St. 363. V Ljubljani, četrtek dne 2. marca 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in pravnikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dem K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, Mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28•—. : • Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8 Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravmMv# Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice. poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. . Telefon številka 118. Po preteku prvega leta. Čudno so majali pred enim letom ljudje z glavami, ki so zagledali prvo številko „Jutra* in kakorkoli so ga mnogi z veseljem pozdravili, je bilo malo onih, ki so verovali v njegov uspeh, ker so imeli pred očmi usodo mnogih drugih listov, ki so se pri nas pojavljali in — hitro izginjali. Ali »Jutro* je šlo svojo pot najprej, potekali so meseci, množile so se konfiskacije, prihajale so težave ena za drugo, pojavili so se intriganti v raznih oblikah, ali težave so bile premagane, intriganti so bili potisnjeni na stran, kjer še vedno kuhajo nove načrte, kako bi .Jutro" uničili, oziroma polastili se ga s prevaro in ga izdajali naprej pod novim »Novo Jutro*, .Mlado Jutro*- aii podobnim i-menom, samo da bi čitatelji mislili, da imajo v rokah »Jutro*, a imeli bi nekaj čisto drugega. Težki časi so to bili in kadar se spomnim na vse te težave in na vse te spletke, se mi zdi, da .Jutro* ne izhaja samo eno leto, nego že deset, ali pa tudi več let, toliko viharjev je šumelo v kratki dobi enega leta nad mojo glavo, toliko prevar sem doživel in toliko nehvaležnosti sem žel od one strani, od katere bi s pravico pričakoval, da mi v težkih dnevih priskoči na pomoč. In tudi sedaj se zbirajo črni oblaki nad .Jutrom*. Priznavam to odkrito, ker po enem letu takih bojev in s takimi sovražniki ni sramota, ako človek prizna obstoj nevarnosti, posebno ako lahko zakličem vsem tem odkritim in skritim sovražnikom »Jutra*: „Nlste uničili .Jutra* do sedaj in ga ne boste niti v bodoče, pa tudi ko bi se vam to posrečilo, bi to pomenilo — vaš pogin! Mislim, da se razumemo in da ni potrebno govoriti jasneje. Oni, na katere se nanašajo zgornje moje besede jih bodo gotovo razumeli. V znamenju boja, težkega boja, je preživelo .Jutro* prvo leto svojega obstoja in v tem znamenju stopa v drugo leto. Konfiskacije bodo najbrže tudi v drugem letu kar deževale, ker »Jutro* hoče govoriti samo resnico in se bojevati za pravico. Neodvisno na vse strani hoče zastopati .Jutro* tudi v bodoče narodno in napredno načelo ter negovati idejo zjedinjenja razkosanega slovanskega juga, četudi porečejo na Bleiweisovi cesti in na Dunaju, da je to veleizdaja. Slovenskemu občinstvu smer, ki jo zastopa .Jutro*, ugaja, ono to smer odobrava in to je za me merodajno, za mnenje vladnih krogov se pa ne brigam, kakor me puščajo hladnega tudi .Slovenčeve* denuncijacije in mahinacije onih obskurnih tipov, ki hočejo na podlagi ponarejenih dokumentov po Vasičevem in Nastičevem vzoru inscenirati na Slovenskem veleizdajniški proces. Ne bojim se pa ničesar za to, ker stoji za .Jutrom* in eo ipso za mano toliko in toliko tisoč Slovencev in dokler ostane slovensko občinstvo na strani »Jutra*, ni zanj nobene ne- varnosti, ne bodo dosegle svojega cilja preganjanja ne intrige in tudi ne skrite mahinacije Nastičevih bratov. Milan Plut. Iz slovenskih krajev. Iz Jesenic. Zeleni .Jutraši“ je najnovejši pridevek, s katerim pita ru-dčelični in plavonosi Skubic čitatelje .Jutra*. Prav! Zelenje naš obraz, ni čuda, ker si v potu svojega obraza pehamo in trudimo za grižljaj kruha. Ko bi mi cel božji dan pili in jedli (dr. Šušteršič bi rekel .žrli*) kot oni trije debeluharji iz farovža, naj nam veruje naš hinavski fajmošter, da bi imeli ravno tako rudeča in okrogla lica kot on in njegova pomočnika, da bi bili ravno tako trebušasti, da bi bili tudi mi tako tolsti, da bi se kar cedilo iz nas . . . Kaj pa delajo naši duhovni cel božji dan, se bi marsikdo vprašal. Lahak in enostaven odgovor! Cel dan je in pije, cel dan izsesava iz žuljevih rok delavca zadnje novčiče, morebiti gre popoldne malo na izpre-hod, če ima pogreb, zvečer pa gre v »Grešni dom* gledat Marijine hčerke in pase svoje oči na njih, pozno v noč pa vidiš večkrat to trojico, kako se motovili kot skovirji domu počivat in oddahnit se od »truda polnega* dela ter nabirat si novih moči za plodo-nosno ljudsko izsesavanje. Do skrajnosti nadut in naiven človek je župnik Skubic. Ker ve, da je s svojo banke-rotno politiko pritiral klerikalce na Jesenicah tako daleč, da bo njegova strančica kot kafra izginila iz prihodnjega občinskega zastopa, vpije po klerikalnih shodih, da zakrije svojo blamažo in ker ve, da bodo osamljeni, da gre S. L. S. na Jesenicah sama v boj za sveto vero in duhovske žepe, da bo šlo s klerikalci vse, kar čuti versko, katoliško in če pademo, padli bomo čvrsto, brez tuje primesi. Da, da, padli bodete, a ne tako častno, ker ljudstvo bo obsodilo klerikalno politiko in gospodarstvo ter bo vrglo klerikalce tja, kamor spadajo — v staro šaro. Obsodilo bo pa ljudstvo početje naših duhovnov. Vsakdo izmed njih je izgrešil svoj poklic. Povejte nam, farizeji, ali je bil Kristus muzikant kot je na pr. kaplan Kogej. Ali je to za duhovnika, za oznanjevalca resnice in božje besede, da vse večere in dneve posveča svoje moči mesto božjemu razodetju svoji bandi in nastopa izzivajoče javno pri vseh klerikalnih prireditvah. Ali je tudi Kristus igral vlogo režiserja pri klerikalnih prismo-darijah, dresiral čuke jn Marijine device kot dela kaplan Čuk. In župnik Skubic? Naj raj za danes molčimo, v njegovo »katoliško* delovanje hočemo prihodnjič enkrat posvetiti z bengalično lučjo, da bodo vsi spoznali tega dušnega pastirja. Ni čuda, da potem ljudje raje utaje biti njih faraui in se ne puste celo izklicati več od župnika v svrho ženitve? Ali je v »Delavskem domu* cerkev? Leta je vedno brez duhovnikov, v njem so pa kuhani in pččeni, noč in dan. Res, prav pravi slovenski pregovor: »Po farjih je prišla vera gor, do farjih bo prišla vera dol.« __________ Slovanski jug. Organizacija madžaronov na Hrvaškem. Ban Tomačič je v času, ko je s pomočjo srbsko-hrvaške koalicije prišel do banske časti vedno povdarjal, da nikdar ne bo mislil na organizacijo posebne stranke, ki bi nadaljevala politiko in tradicije nekdanje t. zv. »narodne stranke*, ki je celih 20 let vzdrževala na Hrvaškem madžaronski Khuenov režim. Sijajna zmaga hrv. srbske koalicije 1. 