmetija Durcik - Petelin iz Pliskovice, 2. mesto pa sta si delila David in Rajko Štoka iz Dutovelj in Vina Štoka iz Krajne vasi. Sledijo vinarji: Ivo in Primož Švagelj (Štanjel), Vinakras Se- žana, Boris Lisjak (Dutovlje), Vinska klet Orel (Avber), Metod Šonc (Tomaj), Širca-Kodrič (Godnje) in Bogomil ter Danilo Starc (Tomaj). Priznanja so podelili sežanski župan Davorin Terčon, novoizvoljena kraljica terana Katrin Štoka in Peter Gec v imenu organizatorjev. Enoten kraški prostor izkazuje tudi letos izvoljena že druga kraljica terana, ki si je krono nadela pred tednom dni v Pli-skovici, kraške vinogradnike in vinarje pa bo zastopala že konec meseca na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Čeprav je vinogradništvo in vinarstvo kot gospodarska panoga v krizi, saj ga pestijo nizke cene, bolezni kot so zlata trsna rumenica, zimske in spomladanske pozebe, suša ipd., si kraški vinogradniki najbolj želijo dežja, pa čeprav je mogoče za nekatere trte že prepozno, oz. da bi se ponovilo leto 1988, ko so že obupali, pa je deževalo v av- Najboljši vinarji skupaj z vinskimi kraljicami in podeljevalci nagrad o. knez gustu in nato še enkrat ter bilo lepo sončno vreme ob trgatvi. Po besedah strokovnjakinje za vinogradništvo sežanske kmetijsko svetovalne službe Majde Brdnik svetujejo vinogradnikom, da razbremenijo trto, da si bo lahko opomogla za drugo leto, za zatiranje zlate trsne rumenice pa da škropijo z in-sekticidi pozno zvečer, saj kmetijstvo ne povzroča hrupa po 10. uri zvečer. Zanimiva je bila tudi povorka okrašenih kmečkih vozov, s katerimi so prikazali nekatera kmečka opravila in navade nekoč. Povorka se je v spremstvu dveh lipiških kočij, ki sta ob bivši in sedanji kraljici terana Maruši Roge-lja in Katrin Štoka vozili še primorske vinske kraljice (Jano Drnovšek - kraljico rebule Goriških brd, Leo Mlečnik -vipavsko vinsko kraljico in Tino Lako-šeljac - vinsko kraljico Slovenske Istre), in kraške pihalne godbe vila od bencinske črpalke do prireditvenega prostora ob množici obiskovalcev, ki so tudi letos prišli na teran in pršut. Izmed desetih voz je zmagal voz z motivom vasovanja pri dekletu Kraškega slavčka iz Kobjeglave, veliko pohvale je dobil drugouvrščeni voz BK Repentabor ki so prikazali pozno jesen in zimo na kmetiji, tretje pa je bilo KŠD Štanjel z motivom kraške ledenice. Prazniku je tudi letos prisostvovalo nekaj tisoč obiskovalcev, ki so si z velikim zanimanjem ogledali številne razstave v okviru Kraškega mozaika, kjer je sodeloval tudi Pavel Hro-vatin iz Briščkov, ki se ukvarja z obdelavo kraškega kamna in se bo za sežanski občinski praznik 28. avgusta predstavil v Kosovelovem domu, kraške igre, turnir v briškoli, projekt Pe-pina zgodba avtorja Boruta Benedej-čiča in še marsikaj drugega. Olga Knez GLOSA Nekaj vtisov iz Stockholma Jo2e Pirjevec Ker sem želel videti pred nekaj leti zgrajeni most, ki preko morske ožine povezuje Dansko in Švedsko, sem se odločil, da grem iz Kopenhagna v Stockholm z vlakom. Pet ur vožnje, najprej preko morja, posejanega z vetrnicami za proizvodnjo elektrike, nato preko gričevnate pokrajine, ki ji dajejo draž smrekovi in brezovi gozdiči. Stockholm se hvali, da je prestolnica Skandinavije, kar me ne prepriča povsem, ker se mi zdi da je Kopenhagen ime-nitnejši. Treba pa je reči, da je njegova lega med sladkimi vodami jezera in slanimi vodami Baltika nadvse slikovita, saj je mesto raztreseno na štirinajstih otokih, kar pomeni, da se povsod širijo očarljiva nabrežja, med katerimi se bočijo bolj ali manj starodavni mostovi. Švedi so po svoje krivični, kajti če živijo v družbi, ki je med najbolj razvitimi na svetu, se morajo zahvaliti socialdemokratom, ki so v desetletjih svoje uprave spremenili njihovo revno ekonomijo v bogat in socialno pravičen sistem. Kljub temu pa so se jih zadnja leta naveličali in poverili oblast sredinsko-desnim strankam, o katerih je vprašljivo, ali bodo znale ohraniti doseženo raven življenja. Še nikjer kot v Stock-holmu nisem videl toliko mladih ljudi z vozički ali malimi otroci. Pač posledica pametne demo- grafske politike, ki dovoljuje ob rojstvu otroka tako materi kot očetu, da si vzameta poldrugo leto dopusta, in poskrbi za tisto infrastrukturo, ki je potrebna za harmonično družinsko življenje. Nikjer še tudi nisem videl toliko priseljencev, ki bi ne opravljali samo nižjih del. V arhivu delavskega gibanja, kamor sem najprej šel, me je sprejela prikupna črnolaska nekoliko temnejše polti, ki me je takoj vprašala: »Habla espanol?«. Očitno priseljenka iz Španije ali Latinske Amerike. V arhivu zunanjega ministrstva sem imel opravka z gospo srednjih let, ki je bila verjetno vietnamskega izvora. Švedska je imigraciji na široko odprla vrata in dovolila, da je danes 10 odstotkov prebivalstva tujega rodu, kar ima za posledico številne mešane zakone, ki jih ni mogoče spregledati kadar partnerja pripadata različnima rasama. Kaj me je najbolj presenetilo v Stockholmu? Narodni muzej lepih umetnosti, katerega uprava se je odločila za eksperimentiranje. Svoje kolekcije predstavlja namreč na izzivalen način brez tistih kronoloških ali tematskih pravil, ki so sicer tipična. Poleg veličastnega Rembrandta sta me najbolj privlačili dve postavitvi. Ena je bila posvečena igri dnevne in umetne svetlobe na razstavljeni srebr-nini, druga pa je bila drzno naslovljena: »Slow Art«. Njeni av- torji so hoteli predstaviti kvaliteto, ki nastaja iz počasne, natančne obrtniške spretnosti, za katero imajo potrpljenje, zgleda, predvsem zenske. Večina predmetov je bila namreč delo njihovih rok. Nekateri od teh so bili tradicionalni, na primer gobelini in druge vrste tkanin. Bilo pa je nekaj takih, kakršnih nisem videl še nikoli: ogrlica iz zlatih nitk in jajčnih lupin z biseri, oblikovana kot krhek cvetlični venec; srebrni čeveljčki iz prosojne mreže, spete z navadnimi bucikami; skodelica iz listov starih knjig, natrganih v pramene in krožno prilepljenih eden na drugega, tako da je bila njena notranjost izpolnjena s tiskanimi besedami kot nekakšna skrivnostna kabala; ogromen list belega papirja, izrezan tako umetelno, da je bil videti kot zamotana in do skrajnosti zapletena čipka. V nedeljo sem šel na križarjenje do otoka Sandhamn dve uri vožnje od Stockholma. S starim parnikom smo se peljali med neštetimi bazaltnimi otoki, čermi in špiljami stockholmskega arhipe-laga. Njegove obale so gosto posejana s počitniškimi hišicami in vilami, večinoma toplih žoltih ali rjastih barv. Povsod zgledna urejenost, polno jadrnic in drugih plovil. Blagostanje. Rekel bi, da morajo biti v takem idiličnem okolju ljudje srečni. A ker poznam človeško naravo, o tem dvomim. JEZIK NA OBROBJU Kdor posluša naša poročila ali prebira naše medije, bo prepričan, da je v slovenščini pridevnik prisoten -a -o poleg prisotnosti nepogrešljiva beseda. Vse, karkoli kje je ali se kje pojavi, je pri nas prisotno. Da imamo poleg prisotnosti še navzočnost in da je prisoten tudi navzoč, ve pri nas le malokdo. In vendar so bili celo časi, ko je bila prisotnost skorajda prepovedana. Pravopis iz leta 1935 ima poleg samostalnika prisoten velik enačaj, ki nam pove, da je to navzočnost, prisoten pa navzoč in navzočen. Pod geslom navzočnost in navzoč pa ni nobene pripombe. Enako nas pouči tudi Pravopis iz leta 1938 in vsi naslednji do danes (iz leta 1950, 1962 in 2001). Poleg glagola prisostvovati je primernejša zveza biti zraven, biti navzoč. V Pravopisu iz leta 2001 je celo zapisano, da je biti prisoten publicistični izraz. Namesto »V delu so močno prisotne lirske prvine« priporoča »so, obstajajo lirske prvine«. Namesto: »Ta organizacija je povsod prisotna« je priporočeno: »dejavna, deluje«. Tako tudi: »Policija vse nadzira«, namesto je povsod prisotna. Namesto prisotnost duha je pravilno prisebnost duha. Pravopis dopušča samo »ugotavljati prisotnost na sestanku«. Pa še to najdemo tudi pod geslom navzoč, kjer piše: biti navzoč na sestanku, število navzočih poslancev; predsednik je pozdravil navzoče. Z oznako publicistično pa ožigosa stavek: Ti problemi so povsod navzoči in predlaga: Ti problemi obstajajo, se kažejo povsod. Obstaja pa tudi navzočnost. Šlenc ima v svojem Italijansko-slovenskem slovarju pri presente na prvem mestu navzoč, šele potem prisoten; za esser presente navaja ude- ležiti se; za tener presente pa upoštevati. Esclusi i presenti prevede: navzoči so izvzeti. V Slovensko-itali-janskem slovarju (iz leta 2006) je oboje biti navzoč in navzočnost kot tudi biti prisoten in prisotnost. Kaj pa pri nas? Zelo verjetno niti z lučjo ne bi nikjer našli ne navzočnosti ne pridevnika navzoč -a -e. Povsod kraljuje naša nenadomestljiva prisotnost, celo tam, kjer bi bil dovolj že sam glagol biti. Poglejmo si nekaj takih nepotrebnih »prisotnosti«: »Slovenščina bo letos prisotna na državnem izpitu na italijanski nižji srednji šoli.« Ali pa: »Letošnja prisotnost slovenščine na maturi italijanske šole ne predstavlja konca projekta.« Pa še: Pouk slovenščine je prisoten tudi na miljskem koncu.« (Ime šole je namerno izpuščeno). Kdor ne živi pod vplivom večinskega jezika, bi isto povedal popolnoma drugače. Zapisal bi, da bo slovenščina letos prvič na maturi italijanske nižje srednje šole; da slovenščina na letošnji maturi ni konec projekta; da slovenščino poučujejo tudi na miljskem koncu. Načinov, kako bi to povedali, je še več, vedno pa sta popolnoma nepotrebni tako prisotnost kot navzočnost. Kadar pa je italijanski besedi presente ali presenza treba prevesti, se naši poročevalci vedno odločajo za prisotnost, na navzočnost se sploh ne spomnijo, čeprav ima v slovenščini prednost. Lepo bi bilo, če bi kdaj z njo obogatili naš siromašni jezik. Lelja Rehar Sancin Sreda, 1S. avgusta 2012 1 5 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu zdravstvo - Dogovor med zdravstvenim podjetjem in združenjem Federfarma V tržaških lekarnah bomo spet lahko naročali preglede 1. septembra začetek 18-mesečne poskusne dobe - Lekarnam 2,20 evra za vsako naročilo Od 1. septembra dalje bo v tržaških lekarnah vsaj štiri ure dnevno delovala služba za naročanje zdravstvenih pregledov in storitev (CUP), in sicer za poskusno dobo osemnajstih mesecev. To omogoča včerajšnji podpis dogovora med tržaškim Podjetjem za zdravstvene storitve in tržaško sekcijo združenja lekarnarjev Federfarma, s katerim se zaključuje skoraj enoletni spor, zaradi katerega so v lekarnah za nekaj mesecev tudi prenehali nuditi storitve službe CUP, ki so bile na voljo v zadnjih desetih letih. Čeprav je do podpisa med direktorjem zdravstvenega podjetja Fabiom Sama-nijem in predsednikom združenja Feder-farma Alessandrom Fumanerijem prišlo včeraj dopoldne na sedežu zdravstvenega podjetja, novica ni sveža, saj smo o tem poročali že v začetku julija. Dogovor namreč omogoča 8. člen v tistih dneh sprejetega rebalansa deželnega proračuna, za kar se je Fu-maneri za posredovanje takrat posebej zahvalil deželnemu svetniku Ljudstva svobode Pieru Camberju, ki se je tudi udeležil včerajšnjega podpisa. Kaj predvideva dogovor? Prvič, obvezo sodelujočih lekarn, da preko klicnega centra zagotovijo naročila, spremembe oz. preklic naročil in njihovo tiskanje, pa tudi da sprejemajo plačilo t.i. »ticketa«. Službo CUP bodo morale lekarne nuditi vsaj štiri ure dnevno ob delovnikih in vsekakor med 9. in 11. uro. Za vsako naročilo bodo prejele 2,20 evra vključno z DDV-jem. Za to je predvidenih največ 390 tisoč evrov: če bodo to vsoto presegle, bodo morale lekarne do konca 18-mesečne poskusne dobe storitve CUP nuditi vsaj tri ure dnevno, med 9. in 11. uro. Zdravstveno podjetje pa se obvezuje, da bo v lekarnah ohranilo potrebne naprave in da bo zagotovilo njihovo povezavo z mrežo tržaškega zdravstva, obenem bo nudilo tudi ostalo gradivo in poskrbelo za usposabljanje operaterjev v slučaju sprememb sistema oz. zaposlovanja novih uslužbencev. Podjetje bo nudilo opremo tudi tistim lekarnam, ki bodo k dogovoru pristopile v prihodnosti, izvajanje pa bodo preverjali vsak mesec. Kot že rečeno, je dogovor poskusnega značaja in bo trajal osemnajst mesecev ter ga bo mogoče obnoviti le na podlagi novega deželnega dovoljenja oz. novih državnih ali deželnih določil. Razmišlja pa se tudi o razširitvi dogovora na deželno raven. Direktor zdravstvenega podjetja Samani (v sredini) in predsednik združenja Federfarma Fumaneri (na desni) med podpisom dogovora v prisotnosti deželnega svetnika Camberja kroma delavske zadruge - Zelo vroče poletje Soočenje s tržaškim županom, sto članov pa zahteva pojasnila Vodstvo Delavskih zadrug (COOP) iz Trsta, Istre in Furlanije se je včeraj na tržaškem sedežu sestalo z županom Robertom Cosolinijem. Župan in predsednik Delavskih zadrug Livio Marchetti sta obravnavala položaj zadrug in razne teme, ki so zanje ključnega pomena - od vloge Delavskih zadrug v Trstu in Furlaniji-Ju-lijski krajini do prihodnosti zveze. Znano je, da se Delavske zadruge otepajo s finančnimi težavami. »O zadevah, ki so v zadnjih mesecih odmevale v javnosti, odločajo samo pristojni organi,« je komentiral župan Cosolini. O podjetniških načrtih pa naj debatira članstvo, je pristavil. Cosolini je še poudaril, da so delavske zadruge za mesto zelo pomembne, saj imajo bogato zgodovino, delovna mesta in vsak dan nudijo svoje storitve več ti- Livio Marchetti sočem potrošnikom: »Tako bo moralo biti tudi v prihodnosti, soočenje s predsednikom Marchettijem je bilo pozitivno.« Livio Marchetti je izrazil željo, da bi bile Delavske zadruge vse bolj aktivne na domačem ozemlju: »Gospodarska konjunktura nam nalaga velike odgovorno- sti, svojim članom in strankam moramo zagotoviti ugodnosti in storitve.