Izhaja vsak Cotrtek. Cena mu je 8 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 00 vin., >a Ameriko in drn^e tujo drŽave 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se prodajajo po 10 vin. Spisi in dopisi sc pošiljajo i Uredništvu „Uomol]uba(l, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pai UpravniStvu „Domoljuba", I.jubljana, Kopitarjttva ulica. Stev. 11. V Ljubljani, dne 17. marca 1910. Leto XXIII. t Dr. Karol Lueger. | Na najlepšem trgu dunajskega mesta, prod veličastnim rotovžem je bilo zadnjih 14 dni posebno življenje. Veliki gospodje in gospe — od cesarjevih ad-jutantov, ministrov doli — so v bogatih kočijah, tudi po večkrat na dan, hodili »praSevat, kako je bolnemu županu. Zvečer, ko je ponehavalo delo po tvor-tiicah in štacunali, jo pa privrelo ljudstvo. Po nekaj sto jih je vedno stalo pred hišo in gledalo gori v prvo nadstropje, kjer se je boril s smrtjo dr. pkiegor. Misel nanj je prevevala ves ve-Ski Dunaj; o njem se je govorilo pov-Jod; časopisi so bili polni poročil o nje-fovi bolezni. Ljubezni in udanosti se je pokazalo nešteto. Zdravila so mu pošiljali in nosili venomer ocl vseh krajev. Bospo so ponujale svojo kožo, ki naj jo presade na njegovo rano; prihajali so ljudje s ponudbo, naj se jim vzame kri ,n ž njo poživi dragi bolnik. Dne 10. marca ob osmih zjutraj so laplapolale črne zastave na rotovžu: Dr. Lueger je izdihnil. Zadnje besede so mu bile: »Na vekomaj amen«, odgovor duhovnikovi molitvi. Njegova šmrt jo razgibala svet. Cesar, papfež, zu-lanji vladarji so izrekli svojo žalost lad njo; državni zbor je v posebni seji Jočastil rajnikov spomin. Gospoda 'seh narodov je obžalovala njegovo «nrt. To pa ni nič v primeri s čudovi-im izrazom prisrčne žalosti, ki jo je »okazalo dunajsko in ž njim vred av-trijsko krščansko ljudstvo. Bilo je jo-:a in stoka, kakor za očetom. Na stoti-oče jih je čakalo ure in ure, da so pri-li na vrsto in mogli pokropiti mrtvo ruplo, ki je mirno ležalo vrh visokih par v ogromni dvora ln ko so v ponedeljek dvignili ra«vev m jo nesli k pogrebu! sc je pogrebcem, ki jih e bilo nad en milijon, pretreslo srce v globoki žalosti, da ni več dr. Luegcrja: sivi cesar vsi ministri, zastopniki tujih vladarjev, poslanci so bili med njimi. Časopisi celega sveta, ameriški, francoski, ruski, angleški itd. so slavi h rajnika. Tudi nasprotniki so hvalili njegov značaj in njegovo delo; samo vsenemški dnevnik, madžarski zagrizeni časopisi in — naša liberalna cunja »Slovenski Narod« — so imeli dovolj umazane predrznosti, da so blatili njegov spomin. Naši liberalci so se pri ti priliki zopet izkazali, da so neizrečeno giji, nego liberalci drugih narodov. Zupan Hribar je pa dunajskemu mestnemu svetu izražal svoje sožalje . . . Kdo je bil ta čudoviti rajnik in kako je dosegel toliko ljubezni in spoštovanja? Na to vemo samo priprosti odgovor: Dr. Lueger Je posvetil svojo glavo, svoje delo, svoje zdravje in življenje osvoboditvi avstrijskega krščanskega ljudstva iz judovskih, madžarskih iu liberalnih krempljev. Sin pri-prostega šolskega služabnika, iz kmečke rodbine, je kot mlad odvetnik začel boj za ljudske pravice. Žalostno je bilo takrat na Dunaju. Jud je imel vse v rokah; delavno ljudstvo je bilo brez pomena. Časopisje, kapital, politična moč, vlada, — vse je bilo krščanstvu in ljud-Btvu sovražno. Lueger se ni ustrašil; začel je zbirati krog sebe male obrtnike in delavce, ter jih buditi iz spanja. Na tisoče shodov je sklical in učil, vzgajal. Nepopisno moč je imela njegova živa beseda; ljudje so strmeli, ko so ga poslušali. Novo upanje jim je vžigalo srca; šli so ž njim, za njim. In nazadnje je narastla ta četa tako, da so pri volitvah v mestni odbor zmagali in vkljub vsemu pritisku liberalnih nasilnikov dosegli, da je cesar potrdil dr. Luegerja za župana leta 1897, potem ko so ga štirikrat prej izvolili, ne da bi bil potrjen. Zdaj je ogromna večina (nad tri četrt) dunajskega odbora v rokah njegove krščansko socialne stranke, dolenje - avstrijski deželni zbor ravno tako in velika večina dunajskih državnih poslancev. Stranka ni več samo dunajska. Segla je med Nemce v celi državi in v državnem zboru je zdaj najmočnejša, ki šteje 95 članov. Vse to je zamislil in ustvaril rajni dr. Lueger. Toda ta ustanovitev politične stranke jc e en del tega, kar je storil. Njegovo de- m,,1™? v.neP°Pisn° korist dunajskemu mestu in celi državi družb TratVi izt*gal iz rok oderuških r9 te?Ilfr in elektrarno m s tem pridobil milijone na leto- nn Jf6™ je-mali okrt, šole;lepšal me" sto z vrtovi in nasadi, da ga nirnanam fnsrett0\nimi vTemPoazf- ru, za bolne otroke, reveže, hiralce L r-ST .®deruštvu z mesom »stil™«' k0 Je 2 mestno podporo ustanovil ogromno mesno prodajalni- P?os^nVMntten> del.U je Pa »sta pr . Prost in ljubeznjiv prijatelj ljudstva, in nesebičen. Stotine milijonov je šlo sko-z njegove roke; lahko bi sc bilI oboga-S, toda domala reven je umrl. Ostal je camec, ker je bil obljubil ljubljeni materi na smrtni postelji, da ne zapust svojih dveh sester. Ž njima jo živel brez rodbine, brez žene in otrok; ob njunih solzah in molitvah se je preselil na boljši svet. Versko življenje je bilo prej zamrznilo na Dunaju: cerkve prazne, duhovniki zaničevani, povsod — po glediščih in drugih zabaviščih vse polno psovk in napadov na krščanstvo. Lueger je često ponavljal svojim sodelavcem: »Snujte društva; zraven pa tudi spravljajte ljudi v cerkev, da se zopet navadijo verskega življenja.« Z gorečo vnemo je branil duhovstvo; za kaplane, ki so mu radi pomagali, se je potegnil zelo velikokrat. Dosegel je, da je zdaj Dunaj po svojem značaju in po imenu vladajoče stranke zopet krščanski. Zato se ni čuditi, da ga je tako visoko cenil rajni Leon XIII., in da mu je tudi Pij X. ob življenju, v bolezni in ob smrti izkazal svoje spoštovanje. Kot veren katoličan je živel in umrl. V Laincu, ob meji dunajskega mesta, je sezidal ogromne stavbe za onemogle, revne meščane. V kapeli je v velikem altarju naslikana Mati božja. Marija drži v naročju sveto dete; pod njo klečita starec in starka ; zraven pa dr. Lueger z načrti lain-ške hiralnice v roki. Upati smemo, da se zdaj v nebesih poklanja pred božjim prestolom božji Materi, ki jo je za živa tako iskreno častil. Tudi mi se hvaležni spominjamo rajnega dr. Luegcrja. Vzbudil je krščansko ljudstvo; brez njegovega dela bi tudi naše ne imelo vspehov. Napovedal je bej liberalstvu in oderuštvu, potegnil se je za cerkev in vero. Njegov duh je vnemal tudi naše boje. Ljubil je Slovence; v boju proti Mažarom je ho- ' tel Hrvatom priboriti svobode; pozdravljal in branil je misel, naj se vsi južni Slovani naše države združijo v eno celoto. Naši poslanci so pokazali, da jim je žal za njim, lep venec so položili na njegovo rakev in izrazili svojo žalost njegovi stranki. Z njimi vred žaluje tudi slovensko ljudstvo. MM zbor kranjski. Seja dne 29. januarja 1910. Obravnavala se je dolga vrsta predlog gospodarskega značaja. Zagradba hudournikov ob cesti Brod-Osilnica-čabar-Trava in poprava cest. O tem poročilu deželnega zbora se je na predlog poslanca Jakliča takoj obravnavalo in se je po poročilu dr. Strn^tta skLenil potrebni zakon. S1 80 Proračun jeni na 34.000 kron. fn d^jf^^23^0? K> okrai 3400 K rnm Tn 11 K" Med deželnim odbo- kdai se delo°, izvrSili govori, Kaaj se delo prične in kdo ga bo izvršil Potem se bo vendar enkrat vsaj nekaj naredilo za lepo, a tako zapuščeno n« krajino ob Kolpi in Čubranki. predf® je toplo podpiral poslanec B a r t o l Uravnava Želimljice In njenih d« tokov. O tem poročilu se je na predin dr. šusteršiča takoj obravnavali Poročevalec dr. Lampe omenia Uravnava Želimljice in zagradba hudo urnikov NuŠje, Grajnovka, Petelinji in Suhi graben v občinah Želinilje Turjak bo veljala 32.000 K. Država m0 ra prispevati 16 000 K, glavni odbor z« osuševanja Barja 6400 K, občini TuriaK in Zelimlje 3000 K. Denar jima