1906. je bil poslednji udarec, ki je uničil mad-žaronsko idejo v hrvaški politiki. Ker pa je med tem prišlo med Tomašičem in koalicijo do spora in odkritega boja, je ban zbral v saboru svoje brezpogojne pristaše in jih konstituiral v poseben klub, ki se imenuje »nadstrankarski saborski klub*. Ta korak pomeni toliko, kakor da hoče Tomašič ustanoviti na Hrvaškem politično organizacijo, ki bo sestajala iz veteranov stare razbite madžaronske vojske. Ta munkački klub je sklenil delati sporazumno z znanimi disidenti koalicije iz Osjeka, ki so konstituirani v »neodvisnem centrumskem klubu*. V res-nici pa ni med tema dvema kluboma nobene razlike. Z vso sigurnostjo se lahko trdi, da hočeta oba sporazumno oživiti umrlo madžaronsko stranko s pomočjo munkačev, to je ljudi, ki so postali nesposobni za vsak politični boj. Toda danes, ko je na Hrvaškem narodna zavednost prodrla tudi že med maso, bo vsaki madžarorski poskus nemogoč. Akcija srbsko hrvaške koalicije bo onemogočila reorganizacijo madžaronstva na Hrvaškem, a Tomašič bo doživel usodo bana Khuena in njegovih naslednikov. General Jovan Llpovac ni umrl. Te dni so se razširile iz Petrograda vesti, da je slavni general Jovan Li-povac ob priliki, ko sta trčila dva tramvaja, skupno s svojo soprogo poginil. Naravno, da je ta vest razburila ves srbski narod, kajti v generalu Lipovcu je poosebljen velik del srbske zgodovine. General Jovan Lipovac je rodom Črnogorec. Proslavil se je zlasti za časa vstaje v Bosni in Hercegovini in zadnje rusko turške vojne, nakar je stalno stopil v rusko armado. V Rusiji je na glasu kot eden prvih generalov. Odlikoval se je tudi v rusko-japonski vojni. Ko je bila za časa aneksijske krize nevarnost, da izbruhne vojna med Srbijo in Avstrijo, je bil general Lipovac eden prvih, ki je v Rusiji propagiral misel, naj se zbirajo prostovoljci za srbsko armada. Jovan Lipovac je v ta namen zbral sam več tisoč ruskih prostovoljcev in čakal samo trenutka, da poči puška in odide svojim bratom Srbom na pomoč. Bolgarsko »Novo Vreme* prinaša iz Petrograda radostno brzojavko, da general ni umrl, ampak se nahaja s svojo soprogo v bolnišnici. Zdravniki so izjavili, da bo njegovo zdravljenje trajalo najdalje dva meseca. Splošni pregled. Društvo za slovansko kulturo v Moskvi je poslalo prof Masaryku sledeče pismo: Društvo za slovansko kulturo v Moskvi, ki od časa svojega postanka zasleduje Vaše neutrudljivo in požrtvovalno delo na polju slovanske misli se je z radostjo prepričalo da ne le naši ideali, ampak tudi način kako jih uresničujemo — če tudi ne v vseh detajlih — popolnoma soglašajo z nalogo, ki ste si jo Vi stavili in s sredstvi ter potmi, ki si jih izbirate v svojem boju. Vi niste le dober Slovan, ki ga nobena skušnja in nobeno žuganje ne odvrne od njegovega prepričanja, ampak Vi stojite tudi na splošnih principih, ter ste prosti vsakega fanatizma nasproti rasi, v ožjem in širšem smislu. Ako tudi se zavzemate z vsemi sredstvi proti vsakemu napadu na slovanske narode, na njih slogo in svobodo, vendar vas ljubezen do Vaše ožje domovine ne zapelja da bi zamolčali to, kar je vredno obsodbe, Kar sloni le na predsodku in se ne strinja z resnico. Zato lahko trdimo, da kot velik učenjak, kot globok mislec in kot čovek visoko držite prapor resnice in da je ljubezen do slovanstva šele na drugem ako ne na tretjem mestu — kajti višje kot Sovan stoji Vam človek — in ravno to dejstvo, ki pri ljudeh, ki so zaslepljeni od samega patrijotizma, naleti na odpor, daje vašemu nastopu za slovansko stvar posebno moralno ceno, ki budi zanimanje nele v meščanskih krogih ampak tudi pri vladi. Jasen in očividen dokaz za to je posebno Vaše odkritje o falsifikatih, ki so se v zadnjem času pojavljali v Avstriji, in so z njimi imeli nasprotniki slovanstva namen, srbske in hrvaške politike spraviti pred nemško in mažarsko nepravično in pristransko sodišče. Nepristnost dokumentov, na katere se naslanjajo obtožbe in udeležba uradnih oseb pri tej rafinirano izmišljeni prevari, je bila po Vaši zaslugi tako jasno dokazana, da so Vam jugoslovanski bratje hvaležni za Vašo rešitev, in to ni pomenljivo le za sedanjost, ampak tudi za prihodnjost, kajti misliti se mora na to, da bo vaše delo tudi druge varovalo pred podobnimi mahinacijami. Ta zadnja obramba naših nedolžnih hrvaških in srbskih bratov, ki Vas je stala mnogo truda in žrtev, to Vaše delo zadnje dobe, tikajoče se Vašega nastopa za slovansko stvar, je dalo povod društvu za slovansko kulturo v Moskvi, da Vam svečano izrazi svoje spoštovanje in simpatije, ki ga imamo do Vas kot do Slovana in človeka. Blagovolite sprejeti zagotovilo našega globokega spoštovanja in vdanosti. Predsednik: O. Korš. — Prof. Masaryk je na to odgovoril. Zahvaljujem se Vam za čast, ki ste mi jo izkazali s svojo izjavo. Vaše lepe besede so mi drage in prijetne, posebno, Bav-bav ob prvem jubileju „Jutra“ njegovim nasprotnikom. Ni ga vjela tvoja zanjka, .Jutro* tebi osle kaže, nikdar sreča mu ne laže, dobre volje mu ne zmanjka. Eno leto je minilo, kar je »Jutro* b’lo rojeno — celo dolgo leto eno, kar se nam je porodilo! Mnogo je sovraštva želo, dosti moralo trpeti, birokratstvo ga hotelo v prvi kali je zatreti: Ni ga vjela tvoja zanjka. Svinčnik modri mnogokrat je črtal popraste notice; mislili so birokratje, da so zviti ko lisice . . . Danes glej »uspehe* svoje, ljuba birokratska duša! »Jutro* si veselo poje — v tvoji glavi je pa suša: »Jutro* tebi osle kaže. Tudi klerikalci rekli so, da treba zadušiti »Jutro* je — pa so se spekli, glej, kako so zdaj pobiti! Še celo med naprednjaki delal marsikdo je trugo. Vendar s trdnimi koraki »Jutro* stopa v leto drugo: Nikdar sreča mu ne laže. Krog prijateljev mu novih pa od dne do dne narašča — neprijateljev njegovih jeza večja se polašča. Kot v minuli dobi vneto »Jutro* bode se borilo za svobodo, za prosveto. Ker prijafljev zre obilo: Dobre volje mu ne zmanjka. da ste povdarjali splošne človeške principe nad narodne. Prepričan sem, da bo le čista resnica vodila politiko, to je celi čredo mojega slovanskega realizma. — To pismo dobi še posebno važnost, ako vidimo, kako je Aehrenthal dosegel svoj uspeh. Sofijska univerza je imela v preteklem semestru 1633 poslušalcev, med temi 456 slušalk. Na pravniški fakulteti je bilo 869 slušateljev, med temi 5 žensk, na historično filološki fakulteti je bilo 444 slušateljev med temi 357 žensk. Na fizično-matematični fakulteti je bilo 320 študentov, 97 študentk. Univerza ima 52 profesorjev docentov in lektorjev ter 17 asisten- LISTEK. M1CHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. JuBna je imela prav. Roland s svojimi razmršenimi lasmi in svojo dolgo, nepočesano brado, ter v površni, pomanjkljivi obleki, ki jo je bil našel pod šatorom na gondoli, bi bil brez dvoma opozoril nase pazljivost mimogredočih in radovednost beričev. — Sedite, je povzela Juana. Jaz imam nekoliko spretnosti v tem poslu. Roland je storil po njeni volji ter sedel na klopico, ki mu jo je primaknila Juana. S par obrati Škarij je porezala Rolandu brado; nato je skrbno počesala lase, ki jih je imel fine kakor ženska. V desetih minutah je bil Roland ves izpremenjen. — Zdaj pa drugo obleko! je dejala Juana in stekla odpirat veliko skrinjo. Evo, tu je praznična obleka