« Od 2. avgusta je v Trstu dejaven nov odbor za zaščito Delavskih zadrug, ki šteje preko sto članov. Le-ti so zaskrbljeni zaradi slabega upravljanja Delavskih zadrug in domnevnih nepravilnosti, za katere naj bi bili odgovorni Marchetti in sodelavci. Kritiki zahtevajo podroben pregled proračuna in oceno poslovanja, ki je po njihovem mnenju zelo negativno, saj naj bi izgube v zadnjih osmih letih znašale 22 milijonov evrov, premoženje pa naj bi se od začetnih 38 milijonov prepolovilo (na 19 milijonov evrov). Odbor navaja konsoli-dirano bilanco, ki upošteva skupek včlanjenih podjetij. Marchetti je pred nedavnim spomnil, da od leta 2004 ni bilo izgubljeno niti eno delovno mesto. (af) sdgz - V sodelovanju s podjetjem Servis Izobraževalni tečaji za zaposlene v podjetjih 26. januarja 2012 sta stopila v veljavo dva dogovora med državo in deželami, ki na osnovi 34. in 37. člena enotnega besedila o varnosti pri delu (zak. odl. 81/2008) določata vsebine izobraževanja delodajalcev in delavcev na področju varnosti pri delu. Glavna novost je dogovor glede izobraževanja zaposlenih, za katere je doslej veljal le splošni predpis, da morajo biti ustrezno formirani. Sedaj pa je predvideno, da morajo vsi zaposleni v podjetju, ne glede na tipologijo delovne pogodbe (tudi delo na projekt, praksa itd...), ter družbeniki opravljati tečaj, katerega termini in vsebine so točno določeni. To velja bodisi za že zaposlene delavce, bodisi za novozaposlene. Slednji bodo morali opraviti tečaj pred uradnim pričetkom dela ali sočasno z zaposlitvijo, oz. najkasneje v roku 60 dni od dneva zaposlitve. Potek teh tečajev je strukturiran na dva glavna dela: splošno izobraževanje in specifično izobraževanje. Prvi 4-urni splošni tečaj bo obravnaval tematike, kot npr. pojem tveganja, organizacija za zaščito v podjetju, pravice, dolžnosti in denarne kazni v primeru kršitve zakonodaje, nadzorni organi in inšpekcije. Ta splošni del je za vse zaposlene enak, ne glede na dejavnost podjetja, pri katerem so zaposleni. Nato pa bodo sledili še specifični tečaji. Tu pride v poštev dejavnost posameznih podjetij, ki so razdeljena v tri skupine, in sicer glede na stopnjo tveganja. Specifični tečaji bodo torej imeli različno trajanje, in sicer 4 ure za nizko tveganje (uradi, trgovine, mali obrtniki, gostilne), 8 ur za srednje tveganje (kmetijstvo, javne uprave, prevozi, idr.) in 12 ur za visoko tveganje (gradbeništvo, industrija, zdravstvo idr..). Vsebine teh tečajev pa bodo zadevale prav specifiko dejavnosti posameznih podjetij. Potem ko bo zaposleni opravil te začetne tečaje, bo moral vsakih 5 let opraviti še izpo-polnjevalni tečaj. Slovensko deželno gospodarsko združenje, v sodelovanju s podjetjem Servis doo - srl, prireja v septembru dva tečaja, in sicer v ponedeljek, 3. septembra 2012 na podružnici v Obrtni coni Zgonik od 14.00 do 18. ure in v četrtek, 6. septembra 2012 na podružnici v Obrtni coni Dolina od 14.00 do 18.ure. Prijave sprejema do četrtka, 30. avgusta. Dodatne informacije na spletni strani www.ser-vis.it ali na tel. št. 040 6724855. ilva - Odmevi Razzini: Z železarno kot z Ilvo Deželni svetnik Severne lige Federico Razzini je mnenja, da bi to, kar je sodstvo ukrenilo za tovarno Ilva, se pravi ustavitev proizvodnje, lahko naredili tudi za škedenjsko železarno, če se bi stanje ne spremenilo. Zato, ali se lastnika primora, da v kratkem času poskrbi za ukrepe proti onesnaževanju, ali pa se od vlade zahteva, naj poskrbi za javna sredstva za bonifikacijo, kot se napoveduje za Taranto. V zvezi z Ilvo oz. z ovadbami na račun delavcev in občanov, ki so kritizirali zadržanje sindikata, so na tajnika kovinarskega sindikata Fiom Cgil Maurizia Landinija odprto pismo naslovili deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, pokrajinski tajnik SKP Antonio Saulle in pobudik Foruma za železarno Paolo Hlacia, ki od Landinija zahtevajo, naj razloži, da so kritike na račun sindikata možne, z njimi se lahko strinjaš ali ne, gotovo pa niso kaznivo dejanje. milje - Še danes Guggenband Muja za veliki finale Praznik prijateljstva oz. poletni evrokarneval v Miljah se počasi bliža koncu. Po skorajda enotedenskem razvejanem dogajanju po miljskih uličicah in trgih čaka praznično razpoložene obiskovalce še veliki finale. Ob 21. uri bo na miljskem Mandra-ču nastopila zastavonoša miljskega karnevala v Evropi in svetu, znamenita domača godba GuggenBand Muja, ki jo sestavlja kakih 100 godbenikov. Na večeru bo sodeloval tudi DJ Andrea Roversi. Vzdolž portiča bodo še danes posejane stojnice s kulinaričnimi dobrotami, kjer boste lahko okusili polento in friko, pleskavice, kuhani pršut, avstrijsko pivo, palačinke, kremšnite, žganja, istrski pršut in istrsko vino ter še marsikaj slastnega. Kioske bodo odprli ob 18.30. Mandrač bo tako kot ves teden med 20. in 23. uro zaprt za promet, na Trgu Caliterna in na Trgu Alto Adige pa bosta urejeni brezplačni parkirišči. APrimorski ~ dnevnik Veliki šmaren v znamenju znanosti Ob velikem šmarnu bodo mestni znanstveni muzeji odprti, in sicer od 10. do 19. ure. Kdor bi želel, lahko torej obišče naravoslovni muzej (Ul. Tominz 4), kjer je še vedno na ogled dinozaver Antonio in tačas tudi sredozemska medvedjica (tjulenj) iz Jadranskega morja. V mestnem botaničnem vrtu (Ul. Marc-hesetti) si boste lahko privoščili sprehod v prijetni senčki in spoznavali cvetje ter geološke znamenitosti. V Pomorskem muzeju (Campo Marzio) so na ogled makete čolnov, ladij za križarjenje, fotografije in še marsikaj. V akvariju (na nabrežju) pa so na ogled čudoviti korali iz našega morja. Banda Berimbau na Verdijevem trgu V okviru pobude Trieste estate bo drevi ob 21. uri na Verdijevem trgu nastopila zasedba Berimbau, ki izvaja brazilsko glasbo ob ritmičnem udarjanju po bobnih. Večer se bo sicer začel ob 20.45 s sprevodom plesnih šol sambe iz Ria de Janeira od Borznega trga mimo Velikega trga do Verdijevega trga. Skupino Berimbau bo spremljal brazilski pevec Binho Carvalho, ki bo poskrbel za enkraten spektakel. Udeleženci bodo nato sledili ritmični glasbi vse do pomola Audace, od koder bodo v nebo poleteli ognjemeti. Spust v Briško jamo Tako kot že nekaj let bo tudi tokrat ob prazniku velikega šmarna možen spust v Briško jamo, ki jo upravlja jamarsko društvo Boegan. Obisk bo namreč namenjen najbolj drznim oz. veščim jamarjem, ki se bodo lahko s svojo opremo spustili po vrvi do dna. Kdor bi se rad preizkusil, naj se predstavi pri blagajni med 10. in 14. uro, za spust pa bo moral odšteti 5 evrov. Seveda pa bo jama odprta tudi za običajne obiske, in sicer od 10. do 18. ure. Sveta maša na Pečah Boljunška župnija pod vodstvom Jožeta Špeha prireja danes ob 17. uri sveto mašo v cerkvi sv. Marije na Pečah. Odhod s prenovljenega vaškega trga je predviden ob 16.45. Praznik vnebovzetja v cerkvi v vili Revoltella Danes bo ob 10. uri v cerkvi San Pasquale Baylon v vili Revoltella vsakoletna maša za barona Revol-tello ob prazniku vnebovzetja. Tržaško občinsko upravo bo zastopala odbornica Elena Pellaschiar. Uradi družbe AcegasAps bodo danes zaprti Podjetje AcegasAps sporoča, da bodo uradi v Ul. Dei Rettori 1, na Trgu Foraggi 6 in na dolinskem županstvu ob današnjem prazniku zaprti za javnost. Že od jutrišnjega dne pa bodo delovali po ustaljenem delovnem času. Prijave za zaposlitev Center za zaposlovanje Pokrajine Trst (stopnišče Scala dei Cappuc-cini 1) zbira prijave za družbeno koristne zaposlitve, ki so namenjene delavcem v dopolnilni blagajni, mobilnosti oz. v režimo posebne brezposelnosti v gradbeništvu. Na voljo je 27 delovnih mest. Interesenti naj se obrnejo na službeni center od ponedeljka 20. avgusta do petka, 7. septembra (od 9.15 do 12.45. Več informacij je na tel- št. 040/369104. 6 Sobota, 18. avgusta 2012 TRST / fotovoltaika - Pogovor s tehnikom in podjetnikom Maurom Gasparettom »Ko bi Italija ohranila ta trend, bi lahko v nekaj letih prekosila Nemčijo« Konec meseca bo stopil v veljavo že peti »conto energia«, ki napoveduje drastično nižanje državnih subvencij Konec meseca bo zapadel četrti »conto energia«, to je razpis za pridobivanje državnih prispevkov za vgradnjo fo-tovoltaičnih naprav za pridobivanje električne energije. Dvomov glede vsebine petega razpisa je res veliko, zato smo za nekaj pojasnil povprašali 39-letnega podjetnika, inženirja in upravitelja podjetja FreeSolar iz Doline, ki se ukvarja s projektiranjem in postavljanjem fotovoltaičnih modulov Maura Gasparetta. Fotovoltaična ... Italija Če analiziramo podatke službe za energetske storitve GSE (Gestore Servizi Energetci), ki skrbi za pospeševanje traj-nostnega razvoja z denarnimi spodbudami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, lahko ugotovimo, da je bilo od leta 2005 do danes vgrajenih 412.332 fotovoltaičnih modulov, kar je glede na začetne črnoglede perspektive izredno dober podatek. To pomeni, da ti sistemi proizvedejo 14,742 gigavata skupne moči (1 gW je milijon vatov!), kar je skoraj primerljivo z energijo, ki jo proizvedejo tri jedrske centrale. »Spodbuden rezultat je Italija dosegla v nekaj manj kot sedmih letih, tako da je z izdajanjem subvencij prispevala k ureditvi večjih parkov sončne energije oz. vgradnji fotovoltaičnih modulov na večjih objektih, zasebnih hišah in na tleh.« Doslej je država lahko računala predvsem na centrale na plin, premog ali olje, v katere so investirali veliki proizvajalci, in so krile glavnino potrebe po elektriki v industriji in gospodinjstvih. V vročih poletnih dneh pa poraba energije bliskovito naraste zaradi uporabe klimatskih naprav. »Foto-voltaični moduli so pri tem v veliko pomoč oz. dejansko rešujejo problem, saj vemo, da največ energije proizvajajo ravno v najtoplejših dnevnih urah, ko je sončno žarče-nje najmočnejše. Pri tem smo indirektno privarčevali tudi na premogu, olju, plinu in nafti.« Po eni strani smo torej prihranili na uvažanju teh energentov, po drugi pa so »nastradale« velike družbe, kot sta Fotovoltaični modul vgrajen na strehi, zgoraj pa Mauro Gasperetto na primer Enel in Acegas, ki so bile pri-morane racionalizirati proizvodnjo. »V Italiji se moramo žal redno soočati z borbo med tem, kar je dobro za skupnost, in tem, kar je dobro za lobije. Do smotrnega rezultata pa se le s težavo dokopljemo.« Določila in proti-določila Upoštevati velja, da je Italija vedno pripravljena izdati kako novo določilo, ki se navadno ne sklada z ostalimi določili, je bil piker Gasparetto. Seveda tako početje ovira sektor, ki se hitro razvija in dejansko ponuja trajnostno energijo iz neizčrpnega vira. Na svetovni ravni je Italija na solidnem drugem mestu glede na število postavljenih fotovoltaičnih modulov in prva glede na to, koliko jih letno vgradi. To pomeni, da v primerjavi z Nemčijo postavljamo veliko več modulov, proizvedemo pa veliko manj energije, saj ima Nemčija 15 let časovne prednosti pri vgradnji fo-tovoltaičnih modulov. »Ko bi Italija ohranila ta trend, bi lahko že v nekaj letih dosegla in celo prekosila Nemčijo, saj je tudi njena geografska lega veliko primernejša. Sonca je namreč na pretek in tudi z nižjo vgrajeno močjo bi proizvedla veliko več energije.« Naložba v najčistejši vir? Italija se nagiba k temu, da bo v novem dekretu za razvoj krepko zmanjšala subvencije za postavitev fotovoltaičnih naprav in jih raje namenjala npr. gradnji central na biomaso. V to smer potiskajo namreč veliki lobiji. Dejansko se biomasa vključuje med obnovljive vire energije, saj gre za odmrl organski material, predvsem rastlinskega izvora, ki ga človek lahko uporablja za pridobivanje energije. Sem prištevamo les, slamo, kulturne rastline ali organske odpadke, ki pa ob izgorevanju ustvarjajo škodljive prašne delce PM10, PM5 in PM 2,5 ter ogljikov dioksid. Treba je torej proučiti, ali centrale na biomaso res odgovarjajo ekološkim kriterijem. Postavitev take centrale je smiselna samo, če je v neposredni bližini dovolj biomase - se pravi lesa oz. okolju prijaznega energenta. »Centralo na Opčinah naj bi poganjalo palmovo olje iz Afrike in ne biomasa, ki jo dobimo na Krasu. Kje je pri tem trajnost, kje je odgovorna uporaba naravnih virov? Kaj pa ladje ali vlaki in tovornjaki, ki bi do nas prevažali to olje? ... « Sonce nam nudi toliko brezplačne energije, da bi lahko zadovoljili vse potrebe. Sicer pa velja ob vgradnji fotovol-taičnih modulov upoštevati tudi njihovo primerno reciklažo, ko se izteče njihova uporabna doba. Glede namestitve eolskih sistemov pa Gasparetto ocenjuje, da Trst ni primeren zanje, ker nima konstantnega vetra - burje je premalo, pa še preveč sunkovita je. Peti »conto energia« Vlada je ravnokar izdala dekret za peti »conto energia«, ki bo stopil v veljavo 27. avgusta in že kaže na drastično nižanje subvencij, pa ne samo. Spremembe so vidne tudi pri sami definiciji velikih oz. manjših fotovoltaičnih naprav. Če so bile v četrtem razpisu »conto energia« velike naprave tiste, katerih moč vgrajenega sistema je presegala 1 megavat, bodo sedaj veliki sistemi tisti nad 12 kilovat (naj opozorimo, da enemu gospodinjstvu zadostuje 3 do 4,5 kW). Vlada je na tak način okoristila male, rezidenčne vgradnje modulov, v škodo velikih in srednjih kompleksov. Ekološka FJK? Dober je podatek tudi za našo deželo, ki se je fotovoltaiki približala dokaj pozno. Naš sogovornik je potožil, da je bilo informacije o prispevkih in subvencijah - tako deželnih kot evropskih - daleč premalo. Sedaj pa že gre. Na spletni stra- ni atlasole.gse.it/atlasole si lahko vsak ogleda ažurirane podatke o fotovoltaični vgradnji od dežele do dežele. Postopek za pridobivanje dovoljenj za vgradnjo fotovoltaičnih modulov je pri nas dokaj zapleten predvsem zaradi določil, ki jih postavljajo lastniki električnega omrežja, in so večkrat v nasprotju z zakonom za birokratsko poenostavitev. Še toliko več težav pa se pojavi, če se objekt nahaja na krajinsko zaščitenem območju. Od začetnih 10 tednov se postopek vgradnje v najboljšem primeru razvleče celo do 7 mesecev. Veto spomeniškega varstva Predstojniki deželnega spomeniškega varstva so nazadnje izdali dve zelo restriktivni okrožnici glede kvarnih učinkov teh modulov na krajino. Po Gaspa-rettovem mnenju se ta določila ne skladajo ne z evropskimi ne z državnimi ali deželnimi direktivami. Določila spomeniškega varstva so precej omejevalna, tehnično pa zelo pomanjkljiva, saj okrožnica postavlja omejitve razsežnosti naprave glede na velikost strehe. Obenem določa, da morajo imeti fo-tovoltaični moduli regularno obliko, pa čeprav je hiša neregularna. Prav tako morajo biti moduli iste barve kot kritina, taki materiali pa presegajo kar dvakrat, včasih celo trikrat ceno običajnih, kovinsko temno modrih modulov. Hkrati pa okrožnica dovoljuje postavitev fotovoltaičnih strešnikov, ki so bajno dragi, GSE pa subvencionira njihovo vgradnjo le v primeru, da prekrivajo tovrstni strešniki vso streho, kar je noro. »Morda bi lahko bila to smotrna rešitev za objekte v strogem zgodovinskem centru, drugače pa je to precejšen zalogaj, kar marsikoga vodi v malodušje.