Ql^Jorn n d / f~yioi£cce... NO. 42 m$k\ Domovi ima AMCRiCA^ iN S8»Ž3?IT FOR€i©M IH LANGUAGE OHIV Serving Chicago, Milwaukee, WauKegan, Duluth, Johet, San Francisco iHttsburgih, f\Tew York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg SLOVENIAN MORN1HG N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 15, 19776 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII Demokraši napadajo gospodarsko politiko presednika Forda Predlagajo večje zvezne iz datke, ki naj bi privedli do polne zaposlitve. WASHINGTON, D.C. — Pred sednik ZDA Gerald R. Ford se zavzema za omejitev zveznega proračuna na 394 bilijonov dolarjev, za varčevanje, kjer je možno, da ne bi sprožili novega vala inflacije. Ford je prepričan, da bo sedanje oživljanje gospodarstva postopno zmanjšalo število brezposelnih na znosno mero. Vodniki demokratske večine v Kongresu so mnenja, da je Fordova gospodarska politika zgrešena, da bo ohranila večjo inflacijo ob veliki brezposelno sti, kot jo poznamo zadnja leta. Zavzemajo se za povečanja zveznega proračuna na 18 do 24 bilijonov, za polno zaposlitev vseh dela voljnih v posebnih programih zvezne vlade. Trdijo, da to ne bo povečalo primanjkljaja v zveznem proračunu, ker bo povečalo dohodke, inflacijo pa hočejo zadrževati z odločnejšim nadzorom zvezne vlade nad gospodarstvom. Skupni gospodarski odbor Kongresa je predložil tudi podaljšanje za prvo polovico letošnjega leta odobrenega znižanja zveznih dohodninskih davkov na drugo polovico in po potrebi še novo, če bi to gospodarske razmere zahtevale. Izjavili so se proti povišanju prispevkov za Social Security, ki ga je predložila vlada. Scvfeiska zveza ho fctpla še veš žita WASHINGTON, D.C. — V poljedelskem tajništvu so izjavili sredi tedna, da obstoja “dobra možnost”, da bo Sovjetska zveza kupila v ZDA novih 5 do 6 milijonov ton žita še pred 1. oktobrom letos, ko stopi v veljavo lani sklenjeni sporazum o letnih nakupih žita Sovjetske zveze v naši deželi. Pomočnik poljedelskega tajnika Richard E- Bell je trdil, da tako obsežen sovjetski nakupa žita 'v ZDA ne bo povzročil novega pritiska na cene in s Jem pospeševanja inflacije. Zaloge žita so tolikšne, da zadoščajo za vse domače potrebe in za predvidene prodaje na tuje. Sodijo, da bo Sovjetska zveza kupila več 'koruze kot pšenice. Doslej je letos kupila v ZDA skupno že 13.3 milijone ton žita. Govoreč o izgledir nove letine je Bell dejal, da so ti dobri in da kljub nekaterim negotovostim lahko računamo na izvoz žita v letu 1976-77 na sedanji letni ravni 85 milijonov ton, ne da bi s tem zmanjšali domače zaloge in rezerve. Novi grobovi Anna Žagar V Greenlawn negovališču v Mentorju je umrla 92 let stara Anna Žagar, ki je živela preje na 19010 Chickasaw Avenue, vdova po leta 1968 umrlem možu Franku, mati Franka, An-thonyja, Alberta, Margaret, pok. A.nne in pok. Frances, 6-krat stara mati, 9-krat prastara mati, sestra Rose Kochevar in pok. Antona Lopaticha. Pokojna je bila rojena v vasi Boršt pid Cerk j ah pri Krškem, kjer je zapustila brata in sestro in od koder je odšla v ZDA leta 1902. Bila je članica ADZ št. 6, Krožka št. 3 Progresivnih Slovenk in Uhe Maccabees No. 283 W.o.W. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 10.30 na Lake View pokopališče. Joseph Anzlovar Preteklo sobotp je umrl v Euclid General bolnišnici 35 let stari Joseph Anzlovar s 6013 Glass Avenue, ‘rojen v Dobrniču v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1926, brat Johna in sledečih pokojnih: Antona (lastnika Anzlovar’s Dept. Store), Franka, Ane (Slov.), Frances (Slov.), Josephine in Mary. Pokojnik je bil člap ADZ št. 17 in Društva Najsv. Imena fare sv. Vida. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.3Q iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. I Vida ob 9., nato na Kalvarijo. John Orehovec Na svojem domu na 690 E. 157 St. je umrl 81 let stari John Orehovec, rojen v Motniku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1913, vdovec po Mary, roj. Breznik, in nato po Louisi, roj. Potočnik, preje poročeni Suminik, oče Mary (Mrs. Frank) Zajec, Johna, Dorothy (Mrs. Frank) Konček, Carolyn (Mrs. John) Kustich in Rosemarie Pucell, 8-krat stari oče in enkrat prastari oče. Skoraj 30 let je bil zaposlen pri Lake Erie Steel Gen. Mfg. Co., dokler ni pred 16 leti stopil v pokoj. Po- ZDRUŽENA EVROPA SE DALEČ — Vnema za Združeno Evropo, ki je bila po koncu druge svetovne vojne živa in močna, je opešala. Predsednik belgijske vlade Leo Tindemans (na sliki) se trudi, da bi jo poživil. Iz slov. naselbin Zahteve po odstopu vlade v Madridu so poslale odločnejše Izgredi in smrti v baskovskem mestu Victoria so sprožili zahteve po odstopu španske vlade. MADRID. Šp. — Krvavi izgredi v Victoriji v Baskovski deželi na severu Španije, pri katerih so bili štirje mrtvi, so sprožili zahtevo po odstopu vlade v Madridu, ki jo vsi delajo odgovorno za dogodke v deželi Baskov. Ti se borijo za svoje pravice, predvsem za široko samoupravo, ki jo jijn je Francov režim vzel in jo jim ves čas odrekal. Znani časopis Gaceta Ilustra-da, ki ga ureja Luis Maria Anson, uradni govornik Don Juana, očeta kralja Juana Carlosa, je zapisal: Če vlada ostane, bo to resno škodovalo monarhiji in spravilo v nevarnost sožitje med Španci. Časopis je obdolžil predsednika vlade Ariasa Navarro pomanjkanja odločnosti in izjavil, da'uhaja javni red iz vlad- SRDJA KI. POPOVIČ D08IL LETO ZAPORA Iz Clevelanda in okolice Odvetnik, ki je preveč odločno branil političnega obtoženca v Jugoslaviji pred dvemi leti, je bil sedaj sam obsojen na eno leto zapora zaradi “obrekovanja jugoslovanskega socialističnega sistema”. Eveleth, Minn. — V petek, 5. j marca, je umrl tu dolgoletni: nih rok. naročnik in priložnostni dopis-1 Slična kritika je bila nik Ameriške Damovine John fljena tudi v nekaterih Strah, star 73 let. Umrl je prav j na svoj rojstni dan. Pokojni je bil rojen v Clevelandu, pa so ga starši vzeli 3 leta starega v Slovenijo, kjer so živeli v Krovači pri Dobrepolju. Leta 1927 se je vrnil v ZDA k sorodnikom v Evelethu. Zapustil je ženo Mary, roj. čož, sinova Rudija in Johna, v Sloveniji pa 93 let staro mater in eno sestro. Pogreb je bil iz cerkve Vstajenja v Evelethu 9. marca. obj av-drugih časopisih, ki večinoma trdijo, da “tako ne more iti dalje”. BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli teden je tričlansko sodišče v Valjevu obsodilo znanega odvetnika Srdjo M. Popoviča na eno leto zapora, ker je preveč odločno branil pred dvemi leti Dra-goljuba S. Ignjatoviča, ki je bil obtožen “obrekovanja” jugoslovanskega socialističnega sistema. Odvetnik je takrat skušal predložiti dokaze, da so Ignjato-viceve trditve resnične in se je z njimi tako delno istovetil ali vsaj strinjal. Prva razprava pred tričlanskim sodiščem je bila pred par tedni odložena, ker tožitelj ni mogel predložiti obtežilnega govora obtoženega. To pomanjkanje dokazov so pri drugi razpravi obšli s pričanjem dveh novinarjev, ki sta potrdila to, kar je trdila obtožnica. Srdja M. Popovič, ki je bil pravni zastopnik večine največjih ameriških družb, ki vrše kake posle v Jugoslaviji, pa tudi | pravni zastopnik nizozemskega I in japonskega poslaništva, je ; bil najbolj znan doma in po sve- cialnih odnosih. On (obsojeni) Brezplačno poklicno vežbanje— V Goodrich-Gannett Centru na 1368 E. 55 St. je v teku program poklicnega vežbanja za nad 40 let stare osebe, ki iščejo zaposlitev. Novi koordinator Stan Slavec, 1022 E. 76 St, ie zanikava pravice demokratične :na razpolago od 9. dopoldne do svobode. To je krivda.” js. popoldne v ponedeljek, torek Obtoženi je pri razpravi nred- !in sredo. Program je financiran ložil zaslišanje lastnih prič, pa jlz zveznih sredstev in je v upra-je sodišče njegov predlog glad- jvi župana R. J. Perka, ko odbilo. Bilo je pripravljeno j visoka starost— poslušati samo priče v podporo Rojak John Zakrajšek z 19417 obtožbe, ne po priče v podporo Monterey Rd., Euclid, bo v sre-obrambe. do, 17. marca dopolnil 95 let. * | Rojen je bil v Velikih Laščah Obsodba 39 let starega odvet- in ie živel /1 let v Clevelandu, nka Srdje M. Popbviča je v očeh ;L)er je imel grocerijsko trgovi-pravnikov svobodnega sveta na- no na Addison Rd. Od 8 otrok pravila ugledu Jugoslavije in s^a živa še dva, ima pa 9 vnu-njenemu socialnemu redu tudi j kov in vnukinj, 19 pravnukov “demokratičnim pravicam”, ki; Pravnukinj ter 2 prapravnu-jih je omenjal predsednik sodi- ka. Čestitamo in mu želimo že šča, več škode kot vse, kar je'mn°go zdravja in zadovoljstva, storil obtoženec. Sicer dosti pre- ! ^ nekaj urah 500 vejani komunistični propagan- ' prometnih nesreč— disti v Beogradu, izgleda, še ni- | -ie v soool° popoldne začel so popolnoma doumeli, kako c*e^1 ,Pa na^° prešel v sneg, so svobodni svet na take stvari i ceStev na ve^ krajih poledenele, gleda in kako jih presoja. dveh urah je bilo na I cestah Velikega Clevelanda skupno okoli 500 prometnih nesreč, hvala Bogu nobene težje. ! Kljub vsemu je bilo okoli 100 Le desetino obdelovane površine j tu zaradi svoje odločne obram- Kitajskem je le dobro de- j oseb lažje ranjenih. Libija izgnala 3,000 Egipčanov , .. .. u , KATRO Fp-int r -KS ! • be vrste političnih obtožencev. setmo vse površine uporabne za j Prošnje za potne ivaiku, Egipt.