ubogega Nina, ki je umrl tisto leto, ko so tebe zaprli. — Nino? je vprašal Roland. — Eden izmed mojih tovarišev, je pojasnil Skalabrino. Eden izmed tistih, ki so se tako prestrašili, ko so vas spoznali na Oli-volskem nabrežju . . • Roland je naglo oblekel mornarsko obleko, ki mu jo je ponudila Juana. Tako preobraženega ni bilo več mogoče spoznati. Gorko se je poslovil od Juane in odšel. Zunaj se je napotil z naglimi koraki peš po Benetkah, kolikor mogoče po stranskih ulicah. Človek mora poznati Benetke, kakor jih je poznal Roland, da lahko pride v njih na zaželjeni £raj. ne da bi sledil velikim kanalom, ki so edine pravcate ceste beneške. Vse je bilo zapuščeno. Toda, ko je moral preko nekega nabrežja ob Velikem Kanalu, je Roland srečal nekoliko skupin ljudi, ki so se razgovar-jali o begu dveh nevarnih razbojnikov. Ta dogodek je moral torej vzbuditi po mestu veliko senzacijo. Med potjo si je Roland zastavljal vprašanje: — Zakaj in kako je postal Dandolo veliki inkvizator države ? Kdaj in zakaj je oče Leonore nadomestil Foskarija na njegovem strašnem mestu? Sicer pa mu to vprašanje ni delalo resnih preglavic. Pred njegovim duhom je vstajalo z matematično neizprosnostjo drugo vprašanje: — Ker je Leonorin oče veliki inkvizitor države, zakaj ni porabil svoje oblasti v moje osvobojenje? Toda tega vprašanja se je Roland sam trdovratno branil. In gluha tesnoba, ki ga je davila za grlo, je izginjala spričo rešitve, katere se je oklepal: — Leonora mi bo z eno samo besedo razjasnila vse. In dočim se je vršil ta prepir čisto v najgloblji globini njegove duše, se je vznemirjal pred vsem tudi s tem, kako bi obvaroval Leonoro posledic prenagle in nenadejane radosti. Snoval je načrt. Hotel je skočiti na vrt preko zidu, skušati, da zbudi kako služkinjo, in sporočiti po nji Leonorinemu očetu svoj prihod. Potem bi že videl, kako in kaj. Ko je prekoračil naposled zadnji most in je bil na Olivol-skem otoku, skoraj ravno tam, kjer je pred šestimi leti podrl Skalabrina na tla, mu je začelo srce silneje utripati. Šel je dalje. Toda kmalu ga je prijelo takšno trepetanje, da so mu noge odrekle in je moral sesti na prag pri stranskih vratih tamkajšnje cerkve. Poizkusil je umovati. — No, veselje je ne bo umorilo. Nedvomno je trpela ona prav toliko kakor jaz. Pretresenje hipa, ko me zopet zagleda, bo seveda nevarno. Toda naposled, žalost škodi še bolj kakor veselje ... in kolikor minut izgubim s tem svojim obotavljanjem, jih odtrgam njeni sreči . . . Ali, čeprav si je tako prigovarjal, vendar se ni mogel odločiti, da bi šel do Dandolove hiše; kajti čimdalje jasneje čutil, da ne gre za to! . . . Čutil je, da tiči vzrok njegovega nemira v tistem strašnem vprašanju: — Zakaj me Dandolo ni rešil, ko je postal mogočen? Naglo je vstal ter se napotil ob cerkvi proti vrtu. Šel je, kakor da bi hodil na morišče. V tej strašni minuti bi se mu bil zdel polom neba nad njegovo glavo manjša katastrofa nego tista, ki ga je čakala. Kakšna katastrofa ? , . . Tega ni vedel! . . . Morda je bila Leonora že mrtva! Ali pa kaj drugega! In to je bila tista druga reč, ki si ni upal misliti nanjo. Naenkrat je stal pred obzidjem, ki je obdajalo Dandolov vrt. Zagledal je tista mala vratca. Zagledal je nasade, nad katerimi se je dvigala velika cedra visoko v noč. Vse tiste neizbrisne posameznosti, ki si jih je na dnu svoje ječe tisoč in tisočkrat predstavljal, je imel zdaj pred očmi! Tisti hip pa ie njegov strah izginil. Val ljubezni je odnesel tesnobo, nejasno bojazen in vsa vprašanja, na katera ni bilo odgovora. Zasopel, nem, trepetajoč je stal nekaj minut na mestu, in vtis vseh teh bivših slik je bil tako mogočen, da ga je v tre-notku, ko s** je pognal na vrh obzidja, navdajala popolna gotovost, da se mu prikaže Leonora I Dva hipa nato je stal na vrtu. Obstal je, da si oddahne in premaga razburjenost vzdramljenih spominov; ozrl se je okrog sebe. Vrt je bil zapuščen. Zdelo se je, da so ga popolnoma pozabite Gosta trava je bila zarastla drevorede, in cvetje je izginjalo pod navalom divjega grmičja. — Kaj pomeni to? je zajecljal Roland. Otrl si je čelo in zamrmral. — Ako je umrla, je bolje, da izvem takoj. Omahoval je. Nikdar še ni bil čutil enake tesnobe. Hodil je naravnost proti hiši, pozabljaje vs^> opreznost, ki si jo je bil naložil. Trdo je potrkal na vrata. V istem hipu pa se je začudil samemu sebi, da je že tu in je že potrkal. Ta udarec s pestjo, ki je bil pretresel vrata, se mu je zazdel nekaj nepopravljivega. Zaželel je, da bi bil daleč odtod; da bi sploh nikoli ne bil prišel! ... In strašno se je zbal, da mu nihče ne odgovori, da je hiša prazna, kakor je vrt zapuščen . . . Toda ne . . . V notranjščini je začul korake . . . Nekdo je prijahal . • • Toda šum težkih korakov, ki jih je Roland začul, je odmeval manj silno kakor utripanje njegovega srca ... Za hip ga je navdalo vrtoglavo čuvstvo da se bliža smrt ... da priteče Leonora, in on umre od veselja pred njenimi očmi . . . (Dalje.) tov. Medicinske fakultete doslej ni. Teologija je oddeljena v seminarju in nima na univerzi besede. Ruski hakatisti vsak dan skušajo doseči zgled proslulih pruskih hakati-stov. V Petrogradu je mestni načelnik prepovedal vsake zborovanje v društvu za podporo poljske umetnosti, češ da lokali ne odgovarjajo varnostnim predpisom. Štiridesetletnico obhaja te dni založba Otto v Pragi. Ottov zavod je danes milijonsko podjetje, ki je nastalo na ta način, da je češki narod primerno podpiral založbo s kupovanjem knjig. Danes ima zavod nad 100 perzonala, Otto sam je doživel zdrav ta veseli jubilej, ki je dokaz, kako se povzpne podjetje, ako vlada harmonija med založništvom in občinstvom. Lansko leto je Ottov zavod dovršil svoje največje delo: Ottov na-učni slovnik, ki je eden najboljših leksikonov. Zaloga Otto je znana po vsej Evropi. Obiski v Rimu. Kakor se poroča, je cesar Viljem uplival na avstrijskega cesarja glede udeležbe pri rimskih slavnostih in bo po njegovem nasvetu posetil avstr, prestolonaslednik le turinsko razstavo. Krakovski nemiri se bodo za študente ugodno končali. Vprašanje plovbe na Gardskem jezeru. Pred kratkim je prosil avstrijski podanik Maturi, ako bi smel s svojimi bencinovimi čolni pristajati v italijanskih pristaniščih. Prometno ravnateljstvo v Veroni prošnji ni ugodilo. DNEVNE VESTI. Kmetje, ali veste kako klerikalci gospodarijo? Če vas po tolikih konsumnih polomih, pri katerih ste vi, po vaših voditeljih zapeljani, največ trpeli, še ni srečala pamet, berite naše zanimive članke: Sodba katoliškega moža o klerikalnem gospodarstvu. Za vse tiste ki so člani mlekarskih zadrug, je posebno zanimiv današnji članek pod tem naslovom. Zlasti bi se morale za današnja izvajanja zanimati zadruge: Sveta Gora pri Litiji, Št, Vid pri Zatični, Vrhnika, Brezovica in Izlake. Klerikalci imajo denar! Včeraj dopoldne je sedel v gostilni »pri Faj-moštru“ eden uplivnih klerikalcev, katerega ime pa danes iz lojalnosti zamolčimo. Bil je pijan kot kanon in se začel prepirati z drugimi gosti, a končno je izjavil: »Mi klerikalci lahko zapravljamo denar, ker imamo 13 milijonov." Gosti so se škan-dalizirali pri teh besedah, ker toliko nesramnosti nihče ni pripisoval niti klerikalcem, da bi javno priznavali, da po gostilnah zapravljajo deželni denar, krvavo zasluženi denar davkoplačevalcev. No, pa klerikalci se ničesar več ne sramujejo. Hler in tukaj! Pred sodiščem, zlasti pa pri porotnih obravnavah se naše kmetsko ljudsko glede slovenske zavednosti prav čudno vede. Kadar ima predsednik več prič pred seboj, in jih kliče po imenu, se večina moških odzove s »hier“. In ta ,hier“ se izgovarja z nekim posebno povdarje-nim ponosom, kakor bi hotel dotični s tem pokazati ter dokazati, da razume tudi — nemško. In posebno žalostno je, da so to večinoma bolj mlajši moški, ki so prestali vojaščino in še vedno mislijo, da stoje pred kakim nemškim oficirjem. Pri starejših ljudeh se ta grda razvada manje opaža. Zapomnite si vsi, ki ste, ozir. ki boste kdaj poklicani kot priče pred sodišče, da kadar ste poklicani, se MALI LISTEK. Reduta. Spisat Ivan Lah. (Dalje.) »Zakaj se ne smeje, kakor druge maske, zakaj ne govori neumnosti, zakaj ne govori zabavnih laži?" Spomnil sem se na besede tovariša Hojarja in se mi je zdelo, da se je zgodilo, kakor je prerokoval. »Tudi jaz bi hotel najti tovariše," sem rekel, kajti hotel sem se svobodno spustiti v veselo razburjeno morje šumeče množice. Pogledala me je z jasnimi očmi in je rekla: »Poiščiva jih skupaj, seznanim vas s svojimi prijatelji? Ali morda vam ni ljubo . . .“ »Veste, človek išče na reduti kaj posebnega, pikantnosti . . .“ »Torej niste zadovoljni z menoj," je rekla, in se je zasmejala. To je bilo sumljivo. Kaj se skriva za to krinko, za temi resnimi besedami, za tem nerazumljivim smehom? Prijel sem njeno krinko, da bi ji pogledal v obraz. Prijela je mojo roko z obema rokama: »Ne, sedaj še ne, videli me bodete pozneje." brez vse skrbi pogumno in samozavestno odzovete s tukaj! To se spodobi za zavednega Slovenca, s »hier“ naj se oglasi le Nemec! Nemške babure neumno maščevanje. V Križevniški ulici ima neka nemškutarska babnica tri slovenska dekleta iz dekliške šole na hrani ni stanovanju po 50 K na mesec, ki jih zaradi narodnosti prav neumno šikanira in celo pusti stradati! Res ne vemo, ali so nekateri naši stariši tako zabiti, da puste za drag denar otroke h nemškim nadutim babam, ali pa tako naivni, da mislijo, da se bo otrok kaj izobrazil pri njih! Eno kot drugo je neodpustno! Maškarada v »Unionu" je bila včeraj silno, silno žalostna. Ob 9. uri zvečer se je sukalo v dvorani — kakor se nam poroča — celih deset parov, ob 3. uri po polnoči pa celih šest. In že to, kar je tam bilo, se je (izvzemši par radovednežev, ki so prišli le za trenutek pogledat slavo bala na katoliški podlagi) rekrutiralo iz raznih dvomljivih krogov. Da, da, vera peša in z njo vred tudi katoliški bali. Ljubljanskega škoja ni bilo na maškarado v »Union". Škoda za interesantno zanimivost! Promocija. V torek 28. februarja je bil na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju promoviran živinozdrav-nikom bivši predsednik »akad. društva slov. veterinarjev" g. Josip Zupančič. Vrlemu Slovencu iskreno častitamo! Nove vrste resumejev je vpeljal novi predsednik bolje prvič predsednik porotnega senata, deželni sodni svetnik Luschan. Pri predsinočnji razpravi je po že zaključenem pouku na naslov porotnikov še reagiral na nekatera prejšna izvajanja zagovornika dr. Oblaka. Občinstvo je nad to novostjo kar zastrmelo, tudi pravniki so se začudeno spogledali. O tem izpre-govorimo več po zaključku porotnega zasedanja. Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se igra drugič Haupt-mannova najboljša drama »Voznik Henšel" z gosp. Verovškom, gospo Danilovo in g. Bohuslavom v glavnih ulogah (za p a r-abonente). Beneflca gospodične Hadrbolče- ve. V soboto, dne 4. t. m. se poje prvič v sezoni Jarnova opereta »Logarjeva Krista", ki je v pretekli sezoni izmed vseh operetnih novitet najbolj ugajala. To izredno melodijozno in ljubko delo, ki slavi svoje triumfe po vseh večjih odrih, si je izbrala gdč. Hadrbolčeva za svojo be-nefico; še enkrat se nam hoče pokazati v eni svojih najboljših ulog, v naslovni ulogi Kriste, ki se potem pač za dolgo časa odstavi z repertorija. — Gdč. Hadrbolčeva si je znala kakor v preteklih dveh sezonah, tako tudi zlasti v letošnji takoj osvojiti vse slovenske muzikalne kroge. V vseh dosedanjih ulogah se je pokazala ne samo kot živahna, temperamentna, a vendar vseskozi fina in decentna i-gralka, temveč razpolaga tudi z izredno obsežnim glasom, lastnost, ki jo je pri subretah v današnjih dneh najti dovolj težko. Naravna in neprisiljena igra, ki se ne poniža nikdar v okvir neokusne in malo umetniške šablone, priča sigurno o krepkem, samoniklem talentu, o močni individualaosti, ki ustvarja vedno in povsod neprisiljeno, takorekoč sama iz sebe, spontano, kakor zahteva vsakokratni položaj in različnost miljeja. — Gospodična Hadrbolčeva je nastopila enako dovršeno v pevskem in igralskem oziru v tekoči sezoni v naslednjih ulogah: Mary An n v Lehdrjevi »K n e ž n i“, Aliče v Fallovi »Dolarski prince-s i“, Riza v K^lmžnovem »Jesenskem manevru", Gonda v Fal- ,Ampak jaz hočem sedaj." »A morda vam ne bom všeč." »Zato hočem . . .* »Ne, tukaj ne. Vidite, da imajo še vsi krinke. Pojdeva ven, takrat lahko vidite." »Dobro. Ampak kmalu, ker ne maram izgubljati časa." »O, vi!...« Spustila je mojo roko in je hotela oditi. Pridržal sem jo in sem rekel: »Ne jezi se. Vidiš da nisem dobre volje." »Ko bi vedel, s kom si skupaj, bi bil gotovo bolj radovoljen." »Misliš. To me zanima. Povej, kje stanuješ." Imenovala je mestni okraj, ulico in številko. »To je v predmestju." »Da, toda to ni nič čudnega." »Imaš mnogo ljubčkov?" »Ha, mnogo, ampak jaz si želim kaj posebnega. Veš, življenje postane lako pusto, prazno, vsakdanje." Govorila je resno. »Sedaj je vprašanje," sem si mislil, »ali je to mlada gospa, ki išče novega ljubčka, ali je to stara kurti-zana, ki išče novega kavalirja! Ker po svoji zunanjosti ne izgledam bogat, je na vsak način zanimivo, kaj je." »Glejte, tam so naše," je vzkliknila. lovi »Ločeni ženi", Lydija v Albinijevem »Baronu Trenku"; v kratkem nastopi v novi veliki naslovni ulogi Leharjeve »Vesele vdove". — Za obilni trud, katerega se gdč. Hadrbolčeva ob svoji priznani hvalevredni ambiciji in redki požrtvovalnosti ni ustrašila, za svoje resno in ljubezni polno umetniško stremljenje in za vesele, zabavne ure končno, katere nam je nudila umetnost neutrudne gdč. Hadrbolčeve, je najmanj častna dolžnost vseh,- ki ljubijo lahkokrilo muzo, takorekoč sladki šampanjec glasbene umetnosti, da po-časte v soboto benefično predstavo naše priljubljene subrete s tako polnoštevilnim obiskom