« Gasparetto je prepričan, da bi moralo spomeniško varstvo ponovno proučiti določila, podobnega mnenja pa sta tudi deželni zbornici inženirjev in arhitektov, pa tudi občinski tehniki se jim pridružujejo. Kdo bo imel zadnjo besedo? Sara Sternad tihotapci - Mejna policija od februarja lani aretirala 16 ljudi in zasačila 46 pribežnikov Kurdi na poti v obljubljeno deželo Obsežna preiskava v sodelovanju s slovenskimi, hrvaškimi, avstrijskimi in kosovskimi organi - Odkrili dobro organizirano mrežo in njeno italijansko celico Včeraj danes Včeraj zjutraj se je s prijetjem »italijanske celice« zaključila poldrugo leto trajajoča preiskava zoper obsežno kriminalno združbo tihotapcev ljudi. Tržaška mejna policija je 37-letnemu turškemu državljanu Ilhamiju Ozenu, ki je zaradi podobnih dejanj že v zaporu v Ravenni (lani so ga dvakrat prijeli), sporočila, da se bo moral braniti nove obtožbe, njegovega 35-letnega rojaka Serdarja Tekina pa so v Modeni presenetili na njegovem domu, kjer je odslej v hišnem priporu. Tržaški policisti so od uvedbe preiskave februarja lani aretirali 16 članov združbe (večino teh v Trstu), zasegli osem avtomobilov in zasačili 46 ilegalnih pribežnikov - turških Kurdov, med katerimi so bili tudi ženske in otroci. Italijanski sklop preiskave vodi tožilec Pietro Montrone, vodja mejne policije Manuela De Giorgi pa je poudarila, da je bilo ključnega pomena sodelovanje s slovensko in hrvaško policijo, pa tudi z avstrijskimi in kosovskimi organi ter z misijo Eulex Kosovo. Slovenska policija je svoj sklop preiskave obelodanila že spomladi: v Sloveniji so prijeli tri tihotapce, na Hrvaškem trinajst, v Kosovu pa dva vidnejša člana organizacije, ki je lahko računala na sodelavce in logistično oporo v številnih državah. Kurde so vodili tako po balkanski poti, se pravi skozi ozemlja nekdanjih jugoslovanskih republik do Trsta, kakor tudi skozi Srbijo in Madžarsko na Dunaj. Za pribežnike so bile obljubljene dežele Italija, Francija, Nemčija, Švica, Belgija, Norveška in Velika Britanija, za pot pa je vsak posameznik v povprečju odštel po šest do sedem tisoč evrov. Plačila so izvajali v različnih obrokih, saj so denar v raznih državah prejemali različni vodiči in organizatorji. V priča- O preiskavi je govorila vodja tržaške mejne policije Manuela De Giorgi kroma kovanju naslednje predaje denarja pa so organizatorji skrivali pribežnike v stanovanjih, ki jih ima organizacija na razpolago. »Pribežnike in vodiče smo zalotili na Krasu, železniški postaji, mestnem nabrežju in avtocestnih počivališčih, v enem primeru pa celo v nakupovalnem središču Torri d'Europa. Potujejo z avtomobili, avtobusi, taksiji, vlaki in letali, v Ravenni pa smo jih pet prijeli po izkrcanju z ladje iz Turčije. Na tržaški železniški postaji pa smo dokumentirali predajo denarja in zasegli bankovce,« je povedala Manuela De Giorgi. Pribežniki po njenih besedah redkokdaj prepešačijo slovensko-itali- jansko mejo, pogosteje gredo peš (v manjših skupinah z vodičem) čez schengensko mejo - iz Hrvaške v Slovenijo. Vse Kurde so kazensko ovadili in jih v skladu z dvostranskim sporazumom izročili slovenski policiji. Nekateri so v Sloveniji zaprosili za politični azil, drugi pa ne. Med 16 aretiranimi člani združbe pa je sedem slovenskih državljanov (Damjan Marsič, Agim Brahimi, Kasim Halilagic, Mirjana Markežič, Nada Jovic ter Anita in Edina Sabotic), ostali so državljani Turčije, Kosova, Hrvaške in Belgije. Tri osrednje like, turške šefe organizacije, še iščejo. (af) Kriminalca našli na Božjem polju V ponedeljek ponoči so nabrežinski karabinjerji na Božjem polju ustavili avtomobil mercedes, v katerem je sedel 39-letni romunski državljan Gabriel Marin, ki ima stalno bivališče v Milanu. V kratkem so ugotovili, da je Marin eden izmed 17 članov dveh nasprotujočih si kriminalnih skupin, ki sta v Bergamu dalj časa sejali strah in vodili posle s kakimi 20 romunskimi prostitutkami. Skupini sta bili med seboj sprti, leta 2009 pa je v Bergamu in okolici prišlo celo do raznih spopadov s strelnim orožjem, pri čemer slučajno ni nihče umrl. Junija letos so ka-rabinjerji iz Bergama izvedli obsežno akcijo, ki je zajela več italijanskih pokrajin, Gabriela Marina pa so našli šele včeraj, in sicer na Krasu. Trenutno je v tržaškem zaporu. Lažna policista Okrog 40 let stara in kratkolasa goljufa sta v ponedeljek z izgovorom stopila v stanovanje priletnega Tržačana, ki jima je tudi zaupal PIN kodo svoje bančne kartice. Trdila sta, da sta policista, na rokah sta imela rokavice. Po njunem odhodu je moški obvestil sina, ki je nemudoma blokiral kartico in poklical »prave« policiste. Danes, SREDA, 15. avgusta 2012 VELIKI ŠMAREN Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.12 - Dolžina dneva 14.06 - Luna vzide ob 3.42 in zatone ob 18.37 Jutri, ČETRTEK, 16. avgusta 2012 ROK VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,1 stopinje C, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, veter 3 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,9 stopinje C. M Izleti ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijska svetovalna služba Sežana organizira strokovno ekskurzijo na 50. Mednarodni kmetijski sejem v Gornjo Radgono v torek, 28. avgusta. Odhod avtobusa iz Sežane ob 5.30 izpred kleti Vinakras. Informacije in prijave na tel. 00386-31323191, 00386-57312850, 00386-57312856. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). / TRST Nedelja, 19. avgusta 2012 7 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni // pilS^ald' danes, 15. avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel O _ VENERA Delovali bodo dobro založeni kioski Eksotični kiosk za mlade Dragi Andrej, ob tvojem prazniku ti iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga, zdrava in uspešna leta, polna sreče in zadoščenja. Neva in Marino ter vsi, ki te imamo radi. H Čestitke Danes na Krmenki slavita zlato poroko ALDO in MIRANDA. Iskreno jima čestitata in želita še veliko zdravja in zabave na skupni poti hči Astrid in sin Mauro. Naša najboljša soseda in prijatelja MIRANDA in ALDO MARSET-TI slavita danes zlato poroko. Da bi bila še mnogo let skupaj zdrava, vesela in bi se še tako rada imela kot doslej jima iz srca voščimo Marina, Renzo, Irina in Cristian. Hip hip hura, v Šempolaju naša mama, nona in pranona MARICA 90 jih ima. Z njo se veselimo in ji še mnogo srečnih dni želimo. Koš poljubčkov ji pošiljamo mi vsi. Danes v Šempolaju praznuje 90. rojstni dan sestra MARIČKA. Vse najboljše ti želimo Zofka, Milka in Karlo z družinami. Elizabeti in Igorju se je pridružil mali SIMON. Iskreno čestitamo in se veselimo vsi pri SKD Jože Rapotec iz Prebenega. Q Kino AMBASCIATORI - 15.40 »La congiura della pietra nera«; 17.30, 19.45, 22.00 »The Way Back«. ARISTON - 18.45, 20.00 »Singolarita di una ragazza bionda«; Poletna arena: 21.00 »Benvenuti al Nord«. CINECITY - 17.40, 19.55, 22.10 »Contraband«; 15.30, 18.30, 21.30 »The Amazing Spiderman«; 17.40, 20.30 »The Amazing Spiderman 3D«; 15.45 »Lo-rax - Il guardiano della foresta«; 15.40, 18.30, 21.20 »Biancaneve e il cacciato-re«; 15.30 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Bed time«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Dream house«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Nudi e felici«; 15.00, 16.00, 18.15, 19.15, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano della foresta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 22.00 »Contraband«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nudi e felici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.20 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spiderman 3D«; 20.40 »Vzpon viteza teme«; 16.00, 18.30, 20.50 »Ted«; 15.00, 17.10, 18.10, 19.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 19.30, 21.50 »Vroči Mike«; 21.30 »Neverjetni Spiderman«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 15.55, 18.25, 21.00 »Popolni spomin«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Com'e bello far l'amore«. [12 Lekarne [H Osmice LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305. MITJA ZOBEC je v Zabrežcu št. 10 odprl osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah 30. OSMICO so odprli Batkovi na Rovniku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30 »Diario di una schiappa 3 - Vita da ca-ni«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cac-ciatore«; 19.00, 20.40, 22.15 »Bed time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammi-no per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The Amazing Spiderman«. SUPER- Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zapita zaradi poletnega premora. Ü3 Obvestila Sreda, 15. avgusta 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. delTIstria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477, Škedenj - Ul. di Servola 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. delTIstria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040-211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah in v petek, 17. avgusta. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo popravni izpiti od 28. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je izobešen na oglasni deski. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DEAN ima odprto osmico na Kontove-lu. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu št. 29. ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaško šagro na B'lancu do danes, 15. avgusta. Poskrbljeno bo s specialitetami na žaru, zabavali vas bodo ansambli Souvenir, Le mitiche pirie in Trio Turn. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča javnost, da bodo občinski uradi zaprti danes, 15. in 16. avgusta, zaradi praznovanj Velikega šmarna in vaškega pa-trona sv. Roka. V petek, 17. avgusta, pa bodo delovali z navadnim delovnim in službenim urnikom uradi: protokol, anagrafski urad, pokopališka služba in občinska policija. SV. MARIJA NA PEČAH vabi na praznik Vnebovzetja danes, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši. Odhod iz trga v Boljun-cu (Gorica) ob 15.45. Zdrav duh, v zdravem telesu! VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: danes, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepaldi ob 500-letnici cerkve razglasil repentabrsko Marijino cerkev za svetišče; romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Nabrežina. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. ŠAGRA V BAZOVICI - Mladi pozor! V exotičnem kiosku bo danes, 15. avgusta, »Ferragosto party!«. Začetek ob 18. uri. Pričakujemo vas! ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje drugega zavetnika kriške fare sv. Roka. Slovesna maša bo v četrtek, 16. avgusta, ob 19. uri ob cerkvici sv. Roka v Križu (saj je cerkvica še nedostopna). Slovesno somaševanje bo vodil upokojeni tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. URAD URBANISTIKE in zasebne gradnje Občine Dolina obvešča, da bo zaprt v četrtek, 16. avgusta. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 17. avgusta. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Doni-zettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. KRU.T obvešča, da bo pisarna društva zaprta do 17. avgusta. Po 18. avgustu pa bo delovala od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. PATRONAT INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. RAZSTAVA IN FEŠTA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA na Proseku: v petek, 17. avgusta, Mejo che niente in Tri Prašički; v soboto, 18. avgusta, Kraški fenomeni in Krugel orchestra; v nedeljo, 19. avgusta, Riki Malva in Theo Lavecia, Flavio Furian in Maxino dj. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt do petka, 17. avgusta. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini bo do nedelje, 19. avgusta, odprta fotografska razstava o obnovi cerkve sv. Roka. Na ogled bodo tudi stari fotografski posnetki Nabrežine. Urnik: od 18. do 20. ure. SLORI obvešča, da bo do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. TRŽAŠKE IN GORIŠKE udeležence 42. mednarodne kolonije obveščamo, da se dobimo na Gradini v ponedeljek, 20. avgusta, ob 8.30. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na avdicijo vse pevce, ki želijo sodelovati pri zboru Akademije v petek, 24. in soboto, 25. avgusta, od 18. ure dalje. Zbor bo deloval pri vseh dejavnostih Akademije. Pričakujemo vas! Informacije na tel.: +39 328-3635626. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do petka, 31. avgusta, odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Do petka, 24. avgusta, pa bo zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta do 24. avgusta. SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivni 15-urni tečaj angleškega jezika za dijake za nižje srednje šole in bienij višjih srednjih šol od 27. do 29. avgusta ali od 3. do 5. septembra. Vpisi do 24. avgusta. Informacije na tel. št.: 040-212289, in-fo@skladmc.