po« odbor za Barje po 4 odstotke, ki se\r, ne v 15 letih. Ostanek plača dežela -Dr. Š u s t e r š i č je ugovarjal mnenju stavbinskega urada, ki pravi, da se gr( pri takih uravnavah za vrednost zemljišč. V prvi vrsti sc gre za to, da s« omogoči kmetovalcu obstanek na rodni zemlji. (Dobro!) Delo naj se kolikor je mogoče pospeši. Hiša za deželne urade 'se bo gradila na Turjaškem rgu, kjer stoji še del deželne hiše,' a večji del jc porušil potres leta 1895. Veljata lio 471 tisoč kron. V njej bo nastavljen stav-binski urad, nadzorništvo deželne na-klade, deželna banka i. dr. Poslanec Piber je poročal za upravni odsek o zakonu za zboljšanje pašnikov, o zakonu gledii razdelbe skupnih zemljišč in o zakonu glede zložbe zemljišč. Zakoni so bili sprejeti brez razprave. Poslanec K o š a k je poročal o proš? nji občine Stari trg za zgradbo cest v Poljanski dolini. Prošnja se je odšlo, pila deželnemu odboru, da izposluje državni prispevek. Podpiral je prošnjo poslanec M a t j a š i č. Poslanec P o v š e jc poročal o odpravi »grabelj« na Idrijci in predlagal: Deželnemu odboru se naroča, da zahteva pri poljedelskem ministru odpravo »grabelj«, ki napravljajo v Idriji veli' ko škodo. Sprejeto. Poslanec Margheri je porofal o raznih prošnjah učiteljskih vdov in sirot, paznikov i. dr. za miloščino ali zvišanje pokojnin. Poslanec Pogačnik je poročal o prošnji Vincencijeve družbe v Kranju za zgradbo nove ubožnice, o prošnji zdravstvenega zastopa v Postojni za izplačan je bolniških stroškov za rev"8 bolnike in o prošnji kmetijske druft« za izplačanje letnih podpor 2400 K W 14.000 K. Dovoli se kmetijski družb' 2400 K, za bolnike 1591 K, o drugih prošnjah naj pa sklepa deželni odbor. Občine Cerklje, Čatež in Sv. Križ prosijo, da bi se vinogradnikom odpustila brezobrestna posojila. Prošnja s0 zavrne in deželnemu odboru naroča, d® točno iztirja zapadle obroke. Občina Litija prosi deželne podp^ re za škodo, ki jo je napravila pov0' denj. Prošnja se izroči dež. odboru, da poizveduje obenem in ogleda potok« Reka in Jablanšek in izvrši za zagrad" bo teh hudournikov potrebne načrte* jProšnjo sta podpirala poslanca Man-H e 1) in dr. Zaje. Občina Ribno prosi podpore za popravo mostu čez Kupljenik. Prošnja se Ddstopi deželnemu odboru. 5 Prošnja občine Zagorje za podporo fca vodovod se odkloni. I Prošnja občine Osilnica za podporo £a mostove pri Papežih in Bosiljevi Loju se odstopi s priporočilom deželnemu odboru. Poslanec Jaklič je zahteval, ila deželni odbor to prošnjo kmalu reši r in predlagal, da deželni odbor izposluje JŠržavni prispevek za zgradbo teh mostov, ker nista samo v interesu občine Sn dežele, ampak tudi v državnem in-jteresu, ker vežeta našo državno polovico z Ogrsko. Zavrne se prošnja Matija Gostiše, ki je zahteval odškodnino za naknad-jna dola pri zgradbi ceste Žiri-Hotavlje. Razpravlja se o potrebi zakona za /varstvo planinskih rožic. Deželnemu Odboru se naroča, predložiti tak zakon V prihodnjem zasedanju. ? Ljubljana želi najeti posojilo 1,803.200 K, ki bi je porabila za kanale &00.000 K, za mostove in ceste 200.000 K, za obrtno šolo 1,000.000 K in za podvoz ina Martinovi cesti 103.200 K. Se dovoli 5n deželnemu odboru naroči, da izposluje pritrjenje ha najvišjem mestu. Živahno se je razpravljalo o zako-r nu za izkoriščanje vodnih sil ea deželna podjetja. Poročal je poslanec Jaklič, ki je uvodoma povdarjal, da jje naša stranka vložila ta zakon zato, Ida ohi'ani vodne sile deželi, da povzdigne domačo obrt in poljedelstvo. Proti Itemu zakonu so nastopili nemški in slovenski liberalci, ki vidijo, da rajši posameznik, če tudi je tujec, izkorišča /vodno sile in bogati pri tem, kakor pa f bi dežela v korist prebivalstva napravila velike električne naprave. Zastopnik graščakov posl. Š o 1 -major je dejal: Naša vlada se je že ieta 1898 izrekla proti podobnemu zakonu. Zakon sega preveč v zasebno jlast. — Dr. Novak: Predloženi načrt | zakona presega delokrog deželnega a izbora. Ako bo potrjen, bo uničena ve-• jika obrt. Zato bomo liberalni poslanci , ^nasprotovali. Oba predgovornika je do-: bro zavrnil i dr. Krek. | i Predlagani zakonski načrt je preji jskromen in zahteva veliko manj kakor , ibi bilo želeti s splošnega stališča in v ikorist prebivalstva naše dežele. (Res ije!) Splošno socialistično načelo se ne da izvesti v malenkostih. Kadar se gre za odpravo kake stvari, ki postaja nevarna družbi, je razlastitev neobhodno potrebna. Splošno se priznava potreba podržavljenja rudnikov, ravno tako je pa potrebno podeželjenje vodnih sil, da I se onemogoči zasebna špekulacija. (Do-\ bro!) Ako se podeželijo vodne sile, bo | tudi posamezen podjetnik na dobrem. Pozdravljam predlogo, ker je tako vsaj majhen začetek narejen, da se vodne sile ohrani deželi. Poslanec Šolmajerin dr. Novak sta kazala velik strah pred razlastitvijo, toda velika socialno-re-formatorična dela so le mogoča, ako zmaga načelo splošnosti. Po načelih, ki jih je razvijal dr. Novak, je vsako so-cialno-reformatorično delo nemogoče. (Živahno odobravanje.) Dr. E g e r tudi ni zadovoljen z zakonom. Tak zakon se naj sklene v državnem zboru! (Mož ne ve, kako počasi se delajo postave v državnem zboru.) Podjetja veliko bolj uspevajo, ako so v rokah zasebnikov. Vsaj tiste vodne sile, ki jih dežela ne bo sama izkoriščala, naj se prepusti zasebnikom. Dr. Lampe je izvajal: Kakor se iz razprave vidi, je predmet že izzval nasprotstvo, ki se ne da premostiti. Na eni strani je socialistično, na drugi pa liberalno svetovno naziranje. Nisem tak socialni demokrat, da bi ne priznaval lastninske pravice, a tudi ne tak individualist, da bi zapostavljal skupne koristi za koristi posameznika. (Odobravanje.) Gospod Šolmajer nam je pravil, da je Heinova vlada bila nasprotna takemu zakonu. (Dr. Šusteršič: Hein je šel v penzijon! Odnesla ga je Sava! — Veselost.) Danes je vprašanje o lasti vodnih sil zelo nujno. Vsi deželni zbori se potegujejo za to, da dobe dežele pravico do vodnih sil. Razpravlja se vprašanje, kdo ima prvi pravico do vodnih sil, ali dežela, država ali pa občina. Za dežele velja načelo: Vigilantibus jura! Mi smo mnenja, da ima dežela prva pravico do vodnih sil. (Tako je!) Res je, da ni vsakemu všeč, ako se mu kaj vzame. Razlastilo se bo le to, kar bo za napravo neobhodno potreba! Nikdar brez potrebe. Dežela vendar ne bo iz same hudobije razlastovala hiše, hleve, svinjake itd., kakor je v strašnih barvah opisal dr. Novak. (Smeh.) Deželni poslanci ne bodo dopustili, da bi se delala krivica. (Živahno odobravanje.) A proti temu sem, da bi imeli pravico do razlastitve tudi posamezniki, kakor zahteva dr. Novak. Mi ustvarjamo danes postavo, po kateri naj bi imela dežela prednost na vodne sile. To ni samo naša pravica, ampak je naravnost dolžnost, ker moramo varovati pravice dežele. (Živahno odobravanje.) Dr. Novak je rekel, češ, glejte, to je velikanska krivica, ker se vzame posest po postavi. Glejte, gospod dr. Novak, ali je to krivica, če se vzame vodna moč tam, kjer je kaka razpadla žaga, pa je lastnik neče odstopiti, in se napravi ondi velika električna naprava, ki bi koristila 20 do 30 tisočem ljudi. Ali ni prav, da se taka žaga ali mlin kupi in vodna moč porabi? Ne gre se, da bi se po postavi komu kaj vzelo. (Dr. šusteršič: Saj se mu nič ne vzame!) Nasprotno: Dobi se nov vir dohodkov, ker z odkupnino lahko razširijo svoja podjetja. A vrh tega mnogo drugih ljudi dobi možnost ustanoviti kako podjetje. (Tako je!) Ljudje to tudi prav razumejo. Koj ko se je razglasilo, da nameravamo napraviti električno centralo, je bila vsa Gorenjska pokonci in velik/ odjemalcev za električno moč sc je o/ .silo. Dr. Eger je rekel, da bi bilo bol/ da bi država prišla z okvirnim zay nom. A mi hočemo ravno s postavo/ so bili mrtvi vzdignjeni na vrh. Ko so videli, da ni nobene rešitve več, so što-t len zazidali na vrhu. (Bilo je v soboto, 13. novembra.) Čez dva dni so zopet od« prli, pa so našli toliko ognja, dima in' vročine v globočini, da jim ni bilo mogoče nadaljevati. Zato so štolen zopeti zapečatili na vrhu za štiri dni. V pen tek, 19., so šJi zopet na delo. Sedaj jo" bilo boljše. Našli so v petek in soboto, (19. in 20.) 