in tako živim navdušenjem, kakor smo bili v prijetnem položaju opaziti to v lanski sezoni! Gospodična Nadasova, operna in operetna pevka, je, kakor čujemo, angažovana za prihodnjo sezono na oder izven Ljubljane. Spričo splošne priljubljenosti, ki jo uživa gdč. primadona pri nas na slovenskem odru, priporočamo slavnemu ravnateljstvu kar n a j t o p 1 e j o, da si zasi-gura že sedaj engagement naše vele-izvrstne gospodične primadone v naprej, da ne bo prihodnjo sezono kakšnega več ali manj neprijetnega presenečenja ! Zakaj ima zadružna zveza dva ravnatelja? Klerikalno zadružno zvezo »ravnatuljeta" dva mastno plačana ravnatelja: Rašica in bivši kaplan Traven. Rašica odpravlja celo z ravnateljski mesti, enega pri zvezi v Ljubljani drugega pri nekdanjem Krenz-bergovem mlinu v Domžalah. Ravno tako ima tudi Traven dve mastni službi. Pri sv. Petru vleče čisto zastonj in po krivici za drugega kaplana plačano ustanovo, pri zvezi istotako zastonj in po krivici plačo drugega ravnatelja. Mi bi radi vedeli ali potrebuje zadružna zveza kar dva ravnatelja zato, da ju le plačuje ali ju pa plačuje le zato, ker jo onadva potrebujeta. Ilustrovani tednik. 24. februarja je izšla 1. številka Ilustrovanega Tednika. List ima mnogo lepih slik. Naslovna slika kaže demonstracije nemških Kočevarjev zoper Slovence in napad na kaplana Kopitarja. Ilustrovani Tednik je jako zanimiv, ter ga najtopleje priporočamo. Dobiva se po trafikah in knjigarnah štev. po 14 vin., naročnina znaša četrtletno le 1 K 80 vin. Naj bi se Ilustrovani Tednik razširil po vsem Slovenskem in izpodrinil razne tuje ilustrovane liste, ki se žal tako šopirijo po naših krajih. Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo meseca februarja 2209 knjig. 50 knjig manj, kakor meseca januarja t. 1. in 70 več, kakor meseca februarja lanskega leta. Povprečno na dan 79 knjig. Novih obiskovalcev je pristopilo 50, tako da znaša skupno število 701. Knjižnici je prirastlo tekom meseca 263 novih knjig in sicer 56 slovenskih del v 63 izvodih, 184 nemških v 190 izvodih in nekaj hrvatskih del. Število vseh knjig je 3677. O Vrba, srečna vas domača. Pod tem naslovom smo priobčili dne 16. pr. m. posnetek iz prizivne razprave v zadevi Frančiške in Marije Prešeren, ter Egidija Dobida, vsi trije iz Vrbe. Šlo še je radi žaljenja časti med temi tremi. Kakor nam Frančiška Prešeren iz Vrbe še le sedaj poroča, sta v dotični notici zamenjeni imeni. Marija je razžalila Frančiško Prešeren in bila je obsojena Marija Prešeren in ne Frančiška Prešeren. Kastor oproščen obtožbe kot zloben pes. Saj se še spominjate, ko smo zadnjih poročali, da so mesarji Klemenčevega Kastorja tirali pred so- »Kdo — naše?" »No, maske." »Ali stanujete skupaj?" »Ne, samo v skupini smo." Res so stale skupaj štiri enako oblečene maske in poleg njih je stal Hojar in tovariši ter so govorili z njimi. »Tam so moji tovariši.. »Ah, kak slučaj," je rekla ona, »pojdiva jih pozdravit." »Ni se treba bati," sem si mislil. »Ako je Hojar pri njih, gotovo so kaj posebnega. Ker so v eni skupini, imajo gotovo kaj skupnega. Stvar je zanimiva." Odšla sva med gnječo naprej, okolu naju so divjale razposajene maske, a niso naju motile. Nekaj gospodov se je oklenilo njene roke, toda ni jih hotela seboj, Čimdalje bolj me je zanimala. Prišla sva do štirih mask in smo se veselo pozdravili, Pošepetale so si nekaj na uho in se nagajivo zasmejale. »Držite se," je rekel Hojar, »tu za tem nekaj tiči." Razdelili smo si maske, zgovorili smo se, da se snidemo o polnoči na sredi dvorane in smo se zgubili med množico. Zaigrala je godba valček in vse se je spustilo v lahen ples; valovila se je množica, kakor valovi, kadar dišče kot pričo, da s svojim obnašanjem sam doprinese dokaz resnice, dali je zloben, popadljiv kuže, ali je pohlevna le po krivdi drugih včasi malo malo muhasta pasja mrcina. Pri prvi razpravi je Kastor kljub temu, da je bolj zamazano rujav, je vendar sijajno doprinesel dokaz prave pasje pohlevnosti. Tožitelj Kovačič pa temu dokazu ni verjel, predlagal je nove človeške priče, ki bi Kastorja za njegov napad na Kovačičevega sinčka primerno očrnile pred strogim gospodom sodnikom. Včeraj se je drugič vršila ta pasja razprava. Pa tudi včeraj zaslišane priče so morale Kastorju dat spričevalo pohlevnosti. Kovačič je trdil, da je priča ga. Mulaj njemu rekla, da je pes res hud. A gospa je pred sodiščem potrdila, da tega ni rekla. Mestni živinozdravnik Skale je dal Kastorju dobro spričevalo. Skratka: konec te dolge pasje pravde je bil ta, da je bil Kastor popolnoma o-proščen, istotako pa tudi njegov gospodar. To se je vršilo na j u tni ponedeljek in danes na pustni torek jima prinašamo tudi mi oprostilno razsodbo. Ljubljanski parki in drevoredi. Pretekli teden se je pričelo delo po parkih, ki se zdaj snažijo. Prihodnje dni bo prišlo na vrsto tudi vrtnarsko delo. Olepšava mesta kaže po nekaterih delih mesta precej zanemarjenosti. Sužnji v Gruberjevem kanalu. Če opazuje človek te ljudi pri usuše-vanju pod to poljsko-judovsko firmo Czeczowiczka, misli, da ima pred seboj navadne sužnje s kakega azijskega semnja. Lačni, žejni, raztrgani, sami prototip nevedne židovske pijavke. Če človek ta dela zasleduje in način, kako se dela, mora nehote misliti, da ni ta judovski podjetnih vezan na noben termin. Za prevažanje kamenja delajo v Prulah zopet nov velik čoln. Pripenjal se bo parniku, v Podpeči nalagal z blagom ter v Ljubljani pri zatvornicah kamenje razkladalo. V rabi je sedaj vštevši parnik, sedem vozil. Laški zidarji-polentarjl se že oglašajo za delo. Prihodnji teden se ima delo nai stavbiščih že pričeti. Koliko denarja odneso ti Italijani vsako leto s Kranjskega, ker nimamo v zidarski stroki izučenih dovolj domačinov. Krasne razmere pri sodišču v Celju. Pri sodišču v Celju so tako krasne razmere, da zaslužijo pozornost tudi od naše strani. Ogledati si jih hočemo te dni malo natančneje. Pripomnimo pa že naprej, da imamo pri tem pred očmi edino le interese slovenskega občinstva, ki grozno trpi vsled teh nezdravih razmer pri omenjenem sodišču. Jnbilej akademlčnega društva. Slovensko akademično društvo »Adrija« slavi dne 4. t. m. svojo petletnico. Ustanovljeno je bilo dne 8. maja 1. 1906. po dolgotrajnih bojih s staro liberalno »Ilirijo". V prvem letu je štelo samo 23 članov, danes jih ima že skoro 100. V tem petletju je »Adrija" izvršila zelo mnogo. Reforme v »Družbi sv. Cirila in Metoda", sistematično manjšinsko delo, katerega uspeh je pokazal manjšinski seminar ob priliki Družbene jubilejne skupščine — vse to in še marsikaj drugega se je izvršilo na inicijativo in s pripomočjo »Adrije". Brez pretiravanja lahko rečemo, da »Adrija" danes prednjači vsern, slovenskim akademičnim društvom. Želimo vrli »Adriji" nadalj-nega plodonosnega dela in nadaljnih lepih uspehov! Škandalozne poštne razmere na Dolenjskem. Od nikoder nam ne prihaja venomer toliko pritožb o nemarnostih pri poštah, kakor ravno iz Do- brezumno beže proti bregovom. Žarele so oči izza krink, vabljivi nasmehi so se smejali pod njimi. »Po plesu pojdeva ven," sem rekel. »Zakaj hočeš tako zgodaj?" »Ker hočem biti na jasnem, ljubim gotovost, sigurnost." »Ali ni boljše, recimo, ostati vsaj nekaj časa v negotovosti in se prepustiti ugibajoči domišliji. Ta lahko pokaže toliko lepega, kar morda resničnost nikdar ne more." »To je res, toda kaj pomaga do-mišlija in ugibanje. Rajši imam resnico, naj je tako ali tako. Ako je resnica lepa, sprejmem, ako ni lepa, grem iskat kaj lepšega. Vse, kar ima življenje na na sebi vabljivega, je maska. Ko ji strgamo krinko, vemo, pri čem smo." »Da, toda pozneje marsikaj ni tako lepo, kakor si mislimo; ravno neznano je vabljivo; zato je sreča za nas, da marsikaj v življenju sploh ne moremo razkrinkati, ker bi sicer ne ostalo v življenju nič več vabljivega, zanimivega in bi bilo pusto in prazno/ »Čemu filozofirava, prosim vas. Glejte, kako se drugi vesele. Jaz sem se prišel veselit." »Jaz tudi." »Nič druzega?" »Ne. Kaj mislite?" lenjskega. To čutimo tudi mi, pri razpošiljanju našega lista. Zelo čudno se nam zdi, da se dogajajo največji nedostatki pri dostavljanju lista navadno le pri pošti v Kandiji. Istotako pa je pri tej pošti tudi z dostavljanjem pisem. Pismo v Ljubljani v soboto popoldne ob 5. uri oddano, pride v Kanaijo v roke naslovnika še-le v pondeljek, včasi celo še-le v torek. Kje leži krivda? Ali pri glavni pošti v Ljubljani, ali na južnem kolodvoru ali pri poštni a tnb ulanci na dolenjskem vlaku ali na poštnem uradu v Kandiji? Ker nam te večne pritožbe res že presedajo, smo se odločili z vso resnostjo zasledovati pravega krivca. Gorje mu, če in katerega zalotimo! Teh škandaloznih razmer mora biti enkrat konec! Kako pridemo mi do tega, da bi moral list radi malomarnosti na pošti trpeti škodo ? Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima v nedeljo dne 5. marca ob 4. uri popoldne v hotelu Balkan (Sokolova dvorana) v Trslu svoj II. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Poročilo odsekov (za slovensko terminologijo železniško in za zadružništvo.) 6. Sprememba društvenih pravil. 7. Volitve novega odbora in.^ slučajnosti. — Odbor prosi vse tovariše, da se tega prevažnega zborovanja udeleže v polnem številu. Jako prijazen gospodar je, kakor se nam poroča, neki izvošček L. nekje na sv. Jakoba trgu. Na pepelnico zjutraj sta čakala gospodar in njegov hlapec vsak z enim vozom pred Narodnim domom. Gospodar se je zabaval v restavraciji, hlapec pa je čuval zunaj na oba voza. Imela sta ga vsak nekaj pod kapo, gospodar morda še več, že zato, ker je gospodar. Ko pride iz restavracije, je hlapec pritegnil svoj voz naprej, konj gospodarjevega voza pa je poskočil za prvim vozom, tako da sta oba voza trčila skupaj. Gospodar, ko je to videl, je začel hlapca zmerjati z barabo itd. naposled ga je pa udaril s pestjo po glavi. Hlapec je poklical stražnika, ki je proti neprijaznemu gospodarju napravil ovadbo. V izložbenem oknu trgovine Gričar & Mejač v Prešernovi ulici sta razstavljeni diplomi gg. dr. Vošnjaka in ces. svetnika Murnika, kateri izroči družba sv. Cirila in Metoda tema svojima častnima članoma. Diplomi sta delo domačega umetnika, ki noče biti imenovan, delata pa mu čast. Znamenja velikih oddaljenih viharjev so se opažala včeraj popoldne v smeri jugozapada. Njih prvi vpliv smo nekoliko občutili tudi mi. Čez dan je bila ponekod močna sapa, popoldne se je pooblačilo, ter pomaloma rosilo. Že napovedani vremenski preobrat bi bil torej že pred nami. Popadljiv pes. Sinoči okrog pol 9. ure je šel hišni posestnik na Strmi poti v obližju nove gimnazije ter Ciril-Metodove ulice. Naenkrat se zapodi vanj neki pes, ga popade in vgrizne za nogo. Pes je prišel od prve vile na Ciril-Metodovi ulici. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca februarja 1911. vložilo je 1766 strank 1,224.119 K 30 vin., 1476 strank pa dvignilo 823.529 K 79 vin. Stanje vlog koncem meseca februarja 1911. 40,321.199 K 60 vin. Stanje vložnih knjižic 28.559. Ljubljanska kreditna banka. V mesecu februariju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 1,596.557 K 59 vin., dvignilo pa 1,556.664 K 69 vin. Skupno stanje koncem februarja 12,813.460 K 96 vin. »No, na reduto se pride navadno s kakim drugim namenom." »Res? Mogoče imam tudi jaz svoj namen. In vi ?“ »Tudi jaz sem hotel ... no, hotel sem doživeti kaj zanimiga . . .* Zasmejala se je veselo. »Ah, vi ste še mladi." »Jaz? Da, zato hočem živeti." Umolknila je naenkrat. »Ali hočeš piti?" sem vprašal zopet, da bi prišla na drug pogovor. »Dobro. Pojdiva pit," Prerila sva se skozi gosto gnječo, med razgaljenimi telesi, upehanimi prsami, mimo raznih cigank in sreč, ki so naju ustavljale, in sva stopila v mirno sobo, kjer je pilo nekaj parov okoli miz. »Glej, maske so že odložile krike, odloži tudi ti." »Ne, tu še ne." Vrata so držala ven na hodnik in od tam na vrL Odprla je vrata in jaz sem ji sledil. Na hodniku je stalo nekaj parov. Odprla ie vrata na vrt. »Hladno bode zunaj," sem rekel in sem stopil za njo. Prijela me je za roko in te je vstopila tako, da je luč s hodnika razsvetljevala njen obraz. »Sedaj glej," je rekla in je strgala krinko. (Konec.) uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica v Ljubljani Šelenbargova ul. 7 Maj bolj še kamgarn in modno blago za obleke dobite vedno najceneje in najboljše le pri tvrdki Lenasi & Gerkman Ljubljana Stritarjeva ulica št. 4. biti cilj politike, da se rešujejo razna balkanska vprašanja samo med balkanskimi državami. Druge evropske velesile iščejo samo osebnih koristi. Razne vesti. * Samomor šolarja. Neki 13 let stari šolar ljudske šole na Dunaju je izpil v samomorilnih namenih strup, ko je bil na obisku pri nekem bolniku v Dolnici cesarice Elizabete. Vzrok samomora ni znan. * Z Eiffovega stolpa v Parizu je padel z višine 100 metrov neznan mož. Bil je na mestu mrtev. * Dva milijona dolgov. Borzni agent Erhard v Parizu se je zaradi dolgov ustrelil. Njegovi dolgovi znašajo skoro 2 milijona frankov. * Sleparije v vojašnici. Pri nenadni reviziji knjig v vojašnici v Lun-nevillu so bile v blagajni odkrite velike sleparije, ki jih je izvršil nedavno umrli podčastnik. Poneverjenih je okoli 100.000 frankov. * Premetena goljufija. Poročnik Cameron v Londonu je naznanil policiji, da je njegova žena izgubila dragocene bisere v vrednosti 150.000 K. Biseri so bili zelo visoko zavarovani. Te dni pa so poročnika aretirali, ker se je pokazalo, da se je poročnik zlagal. Pomagati si je hotel — ker je bil zadolžen — na ta način do denarja. * Mladi vlomilci. V pondeljek zvečer je policija na Dunaju aretirala štiri mlade fante v starosti od 16 do 21 let, ki so par dni prej vlomili v neko trgovino z dragulji. Večino draguljev so pri njih še našli. * Boj v kaznilnici. Med dvema kaznjencema v kaznilnici Stein na Nižje Avstrijskem se je vnel prepir. Eden od kaznjencev je z nožem zabodel svojega nasprotnika, ki je bil v par trenotkih mrtev. * Dar avstrijskega cesarja. Av-stro-ogerski poslanik v Rimu pl. Merey je javil laškemu zunanjemu ministru markiju di San Giulianu, da je avstrijski cesar daroval laški kraljici Heleni par konj iz žrebčarne Lipica. * Vlom. Iz Florence javljajo: V vilo tenorista Carusa so vlomili tatovi, ki so pokradli dragocenosti in pohištva za 150.000 lir; izginili so brez vsakega sledu. * Kuga. V Harbinu je v pondeljek umrlo na kugi 13 Kitajcev. *Število zdravnikov na Nemškem je poskočilo 1. 1910 na 32.449. Na 10.000 prebivalcev pride torej približ-5 zdravnikov. Zdravnic pa je 102, od teh 32 samo v Berlinu. * Zanimiv dar. Soproga profesorja Gottingerja na Dunaju je darovala dunajskemu mestnemu muzeju zanimiv spomin: kos drevesa ob katerega je bil oprt madjarski revolucionar Libenyi, ko je — tam, kjer stoji danes Votivna cerkev — izvršil s čevljarskim nožem napad na našega cesarja. Listnica uredništva. Gosp. Josipu Bizjaku, nadučitelju v Bočni pri Gornjem gradu na Spodnjem Štajerskem Izjavljamo, da niste v nikaki zvezi z dopisom .Iz Bočne pri Gornjem gradu na Spodnjem Štajerskem, — Štajerski napredni inteligenci v premislek*, priobčenim v našem listu št. 358. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna*'Ljubljana. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri svečrr. Izvrsten brinjevec ima L. Šebenik v Spodnji Šiški. Mladenič želi nastopiti službo hišnika, najraje v kaki vili z obdelavo vrta. Ponudbe z navedbo plače pod „666“ na inseratni oddelek „Jutra“. 127 3—1 Te6 BospodoT se sprejme na dobro hrano. Soteska štev. 10 II. nadstr. 128 Nujlepša maska vijolica v Unionu dobi šopek vijolic pri gospodu Bajec-u, Rožni salon. 131 Izurjenu delavka za pletenje nogavic se sprejme. Kje, pove inseratni oddelek .Jutra*. 129/2-1 Učeneo s primerno šolsko naobrazho se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbe »Učenec 100* na inseratni oddelek ,Jutra“. 130/3—1 Milko Krapeš Ljubljana, Jurčičev trg 3, priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila, se točno, solidno in ceno izvrže. I rgovski dobro upeljan po Kranjskem, Hrvaškem in Štajerskem želi premeniti službo. Ponudbe sprejema inseratni oddelek »Jutra" pod šifro „Dobro vpeljan". Globoko potrti naznanjamo, da je naš preljubi in nepozabni oče, stric tast in stari oče, gospod Ivan Korošec posestnik po dolgi in mučni- bolezni, previden z zakramenti za umirajoče dne 27. svečana t. 1. v 80. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb prebljubljenega pokojnika se je vršil v sredo, dne 1. marca t. 1. ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti ulica Morelli štev. 6. Gorica, 2. marca 1911. Družine: Cvetnič - Haf ner-Zalaznik- Grabrijan-Sajovic. Najbolj varno naložen denar! Naj več ja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5%> in proti poplačevanju dolga po najmanj ‘A %>. Dolžnik pa more, svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu februarju 1911. je 265 strank vložilo 162 973 K 72 vin., 262 strank vzdignilo 136.307 K 44 vin., torej več vložilo 26.666 K 28 vin. 15 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 32.100 K, 251 menic se je eskomptovalo za 111.419 K. Stanje vlog 3,571.560 K 19 vin. Denarni promet 642.657 K 50 vin. Vseh strank je bilo 1120. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju 1911. je 236 strank vložilo 131.160 K 42 vin., 213 strank vzdignilo 110.659 K 71 vin., 32 strankam se je izplačalo posojil 76.010 K. Denarni promet 597.397 K 8 vin. Nova modna in konfekcijska trgovina. Prihodnje dni otvori gosp. Josip Maček, večletni sotrudnik tvrdke Gričar & Mejač, pod firmo Maček & Komp. popolnoma na novo urejeno modno trgovino, v hiši g. Rojine na Cesarja Fran Josipa cesti, kojo tvrdko slavnemu občinstvu najtopleje priporočamo. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Sodba katoliškega moža o klerikalnem gospodarstvu, V. Mlekarska zveza oškoduje zadruge. Mlekarske zadruge pošiljajo Zvezi v Ljubljano tudi sir v zalogo in prodajo. Zveza prevzame prodajo na račun dotičnih zadrug. Nasproti odjemalcem pa ona polaga račun ter ka-sira izkupiček za blago. Za ta posel je občni zbor kot že omenjeno, določil 2 odstotka čiste provizije, katero si Zveza odračuna, kadar polaga na-pram zadrugam obračun za poslano in prodano blago. Sicer se prodaja po dnevnih cenah in ker so te cene različne, se pri obračunu uveljavi povprečna cena. Zadrugam se vknjiži število in teža poslanega sira, pri obračunu pa še teža in skupiček prodanega blaga. Od prejemkov odra-čunjena 2 0/0 provizija izkazuje preostanek, ki ga Zveza dolguje dotični zadrugi. Zadruge so v dobri veri, da je takov obračun pravilen in da plačajo Zvezi za posredovanje prodaje res le določeno 2odstotno provizijo. Ali si pa Zveza res odračuna le 2 odstotka? Načelniki zadrug: Vrhnika, Brezovica, Izlake, Sv. Gora pri Litiji, Št. Vid pri Zatični pojdite pogledat v knjige vaše vzorne Zveze v Ljubljani. V glavnih knjigah bodete morda res našli vašemu obračunu jednako vknjiženje. Poglejte pa v kopirne knjige. Ako tam ne najdete, da cena za vaš od Zveze prodani sir ne znaša 10 odstotkov več, kot se je od Zveze vam zaračunalo in kot se je iz kopirne tudi v poslovne knjige preneslo, tedaj vam rad priznam, da sem se zmotil. To manipulacijo Zveze nasproti vam si tako prestavljajte. Zveza je bila pri takem poslovanju in pri le 2 odstotni proviziji primorana si sama pomagati, si sama Povišati 2 odstotno od občnega zbora , dovoljeno provizijo. Da pa pusti zadruge v dobrem prepričanju, da za prodani sir Zvezi odplačujejo le 2 odstotno provizijo, je Zveza izumela sledečo manipulacijo: Po isti ceni kot Zveza proda trgovcem sir od zadrug, Se napravijo tudi računi, ki jih potem trgovci plačajo Zvezi. Ti računi se kopirajo v kopirni knjigi. Kadar se pa ti računi preneso v poslovne knjige, oziroma kadar treba zadrugam položiti obračun in denar za prodani sir, se posamezni računi iz kopirne knjige prepišejo na posebno polo, ali kot pravimo, naredi se izvleček. Ko je izvleček gotov, se iz njega za vsako zadrugo posebej preneso računi v knjige, iz njih pa se napravijo obračuni za posamezne zadruge. In poslušajte, tukaj tiči tisti zajec v grmu. Da to ložje umejete, govorim v primeru: Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Zatični je Zvezi poslala 150 hlebov sira v skupni teži 2700 kg. Zveza je od teh hlebov prodala recimo za enkrat — seveda po raznih dnevnih cenah — 750 kg in dobila zanje 1243 K. Od tega izkupička ima Zveza pravico si odračunati 2 odstotno provizijo za posredovanje pri prodaji itd. V tem slučaju bi Zveza dobila 24 K 86 v a zadruga v Št. Vidu pa 1218 K 14 v Zveza pa si še predno se znesek prenese v knjigo, odračuna kar 10 od-stotkov in vknjiži namesto znesek 1253 K le mg K 70 v. Ta slednji znesek se torej napram zadrugam ter nadzorstvenim oblastim izkazuje kot izkupiček za prodani sir. Od tega zneska pa si še enkrat zaračuna dovoljeno 2 odstotno provizijo, kar znaša 22 K. 37 v m kateri znesek se odšteje od izkazanega izkupička. Zadruga dobi potemtakem le 1096 K 33 v namesto 1218 K 14 v. Za razliko med tema vsotama, oziroma za 10 odstotkov je torej zadruga v Št. Vidu oškodovana. In po tem vzorcu so oškodovane tudi vse že omenjene zadruge, med njimi posebno ona na sv. Gori pri Litiji. Koliko škode, premislite, pri večjih množinah, v daljšem času! Nadzornik Legvart je mnenja, da ta v škodo zadrugam in kmetom vprizor-jena manipulacija znaša v 2 letih približno 20.000 K. Zadruge prepričajte se če je to res, ako ni, že naprej obžalujem to svojo pomoto. Opozoriti vas pa moram prihodnjič še na druge vrste vzor-gospodarstva pri Mlekarski Zvezi. Upam da mi bode g. poslovodja zelo hvaležen za to. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Seja ministrskega sveta. Dunaj, 1. marca. Danes popoldne se je vršila seja avstrijskega ministrskega sveta. Ker je bil ministrski predsednik baron Bienerth odsoten, je vodil sejo najstarejši minister Georgi. Obravnavale so se samo tekoče zadeve. Delegacije. Budim, 1. marca. V delegacijah se je danes nadaljevala debata o bosenskem kreditu. Aehrenthalov dopust. Dunaj, 1. marca. Minister za zunanje zadeve Aehrenthal odide na dva-mesečni dopust. Njegove posle bo upravljaj najbrže med tem avstrijski poslanik v Carigradu, grof Pallavi-cini. V nekaterih krogih se zatrjuje, da se Aehrenthal z dopusta ne bo več vrnil na svoje mesto. Demlsija srbskega vojnega ministra. Belgrad, 1. marca. Vsled demi-sije srbskega vojnega ministra, polkovnika Gojkoviča vlada v Srbiji velikansko razburjenje. Javnost zahteva, da se pogodba z Nemčijo glede dobave raznega vojnega materijala za Srbijo takoj pretrga in odda delo drugim firmam. Postopanje nemškega poslanika v Belgradu, Reichenaua je bilo skrajno netakno, ker je hotel doseči satisfakcijo z demisijo ministra Gojkoviča, čeprav se je zelo interesiral za oddajo del tvrdki Erhart. Obstrukcije v delagacljl? Budimpešta, 1. marca. Delegati Klofač, Stanek, Zazvorka in Soukup so imeli danes posvetovanje, kjer so sklenili, da bodo v slučaju, če Aehrenthal takoj ne bo odgovil na interpelacijo radi preganjanja slovenskih delavcev v Nemčiji, pričeli v delegacijah z obstrukcijo. Vsak namerava govoriti več ur in se priglasiti dvakrat k besedi. Novi francoski kabinet. Pariz, 1. marca. Novi ministrski predsednik francoske republike Monis je ponudil portfelj zunanjega ministrstva Ribeaudu, ki je pa ponudbo radi visoke starosti odklonil. Nato se je pogajal s Poincarejem, ki je sicer v principu ponudbo sprejel, - a se ni še definitivno odločil. Delcasse je postal mornariški minister. Pariz, L marca. Nemci so strašno razburjeni, ker se nahaja v novem francoskem kabinetu tudi Delcasse. Vsi listi povdarjajo, da bo sedanja politika popolnoma drugačna, ker bo imel odločilno besedo Delcasse, ki je, kakor znano zagrizen sovražnik Nemčije. Konflikt med Španskom in ^Vatikanom. Madrid, 1. marca. Vatikan je odklonil vse cerkveno-političnc zakone, ki jih je sprejela španska zbornica. Vatikan je zahteval, da se izvrši sprememba sporazumno med obema strankama, čemur pa španska vlada ni u-godila. Radi tega je sedaj Vatikan odklonil vso reformo. Pričakovati je, da nastane med Špansko in Vatikanom oster spor. Ruska zunanja politika. Petrograd, 1. marca. Prihodnji teden se vrši v Petrogradu važna seja ministerskega sveta, kjer se bo razpravljalo o zunanji ruski politiki. Re-ferirali bodo Sasanov, vojni, morna-rični in finančni minister. Milovanovič o srbskih odnošajih napram Turčiji. London, 1. marca. „Temps“ priobčuje razgovor svojega belgrajskega dopisnika z Milovanovičem glede srbskih odnošajev napram Turčiji. Milovanovič je izjavil, da Srbija sedaj nikakor noče izrabljati težavnega položaja Turčije, ker mora najprej počakati, kaj bo z donavsko-jadransko železnico, kije za Srbijo velikanskega pomena. Če bo Turška odklonila ta načrt, šele potem bo zavzela Srbija svoje stališče. Izjavil pa je dalje, da mora Sprejme se čevljarski pomočnik za fino šivano delo. Plača :: po cenovniku I. razreda. :: Franc Kukman, Gajeva ulica 2. Išče se močan trezen konjski hlapec Zvezdna ::: ::: tkanina z znamko repata zvezda je najboljše blago za obleke in perilo. Garantirano pristne Zaloga piva Reininghaus, Sp. Šiška. Učenca sprejme takoj Anton Stiplošek, slikar in pleskar, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je „Ilustrovani Tednik" ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno le K 1 '80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana. »Ilustrovani Tednik" sprejme zanesljivega slugo za upravništvo. Služba bi bila primerna za kakega penzijonista, ki more dati nekaj kavcije. Trgovski pomočnik starejša moč, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod „Stalnost“ na inseratni oddelek „Jutra“. po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin. R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko. Alfonz Breznik c. kr. zapilseženl izvedenec in učitelj »Glasbene Matice44. Ljubljana, Kongresni trg 13, (poprej Gradišče 11). Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialitet) in muzikalij. Naj-raznovrstnejša izbira in najcen. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10 letno jamstvo. — Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka Rosler, Stelzhammer, H51zl & Heitz-===== man, Manborg, Horugel i. dr. ===== : itmt i Popravila In uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje — Vsak Instrument moje zaloge Je najskrbnejše ■T-J--7T.T.-*Trr== preizkušen. ■ ---^= Tovarniška znamka „IKO“. Naročajte in kupujte JUTR0“! Izvod samo po 4 vinarje. Jako ugodno! Proda se krasno posestvo, ki meri približno 200 oralov, z dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji in hlevi. Reflektantje naj se obrnejo do 1. aprila 1.1. na g. Antou Kuneja, Stolovuik pošta Rajlienburg. J «d l— E • 0 « « — vi c ' Ponatis zanimivega romana »Otroci papeža" je Izšel In se dobi pri nprav-ništvu „Jutra“ za 3 50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan Izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja. »Glasbena matica" v Ljubljani odda svojo hišo v Gosposki ulici štev. 8, kjer je bila nastanjena »Mladika" v linjem za slične namene s 1. novembrom, oziroma 1. avgustom t. 1. Pogoji po dogovoru. Ponudbe je poslati o.lboru ,,Glasbene matice« do 15. marca 1.1. Itecher, ulica Stadion, Tre Visa H, Ulica Fontana, PijKlIl, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič*, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, IS rast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, flieršilia, Rojan, Raunaclier, Canipomarzio, Bruna, S. S. Martiri, Krci^uj. ulica Masimiliana, Išon