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspre-sivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Turistične kmetije SAGRA INN Kontovel 186/Prosek, Trst Odprti smo vsak dan od 17.00 do 23.00. Balkanski okusi, specialitete na žaru Mešano meso na žaru 10,00€ V petek, 17/08 večer z glasbo v živo s skupino »DUO KRAŠKI ŠOPEK« mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.3013.00 in 17.00-20.00. Prispevki 0 Mali oglasi IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 3317659986. MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 349-8406057. MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852. PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040229191. POMAGAM pri učenju angleščine, slovenščine, italijanščine ter višješolcem pri učenju za izpite. Tel. št.: 340-3753876 (od 11. do 18. ure). PRODAM domač krompir. Tel. št.: 0402024228. PRODAM Fiat Panda 900 Jolly, letnik 1998, v dobrem stanju, po ugodni ceni; tel. 331-1359525. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 346-3019102 0 Prireditve ŽUPNIJA NABREŽINE vabi v nedeljo, 19. avgusta, ob praznovanju zavetnika sv. Roka, na koncert, ki ga bo oblikovala Mednarodna operna akademija Križ pri Trstu pod vodstvom Alessandra Svaba. Zamejski, slovenski in pevci iz tujine bodo predstavili program sakralne glasbe in pesmi iz rusko pravoslavne tradicije. Koncert se bo odvijal v cerkvi sv. Roka s pri-četkom ob 19. uri. Vabljeni. ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: v soboto, 25. avgusta, V spomin na drago Stanko Grgič darujejo Škabčevi (Padriče 32) 50,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Lucianota Zaccarijo darujeta Zmaga in Severino 100,00 evrov za ŠD Kontovel. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 14. avgusta 2012 Bari 56 80 64 3 37 Cagliari 51 75 12 3 88 Firence 60 56 29 54 12 Genova 7 82 64 31 72 Milan 43 34 53 73 50 Neapelj 36 16 45 8 39 Palermo 1 37 83 86 44 Rim 6 1 31 21 13 Turin 82 48 51 78 80 Benetke 44 34 86 12 50 Nazionale 30 63 13 14 46 Super Enalotto Št. 97 19 22 23 28 41 74 jolly61 Nagradni sklad 1.861.727,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 7,977,415.69 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 55.851,83 € 856 dobitnikov s 4 točkami 329,06 € 35.448 dobitnikov s 3 točkami 15,82 € Superstar 84 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 32.906,00 € 165 dobitnikov s 3 točkami 1.582,00 € 2.250 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.305 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.546 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Sreda, 15. avgusta 2012 PRAZNIK SV. ROKA NA REPENTABRU / vrhunec praznovanj ob velikem šmarnu in obhajanju petstoletnice cerkve Cerkev na Tabru bo danes postala svetišče Marije Vnebovzete Ob 17. uri jo bo razglasil tržaški škof Crepaldi - Poleg verskih svečanosti tudi bogat spored kulturnih pobud Cerkev na Tabru (levo) bo danes razglašena za svetišče Marije Vnebovzete, v teh dneh pa je v Srenjski hiši na ogled razstava o Eneu Silviu Piccolominiju (desno zgoraj), predstavili pa so tudi knjigo Majde Artač Mozaik v kovčku (desno spodaj) kroma Danes bo za Repentabor velik dan. Ob tradicionalnem obhajanju praznika Marijinega vnebovzetja, ki prikliče vsako leto veliko število vernikov in drugih obiskovalcev z obeh strani nekdanje meje, bo doseglo vrhunec praznovanje petstoletnice postavitve cerkve Marije Vnebovzete na Tabru, ki jo bo tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, med popoldansko mašo ob 17. uri razglasil za svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete. Marijina cerkev na Tabru je bila prvič omenjena leta 1316, leta 1511 jo je porušil potres, zato so jo obnovili in 27. novembra 1512 jo je posvetil takratni tržaški škof Peter Bonomo, humanist, mecen in mentor Primoža Trubarja. O škofu Bonomu in repentabrski cerkvi govori tudi razstava Piccolomini v naših krajih, ki jo je v prostorih Srenjske hiše postavila raziskovalka Branka Sulčič, odprli pa so jo v ponedeljek zvečer v okviru večdnevnega sporeda kulturnih pobud, ki sta jih za to priložnost priredila repentabrska občina in župnija ob podpori Pokrajine Trst. Drugače je protagonist razstave renesančni humanist in diplomat iz Siene Enea Silvio Piccolomini (1405-1464), ki je na dvoru habsburškega cesarja Friderika III. opravil pomembne naloge, sodeloval je na koncilu v Baslu, nato pa postal najprej tržaški škof, potem pa še papež z imenom Pij II. in med drugim ustanovil ljubljansko škofijo. Kot tržaški škof je Piccolomini obiskal vse kraje svoje škofije, posvetil je cerkve v Duto-vljah, Križu pri Tomaju in Predjami, kar je, kot je na odprtju povedal Sergij Pahor, dokaz njegove povezanosti z ozemljem, ki jo potrjuje tudi današnja razglasitev cerkve na Tabru v svetišče Marije Vnebovzete, kar je za slovensko versko skupnost na Tržaškem velika čast, a tudi velika odgovornost. V ponedeljek so predstavili tudi najnovejši knjižni trud Majde Artač Mozaik v kovčku, v katerem se, kot je v predstavitvi dejala Vilma Purič, ki je nastopila ob avtorici in ilustratorki Jasni Merku, medtem ko je odlomke iz knjige brala Julija Berdon, prepletajo različne zvrsti. Avtorica je s tem želela v tem času ponuditi besedilo, ki je razgibano in zelo izzivalno ter bralcu nudi možnost, da se sam odloča in si najde drobec časa, da si prebere pesem oz. odlomek. Po ponedeljkovem večeru, ki ga je povezoval Peter Cvelbar ter obogatil nastop MePZ Repentabor pod vodstvom Saše Prinčiča in na katerem je zbrane pozdravil domači nadžupnik Anton Bedenčič, je bil kulturi posvečen tudi včerajšnji dan z recitalom poezij Antonelle Bukovaz, Josipa Ostija in Marka Kravosa na Pesniški poti na Colu v sodelovanju s KD Kraški dom in Skupino 85 ter s koncertom črnogorske pianistke Nikle Pavličič v cerkvi na Tabru v okviru niza Med zvoki krajev. Velikošmarensko praznovanje na Re-pentabru bo doživelo vrhunec danes, ko bo nadškof Crepaldi, kot rečeno, razglasil cerkev na Tabru za svetišče Marije Vne-bovzete, jutri pa bo praznik župnijskega zavetnika sv. Roka (današnji in jutrišnji spored objavljamo na drugem mestu). V teh dneh si bo seveda v Srenjski hiši mogoče ogledati razstavo Piccolomini v naših krajih, obiskovalcem pa bodo na voljo tudi domače dobrote. (iž) veliki šmaren Danes in jutri na Repentabru Danes - veliki šmaren Ob 10. uri: romarska maša, ki jo bo daroval predstojnik slovenskih salezijancev Janez Potočnik. Ob 17. uri: maša, ki jo bo daroval tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki bo ob tej priložnosti cerkev na Tabru razglasil za svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete. Pri maši bo pel Združeni zbor ZCPZ. Jutri - praznik sv. Roka Ob 10. uri: maša. Ob 18.30: odprtje in blagoslovitev romarske poti. Ob 19. uri: večerno bogoslužje. Ob 20.30: koncert Godbenega društva Nabrežina. BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it / PRAZNIK SV. ROKA V NABREŽINI Sreda, 15. avgusta 2012 9 NABREŽINA - Še danes in jutri na vaškem trgu pred cerkvijo sv. Roka Praznovanje zavetnika ob pristnih okusih tradicije Razstave v Grudnovi hiši, SKD Igo Gruden, Kavarni Gruden in župnijski dvorani - Športno razvedrilo, kioski in glasba Nabrežinski trg se je že nekaj dni pred velikim šmarnom v skladu s tradicijo prelevil v središče veselega razpoloženja. Ob praznovanju vaškega zavetnika svetega Roka se namreč občinska uprava in krajevna združenja zberejo in poskrbijo za pester program vabljivih poletnih pobud. Na vaškem placu pred cerkvijo sv. Roka so posejani kioski, ki jih upravljajo domači pridelovalci in pri katerih lahko obiskovalci sežejo po pristnih kraških okusih - po vinu, siru ali medu na primer. Drugače pa lahko pri večjem enogastronomskem kiosku SK Devin oz. društva Igo Gruden naročijo kar večerjo. S krožnikom lahko nato sedejo za mizo in ob glasbeni spremljavi preživijo lep poletni večer. Sicer pa je ponudba tako kot vsako leto zelo pestra, predvsem kar se razstav tiče. V Grudnovi hiši so na ogled fotografije Janka Kovačiča Morje in Kras in pa prikupna ročna dela članic krožka Včerajšnja dekleta - torbice, nakit, čipke, keramika in še marsikaj zanimivega. Na sedežu SKD Igo Gruden pa je bera še bogatejša. V spodnjih prostorih je večja zgodovinska razstava Nekoč je bila... industrijska šola, ki ponuja vpogled v fotografije in ročne izdelke učencev, ki so nabrežinski »avvia-mento« obiskovali od leta 1946 do 1962. V Radovičevi dvorani so na ogled klekljarski izdelki in čipke Liljane Jelen oz. Martine Briščak, v drugem nadstropju pa še slike Od morja do Krasa Luise Comelli Luis in fotografije Lucie Lalovich Toscano, kraški akvareli Marjana Miklavca, za konec pa še lesene Zaobljenosti Marca Bevilacque, rastlinske mandale Aleka Danea, kompozicije Renata Ventoruzze in miniature ladij Ezia Giorgija. V sosednji Kavarni Gruden krasijo stene likovna dela Sonje Trobec, v župnijski dvorani pa si lahko ogledate fotografsko razstavo o obnovi cerkve sv. Roka in stare posnetke. Za ljubitelje športa in rekreacije je domače društvo Sokol priredilo več pobud - od turnirjev v briškoli in metanju skrl pa do odbojke na mivki. Slovesen zaključek praznovanj bo v nedeljo, 19. avgusta, ko bosta ob prazniku sv. Roka ob 10. uri sveta maša in procesija, ki ju prireja nabrežinska župnija. LMlLI'lHM DANES in JUTRI Druženje ob plesu in tomboli Po ogledu razstav in poslastici pri kioskih, ki so posejani po trgu, se lahko obiskovalci danes zvečer od 20.30 prepustijo plesu s skupino Vitezi Celjski, ob 21.30 pa preizkusijo srečo na tomboli v priredbi SK Devin. Jutri bodo ob 18. uri na dvorišču Kavarne Gruden predstavili knjigo Prva svetovna vojna pri nas, ki sta jo izdala društvo Hermada - Vojaki in civilisti ter Umetniški in kulturni center Skerk. Knjigo bo predstavil Jože Škerk. Ob 19.30 bo na trgu nastopila folklorna skupina Kraški šopek iz Sežane, ob 20.30 pa bo za dobro vzdušje poskrbel ansambel Alter ego. Nabrežina ponuja te dni pobude za vse okuse in starosti, tako da na svoj račun pridejo tudi mladi kroma V ¡sas"^. \ I*© POROČNI SEZNAMI BOMBONIERE Nabrežina 149, (TS) - Tel. in Fax 040.200082 • RAZVIJANJE FOTOGRAFIJ • FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE IZKAZNICE • DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST Nabrežina Kamnolomi, 23/H 34011-Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 mob. 335 284754 www.frandoligroup.it GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP s.ri mmnEumm 1 0 Sreda, 15. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Razvojni načrti goriške občine na področju turizma Število obiskovalcev gradu hočejo podvojiti Ziberna: »V mesto moramo privabiti turiste, ki obiščejo kostnico v Redipulji in med križarjenji priplujejo v Trst« »V goriškem gradu letno naštejemo 35.000 obiskovalcev. Do konca mandata hočemo njihovo število podvojiti, želimo si jih vsaj 70.000.« Tako poudarja goriški občinski odbornik za turizem Rodolfo Ziberna in pojasnjuje, da so pred začetkom poletne sezone podpisali dogovor o sodelovanju z ustanovo GIT iz Gradeža, na podlagi katere imajo obiskovalci gradeške plaže brezplačno vstopnico za goriški grad in Pokrajinske muzeje v grajskem naselju. Sodelovanje je že obrodilo prve rezultate, saj so od maja do avgusta v goriškem gradu našteli 8.486 obiskovalcev, to se pravi 115 več kot v enakem obdobju lanskega leta. »Veliko razvojno priložnost predstavljajo križarske ladje, s katerimi v Trst letno pripluje 200.000 ljudi. Če se Japonci iz Trsta raje odpravijo na odkrivanje Benetk, pa je nedvomno na ladjah tudi kak turist, ki bi ga lahko privabili v Gorico in njeno okolico,« je prepričan Ziberna in opozarja, da bi predstavljala vključitev Gorice med ekskurzije, ki jih ponujajo skupina Costa Crociere in drugi ladjarji, velik promocijski uspeh. »Gorica bi se po zaslugi ekskurzij znašla na vseh turističnih katalogih in vodnikih,« poudarja Ziberna in pojasnjuje, da je treba v Gorico privabiti tudi del turistov, ki vsako leto obiščejo kostnico v Redi-puljo. »Vsako leto si kostnico ogleda 350.000 do 400.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je Redipulja najbolj obiskan kraj v deželi. Turisti seveda v Re-dipulji nimajo kaj početi, tako tudi tisti, ki na kostnici poiščejo ime pra-dedka ali kakega daljnega sorodnika, se kaj kmalu odpravijo drugam,« pravi Ziberna in poudarja, da je treba obiskovalce kostnice privabiti v Gorico tudi z ovrednotenjem dediščine prve svetovne vojne. »Po mojem mnenju je goriški muzej prve svetovne vojne zelo lep, mogoče je celo lepši od koba-riškega. V goriškem muzeju pa zaenkrat ni sobe, v kateri bi predvajali videe in v kateri bi se obiskovalci poistovetili s trpljenjem vojakov na fronti. No, ravno tovrstne avdiovizualne izkušnje bomo ponudili v novem muzeju v nekdanjem muzeju sv. Klare, za dokončno ureditev katerega pa še iščemo sredstva. Računamo, da bomo prihodnje leto prišlo do potrebnega denarja, zato pa bi lahko muzej odprli leta 2014,« napoveduje Ziberna in pojasnjuje, da je za turiste lahko zelo privlačen tudi Sabotin, saj so njegove spominske poti speljane po slovenskem in italijanskem ozemlju, kar je za obiskovalce lahko zelo zanimivo. »Z vsemi pobudami, ki jih vodimo, želimo, da bi turisti ostajali v Gorici nekaj ur. To je cilj tudi sodelovanja z ustanovo GIT; ko turisti iz Gra-deža pridejo v Gorico, obiščejo grad, nato pokrajinske muzeje, v prihodnosti naj bi dogovor o sodelovanju razširili še na palačo Coronini Cronberg, tako da bodo imeli turisti v mestu res kaj videti. Ko pa bodo v Gorici preživeli nekaj ur, se bodo odpravili še na kosilo ali večerjo v eno izmed krajevnih gostiln in restavracij, kar bo nedvomno pozitivno učinkovalo na naše gospodarstvo,« poudarja Ziberna in pojasnjuje, da ima nekaj zamisli tudi za turistično ovrednotenje predora Bombi, o čemer se bo z županom Et-torejem Romolijem pogovoril v prihodnjih dneh. Ziberna nazadnje ugotavlja, da se veliko Goričanov še ni sprehodilo do gradu po obnovljenem Drevoredu D'Annunzio. »Pozivam jih, naj se čim prej odpravijo peš do gradu, saj je sprehajanje po obnovljenem drevoredu res prijetno,« poudarja Rodolfo Ziberna. (dr) Vhod v goriški grad z beneškim levom, ki so ga tja namestili po prvi svetovni vojni bumbaca škocjan - Finančni stražniki