101 mrtvih, katere so prinesli' na vrh. Pa kakšne! Da bi Vam mrtvece, ki so ležali na platnu drug pri drugem* mu, mogel popisati, moral bi biti bolj) nadarjen. Spoznati jih ni bilo mogočo" drugače ko po obleki in premogovni« ških številkah. Obraz in sploh celo teltf / i fiko misleči Slovenci so pa že itak javno razodeli svoje mnonje o družbi. O ,-tej sodbi je bilo edino vse slovensko katoliško časopisje. Govorili so Kranjci, pritrdili so Korošci, Štajerci, Gori-■jčani in Primorci. Kaj hočete še več? Cela Slovenija je spoznala, kam vodi liberalna družba, zato takih shodov ne joaore drugače kakor mirno prezreti. Iz davčne službe. Prestavljen je c. kr. davčni upravitelj Fink iz Kranja ]£ davčnemu oddelku v Kočevje. Tatvine na dnevnem redu. Dan na Slan se čuje o premetenih vlomih v Ljubljani in na deželi. Ljubljanska polici-. jja ima zato dosti posla in tudi orožni-Btvo pridno zasleduje tatove. Iz celov-Skih zaporov pobeglega Pogačarja še feedaj niso mogli zasačiti, dasi pušča s [tatvinami za seboj sledove. V Ljubljani so aretirali glasovitega tatu in vlomilca Pavliča, ko je ravno na II. državni gimnaziji hotel poskusiti svojo srečo, t Razpisana ustanova. C. kr. III. korno poveljništvo je razpisalo ustanovo feldmaršallajtnanta Tegethofa, za katero je vložiti prošnjo do 10. aprila ,4. 1. Pravico do te ustanove imajo oni, ki so služili pri 7., 17., 27., 47. in 87. peš-polku oziroma pri teh lovskih bataljonih in so se udeležili leta 1878. okupacije v Bosni pod ustanoviteljevim poveljstvom. Prošnjo je opremiti z vojaško odslovnico, družinskim in domovinskim listom in zdravniškim spričevalom. Prošnja se odda pri pristojnih !dopolnitvcnih okrajnih poveljništvih. V Ameriki umrla Slovenca. V Cle-velandu je umrl v mestni bolnišnici Slovenec Anton Roje iz Prežganja. Star je bil 32 let. — Dne 19. februarja t. 1. pa je umrl Volč doma z Vrhnike. . - Konfiscirani kolek. Poročali smo ie, da je državno pravdništvo prepovedalo kolek z napisom »20. IX. 1908.« Ljubljansko deželno sodišče je to prepoved razveljavilo. Proti razveljavlje-nju se je državno pravdništvo pritožilo na graško nadsodišče, ki je potrdilo prepoved kolka. Ti kolki so torej prepovedani in se jih ne sme razširjati, prodajati in prilepljati na pisma. Prenapolnjena blaznlca. V deželni blaznici na Studencu zaradi skrajnega prenapolnenja ni mogoče sprejemati jttOVih bolnikov. Kako sodijo socialni demokrati o fltbi. Socialno - demokratični list »Na-fisj« opisuje njihovo organizacijo na Utanjskem. Piše, da imajo na Kranjskem socialni demokratje 20 strokovnih organizacij skupno z več kot 2500 Ipini. Če pa se primerja strokovna or-Bttizacija s politiško, pa pravi, je komaj vsak deseti od teh, da bi plačeval mesečnino in bil naročen na kak socialno - demokratični list. Socialni demokrati tako enkrat sami priznavajo, kar jpao mi že opetovano povdarjali: nam-'SČ, da tla na Kranjskem še niso prijavljena za socialno demokracijo. Državno podporo 700 K je dovolilo |k kr. poljedelsko ministrstvo za pospeševanje sadjarstva na ljubljanskem Harju v letu 1910. P 6» Veliki vodovodi za Kras in Suho Krajino dovoljeni. Za tri velike vodovodne naprave, katere bodo preskrbele Kras in Suho Krajino je predložil deželni odbor vladi 3 načrte, izdelane od deželnega stavbenega urada. Vlada je odobrila vse tri načrte in pritrdila državnemu prispevku 50 odstotkov k stroškom naprave. Državni prispevek za te v velikem zasnovane vododobav-ne naprave bo znašal čez dva milijona kron. Do 30.000 ljudi v krajih, id najhujše trpe vsled pomanjkanja votle, bo preskrbljenih z zdravo pitno vodo. Veliko delo je nova zasluga naših delavnih poslancev. K dr. Luegerjevi smrti. Kranjski deželni odbor je poslal nižjeavstrij-sltemu deželnemu maršalu sožaljno pismo k smrti deželnega podmaršala dr. Luegerja. Somišljeniki darujte za našo »Narodno obrambo«. Na obmejnih slovenskih krajih je nujna potreba pomagati, da se zajezi ponemčevanje. Vsak zaveden Slovenec naj se zaveda dolžnosti po moči prispevati. Darove pošiljajte na naslov »Slovenska krščansko - socialna zveza (oddelek za narodno obrambo) v Ljubljani«. — Deželna gospodinjska šola na Vrhniki zaključuje I. letnik svojega obstanka, poln uspešnega dela. Javna skušnja učenk z razstavo ročnih del, kuhinjskih izdelkov, sadnih in zele-njavskih konserv bode dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne. — Mlekarska šola na Vrhniki. Novi tečaj se prične 15. aprila t. 1. in bode trajal pet mesecev. Na šoli se podučuje splošno mlekarstvo in sirarstvo, kemija, fizika, bakterologija, nauk o strojih in parnih kotlih, knjigovodstvo, zadružništvo, spisje, slovenski jezik, za-konodajstvo, računstvo, živinoreja, pridelovanje krme in trgovsko znanje. S šolo je zvezan internat. Namen šole je izvežbati dobre voditelje mlekarn in inštruktorje živinorejskih zadrug. Nekateri revnejši učenci dobijo deloma popolnoma prosta mesta, deloma polovico prosta. Mladeniška tečaja se priredita dne 19. in 20. marca v V i p a v i in Š t. V i-dunadLjubljano. Spored prvega je: V soboto, dne 19. sušca: 1. Od 8. do pol 10. ure dopoldne redovne in proste vaje. V. Jeločnik. 2. Ob 10. uri dopoldne skupna sveta maša. 3. Po sveti maši takoj tehnično predavanje. 4. Ob pol 4. uri popoldne javno ljudsko predavanje. Terseglav. 5. Od 5. ure popoldne do 7. ure zvečer orodna telovadba. — V nedeljo, dne 20. sušca: 1. Od 8. do pol 10. ure dopoldne telovadba. 2. Ob 10. uri dopoldne sveta maša. 3. Po sveti maši organizatorično predavanje. 4. Skupno kosilo. 5. Od pol 4. do 5. ure popoldne ljudsko predavanje. V. Jeločnik. 6. Od 5. ure popoldne do 7. ure zvečer telovadba. — Spored drugega pa: V soboto, dne 19. sušca: 1. Od 8. do pol 10. ure dopoldne redovne in proste vaje. A. Jeločnik. 2. Ob 10. uri dopoldne skupna sveta maša. 3. Po sveti maši takoj tehnično predavanje. 4. Ob pti 4, uri popoldne javno ljudsko predavanje, Dr. Gruden. 5. Od 5. ure popoldne do 7, ure zvečer orodna telovadba. — V nedeljo, dne 20. sušca: 1. Od 8. do pol 10, ure dopoldne telovadba. Zavodnik. 2, Ob 10. uri dopoldne sveta maša. I. P< 1 sveti maši organizatorično predavanje Podlesnik. 4. Skupno kosilo. 5. Od po 4. ^o 5. ure popoldne predavanje o lo kalnih razmerah in razgovor. 6. Od 5 ure popoldne do 7. ure zvečer telovad ba. — Mladeniči, udeležite se v ofoil nem številu! Na zdar! Cerkvenim pevskim zborom pripc ročamo za veliki teden in za veliko nočni čas sledeče skladbe iz zalog »Katoliške Bukvarne«: Ant F o e r s t er : Lamentacije in Očitanja! Cena partituri 70 vin. — F r. K i m o j v e c : »Rihar renatus«; v tej hvale vredni, zelo bogati zbirki se nahajati tudi dva znana Riharjeva velikonočni napeva (Jezus, premagavec groba). Cc na partituri 3 K, posameznim glasovon 40 vin. — Jan. Laharnar: 7 veli konočnih pesmi. Cena partituri 1R3I vin. — Ig. Hladnik: 7 velikonočnil pesmi in »Regina coeli«. Cena partituri 1 K. — J o s. S i c h e r 1 : Velikonočni pesmi za mešan in moški zbor. V iejl zbirki se nahajajo Riharjevi, Belarjevif in napevi drugih domačih skladateljev*; Cena partituri 1 K. — A n t. F b e r i s ter: »Te Deum« po Haydnovi za-ji hvalnici (Hvala bod* Gospod Bogu)] zložena skladba. Cena partituri 5« vin. — Fr. Kimovec: »Vidi agnam« po! vatikanski izdaji harmoniziran kor$l-i ni napev. Cena partituri 50 vin. Vinogradniški in kletarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola priredi od ŽOi marca do 1. aprila tridnevni vino^rad-i niški in kletarski tečaj s sledečim spon redom: V sredo, dne 30. marca: dopoln dne od 9. do 11. ure: Ravnanje z vinom* Vpliv trgatve in kiponja na dobroto vina. Lastnosti in sestava vina. Popoln dne od 2. do 4. ure: Ravnanje z zdravoi in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinje-i nje novih sodov. Merjenje sodov. V če-i trtek, dne 31. marca: dopoldne od 9. doi 11. ure: Poraba in vrednost žvepla vi kletarstvu. Pretakanje vina. čiščenje! vina. Filtriranje vina. Popoldne od 2i do 4. ure: Lastnosti dobre vinske kletij Oprava kleti. V petek, dne 1. aprila:] dopoldne od 9. do 11. ure: Napake m! bolezni vina. Popoldne od 2. do 4. ure} Saditev trt in gnojenje vinogradov. —S Pouk bo združen s praktičnim razkazo-i / vanjem. Kdor se želi tečaja udeležitrj naj se zglasi po dopisnici. Oddaljenim udeležencem se povrnejo stroški za že-! ležnično vožnjo do Novega mesta in za hrano po 2 K na dan. Dotična prigla-i sila je predložiti ravnateljstvu šole do 25. t. m. Slovensko katol. akad. tehn. društvo »Zarja« si je izvolilo na VI. rednem občnem zboru 4. marca za letni tečaji 1910 sledeči odbor: stud. ing. Fr. Sneli,' predsednik; stud. iur. R. Rupnik, podpredsednik; stud. phil. K. Oštir, tajnik j stud. ing. Fr. Vreč, blagajnik; stud. iur* i* bilo zabuhlo, otečeno, ožgano in čr-io - da s ažno! In smrad neznosen! oCe in sin sta se skupaj držala; ob-Seta v naročju sta umrla. Položili so jih ,ven. da bi jih ljudje, sorodnik! ah žeje, spoznali. Da, bili so prizori, pri ka-Jerih bi se bil trd kamen omečil lu omedli žena, tam zajoče mati, ondi zaječi sin od prevelike bolesti, ko spozna svojega dragega. Nepopisna radost pa je prevze a nas vse, ki smo bili navzoči v soboto popoldne en teden po nesreči, ko so ivzdignili žive na vrh. Vse je jokalo radosti, vsaka ženska je upala, da je »jen. Miril sem kar sem mogel, govoril k njim v sedmih jezikih, pa nisem mogel dosti govoriti, ker jaz sam sem-- (jokal. Bilo jih je 21, in to je bilo tudi (vse. Kranjca med njimi m bilo. Druge so našli 120 doli v drugi žili (475 čov-jjjev globoko), vse skupaj drug pri drugem — mrtve. Pa jih niso mogli ven »vzeti radi vode. Do nekega drugega od-Itlelka, kjer jih je bilo tudi nad 60, niso mogli, ker se je zasulo. Vseh skupaj Šib je še doli 202. Morali so stolen zopet žamašiti radi ognja, in ga bodo odprli 'žele po novem letu. Uboge ,dove in še bolj ubogi otro-jci! Sevei a radodarnost amerikanskega naroda je velika. Vsaka sirota bo preskrbljena za dolgo časa, če ne za vedno. Nabralo se je več kot stotisoč dolarjev za nje. O Božiču razdelim 3000 dolarjev med 109 vdov, vsaki po 25 dolarjev. Zraven tega dobival sem saboje polne obleke, katere sem dal sestram [usmiljenkam, da jo razdajo. Čeri je od-lialjena štiri in pol milje ali nekako uro In četrt hoda. Do nekako dva tedna od Hcga sem bil tam vsak dan od jutra do tvečera. Človek bi skoro rekel, da je kazen zadela to mesto. Bilo je preveč denarja In samo 17 oštarij v mali vasi (1200 duš). Pilo se je in delalo ob nedeljah kakor na delavnik. Za cerkev se je malo kdo zmenil, čc sem opominjal in prosil, pa so se mi večina ali smejali ali |m se še zmenili niso. Slovaki so bili Najboljši. Slovencev v čeri hvaliti ne morem. Bilo jih je 12 družin, izmed teh prišli so samo trije v cerkev. Drugi so delali kakor Vaši liberalci doma. Cerkev je sedaj še ravno tako polna kot prej, toda obrazi so mi tuji, so ljudje in ženske, kateri prej nikdar niso videli cerkve znotraj. Strašen opomin za nas vse! Pokopali smo jih v velikem grobu Drug pri drugem ležijo, kakor so drug pri drugem delali. Slovencev je 19 So večinoma vsi Dolenjci, razun nekaj Štajercev. Upam pa, da je imel vsakdo časa dovolj, da, dneve, pripraviti se na smrt. Vsaj tako sem bral v nekem pismu, katerega je pisal Slovak svoji ženi, da so veliko molili. Umrla jih jc večina od lakote, žeje in slabega morilnega zraka (dušika). Pomoči ni bilo, namesto nje — smrt! Dostavek našega naročnika. V Ameriki se nesreče ponavljajo dan na dan. Pohabljenih na duši in telesu je tudi mnogo Slovencev, ki se deloma vračajo, deloma iščejo še nadalje trdega amerikanskega kruha, le malo jih je, ki bi se vrnili veselega srca. Ljudje božji, pri nas doma je dela dovolj, ki se danes plačuje tudi prav dobro. Ako spravimo naše kmetije na nekoliko večjo plodovitost, ne bodo treba prav nikomur čez nevarno lužo, v nevarne ameriške rove smrti v naročje. Oklenite se, kmetje, naših zadrug, pred vsem živinorejskih, gojite v veliko večji meri kakor dosedaj prašičjerejo in krulia ne bode nikomur manjkalo. Kako le izplačal mlinar nagajive tujce? Potujoči veseljaki, ki so bili zašli, pridejo na noč do samotnega mlina, kjer poprosijo prenočišča. Mlinar, vesel in zgovoren mož, jih prijazno sprejme ter jim postreže s kruhom in vinom. Jedli in pili so pozno v noč in si pravili kratkočasnice, ki so tudi mlinarja zabavale. Kakor je to navada pri taki priliki, so prišli na vrsto tudi mlinarji, katerim ljudje marsikaj očitajo, in sicer ne po krivici. Prvi vpraša mlinarja, če ve, kaj je v mlinu najbolje. »Gotovo, polni žaklji,« odgovori mlinar. — »Ne ampak to, da žaklji govoriti ne znajo,« se odreže oni. Drugi ga vpraša, če ve, zakaj v nobenem mlinu tiči nočejo otr.rn 173 gnezditi. Mlinar: »Pač zato, ker nočejo poslušati večnega klopotanja.« — »Sbi-bo zadel,« ga zavrne ta; »zalo ne, ker vedo, da še njih jajca ne bi bile varne pred mlinarji.« — »Oho,« pravi mlinar smeje se, »na streho pa vendar ne bo dimo, dokler imamo v mlinu kaj vzeti!« Nato spregovori tretji in pravi: »Kateri mlinar svoje delo najbolj razume?« — Mlinar: »Jaz menim, da tisti, ki iz malo žita največ moke namelje.« — »Nc, ampak tisti, ki žito in moko tako fino zmelje, da ljudje komaj Žakljo najdejo.« Četrti pravi: »Jaz tudi nekaj razumem in sem že tudi večkrat v mlinih opazoval, kako da gre. Kadar v p in vo vodo izpusti, gre malin nekako po< časi, kakor bi hotel reči- »Tat — je ~. tu, tat — je — tu!« Ko izpusti v drugo, gre že bolj hitro, kakor da bi dejal: »Kdo jc to, — kdo je to?« — Ko pa v tretje izpusti, gre pa prav hitro in pravi: »Mlinar, mlinar, mlinar!« Peti opomni: »Ju, če so pa vsi mlinarji tatovi, zakaj jih ne pobesijo, kakor drugo tatove?« — »Neumnež,« pravi šesti, »potlej bi ne bilo pa nobenega mlinarja in brez njih vendar nc moremo biti!;< — In tako so mlinarja zbadali in dražili, ki se pa na videz ni kaj dosti za to zmenil, pač pa si je mislil: »Le čakajte, vam bom že eno zagodel, da mo bote pomnili!« Ko so hoteli spat iti, reče: »lino samo sobo imam prazno, gori nad golob-njakom, kamor se pa mora iti od zunaj no prav slabih stopnjicah.« Potnikom je bilo tudi prav, in vstali so in šli ])o teb res slabih in nevarnih stopnjicah. Ko so bili na vrhu — bilo je to veliko mlinsko kolo — je odprl mlinar za-tvornico in — plumps! so padli drug za drugim v vodo in brodljali po nji, kakor psički, ko sc uče plavati. Utonil pa vendar ni noben in tudi mrzla ko, pel jim ni škodila. Mlinar je obžaloval, da so se stopnjice polomile in da naj za ljubo vzamejo, da jih v hiši prenoči. — Drugi dan so pa videli, kake stop, njice so to bile in mlinar jim je smehljaje rekel: »Sedaj boste vsaj eno vcC vedeli pripovedovati od mlinarjev!«—, Predno odrinejo, vprašajo za račun; toda mlinar jim reče, da so Že sinoči plačah ter da naj nikar nič ne zame* njo — in tako so se z lepo razšli. RAZGLED PO DOmOVINI še mrtvih ne puste v miru! Vse avstrijsko časopisje se bavi ob dr. Lu- K!olM^T-VZt.njeg0vimi uslugami. Celo ž dovski listi ne morejo tajiti velikanskih zaslug za Dunaj. Umrl je z Lu- nSmAP1l! ^rščaipki organizator in politik. A »Slovenski Narod«? Ko drugi lastnosti0 ^1Uge moža in njegove eUpg lastnosti, piše o njem »Narod« v onem pouličnem duhu, kakor vedno. Vse Lu-egerjevo delo za krščansko misel, je »Narodu« hinavščina. To je pisal »Na-iod« v času, ko je ležal Lueger na mrtvaškem odru. Vajeni smo napadov »Narodovih«, vajeni njegovega surovega pisanja, a taka sumničenja so nam nerazumljiva. Tako podlo pisarenie S moralo vendar »Narodovih Sate! mira!0dPreti ySaj mrliCe pustite « Protestni shod Clrtlmetodarjev je sklical po »Narodu« Luka Svetle Ta protestni shod je prava politična igrača, ali pa liberalci dvomijo celo nad svojimi pristaši. Liberalci bodo vendar verjeli da je Ciril - Metodova družba za nje dobro orožje v politiki - krščan! 61 vec, knjižničar; stud. Ing. Sr. ospodar; cand. iur. J. Milač, amestnik. Verne, Pet tednov v zrako- — Trije Angleži raziskujejo Po zapiskih doktorja Ferguso-■ancoskega prevel A. Kos. Ljub- 1910. Tiskal in založil Dragotin — Prvo delo znamenitega fran-:ega pisatelja je izšlo v slovenskem ivodu. Nad vse mično pripovedova-seznanja bravca z zrakoplovstvom afriškim svetom. Bravec napeto remija.pogumne popotnike čez črni il sveta. Gleda zamorske rodove, obi-i, življenje, rastline, velikanska Sna drevesa, afriške živali, vihar v ščavi, peščene gore, rudnine, kakor bil sam zraven. Zanimivi potni do-! P Jdljaji napravijo bravca tako pozor-i 3ga, da se mu vse to nehote vtisne v i ;pomin. Naleti sredi prostrane Afrike // črni noči na kanibalski rod, ki trpinči (mladega 30-letnega misijonarja-laza-' rista. Vrlim trem junakom v zrako-I plovu se posreči, da ga rešijo s svetlob-^fljimi žarki. Kajti nad nenavadno svetlobo sredi črne temine divjaki osupnejo. Rešeni mladi duhovnik umre vseeno ;.ez malo časa. Umirajoč moli za Ka->aovo zemljo in pošilja pozdrave svoji domovini. On, ki je storil obljubo ubo-Jitva, počiva v zlatonosni zemlji. Kajti, »ko ga pokopavajo, odkrijejo zlato žilo. f Prestava je narejena strogo po francoskem izvirniku. Jezik je čist in pravilen. , Pozor! Agenti tujih nemških za-varovaMc se po vsem Slovenskem silno trudijo, da bi pridobili čim-| največ zavarovancev za svoje židov-. ske zavarovalnice, in obljubujejo vse mogoče ugodnosti. Ne dajte se zapeljati takim usiljencem in zavarujte svoje imetje pri edini slovenski domači „ Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani. Svoji k svojim! 1 g Iz selške doline. Drobne n o- »rlee. Kakor bi slišali Jeremija na je-tuzaltoskih razvalinah, takšen je za-Sdhji dopis v »Gorenjcu« iz Železnikov. )Ob koncu pa plašno vprašuje dopisnik: Kdo laže ? Gotovo vi ne, pač pa mi »klerikalci«. Glavarstvo da je samo prizna* lo v svojem odloku, da imenik 8. in 9. )oi Ml vam v pogled razgrnjen. Glavarje seveda tako razsodilo, ker ste [neresnično poročali, da 8. in 9. do niste mogli. Kdo torej laže?. , ampak mi, ki vedno le lažemo. pa kaj res mislite ,da župan ni-igega dela kakor sedeti od zore raka pri imeniku in čakati, kedaj kakšnemu sitnemu liberalcu zljubilo priti in utaknlti svoj nos v voli vni imenik, ki ste ga imeli že prvi dan vsega prepisanega? Kričali ste po »Narodu« in »Gorenjcu«, da Je župnik vo-livni imenik predelaval celih 14 dni in črtal iz njega neljube mu osebe. Župnik ni prečrtal niti enega imena, vi trdite še sedaj ravno nasprotno, kar seveda zopet ni laž, ker liberalec ne laže nikoli, lažejo samo »klerikalci«, ker je to njih vsakdanji kruh. »Gorenjec« dalje grozi z odkritji »klerikalnih« lumparij. Le počasi, bratec. Saj še ni 14 dni, odkar so odvedli orožniki vklenjenega fanta, ki je vrgel na tla moža in ga oropal in sploh samo tega ni ukradel, česar ni mogel in ta fant je bil sokol in je zabavljal zoper sak.....ske »čuke«. In odslovljeni so bili že vaši pristaši iz službe radi — predolgih prstov. In kdo je šel z vzdignjeno pestjo nad lastnega očeta in mu razlil vino na cesto iz sodčka? Zato le počasi, ne meči kamenja izpod steklene strehe. — VZalemlo-g u so zadnjič, kakor čujemo, pognali železniške sokole, ki so prišli polagat jajca sokolski koklji, z metlami; in ženske so rekle, če še enkrat pridejo, da jih bodo napodile z mokrimi cunjami. Ostalo je torej vse samo pri koklji, za sokolska jajca ne marajo Založani. In prav je tako, vrli Založani, kajti v po-kloftanem in od alkohola zastrupljenem sokolstvu ni rešitve naroda. Le hrabro se držite še naprej in železniški sokol bo imel vedno krajši kljun, pa vedno daljši — nos. — Za j u r. doktorja je bil promoviran gospod Franc Košmelj, sedaj jurist v Železnikih. Promoviran je bil v Škofji Loki. Strajnar je pa plačal takso in sedaj so zavezani »zlobni« ljudski jeziki. — »Gorenjec« nas poživlja, naj odgovorimo na neko njegovo vprašanje. Ko bo vprašal 99tič, mu bomo pa odgovorili, če se nam bo zljubilo. g Tržiške novice. Na predvečer sv. Gregorja je po stari navadi tržiški spuščala mladina po vodi barčice in čol-ničke z lučicami v znamenje, da prenehajo črevljarji ta dan delati pri luči. Ta lični prizor je opazovalo mnogo ljudi. — Zadnja dva tedna smo pokopali štiri osebe, katerih starost znaša skupaj 327 let. Gotovo lepo število let. — Za načelnika črevljarske zadruge je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru g. Pogačar. — Društvo sv. Jožefa je ponavljalo zadnjo nedeljo igro »Kapelica na gori« ob 4. uri popoldne. Bila je predstava dosti dobro obiskana. — Na god sv. Jožefa se društvo udeleži svete maše, ki bo ob ugodnem vremenu v podružni cerkvi sv. Jožefa nad Trži-čem. Ob štirih popoldne se bo udeležilo skupno v isti cerkvici petih litanij sv. Jožefa. Cerkveno petje bo oskrbelo društvo. g Podgorje pri Kamnika. Bližajo se občinske volitve. Pri zadnjih smo zanemarili svojo dolžnost; še toliko ni bilo volivcev na volišču, kolikor je bilo treba izvoliti odbornikov in namestnikov. Zato zbudimo se iz 151etnega spanja in dokažimo, da smo sami svoji go- spodarji. Možje! Nihče naj ne reče, brez mene boste že izvolili, kakor se je to dosedaj godilo. Kdor se ne udeleži občinskih volitev, bode ravno toliko kriv, ako zmaga sedanji nepravi župan, kakor tisti, kateri bode pri volitvi zanj glasoval. Čuje se, da bodo volitve do jeseni zavlačevali. Konec aprila pa že poteče doba, torej pozor! Ne pozabite pogledati v volivne imenike! n Iz Horjulja. Naj po dolgem molku sledi iz našega kraja kratko poročilo o občnem zboru našega izobraževalnega društva, ki se je vršil dne 6. t. m. Naše izobraževalno društvo je celo dolgo vrsto let spalo. V odboru so sedeli odlični možje in mladeniči, ki pa so imeli preveč opravka s politiko in tukajšnjo mlekarno, da niso torej mogli vršiti velike naloge izobraževalnega društva. V celem prošlem letu ni bilo nobenega predavanja, nobene prireditve. Toda sedaj so napočili drugi časi! Zadnji občni zbor je izvolil iz svoje srede naslednji odbor: Josip Pristov, župnik, Josip Gostiša, kaplan, Ivan Bastarda, Jakob Korenčan, France Vrhovec, Jožef Zdešar in France Lončar. — Ta imena nam dajejo poroštvo, da bo naše društvo nanovo oživelo in visoko dvignilo svoj prapor. In ravno ta odbor je, ki bo našega »Orla« predramil, dvignil in oživil. Fantje sedaj pridno študirajo za Veliko noč neko igro. Novi odbor, mlade moči: Naprej 1 g Mošnje. Tukajšnji zadrugi »II r a-n i 1 n i c a« in »Mlekarna« sta imeli minulo nedeljo dne 13. t. m. vsaka svoj letni občni zbor. Hranilnica in posojilnica izkazuje v proračunskem zaključku lanskega leta prejemkov 93.753 K 57 h, izdatkov pa 91.030 K 55 h; torej skupni promet 184.784 K 12 h. Rezervni zaklad je narasel na 3208 K 45 Ji, či* stega dobička v minolem letu je pa 53 K 50 h. — Mlekarska zadruga je prejela V minolem letu od članov 104.759 litrov svežega mleka, za katero so isti prejeli znatno vsoto 12.571 K 08 h. Či-: stega dobička izkazuje račun 94 K 13 h. Deželni odbor je zadrugi naklonil ob novem letno podporo svoto 500 kron, da se ljudstvo še bolj vname za napredno živinorejo in umno mlekar* stvo. — Na praznik sv. Jožefa oskrbi' ob priliki občnega zbora mošenjsko iz-; obraževalno društvo predavanje o izobrazbi, gospodarstvu in gospodinj* stvu. Predaval bo gospod Slavko Ilav* nikar iz Ljubljane. Ker bo predavanje brezdvoma kakor vselej podučno in ko* ristno, se pričakuje številne udeležbe. — Ob tej priliki prične delovati tudi novo Gospodarsko društvo v Mošnjah, kateremu je si. deželni odbor že zagotovil podporo 500 K, čc se zglasi zadostno število udov, in društvo jame intenzivno delovati v blagor občinar* jev. g Iz Šenčurja. Ne bomo več odgovarjali »Gorenjcu«, da si ne bo preveč domišljal; pribijemo danes samo to, da smo zmagali pri občinskih volitvah v vseh treh razredih. Ali se dobi še kak resen človek v naši fari, ki bi »Gorenj* cu« še kaj verjel P Mislimo, da ne. Zato pa pravimo le še to: le še pišite v »Gorenjca«, kolikor Vam drago! Kaj nas briga, če osel riga! . g Sv. Jurij v Izlakah. Znano je, da je pri nas topilnica za antimon; sedaj pa postavljajo stroj, s katerim bodo iz žemniškega premoga delali opeko za kurjavo. Vse to je lepo; lepo pa ni, da delavci že od meseca decembra niso dobili nobenega plačila. Ko bi trgovci živeža ne dajali na up, bi delavci s svojimi družinami silno stradali. Ali res tu ni nobene pomoči? Reteče pri škofji Loki. V nedeljo 6. t. m. je priredila dekliška Marijina družba veselico. Tri dekleta in dva angelčka so uprizorili prizor »Marijina hči pred nebeškimi vrati.« Deklamova-lo se je »Sreča Marijinega otroka«. Predstavljal se je igrokaz v II. dejanjih »Sv. Neža«. Uloge so bile v pravih rokah. Ponašanje zadovoljivo. Vzbujeva-nje čustev presenetljivo. Memoriranje tako, da boljše ne bi moglo biti. Poslušalci so se zadovoljni in polni pohvale razšli. Iz št. Vida nad Ljubljano. Š e n t - v i d s k i Sokoli so vsak dan bolj napredni. Začeli so telovaditi ob nedeljah med popoldansko službo božjo. Lastnik telovadnice pa jim jc namignil, da to ne gre. Rekli so, da so vendar »zglihali« za celo leto. Pozabili pa so, da še za lansko leto niso plačali. Sedaj so v zadregi. V poletno telovadnico — na Žibertov pod — jim še no diši, tudi na Kmetovčevem travniku bi bilo še prezgodaj... — Imeniten p o s e t smo imeli v nedeljo. Obiskal nas je Žirovnik; prišel se je menda prepričat, •če se niso vsega njegovega duha pokrili s plohom. Dobil ga je še nekaj, precej ga je pa že tudi izginilo. Napravil je si od v sokolski telovadnici, katerega so so udeležili tudi nekateri ljubljanski Sokoli. Trobili so na rogove, toda pretočenih časov Žirovnikove strahovlade več ne pritrobijo nazaj! — I g r a »Dve materi«, ki jo je priredila Marijina družba, je izvrstno uspela. — Orel sc kaj lopo razvija. Pristopilo je zopet nekaj fantov domačinov. Ob torkih so se zopet pričela rodna predavanja, ki jih vodi g. Podlesnik. Dne 19. in 20. t m ima šentvidsko okrožje Orla svoi m 1 a de n i š k i tečaj, za katerega se pridno vrše priprave. Kranjska gora. Spanje je, če , 1l,pa; Pa vsaj potrebna navadno spi ponoči, medved pa pozimi. O nas, kar nas je od Jesenic pa do Trbiža, pa pravijo ljudje ŽoleU D°r^0rCi in P°d™vu' P°zimi in Priietnol Tn ct'10 namrcč' In kako je to prijetno! To ste vi neumni drugi ljudie dru?Znf deM\ki se martrate po f.P fvo"te in poslušate, pa se učite, kot bi vam res to kdai nrav hodi o, pa vodo pijete (tepci!), kot bi še v'™1 nH%SliŠali' da 8 že Adam in Eva v paradižu iz buče vino pila in m K tto2 E?l'o B°SU P° d« čas Kradete. Ej, to smo pa mi Dolinci za en kolešček že bogatejši. Mi se ravnamo po zlatem reku (Bog v6, če ga vi drugi sploh poznate?): Vsak sam zase, Bog pa za vsakega posebej. - In kako se nam pri tem dobro godi! Dolgčas nam ni nikdar. Sedaj smo slučajno kidali sneg, da bo po Veliki noči, ko mine ta pusti post, kaj cvcnka v žepu (nc bojte se, da bi ga nc znali spraviti!). A pač: zvečer ali pa žc takole popoludne, če je bolj pusto vreme, nam tudi postane včasih bolj otožno pri srcu. In ali mislite, da smo kaj v zadregi, kam bi se dejali? Smešno! Dolgčas in pa otožnost znamo mi imenitno preganjati. Čemu imajo pa naši krčmarji direktno zvezo z Dolenjsko, Istro, Vipavsko itd., in kar je glavno: neke vrste kotličkov (pa ne mislite prešičjih!) imamo sami dovolj. Pa ga tudi znamo! Še odkašlja se človek laliko po njem. — Da smo za godbo in za petje tudi precej nadarjeni, ste morda že slišali od kakega romarja, ki je šel mimo nas na sv. Višarje. Pravijo, da je Verbanijev avtomat malo pregla-san, ampak kadar jo mi urežemo, avtomata sploh ni slišati! Malo po slovensko, malo po »tajč«. To pa zato, ker so nemške pesmi veliko lepše. Nismo zastonj blizu Koroškega. Če nam pa kdaj noče prav gladko skupaj iti (no, saj to se vsakemu primeri), pa pokličemo Endliharco, da nam naredi eno ali pa dve na citrc, zraven pa zapoje to, kar nam ravno najbolj manjka, sopran ali pa bas. To je njej igrača! Hej, to je življenje! — Kaplanu pa to-lc povemo: Solit naj sc gre s svojo musko. To drgnejo pa drgnejo, pa hočejo vse po notah, ven pa se jih nič prida ne sliši. Ali misli, da bomo mi na cesti plesali? Bi šli vsaj v oštarijo, tu bi bilo morebiti še za poslušati, ampak tam doli pri tistem Šefmanu, — no, kaj takega pa še ne. Monda je celo klerikalec. — Tako, predstavili smo se vam. Pa drugič še kaj! g Iz moravške doline. Imeli smo v Moravčah občinske volitve. S. L. S. je s svojimi nasvetovanimi kandidati prodrla na celi črti. Vsi nasvetovani možje so prišli v odbor. Volitve so sc izvršile čistno mirno, dokaz o disciplini, ki vlada v vrstah naših mož. Kot čujemo, imamo letos volitve tudi za občino Peče, v kateri občini je tudi veliko volivcev naše fare. Ob priliki bomo na te volitve se bolj opozorili in jim posvetih več pozornosti. - Naš silno delavni sedanji deželni odbor je odkazana dela za kapmce v občini Velika vas že oddal. Sedaj^ naj se pa tisti, ki so čivkali, da deželni odbor dela samo obljube, a da ne bo storil ničesar, primejo za je- Grmače se takih ni manj-f* °-~PoPrelcc Učakar, o katerem smo zadnjič poročali, da mu je ogenj povzročd obilo škode,' je bil zavarovan naši v» Za poscbno veliko svoto, pri Tam^LVr1. zavarovalnici. koi^™L ? °eem znesek kulantno ta-okolSi S Za-t0 vas Moravčani in gjss Vzajemni. Zglasite se pri gostilničarju Janezu Bergantu na Krascah. — Dose. danja trirazrednica v Moravčah se razširi s prihodnjim šolskim letom v štirirazrednico. Kot učna soba so po, rabi dosedanje učiteljevo stanovanje; delo se je že začelo. — Šolarček Ign. Lavrič, sin tukajšnjega trgovca, si j0 zlomil nogo, kot se čuje pri padcu na skednju. — Utonila je neka po-starna žena, doma v moravški župniji, ki je pa sedaj stanovala v Krašnji. fšla je čez brv, ki drži iz vasi Svine čez p0, tok Drtijšca v Krašnjo, nesla butaro drv iz gozda, na brvi ji je spodletelo m padla je v narasel potok ter ondi našla svoj grob. Brv čez ta potok na tem me. stu je res preozka in nepripravna; naj bi se kdo našel, ki bi to slabo odstranil in nadomestil z drugo boljšo. — Poročali smo že o vlomu v našo župno cerkev. Ob času, ko so se postavljali novi zvonovi, sta se prikradla v morav-ško farno cerkev dva tatova in odnesla iz lurške kapele dva nabiralnika. Žen* darmerija je tička dobila v roke in ju. ovadila sodniji. Lopova sta bila neki Rahne, doma v Voklem pri Kranju, in neki Špindlar, Ljubljančan. Pri miinu lih porotnih obravnavah sta stala pred porotniki. Sodišče je prisodilo Ralinci tu, ki je bil že sila velikokrat kaznovan, devet let ječe, poostrene s postom in tri dim ležiščem, Špindlarja je pa opro« stilo, ker se mu krivda ni mogla doka-zati. — V Moravčah se dobe predrzne-ži, ki si upajo motiti v cerkvi javno božjo službo. Zgodilo se je to nedavno dvakrat, enkrat pri jutranji i a enkrat pri popoldanski službi božjih Tudi ta dva predrzneža sta stala že! pred sodiščem. Državno pravdniStvo! je, kot čujemo, obravnavo zoper enega/ ustavilo, ker je izjavil in potrdil a zdravniškim izpričevalom, da ni pri! zdravi pameti, drugi bo pa menda nai pomoč klical kralja alkohola, da bi gaJ izgovarjal, pa ne vemo, kako bo šlo. acacacacacagcaaaacacaaaan Dolenjske novice □ mesa d Iz vaške okolice. Kakor je nekdaj Falb ljudi s svojimi kritičnimi dnevi, tako razburjata »Domoljub« in »Bogo* ljub« našega slavnega poštarja IlašaV Kritični dnevi so vsi četrtki v letu iiffi prvi četrtki v mesecu, ko dobi obilo za* logo v razdelitev tega, kakor on pravi^ tako nepotrebnega in nekoristnega bci rila, ker to mu zaleže le v vrednosti' kot papir. No, postrežljivi pa so na S očka Ilaš, ampak le s »Slov. Domi« in) »Slov. Narodi«, ne pa z »Domoljubi« in »Bogoljubi«, in se kar čudi, da se mu ta papir ne stepe že v policah, ko Čaka; odrešenja. Podjetni pa so tudi naš očka' Ilaš, zakaj med sokoli in sokolicami so eden prvih in želimo jim, da bi jim tai telovadba prinesla to korist, da bi nekoliko točneje in hitreje uradovali ali pa prosili pomočnika, ker sedaj se v ,t z godi, da ga Je treba dolgo Čakati, njegova ura se ne vjema z navadno , ampak je rada veliko kasneja, da m meša svojo nedoslednost. Pa tudi avni so naš očka, namreč takoj, ko zvedeli iz »Domoljuba«, da ni ograja vrtu kmetijske podružnice v redu, vzeli v sveti jezi motiko in šli popravljat. Splošno pa bi svetovali gospodu Ilašu, obnašati se kakor uradniku, nepristransko, in misliti, da je on Baradi pošte tu. Zakaj če bi bila pošta Earadi njega, ga ne rabimo nič. Posveti Daj se le vzgoji svojih otrok in naj jim na.domesti dobro umrlo mater, pa bomo fffijatelji, drugače pa ne. d Iz Soteske na Dolenjskem. V nedeljo, dne 6. marca, je imela soteška tara veličasten pogreb, kakršnega ne pomni naša fara. Spremili smo k večnemu počitku našega preljubljenega društvenika g. Franc Reparja, vodja žag. Bil je zvest in dolgoletni naročnik »Domoljuba« in naprednjak vseh do brodelnih društev. Bolehal je že več ča sa in slednjič, previden večkrat s svetimi zakramenti za umirajoče, je v Gospodu zaspal. Da je bil pokojnik vsestransko priljubljen, pokazal je veličasten pogreb, katerega so 3e tudi številno udeležili znanci in prijatelji iz sosednjih far Toplic, Valtavas in Žužemberka. Naj v miru počiva! d Na Vačah ni bilo in ne bo miru, 'dokler »deluje« nedolžni učitelj Blagajna. Niso prijetni spomini od lanskih občinskih volitev. »Zmagali« so res v irseh razredih s par glasovi večine, razburjenje se pa ni poleglo. Potem pa pota k sodišču. Okoli sedemdeset oseb! Nedolžni Blagajna, ki nikomur lasu ne Bkrivite, ali ste tudi Vi kaj kronic kazni plačali? Ali jih je bilo ravno trideset? Povejte! Potuhniti se je bilo treba ga en čas. Ko Blagajna malo tednov ni cogovilil, pa je bil mir. Toda mačka se težko odvadi miši loviti. Kaj sedaj? Možje njegove baže si bodo že znali tuli sami pomagati. Nekaj bo dosegel prijazni dihur »Slovenski Dom«. Torej mladina je na vrsti. Krokarji skupaj! Ser Marijina družba ni in ne bo trpela linavk, ampak samo poštena dekleta, sato se je nesposobne izključilo. Vrt se »leve, plevel povsod mečejo čez ograje se ne brigajo kdo se za smetišče puli. čel je snovati Sokola. Zoper to nima-o nič, če so se na balu v Litiji osme-i. Čisto prav, če je bil znani krokar ma tepen, ker je s kavkami zapil 20 in. Neizkušene in še nepokvarjene idine pa nam Blagajna ne bo sokolil. Salostno za učitelja, da mu mora naše mpanstvo podpise loviti! Ko so na »ofiti brali 9. številko »Domoljuba« in dno je šla posameznim v roke, je že igo jutro moral teči okrajni sluga g z neko izjavo. Treba se je bilo pisati, da ga imamo radi. Drugi > 5. t. m., je tisto polo nesel v Kan-" podpisovat mož Kolibritovke. Ka-eksekutor, ki pride rubit! Ce ni bil za učitelja, moral je priti na drugo r v imenik nasprotnikov. Njegovi ožji pristaši so vedeli, za kaj se gre, drugim se niti razložilo ni. Sedaj naj se pa kdo ustavi ter zameri županstvu in šolil Saj so v starih časih ljudje še kače po božje častili, ker so se jih bali. Za vsakega financarja bi se podpisali, da bi se le preganjanja ognili. Kakim nezaslišanim surovostim so izpostavljeni njemu neljubi ljudje, je v nedeljo, 6. t. m. ponoči izkusila Klančarjeva hiša, ko je šel miroljubni Blagajna s svojo gardo domov. Kaj bo koristilo tisto podpisovanje županstvu? Zana-prej se bomo tega splašsnega Sokola še manj bali. Kaj nam pa more! Zaradi šolskih zamud ima okrajni šolski svet v Litiji prvo besedo. Blagajna nas kazni ni in ne bo varoval. Če je mogoče, nas obvaruje samo krajni šolski svet, torej naši šolski možje, ki so čez Blagajneta postavljeni. Ti stoje za nas na straži. d Iz Velike Doline se zopet poroča, da so v noči od 8. do 9. t m. ukradli tri krave. Tatovi so se oglasili in odpeljali krave pri Ajstru v Novi vasi, pri Pircu v Zapolju in pri Bercetu v Breganskem Selu. Poizkusili so pa tudi pri Tassoti-ju v Breganskem Selu. Ljudje so še ponoči opazili tatvine in začeli upiti in streljati — tatovi so se zbali, zbežali in popustili krave na polju. Na jedni kravi so dobili bisago in v bisagi velik nož. Tatvin se zgodi v našem kraju silno veliko, le čudno je, da se ne more dobiti tatov. Ker smo na meji, se bode moralo poskrbeti, da se zaradi tihotapstva in pa tatvin pomnoži orožniška postaja. Pošteni ljudje bodo pa morali pomagati orožnikom in oblastem, da se bode lahko zasledila vsaka tatvina. Male tatvine bi se morale tudi kolikor mogoče najostreje kaznovati. Iz Loškega potoka. Precejšno število dobrotnikov našega »Doma« si že objavil, dragi »Domoljub«, a vrsta še ni končana. Poslali so svoj dar tudi naši prijatelji iz Amerike, ki z veseljem zasledujejo gibanje domače fare. Vrlo se je obnesel Chisholm, ki je nakazal naslednje zneske: Alojzij Kordiš 25 K, Jernej Turk 25 K, Al. Ruparčič 25 K, Fr. Ruparčič 10 K, Ant. Roječ 5 K, Mat. Knavs 15 K, Lud. Kordiš 5 K, Mat. Košir 5 K, Andr. Škrl 5 K. I. Lavrič 5 K, Marija Knavs 5 K, Debeljak Jan. 10 K, Debeljak Ant. 10 K, Fr. Krajec 7 K, I. Lavrič 3 K, Ant. Lavrič 3 K, A. Debeljak 3 K, Jos. Ruparčič 5 K, Jan Vesel 5 K. Vsi iz Retij. Jos. Anzelc 5 K, A. Mišič 5 K, Jos. Zbačnik 3 K, I. Kordiš 3 K, Jos. Samsa 3 K, Al. Turk 5 K, Al. Ko-šmrl 5 K. Vsi Malilog. Jan Mohar 3 K, Jos. Lavrič 5 K (Hrib). Fr. Lavrič 3 K, Jan Lavrič 5 K, Jos. Debeljak 5 K, A. Debeljak 5 K (vsi Šeg. v.). Jos. Ruparčič 2 K. Poleg teh domačinov so darovali še drugi rojaki iz Sodražice, Gor6, Ribnica, Zidan Most, Št. Mihael; tako, da znaša ves dar naših Chisholmskih Ame-rikanccv 330 K. Nabirali so to svoto navdušeni prijatelji našega »Doma«: Al. Kordiš R. 66, Jernej Turk R. 69 in Mat. Knavs 75. Tem, kot vsem darovalcem prisrčna zahvala. Ob času slabega zaslužka in slabih gospodarskih razmer pa so lo odtrgali od težko pri- služenih denarjev znesek, dar naši hiši Čutite, da če bomo v domovini napredovali, bo tudi Vam v ponos in korist. Bog Vam stotero povrni. Veseli smo, da najde naše delo prijateljev in podpornikov tudi v daljni Ameriki. Iz Zagorja. Skoraj v vsaki župniji je dandanes ustanovljeno izobraževalno društvo. Treba bo na to misliti, da se tudi v naši župniji ustanovi enako društvo. Izobrazba je dandanes v mnon goterih ozirih silno potrebna. Želi se, da bi se naši župljani za stvar zanimali tako, kakor se drugod. Iz naše vasi jih je šlo v Ameriko minolega svečana pet, in minolega sušca osem, večinoma so gospodarji. Izmed zadnjih se je eden skesal ter se vrnil v domovino. □C3C3C3C3C3E3C3DC3C3C3C3DC3Dn _ D notranjske novice »PC3C3g3C3C30C3C3C3g3C3C3F-in n Z Rakeka. Dne 6. t. m. je bil tu< kaj redek pomembni dan. Dobil je namreč Franc Benčan, tukajšnji akordni delavec pri železnici, za svoje 421etno zvesto službovanje častno svetinjo. Po kratkem nagovoru župana F. Faturja mu jo je isti slovesno na prsi pripel, nakar se je potem vršila med njegovimi sorodniki in tovariši priprosta zabaval ter napitnice. Zvestemu, pridnemu in: poštenemu možu želimo, da bi še dolgo let zdrav in srečen nosil podeljeno mu svetinjo. n Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki priredi v sobo-« to na praznik sv. Jožefa, dne 19. t. m, gledališko predstavo »Sveti Vid«. Drai matična legenda v petih dejanjih, spi-« sal dr. J. Ev. Zore. Pa tudi pevci in tamburaši bodo pokazali, kaj so se v zadnjem času naučili. Zatorej vabimo najuljudneje prijatelje našega društva in vse one, ki imajo smisel za pošteno razvedrilo: pridite v prav mnogobroj-i nem