*— Libijs.« *-----..... obdelovanje. Dober del obsež-1 {ist(, Ila ošti Jugoslavija podpira osvobodilna gibanja v južni Afriki BEOGRAD, SFRJ. — Zastopnik zunanjega ministra tu je iz- kojnik je bil član SNPJ št. 142. iavil> da podpira Jugoslavija Pogreb bo iz Želetovega pogreb- voj aako, politično in moralno o-nega zavoda na E. 152 St. jutri,, svobodilna gibanja v južni Afri-v torek, ob 8.15, v cerkev Marije-ki. Nadaljevala bo s podpira-Vnebovzete ob 9., nato na Kal-.njem Mozambika in osvobodil- varijo. I nih gibanj v Namibiji, Južni Augustine Chernisky Afriki in Rodeziji. V Western Reserve okrevali- ------------------------------------ šču v Kirtlandu je umrl 65 let garet Zygadlo, Josepha in pok. predsednik Mtiamar Kadafi je odredil, da mora 3,000 Egipča- rbo nov iz Libije v odgovor na prijem in zapor 27 oseb v Egiptu, ki so obdolžene, da so libijski j vohuni. Po poročilih listov Al Abram in Al Akbbar je prišlo na mejo pri Salumu 350 Egipčanov, med njimi 8 tako zdelanih, da so jih morali poslati v bolnišnico. V Tripoliju, glavnem mestu Libije, so objavili, da je poročilo o izgonu Egipčan p v “nova laž, ki je brez vsake osnove”. Seveda, se je s tem režimu hudo zameril, ki je le čakal, kdaj mu Egipt se zavzel za palestinsko državo ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Egiptski zastopnik Abdel Me-guid je v imenu svoje vlade pozval k ustanovitvi “neodvisne stari Augustine Chernisky s 198 Mary. Rojen je bil v Nanty-Glo, palestinske države” in za čim Hyder Rd., Madison, Ohio, pre- Penna. Zadnjih 10 let'pred upo- |prejšnje ponovno sklicanje konje s 1272 E. 349 St. v Eastlake, kojitvijo leta 1969 zaradi bolez-1 ference v Ženevi o Srednjem Ohio, mož Josephine, roj. Riško, ni je bil zaposlen pri Willough-1 vzhodu. oče Alberta (Oklahoma), Gusa by-Eastlake šolskem odboru kot} Egiptski zastopnik ni napadal (Willowick), Mildred Bavluk oskrbnik poslopij. Pogreb bo izllzraela, poudaril je le “temeljno (Concord), JoAnn Wall (Gene- Želetovega pogrebnega zavoda pravico palestinskega ljudstva”, va), Louise Loucek ' (Madison) na E. 152 St. jutri, v torek ob J ki mu je bila odvzeta. Njegov in Christine Sluzala (Cleve- 9.45, v cerkev Marije Vnebov-! govor je bil umirjen in je poland), 12-krat stari oče, 2-krat zete ob 10.30, nato na pokopa-’ menil nekako odklonitev politi-prastari oče, brat Maxa, Mar- lišče Vernih duš. ke soočevanja. stopil na prste. Obsodili so Iga zaradi “zlobnega širjenja : napačnih informacij in povzročanja javnega nereda” za eno leto zapora. Pri razpravi so bili navzoči zastopniki Mednarodnega odbora za varovanje človekovih pravic, M e d n a r odne odvetniške zveze, Mednarodne zveze mladih odvetnikov in Mednarodne amnestije. Vsi so javno pokazali svoje nezadovoljstvo s sodnim postopkom in z obsodbo. “To je jasno, svarilo jugoslovanskim odvetnikom, da branijo kritike Beograda na svojo osebno nevarnost,” je dejal neki tuji pravni opazovalec. Obtoženec je ostal začasno na svobodi, ker je vložil proti obsodbi priziv. K obsodbi sami je dejal: “Zame to ni nobeno presenečenje. če je mogoče branečega odvetnika na tak način obtožiti, je očitno' možno doseči njegovo obsodbo.” Predsednik sodišča Novica Ce-nič je izjavil: “Teža zločina je v tem, da on zanika temeljne vrednote našega socialnega reda sireč množično neresnice o so- nc dežele je gorat, obsežni pa so } Vsi poštni uradi sprejemajo tudi puščavski in napol puščav- (prošnje za potne liste, izdaja pa ski predeli. jih seveda državpo tajništvo. Najnovejše vesti SAN FRANCISCO, Kalif. — Štirje črni muslimani so bili preteklo soboto od porote spoznani krivim umora več- posebne ugodnosti za razširitev zimskega središča v Crested Biitts, Colo., na področju gozda, ki je last zvezne vlade. jega števila delcev pred dvemi BEJRUT, Lib. — Kriza v Liba-leti. Slučaj je znan pod ime-| nom “Zebra”, kot ga je ozna-! čila policija tekom preiskave. | Skupno je bilo umorjenih 141 belcev, nekateri od njih šele! po hudem “obrednem” muce- j nju, ki so ga obsojeni name-1 niti belim “vragom”. Sodna ■ razprava je trajala skoro eno leto. SAN FRANCISCO, Kalif. — Danes se bo nadaljevala raz-; prava proti Patriciji Hearst,! obtoženi sodelovanja s SLA; pri bančnem ropu. Pričakujejo, da bo razprava ta teden I končana. nonu je obtičala, ko se predsednik Franjieh noče podati pritisku vojaštva in parlamenta ter odstopiti. Ostal je v predsedniški palači, ki jo varuje predsednikova straža z nekaj drugimi zvestimi vojaškimi enotami in z nekaj njegove krščanske milice. Gen. Aziz Ahdab, ki se je pretekli četrtek proglasil za vojaškega guvernerja, doslej še ni uporabil sile proti predsedniku republike in je vprašanje, če bo to sploh storil, ko je vojska postala tudi negotova. ALEKSANDER SOLŽENICIN: "ZAHOD DAJE VSE PROČ!' V premogovniku v Kentucky še 11 mrtvih WHITE SBU R G, Ky. — Druga eksplozija v četrtek pozno ponoči v istem premogovniku, kjer je prva dva dni preje ubila 15 rudarjev, je pokončala novih H seb, 8 rudarjev in tri zvezne rudniške nadzornike. Skupina je hotela dognati, kaj je povzročilo prvo eksplozijo. Vremenski prerok Večinoma oblačno in hladno. Najvišja temperatura okoli 39 P (4 C). Odkar je Sovjetska zveza poslala pisatelja Aleksandra Solženicina, Nobelovega nagrajenca za literaturo, pred dvemi leti v tujino, živi ta v Švici, pa veliko potuje po Zahodu. Na svoji prvi poti na Angleško pretekli mesec je podal v razgovoru na uradni BBC televiziji svoje vtise in poglede o Zahodu. Tu navajamo kratek izvleček po U.S. News & World Reportu. Tekom zadnjih dveh let so se zgodile strašne reči. Zahod ni prepustil le štiri, pet, šest držav — Zahod je dal proč vse svoje svetovne položaje. Zahod je prepustil vse tako naglo, je storil toliko za okre- pitev nasilja v naši deželi, da danes vsa ta vprašanja (o bodočnosti ZSSR) v Sovjetski zvezi niso več važna. Odpor je ostal, toda jaz sem že rekel, da je naše gibanje odpora in duhovne oživitve počasno, kot so vsi duhovni procesi. Toda vaše predaje so zelo nagle, kot so vsi politični procesi. Hitrost vaše predaje je tako naglo prevzela našo generacijo, da more v sedanjem trenutku Sovjetska zveza samo na eno pot: cvetenje totalitarizma. V sedanjem trenutku ni vprašanje, kako bo Sovjetska zveza našla pot iz-totalitarizma, ampak kako se bo Zahod sposoben izogniti isti usodi. Jaz ne bi bil presenečen ob n e n a dnem in neposrednem padcu Zahoda. Hočem biti popolnoma jasen: Položaj je trenutno tak —• sovjetsko gospodarstvo je v takem vojnem stanju — da če bi bilo soglasno mnenje večine Politbiroja proti začenjanju vojne, ne bi bilo to več v njegovi moči. Izogniti se temu bi zahtevalo težavno preusmeritev pošastnega vojnega gospodarstva v običajno mirovno gospodarstvo. Položaj sedaj je tak, da ne. smemo misliti, kaj bi se moglo nepričakovano zgoditi v Sovjetski zvezi, ker se v Sovjetski zvezi ne zgodi nič nepričakovano .. • Zahod je na robu propada, ki ga je sam u-stvaril. V začetku 50-ih let je visela nad svetom atomska nevarnost, toda stališče Zahoda je bilo tedaj slično granitu in Zahod ni popustil. Danes ta nevarnost še vedno visi nad obema stranema, toda Zahod je izbral napačno pot popuščanja . . . Najvažnejše dejstvo detente sedaj je, da ni ideološke detente. Vi zahodni ljudje enostavno ne morete dojeti moči sovjetske propagande. Kaj pomeni duh Helsinkov in duh detente nam znotraj Sovjetske zveze? Krepitev totalitarizma. Kar izgleda vam milejše ozračje ..., to je za nas krepitev totalitarizma. PLYMOUTH, Ang. — Hud vihar je potopil francosko ribiško ladjo Tamengo jugo/.aho-; dno od otočja Scilly. Na mor- j ju so našli 4 utopljence, vsaj 10 pa jih pogrešajo. RIM, It. — Policija je objavila, da so v neki pastirski koči v Kalabriji našli bankovec, ki so bili izplačani kot odkupnino za leta 1973 ugrabljenega J. Paula Gettyja III. KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je predložil včeraj parlamentu, naj razveljavi pet let staro prijateljsko pogodbo Egipta s Sovjetsko zvezo, ker ta ne mara Egiptu dobaviti orožja in rezervnih delov zanj ter noče pristati na preureditev plačevanja dolga. Parlament je predlog burno pozdravil in sodijo, da ga bo soglasno odobril. « WASHINGTON, D.C. — Načelnik kampanjskega odbora predsednika Forda Howard H. Callaway je začasno odstopil, dokler se ne pokaže, če ni uporabil svojega vpliva kot armadni tajnik za pridobitev1 PARIZ, Fr. — Pri včerajšnjih končnih kantonskih volitvah so dobili največ socialisti. Skupaj je levica, socialisti in komunisti, dobila okoli 52-53% vseh glasov in njen voditelj socialist Mitterrand je izjavil, da so volitve pokazale, da “predstavlja levica večino v Franciji”. Kantonalne volitve politično ne pomenijo dosti, pokažejo pa kljub temu, da si so pod močnim krajevnim vplivom, politično razpoloženje. MERCURY, Nev. — ZDA so včeraj tu razstrelile globoko pod zemljo vodikovo bombo z močjo okoli milijon ton obi-čajenega razstreliva. NEW YORK, N.Y. — Tu te bo začela danes v okviru Združenih narodov konferenca, ki skuša doseči sporazum o novi pomorski zakonodaji. Udeležuje se jo okoli 150 držav z vsega sveta. Njeno prvo zasedanje je bilo v Caracasu leta 1974, lani pa drugo v Ženevi v Švici. Sedanje, tretje naj bi privedlo do sporazuma, kar prvima dvema ni uspelo. a^EIUSlLA DOMOVINA, MAECH 15, 19776 MEmšm Bommim is 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation t'ubUshed daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: « Združene države: §23.00 na leto; §11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav: §25.00 na leto; §12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto \ sti (n.pr. policija, ognjegasci, učitelji itd.) in bi jo bilo Kdo bl moral se pred sestde-;reba ustavno onemogočiti. Isto velja za prisilno vklju- setim letom verjeti, da bo črna čevanje delavcev v unije (Closed Shop), ki grobo krši jAfrika poleg pridobljene neod-svobodno izbiro dela. To so izrastki pretirane moči jvlsnostl razodevala svetu tudi uniiskih federacij. lastno kulturo? Kdo S1 Je bl1 Tako je kapitalizem nehote rodil ne samo marksi- !zamišljal črnskega pesnika, kot zem, ampak tudi unionizem. Seveda si slednja dva ni_ jje aa Primei' senegas i pie sta enaka, komaj malo podobna, čeprav se oba borita sed“k •, proti moči kapitala. Tako si danes stojita v svobodnem svetu nsproti dve veliki gospodarski in politični sili: kapitalizem in unionizem. Zaenkrat še kot so- vražnika na bojnem polju — a upanje raste, da se bo polagoma škodljivo bojevanje spremenilo v dobrodejno sodelovnje, kakor bomo razvideli iz nadaljnega raz-motrivanja tega važnega problema človeškega rodu. L. P. SUBSCRIPTION RATES: « United States §23.00 per year; §11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: §25.00 per year; §12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO Kdo je še pred prvo svetovno vojsko vedel za Slovake kot poseben narod? Obstajala je le madžarska država. In vendar so bili tudi Slovaki vsa stoletja tu. In nihče si ne bi bil upal misliti, da bodo Slovaki razvili svojo lastno državnost in postavili prestolnico v nemško-ju-dovsko-madžarski Bratislavi, poznani le kot BESEDA IZ NARODA ««a5IBfe>83 No. 42 Monday, March 15, 1976 Slovensko razmisfiasije (Pismo iz Trsta) Gibanja ... | Slovenski človek bi se bil mo- Z Vzhoda Levitin-Krasnov, ral - tako mislijo veliki, parnet-Saharov, Solženicin, Šafarevič, ni in trezni - pravzaprav že po-.. . po poklicu so verski pisatelj,'razgubiti v zmedenem svetu. O romanopisec, fizik, matematik, tem ga tudi danes prepričujejo in še cela vrsta drugih, ki vztra- Jod vseh strani. Da je tako maj-jajo v boju za svobodo duha. :hen in sam biti nesmiselno, da se Na Zahodu naveličanost, iska-jmora odpreti “napredku’ in; nje senzacij, poskusi nenehnih “internacionalizmu” ali pa se protestov, oporekanja, rušenje,! pripraviti na združitev v “brat-ne samo mitov, ampak vsega1 stvo in jedinstvo; na Koroškem sakralnega, samo da bi razgibali'se “prilagoditi” večini in govo- otopelega duha. In kljub temu še ne uspejo, bi skoraj rekli, niti za eno samo; kaj sebe samega: skratka, vsaki noč. ,V pozabi je že Isolotto, na'ideologiji, partiji in državi, ki so Camila Toressa, duhovnika gve-jbile in menda ki še bodo. Vsak rilca, se komaj še kdo spomni, Inaj bi bil - kdo ve zakaj? — .ne- ed revolucionarne vzhičenosti Che-ja je ostalo le še ime kakega zakotnega kluba, svojeglavi benediktinski opat od sv. Pavla v Rimu je bil junak enega poletja, soeur Souris je šla v pozabo, kakor hitro je izstopila iz reda .. . Potem je postala nenadoma vroča Portugalska, ko je tride- Kapital in delavec Oče kapitalizma Adam Smith s svojimi idejami o dominantni vlogi kapitala v gospodarskem razvoju narodov, kakor je to opisal v knjigi “The Wealth of Nations”, ni predvideval, da bodo kapitalna sredstva v rokah nekaterih prinesla tem skoraj neomejene vire bogatenja, med tem ko bodo pahnila mnoge (delavce) v revščino in v predmet nečloveškega izkoriščanja. Resnico tega dejavnika smo potrdili z dobesednimi citati iz njegove knjige, kjer govori otblagodejnih posledicah velikega razmaha kapitalistične produkcije, ki se bo nujno raztegnila in dosegla tudi malega člo-vok S- Bogatih ljudi je bilo vedno nekaj na svetu, o tem nam pripovedujejo zgodovinski viri in omenjajo med drugimi posebno grškega bogataša Kreza, ki je postal nekak simbol bogatih ljudi. Tudi Sv. pismo na več mestih govori o bogatinih in nekje pravi, da bi lažje prišla kamela skozi šivankino uho kot bogatin v nebeško kraljestvo. Ali ni Smith vedel za to primero iz Biblije in ni računal na izkoriščevalsko naravo bogatinov, ki so brezobzirno pripravljeni izpiti kri iz sočloveka, če to uteši njegov pohlep po bogastvu? Do Smitha je premoženje bogatih ljudi obstajalo v lastovanju velikih fevdalnih posestev in latifundij, razkošnih gradov z množico služtinčadi, v dohodkih iz idir.uoiixxi ' • ’ ■ 0 I- isetletm Vietnam naenkrat poza- tlake, ki so 30 podložniki opravljali, m iz desetine,_ ki, Pa tudi med Portugalci i e so io odrajtovali. To je bilo v glavnem v naturalijah D|jen- na tucti mea nortugaici je bu JU uuid,j-u/ctn. v s, _ w Mn glavna zvezda, oce revolucije in v storitvah, zelo malo ali skoraj me v denarju. Ne 5 more se reči, da je bilo tlačanstvo znosna oblika socialnega sožitja, a bilo je znosnejše od divjega izkoriščanja delavnih ljudi po kapitalu, zlasti med industrijsko revolucijo, ki je zajela dobršen del 19. stoletja. Vrednost naravnih bogastev, ki so stalna in negibljiva, je zamenjala vrednost denarja, zelo tekoče in gibljivo sredstvo, porabno na vse mogoče načine, ki ga lahko zbiraš in kopičiš po mili volji. Začela se je neomejena in nebrzdana dirka za pretiranimi zaslužki z brezobzirnim izžemanjem brezmočnih delovnih ljudi, ki so bili za svoj obstanek odvisni od denarnih mogotcev. Zgodovina onih časov je polna pretresljivih, zgodb o zlorabljanju delovnih moči, ne samo mož, ampak tudi žena in otrok — tudi tu v Ameriki —, ki so s svojimi golimi rokami množili kapital onim, ki so jih izkoriščali, da so mogli potem svoje kapitalistične kremplje razširiti še na nove žrtve svoje pohlepnosti po denarju. Pojav in nastop Karla Marxa, Friedricha Engelsa in njunih sodelavcev je bila naravna in smiselna reakcija v imenu delovnega človeka. Resnici na ljubo pa se mora pripomniti, da niso bili vsi kapitalisti taki: Henry Ford, ustanovitelj avtomobilske industrije, je svetal zgled drugačnosti. Delavstvo je začelo iskati izhoda iz takega nevzdržnega položaja in ga je našlo v samopomoči. Razboriti, razgledani in organizacijsko odlično sposobni ljudje iz njihovih vrst. ki so odklanjali Mar-xovo zahtevo po odpravi zasebnih podjetij in zavračali njegov nauk o diktaturi proletariata, so sprožili idejo o združevaju delavstva v delavskih unijah. Načrt e-notnega nastopanja v unijah se je kot požar razširil po svetu in se tekom časa razrasel v mogočne delavske organizacije, ki jih vsi poznamo. Te so se kot enako odločilna sila v industrijski in drugi proizvodnji postavile z učinkovitim orožjem stavke (štrajka) moči ka-• pitala po robu in priborile delavstvu zasluženo mesto na ekonomskem soncu. Teda, kakor kapitalizem pred njim, tako ie tudi unijski pokret poskušal in še poskuša skakati čez oj-nice. V škodo splošnega blagra hoče čez mero ščititi pravice delavstva in s tem zlorablja svojo moč, ki je v zadnjih desetletjih močno narasla Kajti organizacija se je razvila do vrha, v ogromne delavske federacije in mednarodno povezane sindikate, ki so v stanju v gotovih sektorjih s stavko ustaviti vso producijo in vso službo. Hudih, včasih neznosnih posledic pa ne trpi toliko kapitalizem, kot potrošnik, ki je ljudstvo na široko. V tem dejavniku ie skrit negativni element linijske moči: temu se pridruži drugi, da namreč navadno ni kapitalist tisti, ki nosi gospodarske posledice pretiranih zahtev linijskih bossov, pač pa potrošnik, na katerega ramena, prevali kapital povečane stroške produkcije s povišanjem cen. Gospodarska in politična meč uni.jskesra gibanja, ki io delovemu človeku priborila, današnji, standard Jlagam0 z moderno književnost-živlienia. ie zajela ,r Ameriki tudi lavne uslužbence po i0- vSpet s,a se bda našia nef1 občinskih in državnih uradih m ustanovah, kar je p0 ^Prešeren in neki .Cankar tei se, mojih mislih nepravilna anomalija imijske pristojno- cela vlsta drugih’ Frančiškani bodo obhajali 7501etnico smrti svojega ustanovitelja Že pred lanskim Božičem so se zbrali v kapucinskem samostanu v Stepanji vasi pri Ljubljani frančiškanski predstojniki in predstojnice, da se pogovore, kaj bi se dalo narediti na Slovenskem v zvezi s proslavo 750-letnice smrti sv. Frančiška kom. Pogrebni obred je v Ljubljani opravil nadškof dr. Pogačnik, v Olševku, rojstnem kraju njegove žene, pa ljubljanski stolni župnik Smerkolj. 250 let semeniške V veliki stavbi ljubljanskega semenišča se skriva mimoidočim dragocen zaklad: Semeni- rsrausiavi, •«'- —* ----------------- ška knjižnica ni samo najstarej- _ _ Pressburg ali ^Asiškega. tej zvezi je bil pred-iga knjižnica v Sloveniji, temveč Pozsony (Požun). Da bodo Slo-jvsem. napravljen sklep, da se Frank je bil vedno neodvisen cloven, ki se je ravnal po vesti, osebni preudarnosti in skrbi za ljudstvo. Knjiga nudi bravcu zanimiv vpogled v politiko države Ohio in mesta Clevelanda v dobi od 1940 do 1968. Piscu moramo priznati objektivnost v prikazovanju dogodkov, za popolno jasnost pa bi seveda potrebovali še drugo plat zvona, namreč osebne spomine Franka Lauscheta samega. Za slovenske Amerikance bi si človek želel v knjigi morda še kaj več o zgodovini slovenske naselbine v Clevelandu, iz katere je naš Frank izšel. O terg pa bedo seveda imeli vse podrobnosti zbrane v novi knjigi, katera pripravlja dr. Gobec. Na7 pako, da je mladi Frank raznašal “weekly” “Ameriško Domovino” (na strani 14), pa lahko vsak sam popravi y “daily”. Knjiga ima obseg 79 strani in stane $4 za en izvod. Zaradi zvišanja poštnih prispevkov bomo hvaležni vsakomur, ki bo tako dober, da bo priložil “quarter” za poštnino. Prav tako bomo hvaležni tudi posameznikom ih gram, ki predvideva naslednje javne in notranje prireditve: 4. septembra 1976 — romanje vse slovenske Frančiškove družine (FD) in njenih prijateljev in prijateljic (simpatizerjev) k Mariji Pomagaj na Brezje. 25. septembra 1976 — “Frančiškov dan” v edini (Poleg sv. Frančiška v Vipavskem Križu) Frančiškovi cerkvi v Ljubljani-šiški. V prvi polovici oktobra 1976 romanja po Frančiškovih krajih. Znani odvetnik dr. Jakob Mohorič umrl spomenik naše preteklosti. Iz nje So zajemali' učenost vsi naši slavni možje kakor tudi nešteti izobraženci v preteklosti in danes. Hrani mnoge rokopise (naj-starejši je star 700 let), inku-nabule in najstarejše slovenske tiskane knjige. Umetniško izpolnjen prostor krasi Quaglieva stropna freska. Koncert “Slave Klavora” v Gradcu V okviru proslav Graške filharmonije je nastopil moški pevski zbor “Slava Klavora” iz Maribora. S kvalitetnim nastopom so mariborski pevci dokazali, da sodijo med najboljše tovrstne zbore v Evropi. Izvajali so zelo zahtevna dela V Ljubljani je umrl 7. febru-’ tuJih in domačih skladateljev, arja znani slovensski odvetnik Umetniški vodja zbora prof. Jo- in delavec dr. Jakob Mohorič. Rojen je bil 1888 v Njivici, župnija Selca nad Škofjo Loko, kot sin malega kmeta. Po nasvetu domačega učitelja ga je dal oče v Kranj v šole. Tu je v Dijaškem domu srečal med drugim profesorja dr. Jožefa Debevca, brata nekdanjega lastnika in urednika Ameriške Domovine Jaka Debevca. Profesor J. De- že Gregorc je za 20-letno mojstrsko vodenje zbora prejel Gallusovo zlato plaketo. Pohištvo za otroke Tovarne pohištva se vedno bolj ukvarjajo s proizvodnjo o-preme za otroške sobe. Na razstavi v Ljubljani je “Novoles” prikazal standardne in novejše dosežke v opremi za najmanjše, bevec je imel na rajnkega Ja-i nekoliko večje in prav velike o-koba ogromen vpliv ter sta bila i troke. potem vse življenje izredna prijatelja. L. 1908 je rajnki Jakob Mohorič odšel na Dunaj študirat pravo. Tu sta se srečala z rajnkim Ivanom Avsenekom, znanim dolgoletnim uvodničarjem Ameriške Domovine. Že v teh letih je sodeloval pri sloven, ka-tol. akadem. listu Zori, pri ljubljanskem Domoljubu, pri katerem je urejal prilogo “Društve-nik”. V teh letih je bil duhovni voditelj slovenskih visokošolcev na Dunaju dr. Janez Ev. Krek, slovenski poslanec v dunajskem državnem zboru. Rajnki je ostal “Krekovec” vse do konca svojega življenja. Postal je znan lju- ^ bljanski odvetnik. V tem svojem ( ' življenjskem obdobju je bil med drugim predsednik slovenske katol. prosvetne zveze v Ljubljani. BiPje veren, blag človek, vzoren mož in oče šestim otro- Na salonu pohištva so ob tej priložnosti dobili priznanje za uspeh — Ljubljanskega zmaja. V Sloveniji so umrli: 3. marca V Ljubljani: Martin Jaklič, Tone Okorn, Vladimir Pleničar, Boža Matjan, Marija Pirih, roj. Ambrožič, Lucija Matičič, Ivanka Briksel, roj. Grum, Ciril Plevnik; v Mirnu: Vinko Faganeli; v Črnomlju: Karel Geltar; v Kranju: Alojz Kolmanko; v Spodnjih Ložinah: Štefan Troha. go o Baragovih Indijancih, ki bo y kratkem na razpolago. Knjiga se naroča co pošti na naslovu: Studia Slovenica, P.O. Box 4531, Washing! on, D.C. 2(5017. Na istem naslovu se naroča tudi brezplačni seznam knjig zbirke Studia Slovenica, ki nudijo bralcem vpogled v slovensko zgodovino in zgodovino slovenskih Amerikancev. Mislimo, do bi slovenski starši te knjige lahko kupovali za svoje otroke, kateri študirajo na ameriških šolah. Prav tako so te knjige lepo darilo ameriškim prijateljem in delajo čast vsaki domači knjižnici. Pred kratkim smo brali v AD članke o potrebi izdajanja knjig o Slovencih v angleškem jeziku. Zopet imamo lučko na poti razsvetljevanja teme in nepozna-nja Slovencev. Če je ta lučka skromna, prosimo samo za razumevanje, ker — odkrito povedano — pri sedanjih stroških ni 5. marca V Ljubljani: Janez Pleško, Daniel Novak, Lovro Rak; v Dobrunjah: Alojzij Pintar; v Dražici pri Borovnici: Franc Drašler (Brencetov Frenk); v Ilirski Bistrici: Albert Ivančič; v Šentvidu pri Ljubljani: Cecilija Ločniškar (Jesharjeva Čila). 6. marca Sv. Rok pri Sevnici: Ivanka Blaznik, roj. Drstvenšek;. v Ljubljani: Štefan Vidic, Marjan Repotočnik, Jože Hlebce, Karel Parzer, Franjo štrukelj, Marija Simonič; v Bovcu: Robert Komac; v Postojni: Kristina Turk, roj. Dolenc. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Sloveni]^ poslušajte v Clevelandu in olco-mogoče izdajati večjih in lepo 6c’ Slovensko radijsko uro “Pe' opremljenih knjig, pri katerih j smi in melodije iz lepe Sloveni-društvom, ki bodo dodali kak bi se lahko krili stroški, ako ne s je” vsak večer od ponedeljka do prispevek za tiskovni sklad v dobimo večjega razumevanja' petka na postaji WXEN-FM na čaj, svojo ustvarjalnost, svojo pomoč pri nadaljevanju knjiž- naših društev pri prodaji knjig. 10f>.5 MC, katero vodita dr. M*-kulturo. ( nih izdaj, posebno za novo knji-- E. A. Kovačič ! lan in ga. Barbara Pavlovčič. V Ljubljani: Josipina Sotelšek, Vladimir Pleničar, Jože Kopitar, Matija Hren, Franc Polc; pa Ratežu: Jože Mrak; v Novem mestu: Karolina Zbačnik, roj. Peterlin; v Dokležovju: Franc Kočevar. SCMEKTSXA MARCH 15, 197YG I Dr. Francefu Ciganu v spomin ob peti obieSnid smrfi Franc Cigan se je rodil 19. septembra 1908 v Žižkih pri Lendavi v Prekmurju. Umrl je 23. februarja 1971 v Ljubljani. Za peto obletnico smrti mu je Ludvik Ceglar, župnik osebne župnije za Slovence v Sao Paulo napisal v spomin daljši članek, ki ga priobčujemo. , Profesor dr. France Cigan je kal k Mariji in od nje prejemal bil za koroške Slovence eden moč, da se je razdajal za bliž-ftaj zaslužne j ših duhovnikov, ki njega. (7) so po vojski prišli na Koroško. | Po novi maši 1. 1935 je delo-Kar je on storil za razcvet slo-'val po salezijanskih zavodih, venske gimnazije v Celovcu, je zraven pa študiral na Ijubljan-A'zko oceniti. !ski univerzi in dosegel dokto- Leta 1962 sem imel priložnost,1 rat iz cerkvene zgodovine. (9) sem. ga od blizu spoznal. Ne- 1 Kljub temu je tudi pozneje ,rad kaj časa sem. živel z njim v is- deloval v dušnem pastirstvu. Mohorjevem domu, ki mu Brž ko so nacisti izselili mno-N' bil on vodja. Pozneje sem'ge Slovence v Srbijo, je pustil bil ž njim v pismenih stikih. | vodstvo mladinskega doma na Menda mu je bilo nekoliko Rakovniku in s sobratom prof. Orodno zaradi priimka. Brž'se ^ Alojzijem, Luskarjem odšel v ie nekako opravičil zanj: “Prav J Srbijo za dušnega pastirja izg-tahko, da je bil kak moj prednik | nance v. Delo je bilo združeno res to.” — In kaj zato, če bi bil! z velikimi nevarnostmi in žrt-bo njem bi bil‘imel bliskajoče'vami. Škofijski duhovnik Mari-Se oči in živahnost. tj an Kremžar je pri enakem delu Vse svoje talente je do kraja Izgubil življenje. Z izgnanci sta Izkoriščal v prid Cerkvi in na- j delila revščino in na potova-r°du, za kar je zlasti' po smrti j njih spala na tleh v prenatrpa-bobil lepa priznanja. Dr. Drago Inih stanovanjih, ki so jih Srbi Sloka, deželni svetovalec, ga je | velikodušno delili s slovenskimi buenoval velikega človeka, neu-! izgnanci. Kolikor je bilo mo-Vudnega delavca, zglednega du-jgcge, sta. jim gmotno pomagala bovnika, zavednega Slovenca in Iz denarjem in jestvinami, ki so ^elikega prijatelja mladine. (1) |prihajale iz Slovenije. Pri vsej Zastopnik ravnatelja sloven-'revščini, napornih potovanjih &ke gimnazije v Celovcu in po-lin dušnem trpljenju naših ljudi Hojnikov kolega, Franc Inzko, je'je pokojnik le užival, ko jim je °b krsti poudaril njegovo delo,! mogel storiti kako uslugo, zla-katero je opravil na gimnaziji sti, ko jih je duhovno tolažil, za kct profesor, vzgojitelj in zbi- kar so mu bili od srca hvaležni. ratelj narodnega blaga. (2) Glas Slovenske kulturne akci-' ov*r! -i6 v Buenos Airesu je zapisal, . aUlC1fu’ jei ba je bil: plemenit Slovenec, za- stajerskdr odvetnikov, trgovcev Ve.den narodnjak, prodoren šol- in tovarnarjev, ki doma niso in zvest duhovnik. (3) |hoaili v “v. Nesebično delo Konzistorialni svetnik Boži- GU3nih P^toiev jih je tako pre-bar Tensundern pa je naglasil, vzelo> da 80 Postali ^vzetni za ba je bil izreden mož, izvrsten niuna vabila in 50 se za ^gojitelj na glasbenem, podro- L 1941 vsi razen enega ude eziil čiu in velik dobrotnik sloven- vseh treh mas ter P° dolg'em skega naroda. (1) ,času l,reJeli obhajilo. (10). j Po vojski je dr. Cigam sam Velik človek ! okušal usodo brezdomca, a hkra- . Haš tednik ga je v osmrtnem.ti v taborišču v Špitalu tri leta cMnku imenoval velikana. (4) j pomagal v dušnem pastirstvu. Sil je idealist in optimist, poln h\Tato je bival osem let na Kamelje do življenja in dela. SnovaFnU) ]pjer je bij Sprva župnijski Je velike načrte in jih po teme-joskr.’Dnik, potlej pa misijonar po hti pripravi in vzgledni vztraj- drugih župnijah. Menda, v slo-^°sti uresničeval. — Še nekaj ; venskem delu celovške škofije eni, pred smrtjo je' v bolnišnici ni fare, ki je kot misijonar ne obfcikal ter v njej veliko pridigal in spovedoval. (9) Iz njegovih verskih govorov je odsevalo prepričanje, vera in ljubezen. (11) Ko je bil 1. 1959 v Ameriki in Kanadi, je med potjo ozdravljal duše in jih spravljal z Bogom. Ob slovesu je dejal: “Če nič drugega nisem pridobil na tem potovanju - spravil sem dragega prijatelja ž Bogom ... sem srečen.” (7) . Tudi njegovo delo v Celovcu je bila duhovniška služba, v ka- P. Fortuna t, O.F.M. CERKEV - KRISTUS MED NAMI II. j ravnost ne dotakne. Pač pa se z V razumevanje bralcev je po- grehom zgodi nekaj drugega. Z Svoje izhodišče sta imela v bilo veliko uPanju na ozdravljenje raz-VlJal načrte dela za dobrih de-Set let. (5) bbl je odločen in pogumen. Ko je pri zasliševanju v tabori-angleški narodni poslanec vPi'ašal: “Kaj veste o sodelova-^Ju slovenske duhovščine z nem-jkitn okupatorjem?” se je poni-taboriščnik stresel in v SVeti jezi stopil pred predrznega Itoslanca, udari s pestjo po mizi to odločno spregovoril: “Kakr-toiikoli položaj že imate, si vam dr 2nem reči: Sram vas bodi! Slo- Ofnka duhovščina je bila prva.^erj se je raz(iajal do konca, ved-vii,eV bldlerjeve agresije. Polo- 1 no zvest - duhovništvu in salezi-1 80 nas kot hudodeke, večino janski družbi. S svojim delom rigS.ab v koncentracijska tabo- ' jg dolgo let pomagal vzdrževati rjj.Ca> to'uge pa izgnali iz Slove- j bolnega sobrata. Svoje pokojne j,■''a '° Je bilo naše sodelova-’sobrafg je priporočal v molitev, iii^ je oclšel p0 takem bogatem, življen- PutVrata za seb°j 'krepko zalo- skem delu je v hudih mukah ob p.Z1' koncu življenja mogel reči so- ai1 je velik je bil velikodušen i preiat Zechner se je ob grobu u J® velik v načrtih, delu in bratu: “Pripravljen sem.” (12) ia-h’ ker J6 bil velikodušen i preiat Zechner se je ob grobi v- Slrokosrčen v žrtvovanju sa-'zahvalil Bogu in salezijanski toega sebe za druge. Leta 1970 družbi za . tako odličnega člana Po. dijaški akademiji, na ka- in dobrega sobrata. (7) Je j ^ Je s svojimi zbori zadnjič i škof Kostner dejal žup-j Zaveden Slovenec in ljubitelj vea čobulu: “Takih bi morali j Koroške n.C bneti, da znajo razgibati, s^du«ti in razdajati svojo du- (7) Bil je velik rodoljub. Iz ljubezni do rojakov je brez okle- pevskih društev in pev-i™nJa uzfrni! aobrata s«o rlrnS+T ti i tt t ,• L , da bi bil iz, tabonsa sel delovat , urustvo Jakob Petelin Gal- _ . .. , , ur, tos v Pom, . u . • v Dominikansko republiko: U v '-eiovcu sta v osmrtnici go- , . ■„ h,, ,. v°Nla o njegovem “neusahlji- tem pa ni govora! (11) Na K°" Vem ideali ° • • ■ * I roškem, blizu domovine, med laealjjzmu m neizmerni po- rtvovalnosti. (8) Zgleden duhovnik rojaki v taborišču in pozneje na Spodnjem Koroškem je hotel delati do smrti kot duhovnik, b , Je vzoren salezijanski du- učitelj in vzgojitelj. ^°vnik. Mlad se je navdušil za Bolele so ga krivice, ki se go-h, G;fkove ideale in to navdu- -dijo koroškim Slovencem. Eazu-Živi°Si -bl gorečnost' ohranil vse mel jih je toliko bolje, ker je kii Salezijanski provinci- podobne krivice že v zgodnji Po laGtan ^erdbl je ob grobu mladosti sam občutil od Ogrov. aab da se je pokojni zate- Nekaj je o zapostavljanju koro- grehom kršimo in rušimo red, ki ga je Bog hotel na svetu in v našem življenju ter v naših odnosih do soljudi. Božja volja in božji načrt za naše odrešenje je Jezus Kristus - druga božja oseba, katere učlovečenje je opisano: Beseda je meso postala. Jezus Kristus je naj večja beseda, ki jo je Bog Oče spregovoril ljudem. Jezus Kristus je višek vsega božjega razodetja in vsega božjega dela za našo rešitev. Jezus Kristus pa prihaja do nas in je med nami po svoji Cerkvi na tako resničenin popoln način da je Cerkev Kristus med nami. Ko grešijno, nasprotujemo božjemu redu, ki ga Bog uposta-Mariji, ker je vlja po Kristusu, učlovečeni Besedi, v svetu, v ljudeh in med ljudmi.. Pretrgati zvezo z Bogom je pretrgati zvezo s Kristusom in pretrgati zvezo s Cerkvijo. Kdor je v smrtnem grehu je nadnaravno mrtev, je izven Cerkve, zakaj Cerkev so udje Kristusovi; in je izven Kristusa, ki je edina pot k Očetu. Kristus s svojim odrešenjem prihaja do nas po Cerkvi, zato lahko dobimo odpuščanje grehov samo po Cerkvi. V ta namen je Kristus ustanovil zakrament sprave. V tem zakramentu nas Kristus sam spravi s seboj, kar je isto kot sprava s Cerkvijo. Cerkev ima važno in bistveno i vlogo v odpuščanju grehov trebno to pojasnilo: ta razlaga spovedi velja predvsem za spoved smrtnih grehov. Pozneje bom razložil kak pomen ima spoved za one, ki jim vest ne očita smrtnega greha. Grehe odpušča Bog - Jezus Kristus po Cerkvi. Spoved je zakrament, v katerem nas Kristus spravi z Bogom po Cerkvi. To je Kristus, ki je Bog in človek. Sam sebe je imenoval Jezus pot k Očetu. “Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni” (Jan 14, 6). Za Cerkev so razni opisi. Cerkveni očetje so jo imenovali ali opisali z besedami: Cerkev je Kristus med nami. Zato so tudi učili, da ima Cerkev svoj začetek v bila božja volja, da je bila Marija Mati našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Tu je tudi eden izmed razlogov, da imenujemo Marijn mater Cerkve. Dokler je Kristus živel na zemlji, je s svojim delom dosegel in zajel svoje sorojake, ki so prihajali k njemu. Jasno pa je poučeval svoje učence in apostole, da je božje kraljestvo za ves svet - za vse ljudi, ki jih je odrešil s svojo velikonočno skrivnostjo: trpljenjem, daritveno smrtjo in poveličanim vstajenjem in vnebohodom. Poveličani Kristus je iz nebeške mogočnosti poslal od Očeta na Cerkev - apostole Svetega Ou-jvfogo v odpuščanju grehov v ha, ki ga je bil obljubil kot To- zakramentu sprave. Odpuščanje lažnika. Tolažba je bila v tem, grehov v tem zakramentu je vida so apostoli v prihodu Svete- gek spreobrnjenja grešnika, ga Duha razumeli, kar jim je predno pa do tega viška pride, je bil Kristus naložil kot zapo- Je potrebno več milosti ali Kris-vedi in naloge, ki jih morajo vr- tusove rešenjske pomoči. Greš-šiti za upostavljanje božjega njk mora spoznati in začutiti zlo kraljestva na zemlji. Prihod jn nesrečo greha, za kar je po-Svetega Duha nad apostole je trebna Kristusova pomoč - mi-začetek delovanja Cerkve. V lost; obrniti se mora proč od Cerkvi Kristus po svojih aposto- g.re}ia fn usmeriti svoje življe-lih, škofih in duhovnikih, na- nje k Bogu - k Cerkvi; tudi za daljuje ali prinaša svoje odreše- £0 je potrebna Kristusova ponje vsem in posameznim lju- m0£ . milost; nastopiti mora pot dem. Z drugo besedo: Kristus k Bogu - k Cerkvi, za kar je tudi nas osebno odrešuje po Cerkvi, potrebna Kristusova pomoč -posebno po njenem bogoslužju, milost. Pri vsem tem pa greš-ki v glavnem obstoja v daritvi njk naleti na razne ovire, ki ima-in zakramentih. Maša je dari- j0 svoje korenine v tem, kar ga tev Kristusova, zakramenti so jfc zapeljalo v greh; največja Kristusova dejanja, po in v ka- 0vira je človekovo slabo nagnje-terih vrši delo našega osebnega nje< pri vsem tem grešnik po-odrešenja. Kjer Kristus deluje, frej3Uje Kristusove pomoči - mitom je tudi navzoč. To je od losti> Tudi to pomoč dobi sla-mrtvih vstali, poveličani Kris- botni grešnik od Kristusa po tus, ki več ni vezan na čas in ^ CerkvL Kako in zakaj ? V nas kraj; povsod je v Cerkvi po za~ je VSG preveč utrjena misel, kramentih ali po znamenjih, ki ^ je spreobrnjenje ali spoved jih je sam določil, navzoč kot človekova osebna zadeva. A ni naš Odrešenik. To nam tudi po- tako. Cerkev v moči Kristusove jasni, zakaj imenujemo Cerkev inavzočnosti v njenem delu moli Kristusovo skrivnostno telo. _ jza grešnike, za zveličanje vseh Z grehom žalimo Boga. To je ]judt To Vrši na poseben način treba prav razumeti. Bog je ne- y svetem bogoslužju, v zakra-skončno svet, neskončno popoln-'mentih) vkijučno v zakramentu in neskončno srečen. Ko ga ža- svefe Evharistije, ki je zakra-limo z grehom, ne zmanjšamo mentalna daritev in sv. pojedi- KOLEDAR društvenih prireditev me ***++#** ******** njegove svetosti, popolnosti ih sreče. Greh se torej Boga na- ških Slovencev tudi napisal. (13) Zlasti neiskrenost nekaterih drugojezičnih sosedov ga je bolela in se je o njej v pismu zelo ostro izrazil. Njegova goreča delavnost za obmejni del slovenskega naroda je toliko večjega občudovanja vredna, kolikor hitreje so drugi nanj pozabili. Leta 1962 mi je potožil: Ko so znanci odhajali na pot čez morje, so me vzpodbujali, naj vztrajam. Ko sem jih prosil pomoči, nisem dobil niti toliko, kolikor sem trošil za pisma. Koroški je dal največ svojih j na. Naj lepše nam to pojasnita tretja in četrta evharistična molitev. V tretji evharistični molitvi molimo: “Prosimo, Gospod, naš Bog, naj bo ta spravna daritev vsemu svetu v mir in zveličanje... Poslušaj, dobri Oče, prošnje te družine, kr je zbrana pred teboj. Privedi k sebi vse svoje razkropljene otroke.” — In v četrti evharistični molitvi: “Nebeški Oče ... Darujemo ti njegovo (Kristusovo) telo in kri, tebi prijetno in za ves svet zveličavno daritev.” Potrebna je molitev .za -grešnike, a še bolj potrebno je, da s Cerkvijo sodelujemo in molimo v svetem bogoslužju, v katerem se znova in znova ponavlja v imenu Kristusovem molitev za MAREC 20. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje priredi Pomladansko večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road. Igra Jay Tones. Začetek ob 5. popoldne. 21. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne. APRIL 4. — Misijonska Znamkarska Akcija postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne. 11. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi nedeljsko kosilo. Serviranje od 11.30 do 2. popoldne. 11. — Dramatsko društvo Lilija poda igro “Divji lovec” ob 3.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 24-—TABOR DSPB priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 25. — Klub slovenskih upokojencev, St. Clairsko okrožje, priredi Večerjo in zabavo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clai-rju. Igra Benda orkester. 25. — Pevski zbor Planina priredi Pomladni koncert v Slovenskem narodnem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 25. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert v počastitev 200-letnice neodvisnosti ZDA v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. MAJ 1.— Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu zabava s plesom. Igrajo Veseli Slovenci. 9. .— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farnem avditoriju. 15. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 8. zvečer. 16. — Demokratski klub 23. varde priredi “card party” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 2.30 popoldne. 16. — Slovenska mladina priredi SPOMINSKI DAN s mašo pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue ob dveh popoldne. 16. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu. Začetek ob 5. popoldne. Igrajo “Marauders”. 23. — Koncert tenorista Edija Kenika v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 30. — Otvoritev Slov. pristave. 31. — SKD Triglav Milwaukee, . Wis. priredi Spominski dan s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapeli v parku, nato kosilo in prijateljski razgovor. JUNIJ 6. — Društvo SPB Cleveland obhaja dan za Slovenski vse žrtve spominski vojske in sveta. S to molitvijo Cerkev prinaša svojo pomoč - Kristusovo milost grešnikom, da bodo spoznali in doživeli žio svojih grehov in stopili na pot spreobr- Kristusu sprosila, ima v delu za sposobnosti in moči. Ž njo -jei bil povezan do zadnjega diha. Sušnike in za zveličanje vsega Izdihnil je v navzočnosti koroških duhovnikov, ki sta ga zadnji hip prišla obiskat v Ljubljano. Po molitvi g'a je eden od njiju prijel za mrzlo roko in mu počasi dejal: “France,, sprejmi zadnje pozdrave Koroške!” Po teh besedah je v čudovitem miru za vedno zaspal. (12) pogrebu so bile množice ških Slovencev. jtusovega odrešenja v mnogih hov spovedati, (Dalje prihodnjič) (primerih tako učinkovite, da se Cerkvijo. grešnikom odpustijo grehi, še preden opravijo spoved. V njih je zmagala božja ljubezen do take mere, da so že Kristusovi. Cerkev, ki jim je to milost njen j a. Bogoslužne molitve Cerkve za one, ki so se ji z grehom odtu- Naijili ali zveličanje ljudi tako važno vlogo, da se mora grešnik tudi v primeru, da so mu grehi po po- komunistične revolucije s sv. mašo ob 10.45 pri Lurški votlini na Chardon Road. 20. TABOR DSPB priredi spominsko svečanost za pobite domobrance, četnike in druge žrtve komunistične revolucije na Slovenski pristavi. 22. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in zabava. 24. - 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu. JULIJ 4. — Piknik Slov. pristave. H. — Misijonska Znamkarska Akcija prireja piknik na Slov. Pristavi. 18. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra orkester Sonet. 25. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee, Wis. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in piknik. 25. — Štajerski klub prireja svoj piknik na Slov. pristavi. pa še niso našli poti v‘polni ljubezni (popolnem kesa- Factory Help, Wanted Female, light assembly and koro-‘njeno naročje, so v moči Kris-'nju) že odpuščeni, svojih gre-124. ___ Klub Ljubljana priredi furnace brazing operator. Call da se spravi s večerjo s plesom v SDD na 881-6677 between 9 a.m. and 4 AVGUST 1. — Piknik Slov. šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi. 8. — Piknik Slov. šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 15. — Plavalne tekme na Slov. pristavi. 15. — Fara Marije Vnebovzete na Holmes Avenue priredi žegnanjski festival ob Velikem šmarnu. 15. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku s sv. mašo ob 11., nato kosilo, tekme in zabava. 21-22. — Skupna clevelandska oltarna društva prirede vsakoletno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont. SEPTEMBER 19. — Vinska trgatev na Slov. pristavi — prireja odbor Slov. pristave. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju. 25. — Plesna skupina Kres priredi svoj plesni nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 25. — Sestanek nekdanjih šolarjev S.L.S. razredov v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. OKTOBER 2. — Pevski zbor Glasbena matica priredi jesenski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Avenue. 3. — Pevski zbor Korotan praznuje 25-letnico obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju z banketom in plesom. Igrajo Veseli Slovenci. 3. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu! 9. — Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 10. — Slavnostni banket ob 70- letnici fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne. 16. — Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 16. —TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 17. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne. 30. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Halloween ples. NOVEMBER 13. — Štajerski klub priredi svoje MARTINOVANJE v avditoriju pri Sv. Vidu. 13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 21. — Ženski pevski zbor “Dawn” SŽZ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. 21. — Fara Marije Vnebovzete, Holmes Avenue, priredi “Zahvalni festival”. 21. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Jesenski bazar. 26. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi ples ob Zahvalnem dnevu. DECEMBER 5. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert ob 40-letnici obstoja zbora v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 31. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom. ll¥Ši siaesst predložen za predsednika lolaryjcev NEW YORK, N.Y. — Za glavnega predsednika Rotary International je bil predložen avstrijski član 64 let stari Wolfgang Wick, podnačelnik direktorja Austro-American M a g n e s ite Company v Radentheimu na Koroškem. Vse bi bilo v redu, da se ni oglasil znani S. Wiesenthal in objavil, da je bil W. Wick nacist in član SS. Prvi so se proti takemu kandidatu oglasili Rotary klubi na Nizozemskem, sledil pa jim je kmalu tudi Rotary klub v New Yorku. Predloženi trdi, da je bil takrat star komaj 28 ‘ let in da ni imel pri nacistih nobenega važnega položaja, kar pa Wiesenthal zanika in trdi, da je bil W. Wick kar dosti viden in pomemben nacist. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE FrijaieFs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE MALI OGLASI mim J. SOM RACK Prodajam nepremične, stanovanjske, trgovske in industrijske. če kupujete ali prodajate, me kličite na domu 942-1845 ali v uradu 944-5440. Sem prepričan, da vam bom lahko ustregel. Povezan z Yakkel Realty 32610 Vine St. Willowick, 6. 44094. (49) LOT FOR SALE Tarrymore Rd. x 110 asking $7500. Call 831-8389. —(45) For rent Three rooms and bath on E. 63 St. Call 361-8042. (m-x) mislite na prodajo, kličite nas! S % : - i m George Knaus Real Estate 919 E. 185 St. 481-9300 Samo za spoznanje boljši! Poslušajte naš Polka Program v nedeljo ob 11.15 na WELW!! Help wanted — female Recher Avenue. p.m. , A MAHCrT j"). .IS'/TG -xSr- l\\ Vaccieiogececoogiiboiadoooeooboiaaeesoeawacsaoaeowatwaoiaooa^ JANEZ JALEN: BOBRI Druga knjiga ROD Ponirku se sedaj nikamor, več ni mudilo. Da ohladi svoje razgreto telo, je odvrgel prepasnico in skočil na glavo iz drevaka v vodo. Kakor ptič, po katerem je nosil mladec ime, je Ponirek pla- “Ph ne boš.” Zlati so jezno blisnile oči. “Bom videl.” “Kar odidi i” “Prav. Še žal ti bo.” Presukani se je togotno obrnil, da so zarožljali nereščevi in medvedji zobje, ki jih je nosil jval naokrog, se potapljal in se-nabrane na ogrlico okrog vratu. !bi v zabavo pobiral na jezernem In je odvihral. j dnu školjke in jih metal v dre- Zlata pa je zaklicala za njim: jvak. Zdaj pa zdaj se je pa vi-“Hodi v pasje črevo. Za deklo jsoko pognal iznad vode in se dekli, bom še vedno lahko.” y Lisjak ni več odgovoril. Sedaj je razumel Perunikino obnaša-jkom. Mladec si je želel, da bi nje. Le kdo ji je povedal? Prav!tudi pri Turovcih Presukani gotovo Rakar in Bor. Zato ho- tako na kratko opravil, kakor dita vohat okrog kolišča. Ostro- | ozrl proti kolišču , pod Plešivco, j da bi ne zgubil sledu za Lisja- St.:, blagajničarka Laura Berdyek, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindicti, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Liindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights. Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti. mesecu in pa 4•‘krat na IH., na 2f>- , ved,- zapisnikarica Ann. Cecelic. tega. v, mesecu od 6. do V.HO zv: in Nadzor odbor: Jean Fabian,. Harry. rogega. Jima že pokaže. Samo počakata naj, smrdljivca. Že pride čas. Sicer pa —. Mar mu je za tako kozo,.kakor je Zlata Perunika. Presukani je z vso močjo od- ’ je pri Vitorogovcih. Pa brat je bil zginil v neko kočo in ga kar nič več ni hotelo biti na spregled. Ponirek se je naveličal vode. Povzpel še je nazaj v drevak, se otresel in posušil in si spet pri- rinil svoj drevak in naglo veslal,vezal prepasnico. Nato je, da se na odprto jezero. Nazaj se ni i izogne očem Turovcev, lagodno ozrl. Raz mostišče Vitorogega veslal proti Kamnitemu hribu. Ovna je pa za njim glasno la- — Cerkev svete Ane stoji sedaj jala tropa psov. vrh njega. — Na Presukanega Ponirek je ždel pod visokimi počaka za prvima otokoma. Ne vejami, pripravljen na dolgo mudi se mu nikamor ne. Odlo-čakanje. Toliko je že vedel, da j žil je veslo, segel v torbico, sple-se mladci in mladenke nikoli do-jteno iz ločja, ki mu jo je bila volj ne nagovore. Kratkočasil dala mati s sabo na pot, vzel iz DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certificate od $1,000 do $15,000; bolniška podpora je 14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Edward Pevec, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, taj. Mary Hochevar, '21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macarol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Dorothy Strniša, Anna Godlar, in_ Dolores Krause. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske m miaam. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7:30 ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. sicer sledeče mesece: Januarja, Aprila, Julija in Oktobra in to v. SND 6409 St. Clair Ave.' spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto'se pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira, en dan, pozneje. Društvo sprejema nove člane od rojstva pa do 60lega leta ‘starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Duh. vodja Rev. Victor Tomc, Predsednica, Ann Markovič, podpredsednica Frances Žagar, tajnica in blagajničarka Sophie Magayna, 315 E. 284 St. V/iilowick, O. tel. S43-0645, zapisnikarica Sophie Magayna. Nadzornice: Frances Žagar, Alice Struna. Sentinel Jennie Koren. Seje se vršijo vsaki drugi mesec ob 2. uri pop. druga nedelja v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. Seje: Januar, , Marc, Maj, Junij, September, November iz December., se je s tem, da je lovil in ubijal ubade, ki so sedali na njegovo, golo kožo in jih metal ribam v vodo. Oddaljeno glasno lajanje psov ga je opozorilo, da je razgrnil veje in pogledal na jezero. Prvi hip ni vedel, ali prav vidi nje kos suhega mesa in ga začel trgati z zobmi. Grede se je pa oziral naokrog. Vrh Črne gore je bil ves zavit v temne oblake. Mladec je pogoltnil obilni grižljaj: “Lej! K nevihti se pripravlja. Zato je tako soparno. Vsak ali ne. Ne, ni se motil. Presu-jčas utegne zaropotati. Kar nič kani Lisjak je na vso moč gnal se ne smem obotavljati.” svoj drevak vzdolž brega nazaj j Ponirek je spet prijel veslo v proti daleč v jezero segajočemu I roke in pognal drevak. Preden pomolu. Ko je drsel blizu mimo je prispel do preliva med prvima njega, je Ponirek prav dobro otokoma, še je sonce že davno razločil njegov uporno togotni skrilo, črnjava na nebu se je obraz. Ni si znal razložiti, kaj čedalje bolj širila. Za gorami naj vse to pomeni. Počakal je je pa votlo zagrmelo in zatrese nekaj časa, potem je pa za-jpetali so prvi bliski. Ko bi se le vestal proti kolišču Vitorogov- km'alu od kod prikazal Presuka- ni Lisjak. Presukanega so na • kolišču pod Plešivco vse drugače sprejeli kakor pa Ovnovci. Urnega Sulca res ni bilo doma. Zato sta pa gosta čakali nega mosta Košata Jelka in njena hči, Pisana Tulpa. Prijazno sta ga pozdravili in ga koj vedli v gospodarjevo kočo. Bogato sta mu postregli z raznimi jedmi DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 1U9 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Častni predsednik John Pezdirtz Predsednik Eugene Kogovšek Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki. Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Schmaltz, Gary Koketec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do ’7:30 ure zvečer, če pade na soboto ali nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta • . zdravniške preiskavo ter au rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2,00 bolniške podpore na dan. Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. cev. “Doma so,” je ugotovil. In na mostišču je videl stati Rakarja in Bora in Zlato Peruniko. “Aha,” je vedel zdaj prebrisani Ponirek: “Nekaj jim je prišlo •navzkriž.” Urno je obrnil drevak in se zapodil za Presukanim Lisjakom, da ga ne zgubi izpred oči. . Onstran pomola se je Ponirek ustavil. Da si oddahne in se razgleda. Od sonca in soparčnosti'in postavili predenj tudi vrč les-i je bil ves preznojen. Pot mu je 'ničnjaka. Lisjak je bil žejen in curkoma lil po čelu in mu silil;je pogosto dvigal vrč k ustom, v oči. Otrl si ga je z dlanmi, j Neka j pa tudi zavoljo jeze, ki zamahoval z rokami in metal! ga je kuhala bolj kakor soparna ^°60"leta’.0 Imamo Tiajmo-znojne kaplje v jezero. Lisjaka | vročica. Čeprav se je spočetka dernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča ln Člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar in msgr. Frideric B. Mohan, predsednica Theresa Laeh, podpredsednik Karl M. Gumsey,, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Mednu pristaj- [aher, zapisnikar Bogomir Glavan, nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-stič, Franc Tominc, zdravniki dr. Joseph L. Modic, dr. Valentin Mer-šol ali osebni zdravnik. Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in, nov. v SND na W. 130 St. in vsak tretji petek v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Društvo sprejema člane bd roj- je bil pa takoj spet opazil. Ves- ^ mislil oglasiti pri Turovcih salsi je naravnost proti kolišču'mo iz uporne kljubovalnosti pod Plešivco. “Pa se menda ne proti Ostrorogemu Jelenu misli ustaviti pri Turovcih,” je Brestu in Jezerni in proti vsemu zagodrnjal Ponirek in pazno lastnemu rodu in še Vitorogov-gledal v daljavo. |cem nakljub, se mu je sčasoma “Res se je,” je ugotovil peti le začel razvezovati jezik. Ko-Ostrorogov sin: “Pravkar gre šata in Tulpa sta pa kaj dobro po pristojnem mostu navzgor in znali iz njega vleči besede, dve ženski ga spremljata.” (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, vratar A. J. Fortuna. Vodji atletike in mladinskih (aktivnosti James V. Debevec in John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Družabni sobi sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip V/. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atietiko n booster club: Joseph W. Kovach tn Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-cnony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, ce je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-gnu, pristopite v društvo sv. Lov •erma. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSK1 Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 K 80 DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik predsednik Anthony Cek, podpredsednik Henry Prijatel, tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., telefon KE 1-8325, blagajničarka Pamela Pečjak, zapisnikarica Ana Debeljak, nadzorniki: Frank Drobnič, Josephine Jevec, Helen Troha, poročevalka Helen Troha. Zastopnika za Federacijo: Anthony Cek in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednik Ulrich Lube Podpredsednica Angela Lube Tajnik Frank Šega, 251 E. 246 St., Euclid, O. 44123, Tel.: 261-2501 Častna tajnica Mary Zupančič Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Semen Tajnik bolniške podpore Frank šega Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Ulrich Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave.* staro poslopje soba št. 2. Pobiranje asesmenta je pred in po sejah vsako drugo nedeljo v PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celea nik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473, olag. Mary Iskra: zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary. Fakult, Frances Plut, Addle Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. Poročevalke: Antonia Šuštar in Antoinette Zabukovec. Zastopnice 'Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Anne Maver, tajnica in blagajničarka Christine Zivbder, 1068 E. 67 St. Cleveland, O. 44103 tel. 881-9816; zapisnikarica Marie Telich. Nadzornici Jennie Femec in Antonia Mihevc. Seje še vrše na drugi torek v mesecu ob 2:00 uri pop. v Družabni sobi šole sv. Vida. Članice sprejemamo oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpred«. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-66-31, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Joseph Skrabec, Shirley Jerkich, Youth Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. DRUŠTVO Gt>AS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 Steel.: IV 1-0437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni, odbor: Frank Ahlin, John Bofso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov, nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, 44117, tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2. Julia Gerohar in Ernestine Jevec. ference of S.N.H. Josephine Stwan-Vsi slovenski zdravniki,-. Seja se | Regular meetings are held the firs* vrši vsaki tretji torek v mesecu Saturday of every month at 2 p.nr ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. at Slovenian National Home, 6403 ------------------------------------- St. Clair Ave. Room across the DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ °ffice of SNH. Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Christine Szendel, tajnica in-zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 s Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Jo Lea. Nadzorni j odbor: predsednica Jo Lea, Chris- j tine Szendel, Theodore Szendel in Antonia Dolinar. Zdravniki: vsi | priznani zdravniki. Zastopniki: . SND na 80 St. Antonia Stokar in J Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie' Pugely; za SND na Maple Hts. • Antonia Stokar. —Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Re' Joseph Ce-lesnik: predsednica Alma Eppich; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Ann Cooke, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesepu v. SDD. 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Madeline Debevec, zapisnikarica Mary Ann James, tajnica, blagajničarka in poročevalka: Jane Kaplan, 19309 Preston Rd., Cleveland', Ohio 44128, telefon 475-2644. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu, razen v juliju in avgustu, v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Louis M. Sile, podpredsednik John Cendol, tajnica in blagajničarka Carole A. Czeck, 988 Tal-madge Rd., Wickliffe, Ohio, 44092, telefon 944-7965, zapisnikarica Frances Tavzel; nadzornilu: John Cendol, Tony Meklan in Carole A. mladinski Czeck' SejeG se ,vrže, °b nedeljah, 21. marca, 18. julija, 17. oktobra m 19. decembra 1976 ob 9.30 dopoldne v, starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društveni zastopniki: za Slovenski narodni dom Frank Plut; za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Joseph Fabjančič, za Slovenski dom na Recher Avenue Frances Modic. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 164 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Virginia Braddock,. 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar., Nadzorniki:. Milan Ulyan, Freida \ Miller ih Sylvia A. Tanko, i Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesrilbnt se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje ;o vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CAKNIOLA HIVE NO. 493 T. M. j Commander Mary Kolegar, Rec. See. ] Frances Tavčar, Record-Keeper and | Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, j 24151 Yosmite Dr., Cleveland, Ohio | 44117, tel. 481-4562. Auditors Fran-j ces T,avcar, Chmn. Sylvia Mataich, ! Ursula - Unetič. Representatives j tor the Club of Association of the1 S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the (Son- PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk: pod- preds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christofek in Stefania Mahnich; zastopnica za vse SND: Anna Kresevic. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, mate, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar,: tajnica lemue Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. COLLIN WOOD SKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, . podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, o'-" predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, DKCŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Frank Shepec. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. ■^3 ,, mm — - / • • N* ; M: C!' . ^ 4 F c .••.v,-- v E? V Mag spomin 4. OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA FRINK MATOH ki je zatisnil svoje oči 14. marca 1972 Kako moje srce pogreša mehkobo Tvojih besedi, pogreša moč ljubezni Tvoje, pogreša topli žar oči. Nihče odvzeti mi ne more ljubezni vroče, ki gori za Te, nihče spominov dragih, ki vedno v mojem srcu tie. Žalujoči: Mary — soproga Frank in Edward J. — sinova vnuki in vnukinje Ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 15. marca 1976. LE KAJ JE TO? — V podjetju Bende.t Corporation v Ann Arborju, Mick., pregledujejo, strokovnjaki geodinamični u-metni satelit, ki ga. bodo ZDA poslale v vesolje prihodnji mesec z nalogo, da bo opazoval zemeljsko površino in gibanja v njej. Tehniki so oblečeni v posebne obleke in imajo maske preko ust in nosu, da ne bi na satelit prišel kak prašek ali hlap, ki bi mogel povzročiti kasneje kake težave pri njegovem obratovanju v. vesolju. AMERIŠKA DOMOVINA Hi SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednik Henry Medved, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Med- OBSEŽNA ZBIRKA — Mrs. Betty Carlyle v Salinas, Kalif., stoji ob 65 albumov obsegajoči zbirki družinskih fotografij. \