zasegli nasad »Trava« ob Soči Dvajset približno dva metra visokih rastlin so zagledali med preletom z letalom Zasežena indijska konoplja na tržaškem poveljstvu finančne straže fotoo.g. Osebje letalsko-pomorskega oddelka finančne straže iz Trsta je pri Škocjanu zaseglo nasad indijske konoplje. Prepovedana »trava« je rastla na soškem bregu, njen nasad je bil urejen sredi zelo zaraščenega območja, ki z okoliških gozdnih in poljskih cest ni bil nikakor viden. Dvajset približno dva metra visokih rastlin so finančni stražniki zagledali med preletom z letalom, nato pa so se odpravili še na teren in izruvali konopljo, na kateri so bili kljub suši poganjki že primerni za pridobivanje marihuane. Zaradi gojenja indijske konoplje s ciljem pridobivanja droge so vložili prijavo zoper neznance. tržič - Župani Zahtevajo ohranitev vseh storitev Pripravljeni so na pogajanja, vendar se nočejo odreči pomembni vlogi, ki jo na krajevni ravni opravljajo občine, in hkrati zahtevajo, da na teritoriju ostanejo vse ustanove in službe, ki ponujajo ljudem pomembne storitve. Župani iz Gorice, Tržiča, Štarancana, Romansa, Me-deje, Fare, Krmina in Gradišča so se včeraj sestali na tržiškem županstvu, da bi se dogovorili za skupne korake glede postopka za ukinjanje pokrajin. »Dogovorili smo se, da se še enkrat srečamo, že sedaj pa je jasno, da hočemo občinski upravitelji prispevati svoje mnenje pri vseh postopkih za reorganizacijo krajevnih uprav,« poudarja tržiška županja Silvia Altran, medtem ko goriški prvi občan Ettore Romoli opozarja, da hočejo biti občine aktivni sogovornik deželnih in državnih upraviteljev glede vseh odločitev, ki zadevajo teritorij in ki bi bile vezane na morebitno ukinitev goriške pokrajine. Za župane so varčevalni ukrepi državne vlade predsednika Maria Montija nesprejemljivi, saj postavljajo pod vprašaj obstoj ustanov, ki zagotavljajo ljudem pomembne storitve. Če bo vlada vztrajala pri ukinitvi pokrajin, bi se po mnenju župana iz Fare Alessandra Fabbara občine iz goriške pokrajine morale dogovoriti za ustanovitev medobčinske zveze, kar so marsikje v Venetu že storili. »Srčno upamo, da reforma ne bo pomenila le krčenj, pač pa bo res pripomogla k boljšemu izkoriščanju vse manjših sredstev,« pravi župan iz Krmina Luciano Patat, ki se s svojimi sogovorniki strinja, da bi reforma lahko predstavljala nevarnost za deželno samostojnost. Zaradi tega župani upajo, da bo reforma čim bolj resno izpeljana, saj bi v tem primeru po njihovem mnenju lahko res prispevala h krepitvi deželne avtonomije. pevma - Na soški breg ga je z mosta odvrgel brat Šopek cvetja žalostno spominja na dečka, ki je utonil pred 65 leti Včasih nas naključna srečanja globoko prizadenejo in nam prikličejo v spomin žalostne dogodke iz preteklosti. Nekaj podobnega se mi je pripetilo v nedeljo predpoldne. Z vnukom sva peš prihajala z goriške na pevmsko stran mostu čez Sočo. »Zdaj boš videl modro Sočo, račke, labode in morda kakega kajakaša,« sem napovedal štiriletnemu vnuku. Že po kakem metru od goriškega brega pa sva na pločniku mostu naletela na starejšega gospoda, ki je preko ograje gledal proti vodni gladini in je v rokah držal šop cvetja, zavit v celofanski papir. Ko sva prispela do možakarja, je iz rok spustil šopek, ki pa ni padel v vodo, ampak na manjšo kamnito-betonsko polico tik nad reko in le kak meter od brega. Gospodu sem rekel, da je zgrešil vodo, on pa je odvrnil, da je hotel zadeti prav polico, tako da bo šopek še nekaj časa ostal na tistem nesrečnem mestu. Ko sem se pri besedi »nesrečnem« nekoliko zresnil in pokazal zanimanje za njegove besede, Šopek cvetja na soškem bregu vip mi je sivolasi gospod povedal, da je 12. avgust boleče zapisan v njegovem spominu. Tistega dne, daljnega leta 1947, pred 65 leti torej, je na tistem mestu utonil njegov brat, ki mu je takrat bilo 10 let. V tistih letih Goričani še niso poznali morja in kopanje je v glav- nem potekalo v Soči. Ob reki je bilo takrat tudi nekaj prodnatih plaž, ki so jih ljudje množično uporabljali za kopanje in sončenje. Reka pa je živa in stalno spreminja svojo strugo, tako da tistih plaž severno od pevmskega mostu zdaj ni več, kje drugje so bržkone na- stale nove. Možakar mi je tudi povedal, da je bilo takrat na Soči veliko manjših in večjih vrtincev, ki so bili za slabega plavalca usodni, saj so ga v trenutku potegnili proti dnu. To se je bržčas zgodilo tudi z njegovim nesrečnim bratom, ki ga je reka potegnila vase in ki ga kljub takojšnjemu iskanju niso našli. Fantov oče je vsak dan odhajal s čolnom na kraj utopitve v želji, da bi le našel ponesrečenega sinčka. Reka ga je vrnila šele po tednu dni in usoda je hotela, da je truplo fantiča na čoln potegnil prav njegov oče. Za ime pripovedovalca nisem vprašal, pa tudi če bi to izvedel, bi ga v časopisu ne navedel, ker bi s tem dregnil v njegovo zasebnost in prej ko slej prizadel njegova čustva. Šele nekoliko kasneje sem se s fotografskim aparatom vrnil na pevmski most in posnel poličko ob vodi, kjer šopek cvetja nemo priča, da se je tam pred 65 leti zgodila huda družinska tragedija. Vili Prinčič / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 19. avgusta 2012 1 5 nova gorica - Suša povzroča kmetom vse večje težave Krme za živino ne bo, izpad pridelka skoraj popoln Pozivajo državo, naj sanira Vogršček - Župani bodo zahtevali aktivnejšo kmetijsko politiko Kmetje v Novi Gorici in okolici so obupani. Suša ima že take razsežnosti, da bo nekaterim že kmalu zmanjkalo krme za živino, tudi od drugega pridelka si ne obetajo skoraj nič. Vode za namakanje ni, gladina namakalnega sistema Vogršček, ki še vedno ni bil ustrezno saniran, je te dni skoraj pri dnu. Razmere na terenu si je v teh dneh ogledal tudi novogoriški župan Matej Arčon. Kmetje so mu povedali, kako so se najprej spopadali s posledicami orkanske burje, nato s spomladansko pozebo, ponekod je sledila še toča, sedaj pa je še to, kar je ostalo, pobrala suša, ki jo nenehno spremlja veter, kar dodatno izsušuje zemljo. Suša je skoraj ves pridelek uničila tudi na kmetiji Radovana in Dimitrija Benka v Spodnji Branici. Gospodarja ne vesta, kako bosta nakrmila 200 glav živine, sprašujeta se tudi, kako bosta zmogla, saj bo treba vso krmo kupiti. Tudi vinogradniki nimajo za povedati nič spodbudnega: Davorin Slejko, ki ima vinograde nad Taborom, se skuša proti suši boriti z bolj odpornimi sortami vinske trte, manj odporne sorte so že zdavnaj podlegle suši. Namesto zelenih listov in sočnih grozdov so na rastlinah porjaveli listi, kot da bi bil oktober. Nič bolje ni s koruzo. Marko Mla-dovan v Ozeljanu je županu pokazal svoje polje koruze s skoraj praznimi storži. Krme torej letos ne bo. Mladovana do- datno bremeni plačevanje najemnine za zemljo, ki jo je najel pri Skladu kmetijskih zemljišč. Toda sklada ne zanimata suša in količina pobranega pridelka, najemnino zahteva ne glede na letino, pove kmet, ki se z vremenskimi težavami bori od začetka leta. Tam je bila burja najmočnejša in je povzročila veliko škodo na kmetijskih zemljiščih, tako da je že obnova zemljišč pridelovalce drago stala. Poleg vsega naštetega pa dodatno škodo povzročajo še divji prašiči. Kmetje se bojijo, da dolgo ne bodo zdržali tako težkih pogojev, zato menijo, da bi država morala imeti več posluha za njihove težave, obenem pa se jim zdijo pozivi k samooskrbi in h kmetovanju naravnost ironični. Tudi v Sadjarskem centru v Biljah so županu povedali, da je stanje hudo in da drugega odkosa trave skorajda ni. Suša bo pustila posledice, ki bodo opazne še nekaj let. V centru pristojni posebej opozarjajo na neizkoriščen zadrževalnik Vogršček, ki je konec 80. let minulega stoletja nastal za potrebe namakanja šempaškega, prvaškega in dornberške-ga polja. Gladina jezera Vogršček pa je zaradi varnosti že dalj časa nižja: že oktobra 2007 se je pod pregrado, s katero so zajezili potok Vogršček, da je nastalo jezero, pojavil moker madež, ki je opozarjal na možnost puščanja pregrade. Gladina je odtlej nizka, namakanje pa še posebej v sušnem obdobju skoraj one- Novogoriški župan Matej Arčon med obiskom kmetije Radovana in Dimitrija Benka v Spodnji Branici foto m. k. mogočeno. Če bi Vogršček primerno usposobili, bi lahko rešili veliko pridelka, so prepričan v Sadjarskem centru Bilje. Opozarjajo na neodzivnost države in na dejstvo, da ni naprednega načrtovanja razvoja kmetijstva. Da je stanje še hujše, se v zadnjih desetih letih suše kar kopičijo, kmetom pa je zmanjkalo re- zerv. Župana so prosili, da pomaga pri opozarjanju na problem Vogrščka in pozove k načrtovani kmetijski politiki. Župan Matej Arčon je že pozval pristojne na državni ravni, da že končno razrešijo problem Vogrščka in ga usposobijo za namakanje. Obenem poziva tudi Sklad kmetijskih zemljišč, da razmi- sli o znižanju oziroma odpravi najemnin za tiste kmete - najemnike, ki jih je letos suša najbolj prizadela. O nadaljnjih ukrepih se bo Arčon pogovoril tudi s sosednjimi župani prav z namenom, da s skupnimi močmi zahtevajo od države pristop k aktivni kmetijski politiki, da ne bo spet potrebno zvoniti po toči. (km) doberdob - V jameljskem »beznu« Doberdobskega jezera Zaradi suše množičen pogin rib Potem ko se je izsušila »roja«, poginilo več deset kilogramov linjev, ščuk in rdečerepk - Zakaj se ribiški in gozdni čuvaji ne zanimajo za jezero? Dolgotrajna suša je bila usodna za večino rib iz jameljskega »bezna«. V poletnih mesecih se Doberdobsko jezero skoraj v celoti osuši, voda običajno ostaja le v petih večjih kotanjah - »beznih«, ki jih povezuje danes le še en kanal - »roja«. Zaradi minimalnega dotoka podzemnih voda iz Soče, Vipave in kraškega podzemlja se je v zadnjih tednih gladina Doberdobskega jezera znižala na minimum, tako da je pred dnevi presahnila »roja«, ki povezuje osrednji in največji »bezen« z jameljskim. Zaradi tega se je temperatura vode v jameljskem »be-znu« kaj hitro dvignila, koncentracija kisika, raztopljenega v vodi, pa se je znižala. To je bilo ribam usodno. Najprej so omamljene plavale tik pod gladino, nato so začele množično poginjati. Kdor se v teh dneh odpravlja na jameljsko stran jezera, že z občinske ceste zavoha, da z ribjim življem nekaj ni v redu. Smrad po razpadajočem ribjem mesu je izredno močan in obiskovalca jezera opozarja, naj se pripravi na žalosten prizor. Na gladini jameljskega »bezna« plava na desetin rib, zlasti linjev in ščuk. Med njimi so tudi kapitalni primerki: preko tri kilograme težji linji in od petdeset do sedemdeset centimetrov dolge ščuke. Med poginulimi ribami je tudi kar nekaj malih rdečerepk, edino klenov ni opaziti; so morda bolj odporni in na dnu treh metrov globokega »bezna« čakajo na dež? Kdo ve. Poginulih rib, ki plava na gladini, je za več deset kilogramov. Če se bo sušno obdobje nadaljevalo, so v nevarnosti tudi ribe na osrednjem »beznu« Doberdobskega jezera, ki ga je mogoče opaziti z državne ceste št. 55 in ima tipično okroglo obliko. Edino na doberdobski strani jezera so ribe zaenkrat izven nevarnosti zaradi nizke temperature vode, ki se pretaka v dva doberdobska »bezna« skozi podzemlje. Tu bodo ribe nedvomno preživele in nato imele nalogo, da med jesenskimi deževji ponovno naselijo jameljsko stran jezera, ki jo je letošnja suša tako hudo prizadela. Zadnji tako množičen pogin rib se je zgodil leta 2003, pred tem pa leta 1994. Obakrat je presahnil povezovalni kanal med osrednjim in jameljskim »beznom«. Da bo tudi letošnje poletje kritično, je bilo mogoče zaslutiti že med pomladjo. Po zimski suši se jezero ni napolnilo do svojega maksi- muma, tako da je bila njegova gladina že junija kritično nizka. Dežja seveda ni mogoče naročiti, vseeno pa bi lahko vsaj del rib rešili. Goriška pokrajina je razdeljena na dva ribiška okoliša, kjer imajo očitno različno občutljivost do naravnega okolja. V goriškem ribiškem okolišu, ki zajema severni del pokrajine in ga vodi goriški Slovenec Walter Princi, v teh sušnih dneh redno skrbijo za odlov rib iz osušenih strug potokov in rek. V prejšnjih dneh so iz Idrije med Krminom in Brača-nom odlovili več deset kilogramov krapov, iz Grojnice so rešili klene in postrvi, v teh dneh nadzorujejo pretok Pevmice, da bi še tam posegli v primeru potrebe. V tržiškem ribiškem okolišu, v katerega spada tudi do-berdobska občina, pa na težave rib med sušo niso tako dovzetni. To še zlasti velja za Doberdobsko jezero, ki je že leta prepuščeno samo sebi, kot da bi pri ribiškem zavodu ETP zanj sploh ne vedeli. Zaradi tega v jameljskem »beznu« množično poginjajo kapitalni linji in ščuke, namesto da bi ribiški in gozdni čuvaji poskrbeli za njihov odlov z električnim agregatom (mar niso plačani tudi za to?) in jih prepeljali na doberdobsko stran jezera, kjer bi ribe brez težav dočakale prvo deževje. (dr) Žalosten pogled na jameljski »bezen« (desno); izsušena »roja«, skozi katero se voda pretaka z doberdobske strani jezera na jameljsko (spodaj) foto d. r. Poginuli polmetrski ščuki (levo); suša je bila usodna tudi za številne linje (desno) foto d. r. 12 Sreda, 15. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na šagri sv. Roka Na tomboli za otroke poziv k darovanju krvi Danes ples, jutri vrhunec z mašo in tombolo za odrasle Podturnska tombola za otroke V Podturnu se nagiba h koncu tradicionalna šagra sv. Roka, ki je od začetka avgusta poživila goriške večere. V ponedeljek so v priredbi goriškega združenja krvodajalcev izpeljali tombolo za otroke, na kateri so našteli preko tristo malih udeležencev. Dogodek je povezoval upokojeni športni novinar Bruno Pizzul, na koncu pa so si nagrade razdelili Federico Macuzzi (zadel je »cinquino«), Manuela Duriavig, ki si je s tombolo zagotovila kolo in čelado, ter Giorgia Guerriero, Asia Krajnik in Federico Zitter, ki so zmagali »tombolino«. Prireditelji tombole so ob zaključku nagrajevanja starše otrok in sploh vse udeležence pozvali, naj se odpravijo darovat kri, saj je v poletnih mesecih že tradicionalno manj darovanj. Praznik sv. Roka se bo nadaljeval še danes in jutri. Med današnjim večerom bo za veselo vzdušje skrbela skupina Exes. Jutri ob 10.30 bo v podturnski cerkvi slovesna maša, med katero bodo izročili nagrado »Opeka na opeko«. Ob 20.30 bo ples s skupino »Fantasy«, ob 22.30 pa tombolo, s katero se bo praznik zaključil. nova gorica - V številnih družinah Nimajo denarja za šolske potrebščine »Socialna stiska prebivalcev Nove Gorice in okolice se tudi v tem letu povečuje.