številu, gotovo boste zadovoljni z lepimi prizori, ki jih nudi ta zanimiva predstava. Začetek točno ob 7. uri zver čer. čisti dobiček je namenjen za bolne rokodelske pomočnike. n Sinadole pri Senožečah. Pri nas so se vršile občinske volitve brez vsa^ kega hrupa. Hišnih številk v občini je 31, volivcev pa okrog 50. Za župana je zopet soglasno izvoljen pošten in veren mož J. Povh. Vsa občina mu brezpogoj-i no zaupa. Telesno zdravje in krščan-i sko poštenost njegovo izpričuje dejstvo, da v njegovi hiši bivajo skupaj tri drm žine: očetova, sinova in vnukova v naj-* lepši slogi in zastopnosti. Kaj že obi ljublja četrta božja zapoved? Dolgo in srečno življenje! To voščimo tudi mi gospodu županu ob zopetni izvolitvi. Iz Postojne. Lepe r e S i 'so se go<-dile pri sokolski telovadbi šolskega na* raščaja v Postojni. »Slovenec« poroča, da je bil red med telovadbo tako vzo< ren, da že ni hotel nobeden več otrok poučevati, in sicer po izjavi dveh uči* teljev zaradi: nagajivosti in ne* «2 mirnosti. Da, enemu izmed učite-Hcljev so otroci trmasto odgovarjali, ko jjih je opozoril na dostojno obnašanje v telovadnici. Za versko vzgojo se je pa Itako skrbelo, da so otroci morali telovaditi celo med tem, ko so slišali zvoniti večerni Ave Marija. Po telovadbi se ni niliče brigal, kam gredo učenci, ■Mnogi so porabili to priložnost za to, 'da so se v temi lovili po Postojni in eden se je celo do 11. ure ponoči klatil okoli. C. kr okrajni šolski svet je temu storil konec. Ukazal je, da se telovadila šolskega naraščaja sme vršiti le v podnevnih urah in le pod nadzorstvom učitelja. In prav je storil! Tudi pametni starši, ki nočejo, da bi se pohujševali njihovi otroci, so takoj, ko so to zvedeli, prepovedali otrokom hoditi k tej telovadbi. Neki oče, ki je slišal, kaj se godi, je pa rekel: Ko bi bil to preje ,vedel, nikdar bi ne pustil tja svojega otroka. Goriško. Pri finančnem nadzor n i š t v u v Gorici je imenovan za vodjo tirolski Lah Dalla Rosa, ki zna le nemško in laško. Kljub temu, da imajo pri tem uradu največ opraviti s slovenskimi strankami, se nastavljajo uradniki, ki niso vešči slovenščine. .Taka imenovanja so naravnost izzivanja. — Bivši poslanec slov. k a t. str a n k e, Anton Klančič, župan v Podgori, je izvoljen za predsednika liberalnega društva »Podgora«. Lep značaj! — Tudi goriško časopisje obsoja Ciril-Metodovo družbo radi liberalizma. Kakor drugod so tudi goriški Cirilmetodarji zvesti pristaši liberalne stranke. Prišlo je tudi na Goriškem tako daleč, da znači podpirati Ciril-Metodovo družbo ravno toliko, kakor podpirati liberalno stranko. — >S a m o u m o r v kaznilnici. V Gradišču ob Soči se je v kaznilnici obesil 36-letni Buranovič, ki je bil pred desetimi leti obsojen na smrt in potem pomiloščen v dosmrtno ječo. Koroško. B o r o v 1 j e. Cesar jc dovolil, da se sme odslej Gornje Borovlje imenovati samo Borovlje. Hkrati je bilo (Borovlje povzdignjeno v trg. — Za c a s t n e občane je imenoval občinski odbor v št. Jakobu v Rožu gg. dr. Brejca m poslanca Grafenauerja radi njunih političnih zaslug. - Veliko ■v e c. Hranilnica izkazuje v letu 1909 prometa en milijon in dvesto tisoč kron. Ljudstvo iz okolice je prišlo do prepričanja, da bo ravno gospodarska organizacija najuspešnejše sredstvo proti prodirajočemu nemštvu. _ Le-it a 1 n i s troj je izumil celovški inženir Sattler O Veliki noči bo poizkusil zleteti. - V a ž n a n a r e d b a. Predno se je pričela v državnem zboru razprava o Grafenauerjevem predlogu ie .vlada železniški direkciji v Beljaku na- ročila, da mora na celovškem kolodvoru uradništvo izdajati vožne listke tudi na slovensko zahtevo. Vsakega Slovenca dolžnost je, da na celovškem kolodvoru edino v slovenskem jeziku zahteva vozni listek. štajersko. Maribor. Jožef Hut-ter je bil pri mariborskem porotnem sodišču obsojen na pet let težke ječe, ker se mu je dokazalo, da je ponaredil več kronskih in dvajsetvinarskih novcev. — Tri leta ječe je dobila 241etna Marija Schegula zaradi detomora. — Smrtna obsodba. Anton Kmetec, šele 21 let stari posestnikov sin iz Gornjih Jablan je bil obdolžen, da je 381etno Marijo Frangeš umoril in potem zavlekel na železniško progo, kjer ji je vlak odrezal levo roko in nogo. Na progi pa so liačli listek, na katerem je bilo zapisano, da Kmetec ni kriv smrti. Izvedenci so dognali, da je ta listek sam pisal in tako samega sebe izdal. Sodišče je obsodilo Kmeteca v smrt na vislice. — Brežice. Dne 9. t. m. so našli pri Čatežu na kranjski strani mrtvega sodnega kancelista Antona Kuharja iz Brežic. Pri mrtvecu, ki je imel težko rano na glavi, niso našli ne ure, ne denarja. Ne ve se, ali se je Kuhar ponesrečil, ali pa se je zgodil zločin. — T r-b o v 1 j e. Dne 8. t. m. sta v Trbovljah trčila skupaj dva vlaka. Ranjenih je bilo več uslužbencev; enega so morali prepeljati v celjsko bolnišnico. —■ Zmaga Slov. kmečke zveze. Dne 4. t. m. so se vršile v Črmlenšaku občinske volitve. Zmagali so pristaši Slov. kmetske zveze. — Promoviran je bil v Gradcu za doktorja prava g. Ivan Krašek. — Nemškanestrp-n o s t. V Mariboru grade nov most. Samo za nakup in podiranje hiš so morali izdati več stotisoč kron. Zbrali so si skrajno neprimeren prostor le, da se ognejo Narodnega doma. Če bi postai vili most v črti proti Narodnemu domu, stal bi polovico manj in bi imel za mesto veliko več pomena, ker bi bil bolj v sredini mesta. Kaj ne stori vsega nemška zagrizenost! — Prvištajer-ski letalni stroj je sestavil v Gradcu stotnik Vorauer in ga razstavil v deželni dvorani. LISTNICA UREDNIŠTVA. rA. Adamič v Ponikvah pri Dobrepoljah: Radi Vam potrjujemo, da dopisa iz Ponikev, v katerem se govori o novem cestnem odboru in cestarju, niste Vi pisali. Iz Slavonije pošiljajo slovenski šumski delavci pozdrav svojim rojakom ter voščijo vesele velikonočne praznike. Zlasti pozdravljajo brate Orle širom slovenske domovine! Na zdar in skorajšnje veselo svidenje! REŠITEV UGANK. Rešitev se glasi: I. Hi-ša, II. Pred-pust. Rešitev je poslalo 523 rešilcev, med njimi 251 pravilnih. D r u g o je večina prav zadela; vendar so se dobili tudi taki, ki so jo imeli za nevesto in ženina, sodnji dan, za soldata in celo — za hinavske babe! — Prva je delala žo večjo preglavico. Veliko jih je mislilo na krsto, rakev, cerkev, jamo, smrt, bri-tof, mrliča; drugi na zibel, postelj, hlevček, cesarski grad, domovino; zopet drugi na vice, nebesa, sv. obhajilo, večnost; nekateri na leto, obleko, posvetno čast. Najbolj kunšten pa je bil tisti, ki je pogruntal, da je to — beraškj žakelj! Nagrado dob6: I. Pintar Franc, Novo mesto, Arkotova ulica 10G — Medved Anton, Pesmi, I. zvezek. — II. Križnar Marija, Miilnern, železniška postaja 332, p. Brnca, Koroško. — Lep molitvenik. — III. O b i d Jakob, Bukovo h. št. 112, p. Cerkno na Primorskem. — Detela, Malo življei nje, povest. jat" Prihodnjo ajanko prinesemo :: :: v 14. številki. :: :: "*C Dobra poceni zdrava mora biti resnična kava ta družino. Ko je pa ^Kathreiner VCneippova sladna kava. toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime ^Kathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom ■ in s sliko župnika 3(neippa kot Ktarstveno znamko. Velikonočne potice sc najbolje spe-i k6 z drožami (kvasom = presgermom)' iz drožarne Jos. Košmerl v Ljubljani* Frančiškanske ulice št. 8, kjer se pro< dajajo na drobno in debelo ter se raz* pošiljajo s pošto. Torej naročite jih! Na ženskih klinikah se je dobro poznata Franc Jožef-ova grenčica izkazala kot najboljše odvajalno sredstvo; Celo najobčutnejše bolnice rade jemljejo to naravno sredstvo, ker se pojavi brez kakih nadležnih postranskih pojavov in poznejših učinkov že v kratkem času izvrsten upliv. Scanzoni in mnogo drugih izvrstnih zastopnikov ženskega zdravstva soglasno hvalijo dobrotvoreče lastnosti »Franc Jožef-ove« grenčice. — Na prodaj v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda 3