Inseratl se sprejemajo in vel j 4 triBtopua vrsta: 8 kr., de se tiska lkrat, u ii n ii ^ " 16.....i ii 3 " Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16. SLOVENEC. Po poŠti Za celo leto za po) leta za četrt leta prejeman velja: . . 10 gl. - kr- Političen list za slovenski uarofl. V administraciji velja: /a celo leto . . 8 gl za pol leta . 4 , za četrt leta . 2 , V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na let Vredništvo je na Stol hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto Se enkrat porusovanje. Slišali smo 13. sušca iz nekega dopisa iz Petrograda v liberalnem listu besede: „Nobena vera in nobena narodnost v Rusiji preganjanja ne trpi", in padala je toča na glave tacih, ki bi se predrznili nasproti trditi. Drugi pa pišejo o „porusovanji", ktero se godi nekaj s kozaškimi knutami, nekaj pa z ruskimi rublji. „Reform" pripoveduje, s kakim očesom to reč liberalci gledajo. Pravi, da je v tem velika razlika, ker eni se ozirajo na te vspehe ruske vlade s škodoželjnostjo, drugi pa z milovanjem. Tudi verjame, da porusovanje dela velike korake, na kar smo pa že v zadnjem spisu odgovorili in omenili, da po dopisu iz Varšave je odpadna deputacija, ki se je bila šla za svoje sprejetje v razkolstvo caru poklanjat, ali morebiti raje rublje sprejemat, da ta deputacija je število odpadnikov za 99 odstotkov pretirala! Rusija meni, da porusovanje, zlasti Rusinov, ji je pomoček, da Poljstvu kite pod-vezuje. Ta trud pa je prazen. Dokler Poljstvo živi. ostanejo Poljci in katoličani, in bodo zoper Rusijo še bolj razkačeni, ako jim bode Rusija zatirala ne le narodnosti, ampak tudi njih vero. Kar pa tiče zgubo katoliške cerkve po odpadu zedinjenih Grkov, meni tudi,,Reform") da ne po številu in ne po duhu ni tolika, ko likoršno popisujejo liberalci. Pravijo, da Rim na Ruskem zgublja milijone privržencev. To pa je nezmerna prisiljava, pravi „Ref.". Odpad, o kterem sedaj govorimo, se godi le v pravem Poljskem kraljestvu, in tam je bilo po štetvi 1. 1860 k večemu 280.000 katol. Grkov. Na Ruskem se jih je štelo do 2 milijonov, zlasti po Voliniji, Litavi in beli Rusiji, ki so se bili pa že 1. 1839 na sinodi v Polocu od Itima odtrgali. Tedaj je bosa, da papež ravno to dobo na milijone duš zgubljuje. Dalje pravi omenjeni list, da zedinjevanje grške z latinsko cerkvijo se je bilo v tioren-škem cerkvenem zboru 1. 14 39 sploh le močno nepopolnoma dovršilo, ter je le majhen del zedinjenju zvest ostal. Toda kaj se pečajo liberalci za zgodovinske dogodbe pri svojem modrovanji. Oziroma na porusovanje zedinjenih Grkov na Poljskem se sploh prav čudno vedejo in so polni protislovja. Kolovodje Rusinov, ki k rusovstvu odpadajo, slovesno trdijo, da odpadajo zarad dogme nezmotljivosti. Vkljub temu liberalci (dunajskij obžalujejo ta odpad; hvalijo pa odpad k tako imenovanim „staro-katolikom" in žele, da bi se ta odpad prav močno razširil, akoravno se le-ti štulijo, da so iz enacega vzroka odpadli! Ti „čudno značajni liberalci" tedaj Rusiji nasproti dopuščajo dogmo nezmotljivosti; sicer pa jo povsod pobijajo! Da ruska vlada katoliške Rusine z dena-rom k rusovski državni cerkvi spreobrača in odpadnike bogato obdaruje, to obsojajo naši liberalci (govori „Reform") kakor samosilno dejanje; da pa Bismark pruske katoličane z drakonskimi postavami, s preganjanjem iu globami k odpadu od papežtva prisiliti hoče, one pa, ki se priznavajo za pruske „državne katoličane" (odpadnike), hvali in obdaruje, to ravno tisti liberalci hvalisajo za častitljivo dejanje liberalizma. Eden dunajskih listov je prišel k spoznanju, da Avstrija, ko bi tudi ne hotela, bi morala biti „rimska", ravno ker je Rusija tako zagrizeno „zoper-rimska". Tedaj razkolniški Rusiji bodi Avstrija lepo rimska; protestanški Prusiji nasproti pa ne le ne bodi rimska, temuč ravno nasproti: zoperkatoliške Pruse naj do dlake natanko posnema! Iz sovraštva do Rusije naj Avstrija katoliško vero brani; toda iz prijateljstva do Prusije naj ne le dopušča in hvali preganjanje katoliške cerkve, temveč naj jo tudi v lastnih svojih deželah sama preganja, da se ne bega ljubeznjiva prijateljska harmonija z mnogoljubljenim in ljubezni vrednim knezom Bismarkom! O kolika nesrečna smešnjava in divjaštvo lulia in občutkov gospoduje te liberalce! Kaj vse zahtevajo od svobodne Avstrije! Zoper Rusijo naj papeštvo brani, za Italijo pa bodi garibaldovsko-zoperpapeška; iz prijateljstva do Turčina naj gori za profeta Mohameta, iz ljubezni do Bismarka naj pa pripoznava despo-tiško pravilo: ,,čegar je dežela, tega je vera;' iz božanja do liberalizma bodi brezverska, in v prid „proste vede", kakor se uči na dunajski pedagogiji, pa ateistiška (brez Boga)! Kdaj vendar se bode ta divja zmešnjava že vravnala in zjasnila? vpraša „Reform". Odgovor na to je prav lahak, namreč: pri sedanjem liberalizmu nikoli ne. Liberalizem je brez značaja, brez doslednosti, brez poštenja in postavnosti, ker je brez podlage, in brez podlage je, ker je brez vere in brez Boga. Eden umnih mož o dandanašnji duševni bolezni pravi: „Veliko je razdjauih duhov, ki nimajo nikakoršnih načel več; kar je danes resnica, bode jutri laž; ne eno stalo več ne ostane trdno in zares izkoreninjeni um omahuje med „za' in „proti" in si neprenehoma nasprotuje, ko meni, da vedno sam sebi zvest O šolah kot delavnicah božjega duha, ali svetega duha. (Govor Herderjev.) Naši predniki so zvali šole delavnice božjega duha; starinsko ime; iu morda se kdo čudi,*) da da ga v naših časih ponavljam in ne govorim raji o svetišču Apolona, vil in gracij. A to ime, prav razumljeno, izrazuje tako plemenito reč, in sicer mnogo bolj resnično in zvesto, nego jo zamorejo značiti vsi oni poganski izrazi: svetišče Apolona, vil in gracij. Duh božji se je zval, kakor znano, od najstarejših časov sem kretavna, silna naravska moč, ono živo gibanje, ki deli stvarem življenje, ki s svojo delavnostjo njih življenje vzdržuje, njih moči krepi in pospešuje. Duh božji bil jim je v človeških dušah vsaka prežlahtna *) Ako bi se kateri poslanec v našem državnem zboru tega imena poslužil, gotovo nastalo bi bomersko krohotanje. moč, ko se javlja v polnem vživanji svoje bit-nosti na najizvrstnejši način. Duh božji naposled imenovala se je ona neprenehljiva namera človeka, da postaja vedno popolneji, jas-neji v razumu, čisteji v srcu, krepkeji v volji, prost notranjega očitanja, božanstvu bliže, njemu soroden, po njeni izobražen. Najlepši izreki in spomini k temu se nahajajo v knjigi pisanej od božjega duha — v bibliji, — ki bi nam bili mnogo prijetnejši in mikavnejši, ako bi je čitali z jasnim očesom in dobro voljo brez mrzenja in predsodka, v onem duhu, v kojem so pisani. Naj mi bo dovoljeno, na kratko to obrniti na šole, in stari izraz: šole so delavnice duha božjega ali sv. duha, ne le opravičiti, nego ga tudi krščanskim šolam kot njim najbolj lastnega in primernega vindi-cirati. 1.) Kar je rojeno od mesa, je meso; to se pravi, ni le slabo in medlo, nego hrepeni tudi po nasladnosti, po zgubi in po potrati časa, po navzetih navadah, nagibih in poželji-vosti; duh mora se mu izobraziti, vnjemkakti po novem porodu vzbuditi, da spoznava žlaht-neji vžitek od vžitka poltenosti, žlahtnejo svrho življenja, nego je zgtiba in potrata časa, da mu vaja v tem postane navada, in da se čuti v tem višem lepšem nagonu kakti nova viša stvar veselega, prostega, delavnega in srečnega. Vsi znamo, čas otroških in mladeniških let je najlepši čas te nravne omike in preobraže-nja, da postane iz male kakor človeške živali človek, iz sužnja počutkov prevdarjajoče, sarno-delavno bitje. Vsa odgoja meri tje, ali bi saj morala meriti, da podeli človeku to notranjo moč, to notranjo modrost, to čisto oko, ta jasni razum — svetega duha, brez kojega so vse pridobljene znanosti in spretnost prazna pritiklina ali orodje k pogubi. Kako lepo podaja se otroku, mladenču vsaki sled nravne odgoje, kojo na njem zapazimo ! Najde li se prijaznejše čelo, lepše oko od onega, v kojem biva spodobnost in sramožljivost, odkritosrčnost, zaupnost, skromnost in ljubezen — duh božji! Najde li se lepša milina obraza in udov, uego če so s čisto nedolžnostjo, s pohlevno dopadljivostjo kakti z oljem radosti za najlepšo delavnost maziljeni in se vsaki dan maziljijo! Izrek onega hebrejskega mladenča, v kojem je bival od mladosti božji duh in mu pokazal v spodbujo veselo bodočnost njegovega življenja: „Kako bi mogel kaj nevred- ostane... Kako pa bi bilo moč take duhove ozdraviti? Meni je znano le dvojno zdravilo: ponižnost in odkritosrčna ljubezen do resnice. (Nik. J. Lnforet: der moderne Ungl. str. 197.) — Toda sedanji liberalizem je za ti neogibljivo potrebni kreposti nezmožen ker obe zani čuje. Od tod njegova neozdravljivost. Taka pa je zlasti pri duhovih, kterim je vera le pomoček za politiške namene, ne pa to, za kar jo je Bog razodel. Taka je pri ljudeh, kterim velja njihov lastni stokrat še-pavi um več kot od sv. Duha vladana cerkev in njen poglavar. Tako je pri liberalcih, kteri so odpapli od Boga in od vere, kterim so torej nekteri, v kterem koli oziru samopridni časni nameni, cilj vsega truda in pehanja, ker so v svoji mesenosti na večne namene pozabili. Vse njih počenjanjc je „sofisterija", lažnjivo umo vanje, s kterim išejo opravičevati laž, ki so jo postavili na prestol, s kterega so vrgli resnico, ktero sovražijo. ,,Kar sofista karakterizuje, je zaničevanje resnice." Politični pregled. V Ljubljani, 3. maja. Avstrijske dežele. Dunaju delajo velike priprave, da bodo cesarja vrnivšega se iz Dalmacije sijajno sprejeli. V ([»ruden so se razsajalci pomirili, ko jim je policija krepko stopila na pete. Za soboto in nedeljo je bilo napovedano, da bodo delavci ponavljali rogoviljenje, pa njihov vodja Tavšinski jiin je v nekem cklicu svetoval tako malenkostnih demostracij se ue vdeležiti. Tudi so delavci sami sprevideli, da bi jim rogoviljenje ne koristilo, ampak le škodovalo, ker bi se njihovo društvo potem gotovo razrešilo. Vlada namreč je bila neki zažugala oklicati obležni stan, vseučilišče zapreti, župana pa odstaviti, če se Škandali ponove Zupan se je res kaj čudno vedel, in je Alfonsu, ki mu je priporočal skrbeti za red, neki odgovoril, da si to prizadeva že tri dni, pa da Alfons in žena njegova sta napadov kriva sama! Svetoval jima je, da naj ostaneta doma, ali še bolje, da naj zapustita Gradeči Nekteri listi res poročajo, da Don Alfons se je že preselil v Solnograd. „Ko je bil nastal prvi škandal, piše se nam iz G r a d c a, je policija Don Alfonsa prosila skrivaj podati se domov, pa Alfons se je tega branil rekši: „Razsajalci naj prej odidejo, potem grem tudi jaz." lil ko so se nekteri policisti ponudili, da nju hočejo spremiti, odgovorila je Dona Blanka: „Pojdite za unimi tam, ne pa za nama." „T a-g e s p o s t" je prej neprenehano hujskala in vojakom pa policistom očitala brezmernost, od petka pa se je sprevrgla in sodi drugače. Med razsajalci je bilo boje videti tudi mnogo p e n z i j o s t o v. Ker so se za soboto in ne deljo bali novega razsajanja, se je bila vojaška posadka pomnožilo. Tudi se je govorilo, da K u h n je postal civilni in vojni načelnik kakor nekdaj Koller v P r a g i, in da K ii b e c k boje ne bode ostal cesarski namestnik, ker je pokazal malo odločnosti. Cesar namreč so mu bili neki že prej naročili varovati Don Alfonsa." Naš g. dopisnik pristavlja, da za te govorice dober ne stoji in da omenja le kar je slišal. A najveljavniši listi poročajo skoro prav enake reči in trdijo, da cesar so iz Dalmacije namestniku zaukazali, da morajo Don Alfonsa smatrati kot uda cesarske rodbine in brez-ozirno ostro ravnati z razsajalci, če se škandali ponove. Vsled tega je bil šel ces. namestnik k Don Alfonsu ter izrazil mu svoje milovanje. Na Dunaju in tudi v Gradcu so mnoge veljavne osebe podpisale svoja imena na polo papirja v znamenje nevolje svoje, da se je svaku cesarjeve rodbine delala taka sramota. Upajmo, da se bode reč strogo in natančno preiskovala in da bode prišlo na dan, kdo je dal prvi povod temu škandalu, ki pred vsim svetom sramoti svobodno Avstrijo, kjer pa človek še v cerkev k sv. maši ne sme iti, kadar bi hotel! ^'ojaščiiiit i je Iiogoslovje. V ma-riboru v semenišču je 37 bogoslovcev. Med temi je 16 vojakov; eden — g. Podhostnik — je dekoriran z vojno medalijo, ker se je 1866 vdeleževal laško-avstrijske vojne. Trojica bi mogla — ako cesar dovoli — biti letos sve-čena; od teh pa je dvojica ravno zdaj zvana k vojaškim vajam! O ^lar^ceStäl» je „Tagesbote a. B." raznesel novico, da hočejo po vrnitvi cesarjevi na Dunaj poslati deputacijo 8 mož, ki bode cesarju naznanila, da hočejo vstopiti v deželni zbor ter prosila jih potegniti se za češke zadeve. „Politik" piše, da človeku, ki je raztrosil to laž, bi bil silno potreben živinsk zdravnik, da bi mu menda s krampom na čelu puščal. — Ker je ustavoverni deželni odbor zidanje narodnega gledišča iz političnih vzrokov izročil mladočeskej družbi, so nekteri gospodje, ki so bili za narodno gledišče podpisali zdatne zneske, v „Politiki" objavili, da te zneske darujejo družbi Bubeniček-Čermakovi za zidanje druzega češkega gledišča. V omenjenem oklicu pišejo: „Lani smo podpisali denarno podporo s to pogojo, da se v glediščini stavbeni odbor, kakor je pošteno, privzamejo nekteri možje staročeske stranke in deloma tudi njeni voditelji. Pa mladočeska svojat, ki si je prilastila pravico zidati gledišče, nas ni hotela poslušati, marveč nam je v svojem listu odgovarjala še s psovkami ter bolj čislala pomoč vstavoverne stranke, kakor pa privatne od češkega naroda ponujane ji darove." „Nar. Listy" zarad tega že tarnajo, češ, da novega gledišča ni čisto nič treba; pa „Pol." iim odgovarja, da naj jih to ne skrbi, ker sami dobro vedo, za koga zidajo. SBi'vasiii poslanci so se 29. p. m. iz Budapešte vrnili domu, ban pa se je v soboto podal tje, ker so ga vladni krogi že komaj pričakovali, nadjaje se, da bode hrvaške vladi ne posebno prijazne poslance nekoliko obdelal. Ogerski kupčijski minister je vsem poštnim direkcijam, razun zagrebški, razposlal ukaz, da vradni jezik pri vseh poštah je madjarski, in da vsa pisma do nižjih poštnih uradov, privatnih oseb, in na Dunaju bivajočih direkcij avstrijskih železnic in donavske paro-brodske družbe, morajo biti madjarska. Z avstrijskimi vradi pa, z zagrebško poštno direkcijo in začasno tudi s poštnimi vradi na Reki in vojaški granici smejo vradovati nemški! V prihodnje se bode tudi gledalo, da bodo vsi poštni uradniki zmožni vradnega jezika v govoru in pisavi. To je madjarska ravnopravnost I Nemcev se nekoliko boje, drugih narodov pa čisto nič ne. Vnanje države. l'ruslii kralj je dovolil, da se samostanska postava predloži zbornici poslancev. Nekteri listi so poročali, da se je stari Viljem dolgo časa branil to privoliti, a Bismark ga ima tako v svojej oblasti, da mu ne odreče nobene. Največ izda žuganje, da bode sicer odstopil, če se ne spolni njegova volja. Viljem nega storiti in grešiti zoper Boga, zoper najsvetejše, kar je v meni?" ima tako lepoto in moč v sebi, da zamore mladenča, ki to svetost ima v sebi, ki se kot svetišče božjega duha spozna, ohraniti vsega nevrednega, nizkega, slabega. Kako naj bi pa kaj nevrednega počel, in zoper žlahtneje čutstvo v svojih prsih grešil? Vsi odlični ljudje so imeli v sebi to žlahtneje čutstvo, kar ravno jih je odlikovalo pred navadnimi ljudmi, ter varovalo vsega nevrednega, grdega in nesramnega. Bilo je njih branilo in varstvo, njih sovetnik in čuvaj, njih svareč prijatelj, njih zapovedujoč demon, ki jim je kazal mesto široke ceste bohotne domišljije in poželjivosti ozko pot, ozka vrata slave in do-padajenja pri Bogu in ljudeh, jim ne le kazal, nego jih tudi priganjal, to pot hoditi, vrata prodreti — mogočen, oživljajoč, miren duh, duh neprenesljivega zboljševanja samega sebe, duh modrosti. On ne zahaja, pravi ona stara lepa knjiga v zlobno dušo; on ne biva v telesu, oskrunjenem od hudobij. Sveti duh, ki prav misliti uči, umika se hudobnežem in je prepušča kazni, ktero si sami naklonijo, ker nikdar ne ostanejo brez kazni: kajti Bog je svedok vseh misli in pozna vsa srca, in sliši j vse besede. Ne dozdeva li se nam, ljubi mladenči, da je v tem smislu za šole plemenito ime, ime-uovane biti „delavnice svetega duha", in kar se imenujejo, tudi biti ali postati? Kaj basnijo vse vednosti brez nravov? Kaj pomagajo vse pridobljene znanosti brez blagega srca? Vsi vemo, da se očita našim časom, da se ne iz-razuje, kakor v starih in najstarejših časih, naša modrost v življenji in da se iz nravov izhajaje ne povrača na nrave. Ona biva pri nas bolj v glavi, nego v srcu, in navadno bolj naš pomnež bogati, nego izobrazuje način in navado našega mišljenja. Neizmerna gizdavost v vednostih, njih skoro nedogledno pomnoženje nas je napravilo sužnje znanja, često brez vse samo-omike; kako marsiktera duša se je vto-nila v prcvarljivem oceanu mnogo- in vsega vedstva pri Scili, pri Karibdi ali celo na gladkih valovih! — O povrni se duh božji starih i najstarejših časov! ko je bila modrost še vaja, učenje še modrost! Vrni se posebno v šole! V naših časih, ktere čaka za šolami na akademijah često prepusta, predivja zmešnjava „lastnik Jaz-|-Ne=jaz -f- z Jaz'1 in rjovenje grdih, neotesanih prepirov. Nabira li se grozdje in po trnji? Vsako dobro drevo prinaša dobro sadje; po sadji spoznamo drevo; po nravih in dejanjih spoznavamo modrost, kakošnega duha da je. Ali je ona modrost od zgoraj, ki je,