« Tako ugotavljajo na novogoriškem Rdečem križu. Nanje se je doslej obrnilo že več kot 720 prosilcev socialne pomoči, v enakem lanskem obdobju jih je bilo 616. Po statistikah sodeč pa ima novogoriška območna enota zavoda za zaposlovanje eno najnižjih stopenj brezposelnosti v državi. Toda številke so eno, realnost pa je nekaj drugega. Gospodarska in finančna kriza se poglablja predvsem za tiste, ki so v najranljivejših socialnih skupinah. »Letos smo razdelili že več kot 20.000 evrov finančne pomoči in preko 8 ton pre-hrambnih artiklov,« našteva sekretar novogoriškega Rdečega križa Aleš Markočič. V teh dneh pospešeno poteka tudi delitev dodatnih prehrambnih artiklov, ki so jih pridobili iz intervencijskih zalog hrane Evropske unije. Markočič računa, da bodo v obdobju štirinajstih dni razdelili preko pet ton pre-hrambnih artiklov, kot so testenine, mleko, olje, moka, pšenični zdrob in riž. Za veliko staršev, ki imajo nizke osebne dohodke ali pa so izgubili delo in ostali na cesti, pomeni vsak začetek novega šolskega leta dodatno obremenitev družinskega proračuna. Marsikdo si ne more privoščiti niti nakupa šolskih potrebščin za otroke. Po podatkih rdečega križa potrebuje takšno pomoč 145 otrok iz socialno ogroženih družin iz Nove Gorice in okolice. »Zavedamo se stiske tako družin kot otrok, zato smo se odločili pomagati prebroditi ta težek trenutek prvega šolskega dne. V avgustu smo začeli z razdeljevanjem darilnih bonov v višini 20 evrov na otroka, za nakup šolskih potrebščin,« dodaja Markočič. Za to obliko pomoči bodo skupno namenili 2.900 evrov. Lani so, za primerjavo, tako pomagali 119 šoloobveznim otrokom. Preverili smo tudi trenutno stanje na trgu dela v novogoriški območni službi zavoda za zaposlovanje, ta združuje naslednje urade za delo iz Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina in Idrije. Povprečna stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila v prvih petih letošnjih mesecih 12-odstotna, v novogoriški območni službi so zabeležili 9,6-odstot-no brezposelnost, kar pomeni, da je kljub vsem težavam med najnižjimi v državi. V novogoriški območni službi je bilo julija letos 4868 brezposelnih, od tega dobrih 14 odstotkov invalidov, več kot polovico dolgotrajno brezposelnih in 37 odstotkov starih nad 50 let. Trajno presežnih delavcev in »stečajnikov« pa je dobrih 33 odstotkov. Avgusta lani je bilo na novogoriški območni službi prijavljenih 5.308 brezposelnih oseb. (km) Hrast kamp v Žabnicah Društvo Hrast iz Doberdoba prireja od petka, 17. avgusta, do torka, 21. avgusta, tradicionalni Hrast kamp v koči sv. Jožefa v Žabnicah. Kamp je namenjen nižješolcem in višješolcem od 11. do 17. leta starosti; podrobnejše informacije so na voljo na telefonski številki 347-4433151 (Claudio). Grad in muzeji odprti Goriški grad bo danes odprt med 10. in 19. uro. Pokrajinske muzeje v grajskem naselju bo mogoče obiskati med 9. in 19. uro, palačo Attems med 10. in 17. uro, galerijo Spazzapan v Gradišču pa med 15. in 19. uro. Med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro bo odprta goriška palača Coronini Cron-berg. Ognjemet v Gradežu V Gradežu bo danes ob 23. uri tradicionalni ognjemet. Na plaži Costa Az-zurra se bo že ob 19. uri začela prireditev Sounds of Waves, med 21.30 in 23. uro pa bo na vrsti koncert skupine Altatensione. Program gradeške bele noči se bo nadaljeval ob 23.30, ko bo za glasbo poskrbel DJ Bigot. Vstop je prost. Koncert na Travniku Na goriškem Travniku bo danes ob 20.30 nastopil mestni pihalni orkester. Izvajal bo Morriconejeve, Bachove in Brahmsove skladbe. Ptičji sejem v Gradišču V Gradišču bo danes od zore naprej 46. ptičji sejem, na katerem bodo na svoj račun prišli ljubitelji ptic in domačih živali. V prireditev je vključeno tudi pasje lepotno tekmovanje. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. H Šolske vesti SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEl organizira dva poletna glasbena kampusa za gojence in no-vovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti: od 27. do 31. avgusta bo med 9. in 13. uro na sedežu šole v Gorici pihalni in tro-bilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Kam po bencin Danes bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Foljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 Devetaku, fabio2410gm@gmail.com), od 3. do 7. septembra pa še kampus vseh inštrumentov na podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije na info@emilkomel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v Sovodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 333-7044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. úi Čestitke M Izleti avgusta; cena vsake ekskurzije znaša 24 evrov. Več na tel. 0481-539210 (8.3012.30), eventi@leg.it, www.estoria.it. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toskane; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chianciano Terme; 2. dan: San Gimignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 3479748704 (Vanja). Ü3 Obvestila Draga NICOLETTA! 40 svečk jih danes prižgi, naj te naše voščilo od Doberdoba do Gorice še posebno razveseli. Vse najboljše ti želimo letniki '72 iz Doberdoba. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da večdnevni izlet na Sardinijo odpade zaradi nezadostnega števila prijavljenih. KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTINA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.00-14.00 ter ob torkih in četrtkih 13.30-15.00 ali po tel. 3402496142. SPDG prireja 2. septembra izlet na Koroško z obiskom soteske Krnice (Garnit-zenklamm). Skupaj od 4 do 5 ur hoje; prijave do 20. avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado). AVTOBUSNA ZGODOVINSKA IZLETA »eStoriabus«: Združenje eStoria in družba APT iz Gorice prirejata v nedeljo, 9. septembra, prvi izlet »Cividale longo-barda« in v soboto, 29. septembra, drugi izlet »Il collio goriziano«. Število mest je omejeno; prijave možne od četrtka, 16. AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI organizirata mladinski nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 27. do vključno petka, 31. avgusta, od 8.30 do 12.30 na nogometnem igrišču v Sovodnjah. Prijave do ponedeljka 20. avgusta; več informacij po tel. 3283674301 (Rudi Devetak), 335-312083 (Aleksij Soban), 328-0680499 (Simon Fe-ri), 327-2354383 (Luka Cijan) in na asd-sovodnje@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v zabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli v Gorici bo do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30; od 27. avgusta do 1. septembra 7.45-13.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bodo pisarne na njenem sedežu v Ulici Carducci v Gorici zaprte za javnost do 19. avgusta; spet bodo redno odprte od ponedeljka, 20. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo do 17. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 15. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporoča, da bo zaprta zaradi dopusta do 17. avgusta. KNJIGARNA UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta danes, 15. in v nedeljo, 19. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča prebivalce, da bodo predvidoma od torka, 21. avgusta, za približno mesec dni, potekala popravila podpornega zidu na Bazoviški ulici v Rupi pri hišnih številkah 13. in 15. Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite. Bazoviška ulica bo v tem obdobju zaprta za promet v višini hišnih številk 13. in 15. Za katerekoli informacijo se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Se-sljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Se-sljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta do 24. avgusta. URADI ISOGAS, ESTPIU' IN IRISACQUA bodo zaprti danes, 15. in v četrtek, 16. avgusta. V petek, 17. avgusta, bodo odprti po običajnem urniku. AŠZ DOM obvešča, da se bodo v ponedeljek, 20. avgusta, začeli treningi za letnike 2000, 2001 in 2002. Potekali bodo v Dijaškem domu Simon Gregorčič od 17.30 do 19.00. Informacije po tel. 3385889958 Andrej Vremec ali 329-2718115 David Ambrosi. Treningi so odprti tudi za nove udeležence. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ZSKD ZA GORIŠKO obvešča, da bo urad v KBcentru v Gorici zaprt do 17. avgusta; goriški urad bo do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na gledališko predstavo »DELIRI U DVJEH« v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 v amfiteatru na gradu Kromberk; v petek, 17. avgusta in v soboto, 18. avgusta, ob 20.30 na Kontradi v Kanalu; nastopajo Marjuta Slamič, Miro Bolčina in Radoš Bolčina (režiser); vstop prost. OBČINA BRDA IN KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB ZA VREDNOTE NOB BRDA vabijo v soboto, 18. avgusta, ob 18. uri v Snežatnem na spominsko slovesnost ob 70-letnici smrti prvega briškega partizana Alberta Boleta - Miloša; govornica bo tovarišica Katjuša Žigon, podpredsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica. NA LOKVAH bo v nedeljo, 19. avgusta, prireditev Nazaj v Lokvarski raj: ob 9.00 v centru voden pohod »Za zidom«, vpisnina znaša 5 evrov, ob 12.00 tržnica ob gostilni s prenočišči Winkler, ob 14.00 delavnica na prostem »Šopek, venček in še kaj«, ročna izdelava izdelkov iz zelišč, di-šavnic in cvetja, ob 18.00 degustacija zeliščnih juh (5 evrov), nastop Garenjkn-čanov in kovačev iz Lokovca, za ples bo poskrbel Račko. V primeru slabega vremena se prireditev prenese na naslednjo nedeljo. 10. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU od 19. do 25. avgusta; delavnice se bodo odvijale v prostorih Biotehniške šole, osnovne šole Ivana Roba in Kulturne dvorane. Odprtje v nedeljo, 19. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru s predstavitvijo letošnjih plesnih pedagogov; vstop prost. Informacije in prijave po 00386-31300773, na www.plesnopoletje.com ali www.mic-halnastja.com/plesno-poletje. POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta: danes, 15. avgusta, ob 21. uri filmski večer; v četrtek, 16. avgusta, ob 19.30 vaje za hrbet Pilates, ob 20.30 plesna vadba »Zumba«, ob 21.30 kolesarjenje na statičnih kolesih »Biking«; v petek, 17. avgusta, ob 21. uri koncert »Rock šok«, nastopajo Zmel-koow, Bohem in Dj Lovro, vstopnina znaša 5 evrov; več na www.poletje.net. 0 Mali oglasi OPREMLJENO STANOVANJE V ŠTAN-DREŽU dajemo v najem: kuhinja, dnevna soba, kopalnica, dve spalni sobi in garaža; tel. 320-6003853. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 10.30, Maria Komac vd. Marega (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. JUTRI VRONKAH:11.30, Luciano Perti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 9.00, Graziella Costanti-ni v kapeli bolnišnice, sledila bo upepe-litev. w Sreda, 1S. avgusta 2012 1 3 ZA LOVORIKO V BOJU ŠE TRIJE PARIZ - Argentinec Lionel Messi, Španec Andres Iniesta in Portugalec Cristiano Ronaldo so finalisti izbora evropske nogometne zveze (Uefe) za najboljšega evropskega nogometaša leta. Lani je nagrado prejel Messi, letošnji zmagovalec pa bo znan 30. avgusta v Monaku, kjer bodo izžrebali skupine za ligo prvakov. Dobitnika priznanja izbirajo evropski športni novinarji. Lani so prvič podelili to nagrado: superzvezdnik Barcelone Messi je premagal Ronalda in moštvenega kolega Španca Xavija Hernandeza. NAPOLI BO ZAČEL PRVENSTVO V OKRNJENI POSTAVI NAPOLI - Napoli bo prvenstvo A-lige začel v okrnjeni postavi. Zaradi neprimernega obnašanja in izključitve na tekmi italijanskega superpokala med Juventusom in Napolijem bodo trije nogometaši kluba iz Neaplja prisilno počivali na dveh oziroma eni tekmi. Makedonec Goran Pandev (na fotograiji ANSA) in Andrea Dossena bosta počivala na dveh tekmah (oba sta žalila sodnike), Kolumbijec Juan Zuniga (dva rumena kartona) in trener Walter Mazzari pa sta prejela kazen ene tekme. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik V SAN SEBASTIANU ŠPANSKA ZMAGA SAN SEBASTIAN-Španec Luis Leon Sánchez je bil najhitrejši na klasični kolesarski dirki za VN San Sebastiana. Tekmovalec Rabobanka, sije na 234 kilometrov dolgi progi priboril sedem sekund prednosti pred skupino, potem ko je napadel na zadnjem vzponu deset kilometrov pred ciljem. Sprint glavnine pa je zmagal Avstralec Simon Gerrans, tretji je bil Belgijec Gianni Meersman. Na dirki je predvidoma zadnjič nastopil tudi olimpijski zmagovalec Kazahstanec Aleksander Vinokurov, ki pa se tokrat ni najbolje odrezal. nogomet - Zadnji prijateljski tekmi Slovenije in Italije pred začetkom kvalifikacij za SP Stavijo na pomladitev LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo danes ob 20.45 v Stožicah igrala zadnjo prijateljsko tekmo pred septembrskim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014. Izbranci Slaviše Stojanovica se bodo pomerili z Romunijo, dvoboj pa jemljejo tako, kot da gre za kvalifikacijskega. »Moramo se zavedati, da je zelo malo časa do kvalifikacij in da je to res pravi test. Tekmo moramo vzeti kot kvalifikacijsko. Menim, da bo glavni poudarek na tekmi to, da ne dobimo gola, kar se zdaj redko dogaja, včasih pa je bila to naša glavna karakteristika. Mislim, da je to prva smernica, kako moramo razmišljati. Ne smemo se preveč zaletavati, saj bosta tudi tekmi proti Švici in Norveški v uvodu kvalifikacij zelo trdi,« pred tekmo z Romunijo pravi vratar Samir Handanovic. Kapetan izbrane vrste še dodaja, da niti neigranje njegovih kolegov po klubih ne bo posebej vplivalo na kakovost slovenske igre. »Naša reprezentanca je bila večinoma sestavljena iz tistih, ki niso igrali v svojih klubih, tako da to ni težava. Težava je lahko le v tem, da mogoče forma ni ravno takšna, kot bi lahko bila, ampak to se vedno kompenzira z drugimi stvarmi. Ni pa rečeno, da tisti, ki ne igra v klubu, ne bo v reprezentanci dal sto odstotkov oziroma odigral na primerni ravni,« je na novinarski konferenci v Ljubljani še povedal Handanovic. Selektor Slaviša Stojanovic pravi, da bo še naprej igral po sistemu 4-2-3-1. Edini novinec na tokratnem seznamu je Dominic Maroh, ki zdaj igra v nemškem Kolnu, kot že napovedano pa ne bo Zla-tana Ljubijankica in Nejca Pečnika. Desno: Slovenski vratar Samir Handanovič, ki je letos prestopil k Interju; spodaj: »azzurri« med ogrevanjem, prva z leve mlada Marco Verratti in Stephan El Shaarawy ansa odbojka - Ekipo Sloge Tabor okrepil Kristjan Stopar Še ena okrepitev Odbojkarska ekipa Sloga Tabor je pridobila še eno pomembno okrepitev. Potem ko sta seznam razpoložljivih igralcev že junija dopolnila podajalec ŠZ Olympia Filip Hlede in bloker Stefano Sirch, je včeraj klub sporočil, da bo v naslednji sezoni v vrstah Sloge Tabor v B2-ligi igral tudi Kristjan Stopar. Šestindvajsetletni slovenski odboj-kar je dozorel pri AŠZ Sloga, kjer je igral v vseh mladinskih in članskih prvenstvih do sezone 2006/07 (v sezoni 2005/06 je eno leto igral v ekipi Val Rast), nato pa se je preizkusil tudi v B1-ligi. Najprej pri Bibioneju, nato še v Motti di Livenza, kjer je igral zadnji dve sezoni. V prvi je sicer z ekipo napredoval v B1-ligo, lani pa je v višji ligi dosegel obstanek. »Z njim smo tačas kompletni čisto na vseh pozicijah,« je poudaril športni vodja Ivan Peterlin, ki meni, da je ekipa v taki sestavi konkurenčna in tudi kos poškodbam. Lani je morala Sloga Tabor zaradi poškodb igrati nekajkrat povsem okrnjena, letos pa bo imel trener Lucio Battisti na vseh pozicijah kakovostne menjave. »Potrebovali smo nujno še enega napadalca, saj še ne vemo, ali se nam bo pridružil Andrea Vatovac, Nicola Cernuta pa ne bo več igral v Repnu. S Stoparjem smo zdaj popolni, če bo naposled na razpolago še Vatovac (odvisno bo od službenih obveznosti), pa bomo imeli menjavo več,« je dodal trener Bat-tisti, ki stavi med drugim tudi na Stoparjeve izkušnje, ki jih je pridobil v višji ligi. Stopar je sicer v zadnjih sezonah igral vedno na mestu korektorja, kar pomeni, da bo imel trener Kristjan Stopar eno varianto več na tem igralnem mestu: »Tako Stopar kot Kante (Vasilij, ki je lani igral kot korektor op.a.) bosta prišla v poštev, prvenstvo je namreč dolgo,« je na vprašanje, kdo bo igral na tem mestu, odgovoril Battisti. Sloga Tabor in Stopar sta se o sodelovanju sicer pogovarjala že junija, dokončni sporazum pa je slovenski klub z Bibionejem, ki je lastnik Stoparjeve iz-pisnice, dosegel v ponedeljek zvečer. Sto-par bo letos igral kot posojen igralec, ni izključeno pa, da bi se sodelovanje nadaljevalo še eno sezono. »Veseli me, da bom letos igralec Sloge Tabor. Po toliko prevoženih kilometrih v zadnjih sezonah sem se odločil, da bi najraje igral blizu doma. Lahko bi ostal tudi pri Mot-ti v B1-ligi, vendar napovedovali so, da bo en tedenski treninig več, kar bi pomenilo eno vožnjo več,« je dejal 192 cm visoki korektor, ki je v zadnjih sezonah v B1- in B2-ligi igral vedno v standardni postavi. »Na krilu ne igram že od sezone 2007/08, saj sem se v dogovoru s trenerji usmeril v korektorja, tako da bi v tej vlogi najraje nadaljeval,« je še dodal levo-roki napadalec, ki sicer uči kitaro in glasbeno teorijo pri Glasbeni matici, živi pa med Opčinami in Bazovico. Dopolnjena garnitura Sloge Tabor se bo prvič uradno predstavila v sredini septembra (15. ali 16. septembra), ko bo na sporedu prva tekma državnega pokala. Sloga Tabor bo v skupini z Itas Castelfranco, Ferroalluminiom in Montebelluno, državno prvenstvo B2-lige pa se bo začelo 13. oktobra. (V.S.) kroma BERN - Sirigu, Abate, Ogbonna, Astori, Balzaretti, Aquilani, De Rossi, Nocerino, Diamanti, Destro, El Shaarawy. V taki postavi bo danes nastopila Italija na prijateljski tekmi proti Angliji v Bernu ob 21.00 (prenos na Raiuno). Selektor Prandelli se je odločil za pomladitev, saj želi ugotoviti, kdo bo morebiti pripravljen tudi za nastope na kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo (prva tekma bo 7. septembra v Sofiji proti Bolgariji). Največ pozornosti bo posvečal predvsem napadalni vrsti, ki že kaže svežino, saj bosta v konici igrala še ne 20-letni El Shaarawy in 21-letni Destro. Vprašljiv je samo nastop Balzarettija, ki ga muči poškodba, vendar ga Prandelli vsekakor še upošteva. V postavi pa ni nekaterih igralcev Juventusa in Napolija, ki so se šele vrnili iz Pekinga (tam so odigrali superpokal), ostali - ki so prav tako nastopili na letošnjem EP - pa so poškodovani, med njimi tudi Mario Balo-telli, ki ga bo nadomestil mladi nogometaš Udineseja Diego Fabbrini. Čeprav je selektor Prandelli z nekaterimi izbirami že napovedal novosti, naj bi italijanski napadalec Balotelli vsekakor ostal na seznamu, vprašljivo pa bo, ali bo v nadaljevanju sezone še igral Cassano. Za pomladitev se je odločil tudi angleški selektor Roy Hodgson, ki vodi izbrano vrsto od junija. Med vpoklicanimi ne bo zvenečih imen, kot so Wayne Rooney, John Terry, Steven Gerrard, Ashley Cole in Joe Hart, na razpolago pa bo po dveh sezonah spet Michael Car-rick (Manchester United) in Joleon Les-cott (Manchester City), v napadu pa bo dobil mesto napadalec Liverpoola Andy Carroll. košarka V Trstu še en Američan: Brandon Brown Ameriški košarkar Brandon Brown bo v naslednji sezoni igralec Pallacanestro Trieste 2004. Tržaški klub AcegasAps, ki bo letos nastopal v drugi italijanski ligi Legadue, je včeraj sklenil dogovor z 31-letnim košarkarjem, ki igra lahko na krilu ali centru. Brown je nazadnje igral v Teramu, kjer je v 32 tekmah zbral povprečno 10,1 točk in 5,8 skokov, v sezoni 2010/11 pa je igral v Zadru ter se tako preizkusil tudi v jadralski ligi ABA, pred tem pa se je igral še Cremoni in Avellinu. Njegovega prihoda se seveda veseli tudi trener Eugenio Dalmasson, ki ga bo izkoristil na poziciji štiri ali pet. »Letos stavimo predvsem na mlade italijanske igralce, zato smo potrebovali izkušene igralce kot sta Brown in Thomas, ki jim bodo za zgled.« Ali bo tržaško ekipo dopolnil tudi slovenski košarkar Marko Milič, pa je še neznanka. Včeraj je sicer stekel pogovor med pooblaščenim upraviteljem Fulviom Degrassijem in agentom slovenskega igralca Marka Miliča Borisom Gorencem. Kot so nam včeraj sporočili predstavniki tržaškega kluba, pa ni prišlo do dogovora, nadejajo pa si, da bi se jim 199 cm visoki izkušeni igralec le pridružil. nogomet Mura 05 bo Lazio najprej gostila doma MURSKA SOBOTA - Zreb na evropski nogometni zvezi (Uefa) je Muri 05 na zadnji stopnički pred vhodom v evropsko ligo dodelil italijanskega velikana Lazio. Po žrebu bi morala biti prva tekma v Rimu, saj so Italijani v vlogi nosilca, vendar so Sobočani izrazili željo, da bi bilo prvo srečanje v mariborskem Ljudskem vrtu. Rimljani so njihovi želji ugodil, tako da bo prva tekma odigrana v Mariboru v četrtek, 23. avgusta, s pričetkom ob 21. uri. Povratno srečanje bo teden dni kasneje, 30. avgusta, na slovitem Olimpicu. EUROBASKET - S sinočnjo tekmo med Islandijo in Srbijo so se začele kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Sloveniji. Slovenija kot gostiteljica tekmovanja ima nastop že zagotovljen, Italija pa bo morala skozi sito kvalifikacij. Prvo tekmo bo igrala danes ob 20.30 v Sassariju proti Portugalski, nato pa jih čaka še Češka (18. 8.), Turčija (21. 8.) in Belo-rusija (24. 8.) ter povratne tekme. ŠAH - V 89. letu je za posledicami možganske kapi v Beogradu umrl Svetozar Gligoric, eden najboljših šahistov nekdanje Jugoslavije, velemojster od leta 1951. OLIMPIJA - Prva strelca slovenske košarkarske reprezentance do 20 let na preteklem EP-ju Alen Omic in Klemen Prepelič že trenirata z Olimpijo iz Ljubljane, ki trenira pod vodstvom Saše Filipovske-ga. Še naprej pa si v zmajevem gnezdu želijo tudi Luke Rupnika. □ Obvestila AŠZ DOM obvešča, da se bodo v ponedeljek, 20. avgusta, začeli treningi za letnike 2000, 2001 in 2002. Potekali bodo v Dijaškem domu Simon Gregorčič od 17.30 do 19. ure. Informacije Andrej Vremec (3385889958) ali David Ambrosi (329-2718115). Treningi so odprti tudi za nove udeležence. ŠD KONTOVEL prireja od ponedeljka, 3. septembra, do sobote, 8. septembra, odbojkarski kemp za odbojkarice letnika 1999 in mlajše. Dekleta se bodo vsak dan zbrala pri kontovelski telovadnici od 8.00 do 8.30, vadba pa se bo zaključila ob 16.00. Kosilo vključeno, za informacije in prijave 3471421759 (Sandra) in 3383277407 (Nicole). ŠD SOVODNJE organizira na igrišču v Sovodnjah nogometni kamp 2012 in sicer od 27.8. do 31.8. v jutranjih urah od 8.30 do 12.30. Prijave (do ponedeljka 20.8.) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri), 0039 - 3272354383 (Luka Cijan). AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti. Odvijal se bo od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v zabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu. Vpisovanje in informacije: tel. 339 3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Kosarkarski Kamp na stadionu 1. Maja,namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: od ponedeljka, 27. avgusta, do petka, 31. avgusta. Druga izmena: od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com ali v uradu: torek in petek 18-19.30. 4 Nedelja, 19. avgusta 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 20.25 20.30 20.50 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Risanka Pimpa - Leteči zmaj in Mavri Deželni TV dnevnik Harmonikarski orkester GM iz Špetra, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes sv. Maša in Angelus 12.20 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in ekonomija 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Nan.: Capri - La nuova serie 16.50 Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Italija - Anglija, prijateljska tekma 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Film: La mia fedele compagna (dram., ZDA, '08) 0.50 Nočni dnevnik in vrme 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives (n. Catherine Bell) 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.05 Dnevnik in športne vesti 17.25 Nogomet: Nizozemska - Italija, prijateljska tekma U21, prenos 18.20 Dnevnik 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 22.50 Nan: Supernatural 23.35 Dnevnik 23.50 Film: Traitor - Sospetto tradimento (akc., ZDA, '08) 6.00 Rai News Morning News 8.40 Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere e mare-sciallo (kom., It., '56, r. M. Bolognini) 10.10 Rubrika: La storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.15 Igra: Per un pugno di libri (v. V. Pivetti) 12.55 Glasb.: TGR -Il concerto di Ferragosto 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Figu 14.55 Nan.: La casa nelle pra-teria 15.45 Film: Anima persa (dram., It., '77, r. D. Risi, i. V. Gassman) 17.25 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Un caso per due 21.05 Film: Operazione San Gennaro (kom., Fr./Nem./It., '66, r. D. Risi, i. N. Man-fredi, S. Berger) 23.00 Nočni in deželni dnevnik 23.20 Dok.: Doc 3 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 413.50 Film: Poirot - Dia- rio di un assassino (krim., VB, '00, r. A. Grieve) 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passio-ni 16.40 Film: Due settimane in un'altra citta (dram., ZDA, '62) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Ufficiale e gentiluomo (dram., ZDA, '81, r. T. Hackford, i. R. Gere, D. Winger) 0.00 Film: Il presidente -Una storia d'amore (kom., It., '79) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Nan.: Belli dentro 9.10 Film: La banda Olsen - Alla ricer-ca dell'oro nero (pust., Norveška, '09) 11.10 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Le mogli di Gabriel (dram., ZDA, '06) 16.15 Film: La clinica tra i monti - Ritorno alla vita (dram., Avstrija/Nem., '10) 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Film: In fondo al cuore (dram., ZDA, '98, r. U. Grosbard, i. M. Pfeiffer) 23.30 Film: Torbide relazioni (triler, ZDA, '06; n. Jessica Lowndes) <0> Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Film: Osmosis Jones (kom., ZDA, '01) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Film: Una miss tutta tonda (kom., ZDA, '03) 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Film: Un genio in pannolino (kom., ZDA, '99, i. K. Turner) 21.10 Film: Baby Birba - Un giorno in libertà (kom., ZDA, '94, r. P. R. Johnson, i. J. Mantegna) 23.15 Show: M&M - Matricole e Meteore ^ La 7 7.00 Aktualno: Omnibus - Rassegna stam-pa 7.30 Dnevnik 7.50 Nan.: L'ispettore Bar-naby 9.40 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 1S.GG Variete: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Corto circuito (zf, ZDA, 'S6, r. J. Badham) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Amadeus (dram., ZDA, '84, r. M. Forman, i. T. Hulce, F. M. Abraham) 23.45 Dnevnik in športne vesti 23.55 Film: Menzogne e ricatto (triler, Kanada, '05) Tele 4 7.05 Dok.: I colli Berici 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia, 1. del 8.55 Today we eat Sicilian 11.30 Glasb.: Mille voci 13.15 Variete: Mukko Pallino 13.30 Koncert: Voci dal Ghetto „Berlino -New York" 14.05 Dok.: Borgo Italia 16.00 Rubrika: Hard Trek 16.25 0.45 Dok.: La libreria Marciana 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Il portolano 19.20 Film: Il balio asciutto (kom., ZDA, '58, r. F. Tashlin, i. J. Lewis) 21.00 Film: Amore e guai (kom., It. '58, r. A. Dorigo, i. M. Mastroianni, i. V. Cortese) 22.30 Dok.: Alpi e Dolomiti del Veneto 23.05 Koncert: Quando la radio... If" Slovenija 1 5.45 22.45 Poletna scena (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.0015.35, 18.20 Risanke 8.10 Nan.: Ribič Pepe 8.35 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 8.55 Poučna nan.: Pepi vse ve o pisateljevanju (pon.) 9.15 Nan.: Taborniki in skavti 9.25 Nan.: Peta hiša na levi 10.00 Praznični prenos maše ob velikem šmarnu iz Svete gore 11.10 Obzorja duha (pon.) 12.00 Dok. film: Ko črte govorijo (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Tednik (pon.) 14.30 Globus (pon.) 15.00 Mostovi - Hidak (pon.) 16.10 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. film: Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih 17.45 Pogled na... 17.55 Nan.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Dnevnikov izbor 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film tedna: Mavrični sij (Kanada, '09, r. V. Sarin) 21.40 Ne bodi kot drugi: Lirični utrinki s Ferijem Lainščkom in Simono Kopinšek 22.20 Poročila, šport in vremenska napoved 23.20 Prava ideja! (t Slovenija 2 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 14.35 Poletna scena (pon.) 15.10 Koncert: Imago Sloveniae - Trio Fuoco (pon.) 16.20 Duhovni utrip (pon.) 16.35 O živalih in ljudeh (pon.) 17.05 Na vrtu (pon.) 17.30 Ugriznimo znanost (pon.) 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Slovenci po svetu 18.45 23.35 Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Mirijam Kalin in komorni orkester SF 19.10 Koncert: Seviqc Brežice: Le Concert de L'Hostel Dieu 19.50 Žrebanje lota 20.00 Šport 10.15 Nogomet: Slovenija - Romunija, prijateljska tekma, prenos iz Ljubljane 22.45 Dok. film: Mati Terezija - Svetnica teme |r Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 9.35, 20.00, 23.00 Aktualno 8.10 21.30 Žarišče 8.25 Beseda vo- lilcev 8.5011.50, 17.50, 19.30, 21.45, 23.30 Kronika 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 16.35 Na tretjem.. 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip (pon.) 15.30 Poročila 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 23.25 Odmevi C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.25 Srečanje z... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.35, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 20.40 Nogomet: Slovenija - Romunija, prijateljska tekma, neposredni prenos 22.50 Effe's Inferno 23.35 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Vi-deostrani 10.05 Odbojka: Salonit Anhovo sezona 2011/12, Astec Triglav (modra skupina) 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.40 Naš čas 19.30 Frančiškani na Goriškem, 1. in 2. del 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo sezona 2011/12, Calcit Volleyball (modra skupina), sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40,9.45,11.10 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.55 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.35 Misli zdravo 8.55 Risane in otr. serije 10.15 15.00 Nad.: Brezno ljubezni 11.40 16.50 Nad.: Moč usode 12.35 Film: Madagaskar (anim., ZDA, '05) 13.00 24UR ob enih 14.10 Nan.: Zvezde na sodišču 14.20 Nan.: Dobra mačka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice i ■ I 20.00 Film: After the sunset (akc., ZDA, '04; n. Salma Hayek)21.50 Nan.: Na kraju zločina 22.45 Nan.: Monk 23.35 Nan.: Na robu znanosti A Kanal A 7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.55 16.00 Top Gear (avtomob. serija) 10.55 Astro TV 12.15 Zabavna serija: Naj posnetki iz interneta 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.30 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.20 Film: Skriti diamanti (triler, Kanada/ZDA, '05) 17.00 Film: Adam in Eva (kom., ZDA, '05; n. Emmanuelle Chriqui) 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Eurotrip (kom., ZDA, '04) 21.35 -/ Film: Carlitov zakon (krim., ZDA, '93) 0.05 Film: Magična reka (zf, ZDA/Kanada, '10) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Marko Sancin in Mitja Tretjak; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Ro-janu; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.00 Pet olimpijskih krogov: London 2012, vodi Joži Peterlin; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 45. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 7.00 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Radijska kronika; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Likovna kolonija; 11.00 Škocjanske jame; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Obisk v Štjaku; 15.30 DIO; 17.00 Obisk na Tolminskem; 17.30 Vreme in ceste; 18.00 Reportaža iz Posočja; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state fresc-hi; 18.00-19.00 In orbita summer edition; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Qui-lisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Vio-linček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 10.20 Letalski miting na Lescah; 11.00 Likovna delavnica Strunjan; 11.35 Obvestila; 12.00 Pogovor z: Janez Ravnik - o samostanskem življenju, Cerkvi, celibatu, skladatelju Brucknerju in bogati zgodovini Sankt Flo-riana; 13.00 Popoldne na Valu 202; 13.03 Napoved sporeda; 13.10 Čarobni svet školjk; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.03 Popevki tedna; 17.10 Druga violina; 17.30 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.45 Nogomet, Slovenija : Romunija, prijateljska tekma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše iz Svete Gore; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre R Rete 4 / RADIO IN TV SPORED ZA ČETRTEK Sreda, 15. avgusta 2012 15 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali -Emu 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Trst v iskanju nove energije, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 (pon.) 15.10 Nan.: Capri - La nuova serie 16.50 Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Premio Louis Braille (v. E. Daniele) Rai Due 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.15 Il Palio di Siena (v. S. Petruni, M. Bianchini) 20.00 Risanke: I Classici Disney 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 23.25 Dnevnik 23.40 Cut (pon.) V" Rai Tre re 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Il secon-do tragico Fantozzi (kom., It., '76, r. L. Salce, i. P. Villaggio) 23.45 Film: Papa dice mes-sa (kom., It., '96) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Nan.: Belli dentro 9.10 Film: Il ritorno di Buffalo Bill (pust., Švedska, '06) 11.10 Nan.: I Cesaroni 413.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Rosamunde Pilcher - Prova d'amore (rom., Avstrija/Nem., '06) 16.15 Film: Kettle of fish -Che bel pasticcio (kom., ZDA, '06) 19.45 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Film: My fake fiancé (kom., ZDA, '09, r. G. Junger, i. M. Joan Hart, J. Lawrence) 23.20 Film: 30 giorni per innamo-rarsi (kom., Nem., '09) O Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Film: Le ra-gazze del campus (kom., ZDA, '09) 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI -New York 21.10 Nan.: Human Target 6.00 Rai News Morning News 8.45 Film: Il monello della strada (kom., It., '49, r. C. Borghesio) 10.10 Rubrika: La storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.15 Igra: Per un pugno di libri (v. V. Pivetti) 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari 14.55 Kolesarstvo: Trittico Lombardo Coppa Bernocchi 15.45 Film: Anima persa (dram., It., '77, r. D. Risi, i. V. Gassman) 17.00 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Un caso per due 21.05 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 23.25 Nočni in deželni dnevnik 23.45 Film: Lo zingaro (krim., Fr., '75, i. A. Delon) (J Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 413.50 Nan: Poirot 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.25 Film: Per grazia ricevuta (kom., It., '70, r. in i. N. Manfredi) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amo- 23.50 Film: La maschera di cera (horor, Avstralija/ZDA, '05, i. C. M. Murray) La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus - Rassegna stam-pa 7.30 Dnevnik 7.50 Nan.: L'ispettore Bar-naby 9.40 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Everest 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Cash Taxi 21.10 Film: Detenu-to in attesa di giudizio (dram., It., '71, r. N. Loy, i. A. Sordi) 23.10 La valigia dei sogni 23.50 Dnevnik in športne vesti 0.00 Film: L'esercizio del potere (dram., Fr./Izrael, '90) ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 12.45, 14.05 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 11.30 Dok.: La libreria Marciana 12.05 20.10 Aktualno: Salus Tv 12.1519.55 Aktualno: Musa Tv 12.30 16.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Aktualno: 20 minuti... 13.30 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Aquila solitaria (vestern, ZDA, '32, r. D. Howard, i. G. O'Brien, C. Parker) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Qualcuno da odiare (dram., ZDA, '65, r. B. Forbes, i. G. Segal, T. Courtenay Jr Slovenija 1 7.05 22.50 Poletna scena (pon.) 7.40 Dnevnikov izbor (pon.) 8.0015.45, 18.20 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.35 Pravljice iz lutkarjevega vozička: O lončarju, carju in bojarju 10.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.45 Poučno-razv. nan.: Taborniki in skavti 11.05 Dok. film: Razpet med državama (pon.) 11.20 Nan.: Potplatopis - Kako prijeti sonce 11.35 Nan.: Peta hiša na levi 12.10 Prava ideja! (pon.) 13.20 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. serija: Prva bitja (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 16.05 Lutk. odd.: Kriškraš - Vesolje (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.45 Eko utrinki 17.55 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film: V deželi žensk (kom., ZDA, '07, i. A. Brody) 21.35 Maribor 2012, evropska prestolnica kulture 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.50 Poletna scena 23.25 Panoptikum: Krasni novi razred - o prekarnem delu (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 14.45 Sozvočje svetov -Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Mirijam Kalin in komorni orkester SF (pon.) 15.10 Koncert: Seviqc Brežice: Le Concert de L'Hostel Dieu (pon.) 15.50 Igralci brez maske 16.50 Igralci tudi pojejo 17.40 Dok. film: Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih (pon.) 18.05 Mostovi - Hidak 18.40 Bilo je... 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Operni film: Rigolet-to v Mantovi 22.10 Nan.: Sinovi anarhije 22.55 Nan.: Sodobna družina 23.20 Dok. odd.: Po sledeh križarjev Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.35 12.15, 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.2519.25, 21.20 Beseda vo-lilcev 9.10 21.10 Žarišče 10.4017.50, 19.30, 21.50, 23.05 Kronika 13.35 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik 15.30 Poročila 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 23.10 Od- Koper pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Zvezde na sodišču 14.20 Nan.: Dobra mačka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.15 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Več kot ljubezen (rom., ZDA, '05) 22.00 24UR zvečer 22.20 Nan.: Kralji bega 23.20 Nan.: Monk A Kanal A 7.00 18.00 Svet 7.45 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear (avtomob. serija) 10.55 Astro TV 12.15 Zabavna serija: Naj posnetki iz interneta 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 Dok. serija: Čarovnije Crissa Agela 14.25 Film: Po sončnem zahodu (akc., ZDA, '04) 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.45 Pazi, kamera! 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Povratni ogenj (akc., ZDA, '91) 22.25 Film: Brez potrpljenja (akc., ZDA, '87) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS - glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 15.50 20.15 Avtomobilizem 16.05 Slovenski magazin 16.35 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 17.05 Arhivski posnetki 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Effe's Inferno 20.30 Vas tedna 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Glasba zdaj 22.30 Fens 23.50 Na obisku 00.20 Čezmejna Tv - TDD "i Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 10.05 Odbojka: Salonit Anhovo sezona 2011/12, Calcit Volleyball (modra skupina) 17.30 V tretje gre rado 18.00 Žogarija v Kopru 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Znanstveni večer 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Odbojka: Salonit Anhovo sezona 2011/12, Panvita Galex (modra skupina), sledi Tv prodajno okno in Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Marko Sancin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Posameznik in družba. Pogovori z dr. Martino Flego; 12.15 Glasbeni gost; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 46. nad.; 18.00 Portret Bojana Adamiča, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.0019.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole esti-ve di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Ita-lia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00, 17.10 Frekvenca X (pon.); 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Val in 40; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 18.30 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PLIMOVANJE Danes: ob 4.15 najnižje -63 cm, ob 10.42 najvišje 39 cm, ob 16.18 najnižje -19 cm, ob 22.03 najvišje 46 cm. Jutri: ob 4.41 najnižje -66 cm, ob 11.08 najvišje 43 cm, ob 16.48 najnižje -23 cm, ob 22.31 najvišje 46 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Dopoldne bo pretežno jasno do rahlo oblačno, v popol- Jutri in petek bo povečini sončno in vroče. Jutri popoldni danskih urah pa se bo v gorah oblačnost okrepila; tudi v in zvečer bodo v notranjosti Slovenije nastale posamezne ravninah in na obali se bo lahko nekoliko oblačilo. Pihal bo nevihte. šibak veter, zvečer bo na obali in na zahodu zapihala Burja. \_ Ko pade pika je prepozno. Podprite Primorski dnevnik. Naročite se. Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu