Leto LXX
Stev. 225 a
u-m.*
V LJubljani, v četrtek, I. oktobra I942-XX rZ^*.™0™^ Prerzo - Cena 10.80
Naročnina mesečno 18 Lir, t a Inozemstvo 20 Lii — d«-deliska Udaja celoletno 34 Lir CA inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnični Novo mesto.
Izkljnčna pooblašfenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.
Izhaja rtak dan cjotral razen p ooedeljka ln daava po praznika.
S Uredništvo In iprifd Kopitarjeva i, Lliblfui. c | Redazlonc, Ammlniitrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. |	Teleion 4001—4005.
Abbonamenti: Met« 18 Lire) Estero. mete A) Lir«, Eduauoe domentca. anno 34 Lir«, tutero SO Lira. C C f j Lubiana 10 650 par tfli abbo-namantt: 10-349 p« la tn.erzioni. ' PIHalel Noto meato.
Concessionarla esclnsiva per la pnbbllciti dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pnbblieiti Italiana S.A, Milana.
Ducejeva vedila družbi za napredek ved
»Najti in raziskovati vse, kar ss da, najti in raziskati, da se čim bal j pospeši in doseže čim veličastnejša
naša zmaga«
Bollettino No 856
Duelli aerei in Egitto
Sette velivoli inglesi distrutti
II Quartiere Generale dello Forze Armate co-munira:
Sul Ironte delTEgitto nessun avvenimento di rilievo.
In dueli aerei rarciatori tedesrhi abbaltevano sei velivoli avversari, un altro apparerrbio veniva distrulto dalle batterie ronlraeree di To b r u k.
Una inrursiono nemira su Porto Ein p e -d orle e IocjI itn virine ha caiisat« sediri mnrtj c trediri lerili tra la popolazione e danneggialn al-riine abitazioni.
Aeroplnni britanniri hanno sganrlato bombe sii L a C a n e a e sulla B a i a d i S u d a (Greta), non sono segnalatl danni.
Vojno poročilo št. 856
Letalski dvoboji v Egiptu
Sedem angleških letal sestreljenih
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na e p i p t o v s k e m uojižču ni omembe vrednih dogodkov.
Nemški lovci so v letalskih dvobojih zbili fi nasprotnih letal, eno pa jo sestrelila protiletalska obramba v Tobruku.
l'ri sovražnem napadu na pristanišče Em-p e d o «■ 1 e in sosedne kraje je bilo med civilnim prebivalstvom 10 mrtvih in 30 ranjenih, nekaj hiš )i:i poškodovanih.
Angleška letala so spuščala bombe na mesla L« f a n e a ter B a j a <1 i S u d a (Krela). ,Škode ni nobene.
Rim. SO. septembra. AS. Ptice se je včeraj popoldne udeležil zasedanja ua 41. zborovanju Italijanske družbe za napredek ved
Slovesno vojno zborovanje italijansko misli, sklicano v materinski Rim za dvajsetletnico vlade, ni mogel dobiti večjega posvetila kakor pa to visoko navzočnost.
Dure je v vseučiliSko mesto prišel ob 10.15. Sprejeli so pa minister za vzgojo Boltai, predsednik družbe 0'Ainelio, rek'or de Erancisris ter glavu. tajnik Silla. V olisežni dvorani filozofske fakultete so bili navzoči člani vlade in vodstva stranke, člani italijanske akademije ter številni zastopniki italijanskih vseučiliških in znanstvenih zavodov. Od oboroženih sil so bili navzoči načelnik glavnega stana maršal Cavallero ter zastopniki poglavitnih tehničnih panog.
Podtajnik stranke Ravasio je zapovedal pozdrav Duceiu, ki je vzbudil dolgo in kar 6e ds goreče vzklikanje Nato je senator D'Amelio izrekel Duceju globoko zahvalo za previsoko čast, ki jo je izvolil izkazali Družbi za napredek ved. Omenil je, da je Dure že dolga leta član Družbe.
Zatem je vstil Duce ter med novimi manifestacijami spregovoril:
»Moja navzočnost n» lem vašem zborovanju, o tovariši, vam hoče dokazati. * kakšnim živim zanimanjem in s kako globoko simpatijo sem spremljal in spremljam delovanje Italijanske družbe za napredek ved. Ta simpatija izvira iz nič manj globokega prepričanja, da je vaša družba, porojena v zarji Preroda, bila. je in bo zvesta svojemu programu. ki določa pobudo, vzporejanje. pospeševanje ter izpopolnjevanje napredka t italijanskih vedah na vseh področjih od tistega, ki ga bom raradi razumevanja imenoval lizičnega pa do moralnega.
Gvanje v Kavkazu in pri Tereku
V Stalingradu so bili zavzeti novi odseki - Med 15. in 28. septembrom je bilo uničenih 990 sovjetskih letal
Ilitljerjev glavni stan, 50. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	severozahodnem delu Kavkaza in južno od Te reka so nemške in zavezniške č« te v trdih napadalnih bojih spet napredovale.
V	Stalingradu so bili zavzeti novi odseki severnega dela mesta. Pri brezuspešnih razbremenilnih napadih je sovražnik zgubil 54 tankov.
Na »Ionskem bojišču so nemške in italijanske čete odbile več sovjetskih poskusov vdreti preko reke.
Madžarske čete so v protinapadu vrgle nazaj neko sovražno skupino.
Na severne m odseku so dovedli1 lasfni napadalni nastopi navzlic žilavemu sovražnemu odporu do uspehov.
Močne skupine nemškega letalstva in hrvaških lclalcev so pri tem zadale Sovjetom visoke izgube. Preteklo noč je hil zopet bombardiran A r h a n-g e I s k. Iz obširnih požarov jo bilo videti dober učinek tega napada.
Med 15. in 28. septembrom jc bilo uničenih 81G sovjetskih letal v letalskih dvobojih. 131 jih je sestrelilo proitletalsko topništvo, 22 kopenska vojska, 4 so bila zaplenjena, 17 jih je bilo uničenih na tleli, tako da znašajo celotne izgube !)90 letal. V istem času je bilo na vzhodnem bojišču zgubljenih 77 lastnih letal.
Rim, 50. sept. AS. Na zasedanju spodnje zbornice poslanci niso prikrivali neke vznemirjenosti o metodah, s katerimi vlada rešuje razna bodisi notranja vprašanja, bodisi vprašanja vojne na raznih bojiščih. V zbornici se pričakuje najmočnejša opozicija zlasti z ozi-rom na indijsko vprašanje in pa na vprašanje premoga. Churchill je skušal opozoriti zbornico na nevarnosti javnih razmišljanj o drugem bojišču, toda jasno je, da po vsem, kar je bilo govorjeno in zadnje dni tudi pisano v angleških, zlasti pa v ruskih in ameriških listih glede tega mučnega vprašanja^ poslanci žele zvedeti, kakšen učinek bi imelo to podvzetje, ki je tembolj vredno pozornosti, v kolikor je jasno, da je vprašanje drugega bojišča izzvalo med zavezniki spor in nezadovoljstvo. Tudi indijsko vprašanje stopa na prvo mesto in bo predmet močnih debat, zlasti ker večina zbornice odločno odklanja dosedanjo Churchillovo smer. Izjava, ki jo je dal ministrski predsednik 10. septembra po pisanju lista »Manchester Guardian« jasno kaže, (ln namerava vlada vzpostaviti v Indiji red iu brez usmiljenja ukloniti kongresno stranko, ne da bi kakor koli poskušala politično izboljšati položaj s kompromisi in z novimi pobudami, kar zelo 6krbi liberalce ter velik $el konservativcev in vzbuja živahne kritike tudi
t Turčija na breslavskem velesejmu
Ankara, 30. sept. AS. Turčija se bo uradno udeležila pomladanskega velesejma v Breslavi.
Žid bo novi londonski župan
Lizbona, 30. sept. AS. Iz Londona se je izvedelo, da sta bila sir Frank Politzer in sir Samuel Josepli izvoljena za kandidata za londonskega župana v letu 1043. Sir Samuel je star 54 let. Torej bo London sedaj le dobil Žida za župana, Brez komentarja.
Zadnjo noč so angleški bombniki v majhnem številu prileteli nad področje Vzhodnega morja. Dva stroja sta bila sestreljena.
Nemška bojna letala so podnevi uspešno izvedla iz nižine napade na vojaške rilje v raznih krajih južno in jugovzhodno Anglije.
Berlin, 30. sept. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so nemške čele dosegle nove uspehe pri Stalingradu. Prodiranje v severne mestne četrti se razvija in grozi celotni sovjetski razpostavi na tem odseku. Boljševiške izgube so strahotne. V berlinskih vojaških krogih pripisujejo velik pomen silovitemu bombardiranju pristanišča v Ar-hangelsku, kjer je bila na pristaniških napravah in zlasti v živilskih skladiščih velikanska škoda in mnogo požarov. Znano je, da je v arhangelskem pristanišču, ki ima tri kilometre dolg nasip in velike moderne pristaniško naprave, možno veliko manevriranje ladij. To pristanišče je postalo posebno važno od takrat, ko je nemško letalstvo naredilo velikansko škodo v Murmansku, ki je odslej že preveč izpostavljen zračnim napadom.
Berlin. 30. sept. AS. Kakor se je izvedelo iz uradnega vira, je nekaj angleških letal izvedlo nadlegovalne polete, ne da bi metala bombe, nad obalo severne Nemčije. Dvoje napadajočih lelal je bilo sestreljenih.
pri drugih strankah. Vprašanje premoga je vedno bolj pereče in ra/.ni listi, zlasti laburistični obtožujejo vlado, da je zadnje mesece lanskega leta opustila načrte za racioniranje premoga. Tx kritiki so mnenja, da bo vsak korak za rešitev tega vprašanja nezadosten in ne bo mogei rešiti resnične premogovne krize pozimi, krize, ki ne bo imela odmevov le v vojni industriji, marveč tudi v zasebnem angleškem življenju. Z velikim zanimanjem sc pričakujejo izjave bivšega ministra za rudnike Grenfclia, ki je tudi med opozicionalci in ki namerava odkriti senzacionalne zanimivosti o načinu, kako jc vlada od začetka vojne izsevala vprašanje premoga.
/--—--------
Pomembno je dejstvo, da t.išc zborovanje sovpada s prvo dvajsetletnico fašistične vladavine. Hočem razlagati la dogodek kol t ase priznanje za načrtna prizadevanja, ki jih jo vlada Morila ta napredek italijansko znanosti ter italijanskih znanstvenikov. (Zelo živo in dolgu odobravanje.) Toda važnejše je dejstvo, da zborovanje poteka v lej vojni, ki zapodil ie vsa sredstva in vse ljudi za zmago. In jai računam na delo Italijanskih znanstvenikov ne samo v smislu, ki hi g,i označil za količinskega, temveč ludi v učinkovitejšem smislu, ki bi ga označil za kakovostnega. Najti in raziskovati vse. kar se da na.ili in raziskali. <la se čimbolj pospeši in naredi čimbolj zmagovita naša zmaga, tn je naročilo, ki ga dajem moicni italijanske znanosti. In zdaj lahko začnete z razpravljanjem n predmetu, ki je na sporedu ler vas prosim, da lo storile popolnoma luiriio in da se nič ne menite za mojo navzočnost. Jaz sem tukaj zato, da poslušani in morda da *e celo učim.«
Duccjeve besede je sprejelo navdušeno odobravanje. nato pa so začeli z delom odseka za pravne vodo. Govorili so: glavni ravnatelj kazenskih zavodov Giovanni Novelli o predmetu »Nova obzorja v pravu po italijanski modifikaciji v novem redu z ozironi na kazensko pravo«; prof. Gri-spigni z milanskega vseučilišča o »Vlogi kazni v misli Benita Musaolinija«; prof. Santoro z vseučilišča v Pisi o »Sedanjih zakonodajnih težnjah v kazenskem pravu t.
Posebno zanimiva je bila razprava Novellija. Govornik je poudaril, kakšen učinek je imela fašistična preosnova kazenskega prava ter navedel Številke o zmanjšanju zločin.slva v Italiji. Iz teh številk je razvidno, da se je število naznanjenih zločinov zmanjkalo od 1808 v letu 1923. na 1070 v letu 1010. na vsakih 100.000 prebivalcev. Zmanjšanje znaša torej 12.45%. Zlasti je poudaril, da je leta 1032. bilo obsojenih 7150 ncdolelnikov, leta 1040. pa samo 2200.
Prof. Grispigni je pojasnjeval Durejeve misli o vlogi kazni, kakor so razvidne iz programatičnih izjav fašizma iz Ducejevih izjav ter iz zamisli Ducejevih sodelavcev v ministrstvu za milost in pravico ter iz temeljnih fašističnih zakonov e kazenskega področja.
Triesle, 30. sept. Današnji 'Piccolor prinaša naslednji komentar k bojem za Stalingrad:
Trdnjavskemu mestu ali trdnjavi Stalingrad so dnevi šteti. V bodočih dveh ali treh dneh sc bo odločila njegova usoda. Zavzetje skoro celega severnega dela mesta, ki so ga Sovjeti zagrizeno hranili in kjer so velika industrijska središča, pomeni dejansko zasedbo skoro vseli glavnih važnih središč metropole ob Volgi. Boljševiška gnezda so drugo od drugega pojtolnonia izolirana. Bitka za Stalingrad je bila strateško dobljena že pred tedni in se začenja tudi taktično zaključevati. V severnem delu so bile vse tovarne za traktorje in tanke, so že pred dvema mesecema po prvih velikih bombardiranjih morale prenehati obratovati. Spremenjene v kupe razvalin so nudile holjševi-kom možnost za organiziranje skrajno srditega odpora. Samo za ccno neizrečenih naporov so mo-
Danes govori Hitler
Berlin. 50. sept. AS. Nocoj ob 18 bo govoril pred veliko skupščino narodno - socialistične stranke kancler Hitler, ki bo 'pričel delo za »zimsko pomoč za leto 19+2-45«.
Gandijev 73. rojstni dan
Bangkok. 30. sept. AS. 2. oktobra bodo po vsej vzhodni Aziji praznovali 73. rojstni dan Mahatme Gandhija. Vse indijske skupine bodo izobesile indijsko narodno zastavo z znakom tkalca. V sedanjih okoliščinah bo Gandhijev rojstni dan izzval izredno navdušenje, kajti Gandhi je voditelj iu simbol odločne indijske borbe za dosego neodvisnosti.
Sofija, 30. sept. AS. Danes zjutraj je bolgar-trgovinski minister v spremstvu visokih uradnikov iz svojega resora odpotoval v Rim, kjer bo nekaj dni gost italijanskega niiuistra za izmenjave in devize.
r
Nazadnje Je prof. Santoro podrobno pojasnjeval zakonodajo, ki se nanaša na zločine ncdoletnikov. Potem je spregovoril na kratko še predsednik IVAmclio, ki jc pojasnil nekaj svojih pogledov.
Oh koncil razprav je povzel besedo še Dure in zaključil razpravo * lem, tla je sam pojasnil nekaj ločk. Pripomnil je da t fašistični zamisli, kakor je ob tej priliki te večkrat povedal, dobivajo srečno sintezo načela klasične kazenske šide in načela tej nasprotne pozitivne šole, oboia ph igrajo v njej življenjsko vlogo, da predstavljajo s svojimi zakonodajnimi učinki ler s praktičnim uveljavljenimi v italijanskem življenju »zgleden napredek s pravnega in človeškega stališča, predstavljajo pa ludi vzgled ta druge države llriava je tako mogočna in slovesna edinim, da zavrača misel o maščevanju i. ozironi na posameznika . Ima pa dolžnost hranili družbo. Kazen odgovarja zamisli • družabni obrambi in je ludi odmerjena po njej. Ta zamisel pa nikakor ne nasprotuje zamisli o po-bolišrvanju in popravilu krivrev, kadar je le mogoče. ker ludi lo odgovarja izrazilo socialnemu cilju.
Durejeve besede je kronalo novo navdušenje, ki jo trajalo nekaj minut. Dure je odgovarjal gorečemu pozdravljanju zbranih znanstvenikov in zapustil dvorano ter se spotoma prisrčno pogovarjal z raznimi najvidnejšimi osebnostmi s tega važnega zborovanja.
Sprejemi pri Duceju
Rini. 30. sepl. AS. Dure je sprejel armalnega generala Aleksandra 1'irz.ija llirolija, ki mu ie poročal o delovanju v f'rni gori za pomiritev ieh krajev in za gospodarski razvoj doiele. Dure je izjavil svoje zadoščenje generalu Pirziju Biroliju za njegovo delo ter mu dal navodila zn bodočnost. Dure je sprejel tudi generala Carla Biglina, in-tendanta italijanske armade v Rusiji, ki mu je poročal o vseh i" izvedenih ali nameravanih ukrepih za preskrbo italijanskih čet na tem bojišču in zlasti o ukrepih za bodočo zimo. Dure je generalu Biglinu čestital.
gli Nemci zavzeti skoro vse tovarne z metalci ognja, ki so prisilili branilce k predaji. Le malo boljševikov je dvignilo belo zastavo, ker se je večina dala pobili v obupnih protinapadih. Z zasedbo tega predela je skoro nemogoče dobavljali ie orožja in hrane četam, ki se še upirajo v drugih mestnih četrtih. Zadnje noči so Sovjeti dova-žali tem čelain preskrbo z letali in so večkrat mc-tali pakete tudi v npmške črte.
V Berlinu imajo vtis, da se bo bitka za Stalingrad pospešila. Začele so se namreč kazali posledice taktičnih uspehov, kar ho rodilo končno spremembo položaja. V Berlinu tudi smatrajo, da Stalingrad ni več najvažnejša točka na vzhodnem liojišču, kajti strateška zmaga je tu že dosežena, dočim so na drugih odsekih kakor n. pr. oh Tereku v teku novi boji, v katerili se Nemci vedno bolj bližajo petrolejskemu središču Grozni ju. Na raznih odsekih vzhodnega bojišča se je začel čutiti prvi mraz. Ni še sicer nastopila doba oslrc zime, marveč doba mrzlih velrov, ki pihajo od severa ter so nenadoma povzročili padec temperature.
Pogovori s slovenskim ljudstvom:
Protislovja
Časnikar q. Alessandro Nicol ej-a je imrl .moči po radiu Ljubljana naslednjo predavanje:
Naš pogled pa mora ostati daleč nad tem repirom, ker hočemo slovenskemu narodu na-azati kar najbolj oddaljene cilje, ki so najvišje. dasi jih bo težko videti v neredu zavesti in misli; seči je v sedanjem času treba više, kakor sežejo glave in roke. Nikakor pa ne moremo ovirati Slovencev pri tem. da se ne bi zanimali za lastno dnevno življenje tedaj, ko bi sc strastno vrgli v vprašan je človetanske drame.
Prav dobro razumemo, kako večina živčno zasleduje potek dejanj na notranji fronti, dasi ti notranji boji niti najmanj ne morejo vplivati na splošen obračun evropske vojne, pač pa lahko individualno mnogo pomenijo za številne osebe.
Ker smo tu navzoči, moramo prisostvovati kipenjti, ki so ga izzvali podtalni elementi v globini slovenskega lončka, vendar pa moramo priznati. «la se ta razmeroma mulo zanima za vse to, dasi zavzema to vrenje obsežna razmerja. Opozorili bi radi Slovence, da naj nikar ne pozabijo še na drugo stran zadeve, ker je ta stran mnogo večja, ker gre pri tem za usorlo vsega sveta, zn njihovo dal jno bodočnost. Slovenci bodo znrlovol jni tudi zaradi tega. ker tudi pod tem vidikom želime o tem razpravljati, dasi priznavamo da se nikdo ne mnre zanimati za druge stvari, kadar mu gori lastna hiša.
Vsak narod pa vedno zahtevo, rla mu mora kdo razložiti najvažnejše poglede nn kar najširše obzorje. Dejansko obstaja manjšina voditeljev. predstavnikov, mislecev in drugih osebnosti, ki si od časa do časa privzemajo pravico — ne vemo kako in kje —, da predstavljajo to naše ljudstvo. Če pa se jim ne posreči dvigniti se na prste nog. tedaj po pravici mislimo, da jc to čreda brez pastirjev.
Tnko imenovani predstavniki slovenskega naroda se sedaj trudi jo premisliti svoje napake; večino ieh napak smo mi že razkrinkali in glav-.
(»Nadaljevanje na 2. strani!)
Zavezniški problemi po vojni
Anglosasi se za primer »zmage« boje spora z Rusijo
Buenos Aires, 50. sept. AS. V ameriški reviji »Look< se bavi Vincenc llcam o zavezniških problemih po vojni. Ne govori lc o nekaterih za Angleže neugodnih resnicah z ozironi na Indijo, marveč odpira tudi vprašanje, če v primeru zavezniške zmage nc bo morda prišlo do usodnega konflikta med ruskimi zahtevami in med anglosaškimi težnjami. 1'iscc pravi, da so osmere točke anlantske izjave preveč nedoločne, da bi lahko bile osnova za mir. Amerikanci se morajo sprijazniti z velikimi odpovedmi na polju gospodarskega imperializma. Amerikanci so več let netili gospodarske nemire v svetu. Izrabljajoč svojo finančno moč so posojali drugim državam denar in jih spravljali v svojo odvisnost. Zahtevali so plačilo dolgov, odklanjali pa so uvoz blagu, s katerim bi Lili ko bili plačani. Seda j pa so naenkrat prisiljeni velikim žrtvam za vojno in mir. Angleži morajo enkrat povedati, kateri del svojega starega imperija hočejo žrtvovati. Velik »primer« jo Indija. Velik del Amcri-
kanccv pravi, da jc hinavsko govoriti o svobodi in demokraciji, dokler Indija ni svobodna. Večihi Angležev pa se zdi to vprašanje preveč zamotano, da bi ga lahko rešili zgolj s preprosto izjavo o neodvisnosti; med njimi so naravno tudi imperialisti, ki jim je Indija kos angleške zemlje, katero je treba držati /a vsako ccno, ker je edini dem imperija, ki prinaša resnično korist. Rusi se morajo odločiti, v koliki ineri so pripravljeni odpovedati se svoji ideji o svetovni revoluciji. »Niti mi, niti Angleži si ne smemo dovoliti, da bi pozabili le za trenutek, da bi bila — če pustimo Nemčijo oh strani — Rusija najmočnejša vojaška sila v Evropi. Če ne moremo doseči praktičnega sporazuma z Rusijo, bodo anglosaške sile
v uri zmage nenadoma v sporu z Rusijo. V takem primeru bi med sedanjimi zavezniki nastala nevarnost novega spopada. Nikdar ne bo prezgodaj odpraviti možnost druge kata strofalne vojne s trdnimi iu pametnimi sporazumi.«
Nove Churchillove težave
Zadnji dnevi Stalingrada
Stalingrad ni več najvažnejša točka na vzhodu — Prvi mraz
Zasedanje Pokrajinskega podpornega odbora
Navodila Visokega Komisarja za podporno delo
Ljubljana, 30. septembra V ponedeljek ob 18 je Visoki komisar predsedoval v vladni palači seji Pokrajinskega podpornega odbora ter odbora ljubljanskega občinskega podpornega društva Navzoči so bili podprefelcl dr. David, podiupan dr. Tranchida ter načelnik z Visokega komisariata rag Uullo
Predsednik pokrajinskega podpornega odbora Gatti ter predsednik ljubljanskega občinskega podpornega društva Campana sta podrobno poročala o dosedanjem delovanju v Ljubljani in drugod po pokrajini, bodisi kar zadeva organizacijo lega dela, kakor tudi obsežno delo, ki je bilo opravljeno v korist revnih. Vse to delo je potrkalo točno po navodilih Visokega komisarja.
llag. llullo je poročal o podpornem delovanju, ki so ga opravili neposredno Fiao/n komisariat sam in okrožno vodstvo v korist ljudstva, ki je spričo vojne najbolj prizadeto.
Iz poročil sledi, da \e bilo podporno delovanje v prvih osmih mesecih letošnjega leta veliko in je bilo v la namen porabljenih že nad 5 milijonov lir.
Temu je treba še dodali široko delavnost zveznega poveljstva GILL-a, ki je dajalo brezplačno
hrano in prirejalo počitniške kolonije, kakor hidi delo, ki ga je neposredno opravila Pokrajinska zveza bojevniških fašijev.
Eksc. Grazioli je na kratko povzel gornja poročila ler poudaril, da se je tudi v novi pokrajini Ducejevo naročilo, da je treba i>ovsod ljudstvu iti na roko, v celoti izpolnjevalo Izrazil je prepričanje, da bo ljudstvo znalo pravilno ceniti delo, ki ga je vlada opravila v korist najpotrebnejših ljudskih slojev.
Slednjič je Visoki komisar dal navodila za dobrodelno udejstvovanje v bližnji zimi in prihodnjem lelu s posebnim ozirom na jtoslovanje ljudskih kuhinj in prenočišč, na poslovanje krajevnih in okoliških uradov, kakor tudi ti a ustanovitev zdravstvenih središč za hitro pomoi v nekaterih krajih Ljubljanske pokrajine.
Omenil je dalje ie Uroko zasnovani nalrl, ki bo izveden glede brezplačnega razdeljevanja hrane revni šolski mladini
Visoki komisar je pohvalil dosedanje delovanje in se zahvalil predsednikoma omenjenih dveh odborov, kakor tudi drugim članom, zlasti pa te zaupnici ženskih fašijev in ljubljanski občini.
(Nadaljevanje s 1. strani)
na je ravno naslednja: niso vedeli obvladati potreb dnevnega življenja, da bi na/načili varno in pravilno pot pri tako odločilnih trenutkih in to z zapahnjenimi prsi in s kazalcem na čelu.
Prvo priliko so izgubili v jesenskih mesecih leta 1941. Ali so se sami pustili voditi za nos od podtalnih elementov ali pa niso Imeli pravilnega vpogleda, ali pn so celo sodelovali z boljševiki! Vsekakor je danes popolnoma jasno, da so se tedaj zmotili. Toda pomota ni nič, zločinsko je, da so tudi druge zapeljali v zmoto.
Sedaj na sc razkriva, da so prav ti gospodje imeli v rokah vse podatke, na podlagi katerih bi z največjo obveščenostjo mogli opozoriti na to, kaj je življenjska dolžnost slovenskega naroda. Predvsem pa priznavajo, da se je v prvih mesecih zasedbe med okupatorji in okupirauci ustvaril pakt medsebojnega spoštovanja.
Sicer pa priznavamo, da so nato iz štajerske in z Gorenjskega prihajali nevarni rovarji, zahrbtne pojave, ki niso obetale ničesar dobrega. Ti voditel ji pa so se dobro zavarovali pred tem, da bi italijanske oblasti opozorili o vsem tem, ali pa sami storili kaj takega, da bi ti l judje ne bili škodljivi. Priznavamo, da smo te ljudi videli, kako so se nekaznovano z njimi sprehajali po cestah in imeli z njimi sumljive pogovore v kavarnah in pri tem niso zami/ali samo z enim očesom, ampak kar z obema. Sedaj priznavajo, da so poznali vsa imena, priznavajo, dn je tako imenovana rodoljubna propagunda z letaki in prireditvami bila samo komunistično sleparstvo, ki pa mu pravi predstavniki pravega naroda niso vedeli ali hoteli (kar je pa za nas isto) zoper-staviti prav ničesar, da sn se nazadnje pred našimi očmi ti ljudje skupaj z zmedenimi rodoljubi ali pa samo navideznimi rodoljubi pomešali v isti sklop odgovornosti.
Tako smo zvedeli od teh gospodov, vedno z izrerlno zamudo, da poziv proti sodelovanju, ki je bil sprejet od vseli meščanskih kategorij, ni bil drugega kakor komunistična iznajdba: kadar se je dvignil kak glas v imenu kake kategorije X in vabil nn pasivno zadržanje, na bojkot, na upor, ni bilo to nič drugega kakor neizmerna prevara boljševikov. Kajti ta glns ni bil nič drugega kakor vaba, dn bi sc pritegnili v mrežo celi sloji mirnih prebivalcev.
Mi vemo. da so komunistični propagandni sistemi res takšni. Pred 23 leti smo točno spoznali. da je komunistična ideologijo takšne narave, da se kar najlaže vsili preprostemu ljudstvu po obsedencih, ki so izredno nesramni ter imajo že izkušnjo v živalski podivjanosti.
Nismo pa vedeli, da jc bila množica Slovencev tako preprosta, da bi šla na lim; tudi nismo sumili, da najuglednejši Slovenci v tolikem pomanjkanju čuta za svojo dolžnost ne bodo opozorili svojih sonarodnjakov. Iz zgoraj navedenih i/povedi bi se tudi zdelo, da so nevarnost prikrivali ali iz neumnosti ali iz veselja. du bi nagajali okuputorju, ki bi se zapletel v zmedo upora.
Ko pa je odpor nekaj časa trojal in ko so videli, da je moralo slovensko ljudstvo prenašati največjo škodo, so predstavniki, ki so med tem, ko se je to dogajalo, izginili s površja in pustili dogodke, da so šli po svojem tiru, jih hoteli zavirati in so v lastno opravičilo sklenili vreči krivdo na itali janske oblasti, češ da niso ovirale delovanja upornikov. Iznašli so nekaj lepšega: dejali so, da to, če ni bila o pravem času omejena komunistična agitaci ja, pomeni, da so bile italijanske oblasti v sporazumu z boljševiki, hoteč uničiti slovensko ljudstvo!
Ne, gospodjel Ta igra odvračanja odgovor-
Važno opozorilo Rdečega križa
Italijanski Itilcči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani, ozirajoč se na objavo v krajevnem časopisju z dno 25. septembra glede dopisovanja vojnim ujetnikom in civilnim internirancem, sporoča, da določila, ki so navedena v tem obvestilu, ne veljajo za Ljubljansko pokrajino. Za (o pokrajino bodo izdane posebne določbe, zato naj prebivalstvo še no pošilja korespondence, dokler ne bodo izdana posebna uradna navodila.
Ukinitev sprejemanja civilnih vozovnih pošiljk lesa, oglja in premoga za postajo Ljubljana
S takojšnjo veljavnostjo se ukine na postajah prog Metlika — Ljubljana Rakovnik, Straža 1 oplice—Novo mesto, Št. Janž na Dol. —Trebnje na Dol. in Kočevje—Grosuplje sprejemanje civilnih vozovnih pošiljk lesa. oglja in premoga za namembno postajo Ljubljana.
Izvzete so pošiljke, ki so •namenjene za industrijske tire na postaji Ljubljana.
Medivotne pošiljke morejo iztoči.
Civilne vozovne pošiljke lesa, oglja in premoga /a Ljubljano se morejo predati na postajah navedenih prog. le za namembni postaji Ljubljana—jšiška f<Ji Ljubljana—Rakovnik, po posiljnteljevi izbiri.
Direkcija železnic, Ljubljana.
GOSPOPARSTVO
Pristojnost hrvatskih konzulatov. Z dnem 5.
septembra lelos je bil izdan eksekvatur dr. Zvo-nimirju Ivaniču, konzulu Neodvisne hrvatske države v Ljubljani, katerega področje sc razteza na pokrajine Ljubljana, Triesle, Gorizia in Udine. Za jKikrajini Carnaro in Pola jn pristojen g. Zvonimir Caleta, hrvatski konzul v Fiumi. — Odobreni sta dve zavarovalni tarifi za Adriatsko zavarovalno družbo v Triesteju. (Gazetta Ufficiale.)
nosti je značilna zn tiste, ki ne znajo prevzeti jasne odgovornosti ob pravem času in nimajo poguma vztrajati v njej v kakršnih koli okoliščinah.	,
Uporniško gibanje je dejstvo, ki zanima Italijane vsaj tako kakor Slovence, Pokazalo se jc, da so Slovenci rajši gojili kačo boljševizma dolge mesece v svojem telesu, preden so se odločili, da jo izpljunejo. Izpričano je, da se je nekdo veselil, ko je videl, dn so jo razpečevali gostom kakor okusno postrvico iz Save.
Pustimo to, da se šale take vrste ne delajo z gostom, ki se je po vašem lastnem priznanju vedel, ko je prišel, kot ugledna oseba; očitati krivdo, da ni pomagal reševati pred zlom. ki ste ga hoteli na vsak način obdržati prav tako kakor delajo kmetje, ki se odločijo, da bodo šli k zdravniku šele tedaj, ko so že lia smrtni postelji, to se zdi še druga prostaška robatost. In.tO tembolj, ker je gost, ko jc vstopil v vašo hišo, vas pozval k lojalnosti in vam obljubil svojo pomoč.
Pred zgodovino torej ostane točno ugotovljeno dejstvo, da ste vi v prvem trenutku odklonili takšno pomoč. Pustimo tudi na miru druge obdol/itve in poglejmo le, če boste poslušali nasvet, da boste sedaj nn straži, vsaj nekateri od vas, in da boste gledali vsaj šest mesecev naprej, ker oznanjajo se drugi dogodki in ne bi hoteli, da vas še enkrat zajamejo iznennda.
Ne moremo pričakovati od vseh takšne pripravljenosti, toda od nekaterih, vsaj od nekaterih, to jc, kar moremo upati.
Uprava Združenja delavcev pri Visokem komisarju
Predvčerajšnjim dopoldne je v prisotnosti strokovnjaka Pokrajinske zveze delavcev Visoki Komisar sprejel v vladni palači predsednika in upravo omenjene t.veze.
Po kratkih besedah tovariša Dal Pra, ki je poudarjal važnost sodelovanja in opisal dosedanje tlelo navzočih tovarišev, je predsednik dr. Atiujevjč prečita! poročilo o dosedanjem delovanju in o doseženih uspehih.
Ko je v imenu članov odlnira in v imenu vseli deiuvcev naše |xjkrajino iskreno^ po-zdruvil in se toplo zahvalil Visokemu Komisarju, je nato podal poročilo o organizacijskem delu Zveze, ki je sestavljena iz 21 pokrajintiin sindikatov, iz skupin profesionalcev in občinskih sindikatov, navajajoč, da je ostalih osem |M)krajinskili sindikatov še v 6tuuju sesane m urejevanja.
Nuto je dr. Alujevič omenil mnogoštevilne kolektivne pogodbe, ki so že sklenjene ali pa so tik pred zaključkom, ter mnogoštevilne vežne zadeve, ki so bile v ozračju prijateljskega delovanja pospešene in dobro rešene.
:v.a koncu je izjavil trdno voljo za lojalno sodelovanje, ki preveva voditelje in delavce, da slednji lahko vedno ugotavljajo, kako mnogo sc je že storilo v korist delavskih množic cele pokrajine.
Visoki Komisar se je zahvalil tovarišu Dal Pra in dr. Alujeviču za pozdrave ter izjavil svoje zadovoljstvo nad doslej izvršenim delom. Te tople besede so bile namenjene seveda tudi vsem njunim sodelavcem. VisoKi Komisar je nato omenil, da mu prisotnost članov zveznega o<lborn nudi še enkrat ugolno priliko, da naslovi svoj prisrčni punlrav vsem
delavcem naše pokrajine ter jim /ugotovi svoje žive simpatije.
Nato je omenil ukrepe, ki jih je kot predsta-vitelj fašistične vlade v naši pokrajini podvzel v korist delavskega razreda ter dostavil, da bo tudi v bodočnosti vedno z vso naklonjenostjo proučeval vprašanja, ki se tičejo kolektivne delavnosti Pokrajine, zlasti pa onih, ki težko in trdo delajo, kajti ravno slednji so Vladi najlx>lj pri srru. Tudi v tem pogledu bo poslušno sledil jasni Ducejevi zapovedi, ki pravi, da jo treba iti ljudstvu na roko.
Eksc. Grazioli je nato opisal obširno podporno delo, ki se je ie izvršilo ali pa se še vrši v korist potrebnejših. Nato je na kratko prikazal gospodarski položaj Pokrajine, naglašajoč mnoge težkoče, ki danes ovirajo uspešno delo, kakor je to zlasti sedanje nezadovoljivo duhovno stanje, ki preveva del prebivalstva. Te nevšečnosti se morajo pripisati izključno le komunistom, ki zlorabljajoč dobro vero prebivalstva hote izzivajo nered in povzročajo uničevanje, kjer je potrebno konstruktivno delo, da se vsem omogoči mirno življenje.
Naglasil je, da se l>o red vzdržal na vsak način z vsakršnim sredstvom in da je prepričan, da bo delovno katoliško slovensko ljudstvo znalo vedno bolj razlikovati v svojem lastnem interesu in v interesu svoje bodočnosti, na kateri strani sta pravičnost ln kje uničevanje ter izključna služba boljševizma.
Ob koncu je podal navodila za nadaljnjo delavnost, ki jo je treba izvesti zlasti v središčih pokrajine ter je izrazil svoje trdno zaupanje v lojalno sodelovanje delovnega ljudstva. Zaključil je svoj govor s pozivom, naj navzoči dvignejo svojo pobožno misel k Duceju, prvemu dcluvcu Italije.
Haegg navdušil madžarske gledalce
O gostovanju švedske Inlikoatletske reprezentance v Budimpešti smo prejeli nekaj podrobnih poročil. Poudarili moramo takoj, da dejansko ni šlo za »reprezentanco«, zakaj Švedi so zaprosili potno dovoljenje za 33 atletov, dobili pa so ga le za 22. Je pa tudi tako okrniena skupina opravila svojo nalogo nad vse častno; v atletskem dvoboju, ki ie trajal dva dni. so dosegli Švedi 95 točk. Madžari pa 65.
Gundar Haegg je bil za Budimpešto prava senzacija. Kako tudi ne? Saj ie prišel ravno v času, ko sn o njem toliko pisali, teden pozneje, ko je postavil »nemogočo« znamko v teku na 500(1 m. Ne bi mogli reči. da ima lahka atletika v Budimpešti posebno veliko pristašev. Na prireditev s Švedi pa iih ie vendnr prišlo že v soboto popoldne 15.000! Pri otvoritvenem obredu so bili deležni Svetli mnogoterih izrazov simpatij, prav posebno so iste veljale kralju tekačev, mlademu 23 letnemu llacggu iz Kiilarnov.
Od rezultatov, ki so jih dosegli na tekmovanju. omenjamo samo naslednje: 100 m: 1. Ohl-son. Sv., 10,5, 2. Strandberg. Sv. 10.6. 3. Szi-getvari, M. 10,8. 4. Gvnen. M. 11 sekund. Na 200 m jc zmagal Strnndberg v 22.2 sek.. na 400 metrov pa tudi Sved Franssen (48.4 sek.K Tako je bilo tudi v ostalih vrstah teka, same švedske zmage, razen na najdaljši progi. V teku na 10 tisoč metrov se je razvila žilava borba, ki ie dvigala razpoloženje ined gledalci in iz katere je izšel kot zmagovalcc domačin Szilaavi. Kako huda jc bila borba za prvo mesto nam povesta časa: 1. Szilagvi. M. 30:59,4. 2. Ostbrink. Sv. 31:001. Sved ie bil torej za eno samo sekundo poznejši od Madžara.
Posebno živahno ie poslalo med gledalci pred tekom nn 1500 m. V družbi svojega prijatelju Andcrssona. »večnega druecgn«. se ie pojavil Gundar Haegg na tekaliičti in sc pozdravil z madžarskima tekniecena. Koma i sn si pa ljudje do dobra ogledali, je počila startna pištola in šlirje so se podali v dir. Haegg ie tekel z lahkoto in sproščeno, pomikal se je po toka-liščtt kakor da ie brez težo in sape. Zlasti ie ugajal njegov dolg korak. Boriti se mu ni bilo treba in je zmagal z lahkoto v času 3:50.6. An-dersson je zaostal za 3 sek.. prvi Madžar Har-sanvi pa za 7 sekund.
Nad vse elegantna ie bila tudi naslednja točka, lek na 110 m z zaprekami. Tu ie tekel mojster Lidman. sloveč po vsej Evropi po svojih izvrstnih časih in pn neprekosljivem slngu. Slika n.l cilju je bila tale: 1. Lidman, Sv. 14.7, '2. Kristoffersson, Sv. 15.2, 3. Hidas. M. 15,5. 4. Szabo. M, 15,6. V tekli na 800 m ie postavil Andcrsson prav lepo znamko 1:51.8. Mimogrede j povedano, je tekel istemi dne na isli proci Ne-! liiec Harbig v Bruunschweigu in postavil nai-j boljši letnšnji nemški rezultat s časom 1:51,9.
Zmagovali pa so tudi Madžari. Prvega dne sn se izkazali v suvanju krogle in v skoku v daljino, v nedeljo pa so želi uspeli v teku na 10.000 m in v metanju diska. Horvath sa ie pognal 48.18 m daleč, najboljši Sved Bergii pa le 47.47 ni. O Švedih čitamo, da sc bodo na potovanju v domovino ustavili tudi v Berlinu, radi
pa bi iih gledali tudi na Dunaju. Cez dan ali dva bomo že zvedeli kaj točneišega o njihovem nadaljnjem gostovanju.
Miloslavič zmagal v Milanu
Precej let je že od tega, ko je prihajal v Danče pri Dubrovniku nadebudni dečko in prosil trenerja, če sme gledati, kako plavajo gospodje Jugaši. To je bil Maroje Miloslavič. Po ure in ure je sedel na vročih skalah in opazoval mojstra Ciganoviča in druge. Ko so končali 6 treningom, se je Maroje pognal v vodo in si vtepel v noge in roke vse tisto, kar si je zapomnil o cravvlu. Tako se je učil plavanja, dokler se ni usmilil trener in ga zapisal med izbrance, ki smejo nositi rdeče-modre kapice in plavati pod strokovnim vodstvom.
Minula so leta in Maroje se je potegnil. Zrasel je v plavača, kakršnemu ni para na vsem Hrvatskem. L. 1940. smo v Ljubljani prvič zaslutili njegovo zmogljivost, ko je premagal Ilirijana Mihaleka v plavanju na 400 m prosto in postavil čas 5:20.0. Vendar, kdo bi takrat mislil, da bo postal ta Maroje Miloslavič, skromen lant iz Danč pri Dubrovniku čez dve leti pozneje na isti progi prvak Evrope!
Bilo je preteklo nedeljo v Milanu. Plavalci deseterih narodov so bili zbrani v plavalnem bazenu, da bi ugotovili, kdo bo prvi, drugi, tretji na tej ali oni progi. Med tistimi, ki so čakali na start na 400 m prosto, je bil tudi Miloslavič. V pred« tekih je žc marsikdo odpadel, ostali so samo š« najboljši. Miloslavič se je zavedal velikega trenutka in veslal krepko po bazenu, vodil in zmagal z 10 sekundami naskoka,
400 m prosto: 1. Miloslavič (Hrvatska! 5:02.2,
2.	Manetti (Italija) 5:12.7, 3. Szimarn (Madžarska) 5:12.8, 4. Malenae (Italija) 5:20; 5. Reinhard (Nemčija) 5:24.6.
Ze ob priliki hrvatskega državnega prvenstva smo zapisali, da je bil Miloslavič neprekosljiv na vseh progah prostega sloga od 100 do 1500 m. V Milanu je plaval tudi na 100 m. Tu je bil pred njim le izvrstni italijanski junior Bronelleschi, ki je zmagal s 1:01.8; 2. Miloslavič (Hrvatska) 1:01.9,
3.	Csurvik (Madžarska) 1:03 4.
Dodajamo še nekaj izidov plavalnih tekem evropske mladine:
200 m prsno: 1. Kiihne (Nem.) 2:51, 2. Korte (Nem.) 2:52.1.
100 m hrbtno: 1. Geyer (Nem.) 1:13.5, 2. Josza (Madž.) 1:15.6.
Štafeta 4X100 m prosto: 1. Italija 4:17.1, 2. Madžarska 4:19.9, 3. Nemčija 4:21.
100 m prosto dame: 1. Schaferhordt (Nem.) 1:11.9, 2. Webcr (Nem.) 1:13.3, 3. Albach (Madž.) 1:15.9.
100 m hrbtno: 1. Novak (Madž.) 1:18.3, 2. West-
helle (Nem.) 1:19.3, 3. Berghuis (Nizozem.) 1:22.6. *
O Gradjanskem poročajo, da je prejel iz Španije povabilo za božično gostovanje. Koncem decembra naj bi odigTal nogometni prvak Hrvatske 4 tekme z najboljšimi španskim1 moštvi. Vabilo jc vsekakor laskavo in Hrvati 6e bodo najbrže I z veseljem odzvali.
U!17URNI 0B19RIHK
Nova povest - slavospev Prlskiji
Stanko Kociper: Goričauec
Ljudska knjigarna je kot 12. zvezek Naše knjige izdala nov slovenski izvirni roman iz Prlckije, ki ga je spisal mladi 24 letni pisatelj Stanko Kociper pod naslovom »Goričanec«. Ta 370 strani obsegajoča pesem o Slovenskih goricah se lahko imenuje Kociprov prozni prvenec, kajti pred njim je napisal in tiskal samo kratko črtico »Zemlja sc je potegnila«, ki je izšla v Domu in svetu št. 1. letošnjega leta, takoj po njej pa se le lotil romana, kar je velik korak, pa ga jc na-
Bravil ta mladi, nadarjeni pisatelj zelo srečno, loslej smo poznali njegovo ime v javnosti samo po dveh dramah: po »Zasadu«, ki je izšel pri Ci-rilovi tiskarni, in drami v DS 1. 1940, ki so jo vpri-zorili že v Zagrebu. V njih jc pokazal pisatelj svojo dramatično sposobnost, smisel za ostro napeta in efektno sc končujoča dejanja, kar vse je z velikim pridom porabil v tem prvem svojem velikem tekstu, ki se resnično lahko imenuje — velika pesem P r 1 e k i j i , njenemu soncu, grozdju, oblakom, vinu in ljubezni, kar je tako lepo izrazil arhitekt Gajšek z opremo knjige, ki nosi na naslovni strani lepe simbole notranje vsebine: zlat grozd v sončnem siju v sredini, rdečo majolko v kotu in črn oblak na vrhu, na hrbtu pa — poleg pisateljevega imena — zlato srce, to zlato ljubezen.
Kociper je v tem svojem romanu pokazal svetlo podobo vinorodnih goric ter ovekovečil za vedno goričanca, to je lastnika goric ter se ie samo mimogrede dotaknil tudi viničarjev in njihovega socialnega stanja. Gotovo se bo problema
viničarjev lotil kdaj drugič, v tej povesti pa je zajel predvsem to lepo razpoloženje goric in njihovo lepoto, polnoto življenja v naravi, pesem klopotcev in zorenje grozdov, delo v vinogradu in na njivi, običaje v življenju našega kmeta, kakor jih že dolgo ni tako prikazal slovenski pisatelj. Prav gotovo se po tej plati približuje to delo epu slovenskih goric, čeprav je zgodba le bolj idilična in skromna ter ne posega v tako globoke prepade, kakor bi kdo pričakoval. Sicer je v osredju povesti motiv kmetstva in industrializacije, v tem smislu, da sta ded Janez Lakič, poosebljena ljubezen do zemlje, ter prav tako njegov vnuk Ludvik za tradicionalno obdelovanje prleške zemlje, lega vinorodnega raja, dočim Lakičev sin Konrad hoče obogateli z mešetarjenjem ter industrializacijo v prepričanju, da vsebuje prleška zemlia pod skorjo tudi petrolej, katerega bi rad izkoriščal. Ta motiv se bo zdel komu za lase privlečen, toda kakor vemo, so se v Prlekiji resnično vršili poizkusi z vrtanjem petrolejskih vrelcev ter jc torej t,i problem lasten prleški zemlii. Da bi mogel Konrad do vrelcev, zadolži posestvo ter kupi staro loko-mobilo, katero so opustili poklicni inženirji pri poizkusili vrlanja vrelcev ob hrvatski strani ter vrla na svojo pest, pri čemer ga vara v imenu tujcev lonar Kline. Ta jc zli duh Prlekije, kajti delovno moč pošilja v tujino. Konrad propade, dočim Ludvik reši Lakičevino s svojim delom, pravim delom, ki ga nujno terja ta košček zemlje. Ta osrednji problem jc Kociper lepo podal v stavku (str. 99): »Prleške gorice so od Boga namenjene za vinček, ne za petrolej. Tu bo vedno živel samo kmet, da bo šel s torbo čez hrbet v vrh, ko se bo nadelal na polju. Z viničarjem, ki bo z motiko in puto na rami vse čase služil otrokom kruha kot nekdaj, bosta skupaj spila kupico vina in sc po-gvovrila o goricah. Tako bo in nič drugače. Ta prostor pod soncem je Bog namenil pridnim rokam, ne pa ienuhom, ki bi radi na lahko vižo denar služili. Taki ljudje ne bodo nikdnr ničesar opravili, to ti povem, Konradi« Stari ded Lakič
je kot ded Vidurina v Budakovem romanu: nosilec te tradicijc, ljubezni do zemlje in do goric; in ko njegovim trtam spodrežejo korenine, da zasade nove, mu spodrežejo zdravje in odslej hira ter umre kot pravi goričanec. Rigolanje nove lože in smrt deda Lakiča spadata med najlepše poglavje v knjigi, katerim se potem pridružujejo še dramatično najbolj efekten prizor praznovanja žetve, ko gre z vencem ovenčani Konrad, človek, ki je spregledal in se vrnil k zemlji, vinjen z goric, kjer je štel jagode, pa zadene ob Klinca ter ga ustreli, pri tem pa sam najde smrt v isti jami, ki jo je skopal sam za petrolej. Tu se je pokazala Kociprova zunanja odrska eteklnost, ki jo je prinesel od svojih dram. Prave epične opise pa je dal v prizorih kolektivnega značaja, tako ob rigolanju, košnji, oranju, trepetu pred točo, Markovih procesijah, kožuhanju, sveti noči, predvsem ob ženitovanjskih običajih — pozvačinih in poroki, ler nad vse veličastno ob zadnji monumentalni mojstrski Telovski procesiji, kjer da blagoslov vsej tej zemlji, na katero je stopil Bog. Kako je opisal to procesijo: »Med hišami, skozi brezove gmajne se je vila po cesti. Dolga, brez konca kot velik molek. Z bregov so gledale gorice, topoli so stali po vrhovih kot čuječe straže, zoreča polja so valovala, kot da prosijo Boga nase, zeleno bukovje je šumelo kot da moli z goričanci. Moj Bog, od kod se je vzelo toliko ljudi? Bosi otroci iz kuč sklepajo roke in se ozirajo, da jim v očeh žari odsev monštrance. Kmetje v škornjih sklanjajo ponosne glave, čehi, ki nosijo postrani klobuke, imajo sklenjene roke, kot kadar jih vkle-pajo žandarji, smejoča se dekleta gledajo v tla in molijo in pojejo z ženami. In oni, ki so morali ostati doma, stopajo na sepe in poklekajo med trsje, odkoder je mogoče videti dolgo procesijo v grapi. Vse, kar živi od zemlje, je samo po sebi pobožno. Brnjenje zvonov, čivkanjc drobnih zvončkov, ki jih vihtijo ministranti z obema rokama, pelje pevcev in vihrajoča bandera in enako mirna molitev vernikov oznanja prihod žegna božjega.
Gorice ga čutijo in njive ga pijejo; bregovi so se zganili. — Gorice so dobile svoj blagoslov.« To je samo en primer te velike poezije, ki jo je ta povest polna, polna kot gorice sonca. Ali naj navedem še njegov opis svete noči? Sveta noč teh ljudi, ki jim gorice dajejo smisel, ta z znojem žegnana majhna gorička zemlje, ki kljub ujmam rodi, ker jo negujejo v zvestobi in ljubezni?« V krvi in srcu nosijo gorice: »koder koli jih podi usoda, jih imajo s seboj, še besede njihove dišijo po grozdu. Pod vsako rozgo je zakopano srce, da rodi vsem ljubezen do goric.
Na sveto noč je pozabljeno vse. Vse je združeno, vse križem vriska in osamljeno poje, dokler se ne zaleti v grlu glas, ker so meje in grabice splozke. Ce poči gazda na sklizki poti na hrbet, zažvenketajo slatinŠČakl in skoz sneg pije vino zemlja, ki ga je dala. Dosti ga spije na sveti post. — Pod večer, ko zapoje med goricami in preko vrhov angelsko pozdravljenje, poslušajo oznanilo prihodnjega leta. To je prečudna noč, ki razkriva skrivnosti. Ljudje stopajo na tuji grunt in prisluhnejo tihemu večeru. Ko odplava pesem zvona v neskončnost, čujejo znamenja bodočnosti. Pri kateri hiši se zrušijo deske, bo smrt; kjer zazveni muzlka, bo gostuvanje« itd. itd. Tako bi lahko navajali še in še in ne. bi nakezall vse lepote le lepe pokrajine in tega življenja v skupnosti človeka, zemlje in živali, kakor >o je nabral Kociper v tej povesti, ki ji daje zrak prleško sonce in življenje pesem klopotcev.
Ti lirični in slikoviti opisi Prlekije v vseh letnih dobah ter delo na njivi in gorici kakor tudi izrazi skupnega verskega in običajnega izživljanja delajo ta roman izredno zanimiv v naši književnosti ter je golovo edinstven slavospev Prlekiji. Tako doslej še nikdar ni zaživela v naši knjigi, kajti Kranjc opisuje Prekinurje, Ingolii Ptujsko poijc, Krajghcr pa je v teh goricah odkrival vso drugačno gorkoto. skoraj tako, kot Kopriver v potvorbi lega kmeta s svojo blaslemično knjižuro.
1
Cvet naše mladine je padal pod njih nožem
Ljubljana, 30. septembra. Poleg Številnih žrtev, ki so jih povzročili komunistični partizani, so tudi sledeči fant je iz Bizovika: Jakoš France iz Bizovika 12, Milko Cankar iz Dobrunj, Jože Cankar, osmošolec iz
Dobrunj ter Jakoš France, oče zgoraj omenjenega Jalcoša. Vse so odpeljali v gozdove na Polici ter jih tain ubili. O pokojnem fantu Fran-
cetu Jakosu, ki je bil tudi v Ljubljaui zelo znan, bomo ob priliki še pisali.
Jakoš France iz Bizovika in Cankar Jože iz Dobrunj. Takih cvetočih, nadepolnih življenjskih sil nas je oropalo krviželjno partizanstvo!
Jakoš France starejši iz Bizovika in telovadni učitelj Milko Cankar. Odpeljana sta bila na Polico in tam razmesarjena.
i/
Partizanske glave padajo
Nedavno je vojaška oblast presenetila komunistično organizacijo v Bizoviku pri Ljubljani ter zajela ve« vaški komunistični sovjet z Mojškercem Francem na čelu. Bili so takoj ustreljeni vodilni komunisti Mojškerc Franc, še en Mojškerc, Horvat, Janežič in Loboda. Pri Mojškercu Francu so imeli komunisti skrivališče v slepi sobi brez oken in vrat, kamor so prihajali s podstrešja.	v/
Ljudi so tako strahovall, da se mnogi niso upali spati doma. Mojškerc Fr. in njegovi pajdaši so sodelovali pri umorih Jakoša h ranceta in tovarišev ter pri drugih lopovščinah vsake vrste. Zlasti Mojškerc Franc je imel ozke stike s proslulim razibojnikom Ladom Potokarjem s Police, ki ga je že tudi doletela zaslužena kazen.
V Velikih Laščah čaka na svoje plačilo komunist Jager Emil, diplomirani filozof iz Ljubljane. Jager je eden izmed starih komunističnih rib, znan med akademsko mladino po svojem govoru o »brazilski kavi». Akademiki so
rr l-ap l-rollr/, imnnArul, . 1, i* a 7 11 e L'a l aviii P TUH
potoval je celo Dolenjsko in nastopal na večernih mitingih z recitacijami in šaljivimi točkami. V ta namen je organiziral igralsko družino iz. študentov. Zadnji njegov nastop je bil pred dobrepoljskimi fanti; začel se jim je zahvaljevati, da so ga rešili partizanskega pekla, kamor da je bil prisilno odveden, kakor mnogi Slovenci. Ta njegova zadnja burka je bila najbolj komična. Eden izmed prisotnih ga je spoznal in ko mu je postregel z njegovimi govori z univerze, je nekdanji trockist in sedaj pravoverni komunist umolknil.
V St. Petru pri Novem mestu je bil ujet nrocluli trgovec iz Novega mesta Kos Vhiko, ki je zadnje čase s svojimi razbojništvi stra-hcval novomeško okolico. Podal se je na pot partizanstva in razbojništva ter s tem onesre-čil svojo pri ljudeh tako priljubljeno ženo in otroke. Zadnje čase jc v svoji podivjanosti uganjal po novomeški okolici tako hude zločine, da so 6e ga vsi balL Sedaj čaka na svoje plačilo
Letošnje vino naj bo zdravo in čisto
Ljubljana, septembra.
Smo tik pred vinsko trgatvijo in kakor vse kaže — ako ne bo zadnji trenutek kakih prav hudih ujm — bo letošnji pridelek sicer bolj pičel kakor lanski, zato pa odličen, kakor ga že dolgo, morda 25 let, to je od I. 1917. dal je ne pomnimo. Tudi lanski pridelek naše Dolenjske in Bele krujine ne bi bil lako slab, ako bi pravočasno pazili na vino. lako pa se nam je že lani dostikrat pripetilo, da se je vino, ko je že zavrelo, dostikrat pokvarilo v sodu, še bolj pa med prevozom. Večkrat je bil lako po malomarnosti bodisi vinogradnika, bodisi vinskega trgovca uničen trud vsega leta. Letošnjega pridelka nikakor ne smemo pustiti v nemar in že sedaj opozarjamo vinogradnike, naj bodo vestni pri stiskanju in pri točenju, najmanj tako vestni in skrbni, kakor so bili marljivi pri gojenju trte, ki se je sedaj izkazala tnko hvaležno. Že portugalka, ki je ponekod v Ljubljani prišla v promet, kaže vse odlične lastnosti letošnjega vina, kar bo potrdilo po sv. Martinu tudi pravo vino.
l.ani je precej škodovalo vinu rjavenje. Lanska trgatev je bila precej kasna in je bilo med grozdjem precej suhih, rjavih in gnilih jagod. Tudi letos, čeprav, upajmo, se trgatev ne ho zakasnila, grozi ta nevšečnost. Lanska vina so se precej nagibala k rjavenju. Sicer je vino v sodili le redko kje rjavelo, vendar pa je bilo čuti pritožbe, da je vino pričelo takoj rjaveli, čim je prišlo na zrak. Te nevarnosti se moramo letos izogniti. Najboljše sredstvo proti temu je pač skrbna trgatev. Nekateri skrbni vinogradniki, zlasti graščine, ki hočejo imeti kakovostna, izbrana vina, trgajo preudarno, jagodo za jagodo. Tako dobe res prvovrstna vina. Znan je bil pred leti na primer cviček dolenjske graščine Klevevž.
V vinu so namreč snovi, knkor čreslovina, zelenilo in slično, ki se na zraku združijo s kisikom, kar napravi vino svetlo do temno rjavo. Vino postane Lmalu kalno in dobi poseben, neprijeten okus.
Kadar pa vino ?e v sodu zarjavi, ga je težko popraviti. Zato moramo ona vina v sodu. ki so še zdrava, pa se nagibajo k rjavenju, ozdravili te napake.
^ ino moramo preskusiti, če se nagiblje k tej bolezni. Natočimo ga v kozarec in ga opazujemo. Ako ostane 24 ur nespremenjeno, ne bo zarjavelo. Ce pa prične v teh 24 urah poprej rjaveti, ga moramo ozdraviti, preden ga pretakamo. Ako
Nekaj programa II. letnika Slovenceve knjižnice:
Prldriujemo ti prav'ca manlat1 vrstni r»d knllg In radi avantual-nih laprak nadamastltl kaka l«|lgo i druga.
JaleOS.Bc°ovV»t.	Roman
tfv^s-sA.
v,ice. ------a rotn»r\ _a,
n Viti N- ^kra^*®* ^^e	te-
L.4f\°V0,pod» A^'* Svetovna
Ulad	doto8
i iesens^- Vten
' Totnai«'n^VllR VoWe° l
do n»t0
fcauas-
\\ice. 7 t,ran»	k\a8\Ua.
VeseU».f®dn,iim. |Vt\atne rovnn? V JeIdeO
-t
Trn«
HatoW®pri upravi
SLOVENCEVE KNJIŽNICE
KOPITARJEVA 6 LJUBLJANA
____v ljudski knjigarni - v po
sprejemali narotnino na najbol So družniti na MikloSHevi (. S rko knjigi	ali pa pri naiih zastopnikih
vsatia Knjiga stane le 6 lir. v potpiamo vezane knjige so za naroč. po 13 lir, v celo platno 20 lir.
Vsa'« narolnik bo dobil 2 lepi knjigi za nagiado,
kakor tudi „Sloven. koledar" po ugodnostni ceni
Do 1. novembra t. I. bomo sprejemali narotnino na najt-"1 ib rko knjigi
bi ga takoj pretakali, pride v stik s kisikom in res poriavi. Tako vino moramo žveplati, tako da mu dodamo kalijev metabisulfat, to se pravi žvepleno snov, ki jo rabimo namesto žvepla. Ako vino v kozarcu porjavi v 5 do 6 urah, zadostuje, da vinu dodamo 5 do h gramov bisulfjta na hektoliter. Ce pa vino v kozarcu hitreje rjavi, mu moramo dodati 8 do 10 gramov na hekto-i liter.
Kalijev metabisulfit se dobi v kristalih in V, tabletah. Tablete se lažje raztope, kakor pa kristali. Kupiti pa moramo popolnoma bele tablete, ne pa rjavih, ker lake vsebujejo čreslovino ali tanin. Ce pn kupimo kalijev metabisulfit v kristalih, ga moramo poprej zdrobiti in nato v večji količini mlačnega vina poprej popolnoma raztopiti. Tako popolnoma raztopljen metabisulfit vlijemo v sod in vino malo premešamo. Po osmih dnevih vino lahko pretočimo, ne da bi ga izpostavili nevarnosti porjaveti ja. Pretakamo pa vino tako, da pride prej v stik z zrakom, pri čemer vino izgubi okus po žveplu. To je dobro zlasti za vina, ki še niso bila pretočena.

Kdor ni proti komunizmu, je z njim. Sredine ni.
Vina pa, ki so zarjavela že v sodu, moramo zažveplali z 8 do 12 gramov, kakor je pač vino rjavo. Po 8 do 10 dnevih pa ga moramo prečistili z želatino, 8 do 12 gramov na hektoliter. Vino potem izgubi slabo barvo in okus. Ko se vino po 18 do 20 dnevih prečisti, gu pretočimo v. zdrav sod.
Tako bomo imeli res zdravo in okusno vino bodisi lanskega, kakor tudi letošnjega pridelka.
Komunisti vedo, da so v ogromni manjšini. Zato se morejo uveljaviti samo z umori in najhujšim nasiljem.
f Andrej še!
V Delavskem domu je v torek I raj umrl g. Andrej šef. Počakal jo visoko starost: 10. oktobra
Kociper pa jih gleda, kakor so: z mesom in duhom ter daje žive podobe pravega kmeta. Vse te prirodne lepote in kolektivne folklorne prizore pa poživljata dve ljubezni, ki tekom razvoja dobita razne oblike: tako Lakičev Ludvik zaživi mladostno ljubezen do Tretjakove Julike, ki pa se ohladi med tem, ko je Ludvik pri vojakih, Julika pa v Ljubljani. Druga ljubezen pa je Lakičeva Lujzika in Pulko, človek, ki ne bo kmet in ga zato Ludvik sestri brani. Med tem pa se Pulko izkaže, da bo kmet, po medsebojnih prepirčkih se zopet poravnata kakor tudi Julika in Ludvik, in ob koncu je idila zaključena z dvojno poroko. Tako gredo te idilične ljubezni roko v roki s potekom glavnega dejanja med Ludvikom in Konradom, med trdim delom in lahkim zaslužkom ter se po raznih peripetijah zaključijo v velikem optimizmu, sončnem kakor je povest sama v celoti sončna: »Ludvik pestuje z eno roko, z drugo pa prime ženo Juliko in gresta čez sončni dvor, ko v grabi zvoni angelsko pozddravljenje .. .<
Tako se zaključi ta roman, ki bi mu človek, ko bt hotel, lahko očital morda marsikje preveč modrovanja (na pr. str. 349), preveč pasivnega analiziranja izven junakovih dejanj zlasti v začetkih poglavij, preveč romantike v prizoru s ciganko itd.; toda vesel ga je v današnjih časih kot sladkega zlatega vina naših goric, čez katere gre oblak in jih zakriva našim očem. Človek je opojen tega sladkega mošta, ki ga srka iz polnosti življenja te pokrajine, katere zaključni optimizem čaka novega nadaljevanja v tragično smer. Veseli smo pa tudi nove slovenske povesti ter novega pisatelja, o katerem verujemo z vsem prepričanjem, da bo imel lepo prihodnost, če bo ostal svojemu prvencu zvest in zvest svojim ljudem, ki jih ljubi s tako srčno, toplo in zdravo ljubeznijo, kakršne, tako redko zasledimo v naši moderni literaturi. Z novim človekom ,je prišel
tudi nov duh. — Ljudski knjigarni moramo biti za knjigo samo hvaležni, občinstvu pa jo priporočamo, naj se iz nje napije opajajočega vina naših slovenskih gorici Cena 60 lir.	td
Predavanje prof. Damianija
V Zavodu za italijansko kulturo v Ljubljani
je imel v torek predavanje znani slavist in učenjak, univ. prof. rimske univerze Gr. Uff. dr. Enrico Damiani o veliki italijanski pesnici Adi Negri. V predavalnici zavoda se je zbralo lepo število občinstva, med katerim smo videli zastopnika Visokega komisarja Comm. dr. Davida, doktor Ale-sani v zastopstvu Zveznega tajnika, dalje predstavnika Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Ramovša in naše univerze rektorja dr. M. Kosa, slovenska prevajalca Ade Negri dr. Gradnika in dr. Lovrenčiča, več italijanskih in slovenskih kulturnih delavcev kakor prof. Urbanija itd. — predvsem pa mnogo slušateljev jezikovnih tečajev tega zavoda. Prof. Damianija je pozdravil ravnatelj zavoda dr. Rudrovich ter ga ni dolgo predstavljal, kajti prof. Damiani je ljubljanskemu kulturnemu občinstvu že dobro poznan zaradi tesnih stikov z našim kulturnim okoljem. Prof. Damiani se je najprej zahvalil vsem udeležencem italijanskim in slovenskim za lep sprejem ter je navezal svoje sedanje improvizirano predavanje na prejšnje, ki ga je že nekoč imel v Ljubljani o Piran-dellu, pesniku stvari. Ob nasprotju z njim je pokazal na Ado Negri kot na pesnico ideje in čustva, nato pa prikazal v prostih, temperamentnih besedah ter preciznih označbah rast te velike pesnice, morda ene največje v sedanjem evropskem svetu. Pokazal je njen duševni razvoj od otroških let bede, osamljenosti in trpljenja zaradi socialnih k rivic preko zrele ženske duše, ko je v pesnici žarelo srce vzvišenega materinstva, do
poznih let, ko se je v slutnji smrti povrnila povsem v božje naročje. Tako je lepo označil posamezne Negrine faze razvoja, najprej njene prve dobe, ko je iskala svoj navdih v socialnih motivih, večkrat grozeče nastopajoča proti Rogu, dalje kako je preko ljubezni do matere prišla v opevanje materinstva kot takega, odtod pa v individualno rast duše, kakor se kaže v njeni zadnji dobi, ko ja vsa prežeta religioznosti in človečanstva. Svoje predavanje je strnil v tri oznake poezije Ade Negri, namreč v pesnico — človečanstva, materinstva in religioznosti. V teh oznakah je obsežena vsa njena poezija, o kateri je Benedetto Croce mnenja (Libro di Mara), da je najlepša italijanska knjiga, o celotnem njenem pesniškem delu pa je neki francoski kritik izrekel sodbo, da spada ^ med dve tri največje svetovne pesnike sedanjega včasa. fn s to laskavo označbo tujega kritika, jn prof. Damiani zaključil svoje predavanje, ki je bilo deležno obilnega priznanja, kakršnega je tudi zaslužilo.	td.
Univ. prof. C. Potočnik: Ascetika
Dr. Ciril Potočnik, Ascetika. Ljubljana 1942. Str. 304.
Rogoslovna Akademija v Ljubljani je izdala kot 15. knjigo svojih del Asceliko vseuč. profew>r ja in bivšega semeniškega spirituala dr. Cirila Potočnika. Danes knjigo samo naznanjamo.
Po uvodnih pojasnilih govori avtor pregledno in jasno v prvem delu o splošnih načelih ascetike: o bistvu krščanske popolnosti, o dolžnosti, prizadevati 6i zanjo, o splošnih sredstvih za dosego popolnosti, o ovirah krščanske popolnosti in o razločevanju duhov. Drugi de! knjige obravnava stop nje duhovnega življenja: stopnjo začetnikov, stopnjo napredujočih in slopnjo popolnih. Dalje časa se pomudi avtor v knjigi pri stvareh, ki so za našo
dobo posebno važne, lako n. pr. pri nauku o duhovnem vodstvu, o premišljevanju, o pokori, o božjih krepostih. Pri vsem obravnavanju 6novi je praktičen.
Prof. dr. Potočnik nam je s svojo Ascetiko oskrbel knjigo ki jo vprav današnji čas tako potrebuje. Zadnja leta &o nam dosti jasno pokazala, kako prerodi v pristnem katoiiškem duhu, globoko in trajno, samo tista akci ja, ki najprej, pred vsem drugim, duhovno prerodi; duhovno prerodi nosilce akcije in potem druge, ki jib po nosilcih akcija zajame. Za širjenje nadnaravnega božjega kraljestva je treba nadnaravno zgrajenih ljudi. Akcija, ki bi drugače ravnala, bi katoliško življenje bolj rušila kot pa ga gradila, pa naj bi na zunaj še tako mogočno nastopala. Profesorju Tomcu je bila ta resnica jasna od vsega začetka njegovega prerodil-venega dela. Ljudi, po katerih je hotel delati, je najprej rad navajal k dobri molita (posluževal se je pri tem posebno spisa sv. Alfonza Liguorija o molitvi); poudarjal je važnost stalnega spovednika; vodil je k pogostnem sv obhajilu; navajal je k duhovnemu branju, skrbel je za večkratne duhovne obnove in letne duhovne vaje; skratka: zahteval je najprej duhovno prerojenje, intenzivno in urejeno duhovno življenje. To je brez dvoma zadnja skrivnost Tomčevega uspeha. Tako bo moraja vsaka akcija, ki ho hotela uspeti, zahtevati pred vsem drugim intenzivno in urejeno duhovno življenje. Takega duhovnega življenja pa ni brez duhovnega vodstva. Vsako območje zahteva učitelja; še vse bolj zamotano območje duhovnega življenja. In tu je mesto Ascetike: pomagala naj bi voditi duhovno življenje. V prid bo duhovnikom, za njihovo lastno duhovno življenje in vodstvo drugih. V prid bo pa tudi laikom: poleg duhovnega voditelja jim tio kazala poti in sredstva k vedno višjemu duhovnemu življenju in po njem It vedno uspešnejši akciji	Dr. Karel Truhlar.
2}&a&ne novice
Brezplačna zdravniška služba zdravstvene kolone
Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu oktobru v zavodu Lichtenturn, Ambrožev trg.
Kakor je znano, ima zdravstvena avtokolona Zobozdravniki, očesni, rentgenski, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter c 'dolek za lx>lezui y ušesu, nosu in grlu.
Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mesecu oktobru, iz-vzeinši ob nedeljah, od 8 do 12 in od 15.30 do 17.30.
Koledar
Četrtek, 1. oktohra: RemigiJ, škof; Maksima, mučenica; Platon, mučenec; Sever, spoznavalec; Janez iz Pukle, spoznavalec.
Pelek, 2. oktobra: Angeli varuhi; Leodegar, škof in mučenec; Teofil, spoznavalec; Elevterij, mučenec. — 1. petek.
Lunina sprememba: zadnji krajec: 2. oktobra ob 11.27. Herschel napoveduje deževno vreme.
fr Osebne novice
— Diplomirani so hili na pravni fakulteti Kr. Univerze v Ljubljani gg.: Stojan Cigoj, Marijan Hočevar in Maks Petelinšek, vsi iz Ljubljane. Čestitamo!
Novi grobovi
' ' + V ljubljanski bolnišnici je umrl v torek zjutraj gdč. Frančiška lglič iz 1'onikcv pri Dobrepoljah. Pokojnica je bila hčerka prod nekaj leti umrlega šolskega upravitelja pri Sv. Trojici nad Moravčami g. Kornelija Iglica. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 4 z Ža| k Sv. Križu. R. I. P.
-J- V Ljubljani je umrl gospod Anton Žganiar. spre\o,laik drž. žel. v p. Doživel je 65 let. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel
-j- V Ljubljani je umrla v 80. letu starosti go=pa Marija Patier, vdova po pekovskem mojstru. Pogreb ho v četrtek, 1. oktobra ob 5 popoldno z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
>untimM*'i] titiiiitiiaiiimii^niiiiiiiiiuiKtiunitiaiK11 tuiiMiiiuit"<i]ii,t,1it)it||tii iit>tniiii")ii ^^
f	I
S V zbirki ..Na^a knjiga" je izšel prelep roman e I mladega slovenskega pisatelja Stanka Kocipra J
i gohičanec I
1	370 str. Umetniško opremljen in vezan v celo š
s	platno L 60*—. Ce ga hočete dohiti cenciše so s
i	naročite na II po letje ,.Naše knjige". Razen 1
i	Goriči>nca izidejo do konca leta še tri knjige:	Jj
Salvaneschi: PAT.ANINI-CHOPIN	M
Dickens: DOltRITOVA NAJMLAJŠA MI I
s	... €
= Naročnina za vse štiri knjige je L lfiS-— in J
y se tudi lahko plača v 4 obrokih po L 42'—. ■=
|f Založba „Naše knji«e"	^
| LJUDSKA KNJIGARNA r Ljubljani f
Pred škofijo 5 — M.klošičeia cesta 5 §
i	m
m) iiMitff?)m(iifii:!ifflU(iiifni)iiirnittiiTniiifn)itn>t(Vti*MiiTiinirnni«tfiiiiiiriniiiiiiiivi»tttniini('T7s
_ Opozorilo kmetovalcem! Obveščajo se kmetovalci, zlasti oni, ki vsletl ujm nimajo dovoljno lastnega semena pšenice, da bosta Gospodarska zveza in Kmetijska družba razdeljevali semensko pšenico, dokler zaloga traja. Glede pogojev in ugotovitve potrebne količine se naj kmetovalci obrnejo direktno ali pa preko svojih zadrug oz. občin na zgoraj imenovani zadrugi. Prijave so nujne, ker je že seme na polil
—Advokatski sindikat v Ljubljani je bil s strani nemškega selitvenega pooblaščenca za Ljubljansko pokrajino obveščen, da je prenesti v zvezi z izseljeniško akcijo v Nemčijo tudi vse testamente, ki so jih nemški izseljenci rlali v shrambo pri svojih svoječasnih zastopnikih-advokatih. llkra-tu je naprosil pooblaščene Advokatski sindikat, da povabi vse svoje člane, da 6 por oče sindikatu imena vseh nemških izseljencev, ki so dali take listine v hrambo tuk. advokatom in doslej teh listin še niso dvignili. Imena teh nemških izseljencev bo sindikat sporočil selitvenemu poobla-ščencu.	.	v ,
_ Privatna dvorazredna trgovska sola Zbor-
nicc za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica štev. 27 (Trgovski dom, poleg Vis. komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne.
— Ne bodimo preveč občutljivi! Humoresko »Abstinent« je nekdo razumel kot ost proti absti-nenčnemu gibanju. To pa nikakor ne drži in tudi ni bil tak namen.
_ Drž. delovodska šola na tehniški srednji
šoli v Ljubljani ho za Šolsko leto 1942/43 sprejemala nove učence za prve letnike vseh oddelkov iu sicer za gradbeni, strojno mojstrski, elektro-instalaterski in mizarski mojstrski oddelek. Na gradbeni oddelek se sprejemajo zidarski, tesarski in kamnoseški pomočniki, na strojni mojstrski ključavničarski, mehaniški in kovaški (»oinočniki ter pomočniki sorodnih strok; elektroinstalaterski oddelek je pristopen izučenim elektrotehnikom, elektroinstalaterjrm ter elektromonterjem, mizarski mojstrski oddelek pa pomočnikom stavbnega in pohištvenega mizarstva. Prijave za sprejem se bodo sprejemale v petek, dne 2. oktobra od 8 do 11. K v|iisu potrebna izpričevala in dokumenti so razvidni iz objave v stranski šolski veži (Oo rupova ulica št. 10).
—	Ilaromelor visok, termometer nizek. Mihaelov dan v torek je bil jesensko lep in topel. Brez dežja tudi ponoči. Noč je bila čudovito lepa in zvezdnata. V sredo zjutraj je nad Barjem valovila gosta megla prav pri tleh. Znak, da bo lepo vreme ostalo. V torek je bila dnevna temperatura šo kaj visoka. Termometer je pokazal + 21.3° C, nekoliko višje ko prejšnji dan. Jutranja temperatura je pa v septembru drugič padla pod + 10° C. Zaznamovan je bil 18. septembra jutranji minimum z + 9", v sredo, zadnji dan septembra, pa je bilo relo samo -f ti.ti" C. Jutro jo bilo zelo hladno. Zračni tlak narašča. Barometer je v sredo zjutraj dosegel 767.8 mm. Ima tendenco dviganja.
—	Uro prodal za 4.30 lire. Neki Slanko Bi-tenc, ki je bil poprej v mestni službi, a je zašel v slalK) druščino, tako da je bil že nad Sokrat kaznovan zaradi različnih deliktov, je do.ua na materinem stanovanju odnesel nekatere stvari, ki so bile last odsotnega brata. Stvari je prodajal ljudem za bagatele. Tako je prodal nikelnasto uro za 4.30 lire. Odnesel je tudi zajčka, da bi ga prodal, a je bil zasačen. Pred senatom je bil zaradi vseh malenkosti obsojen na 6 mesecev strogega zapora.
—	Razprava o ukradeni masti in navijanju cen. Kazenski sodnik-poedincc na okrožnem sodišču v Ljubljani je v ponedeljek razpravljal o zadevi, v kateri jo šlo kar za 3 delikte. Neki culi jar Jože jo odnesel konec aprila iz Pokrajinskega dečjega doma večjo množino masti. Tam na Sv. Petra cesti je 20 kg te masti prodal samskemu delavcu Tonetu Z. in njegovi sestri, zasebnici Milki Z. Tone Z. je nato od le masti prodal 10 kg po 120 lir kg trgovcu Romanu. Državni tožilec je sedaj vse tri obložil raznih deliktov. Toneta in Milko Z. zaradi prestopka nakupa ukradene masti in zaradi iirestopka j>o členu 6 uredbe Visokega komisarja od 15. julija 1941, da sla prekomerno nakupila racionirano življenjsko potrebščino, ko sla prejela za mast živilsko izkaznico. Tonezta Z. nato še zaradi prestopka po členu 7 uredbe o cenah o<l 13. marca 1941, ker je prodal mast trgovcu Romanu po mnogo višji ceni, kakor je bila maksimirana, ko je maja lelos bila maksimalna cena za mast 17.60 lir kg. Naposled trgovca Romana zaradi nakupa racionirano življenjske potrebščino v smislu čl. 6 uredbe Visokega komisarja od 15. julija 1941. Obtoženci so v glavnem priznali očitana jim dejanja. Bili so obsojeni v smislu obtožbe: Tone Z., samski 56letni delavec, na 15 dni zapora in 100 lir denarne kazni, Milka Z. na 10 dni zapora in trgovec Roman na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni, ker ja mast kupil po verižniški ceni.
včju&J&jana
Oktobrske rože
V ud i letos bodo zadehtele. Njej, ki jo kličemo v litanijah »Roža skrivnostna, prosi za nas!« In ob oltarju Male Terezije 3. oktobra, ko praznujemo njen god.
S jiolno dušo, polnim srcem pohitimo tudi letos na Selo. da jo ob godu počastimo, pozdravimo in poprosimo. Ze na predvečer praznika sv. Male Terezije, to je v petek popoldne, bo v kar-meličanski cerkvi na Selu, Ljubljana-Moste, oh 5 pridiga. Govoril bo g. kanonik Ivan Gogala. Po govoru blagoslov rož in pete litanije Matere božje. V soboto, 3. okt. na praznik sv. Terezije Deteta Jezusa bo ob 6 slovesna sv. maša. Nato od 7 rlo 11 vsake pol ure tiha sv. maša. Popoldne ob 5 pridiga g. župnik Špendal. Nato blagoslov rož in pete litanije. Na praznik sv. Male Terezije prejmejo v karmeličanski cerkvi na Selu popolni odpustek vsi, ki obiščejo cerkev, molijo po namenu sv. očeta in prejmejo sv. zakramente. Ta privilegij je dala sv. sloiica karmelski cerkvi. — Pridite počastit sv. Malo Cvetko!
*
1 Danes, v četrtek, so po vseh cerkvah molitvene ure z nagovori kot priprava na obhajanje zadostilne pobožnosti deveterih prvih petkov.
Gospodična Pavla
V spomin oh njeni smrti.
Pod tem imenom jo je poznalo vse naše drago Podgorje. V lepi cerkljanski fari. pod ljubim, zelenim Krvavcem, nisi našel človeka, ki bi ne poznal gospodične Pavle. Od naivnega prvačka do zrelih mrrž in žena. vsi, prav vsi so s spoštovanjem izrekali nieno ime.
Sedaj so se zaprle njene oči v večni sen. In ona mirno spi, ona sladko spi in se nič več ne prebudi.
Gospodična Pavla Kruti? je živela sedaj že nekaj lel kot upokojena učiteljica v Ljubljani. Njeno prvo učiteljsko meslo ie bilo na Koroškem. Sedem let ie vzgajala tam mladino. Potem je prišla v Cerklje na Gorenjskem. Tukaj je vodila cerkljanski rod polnih 35 let. 42 let ie živela kot vzgojiteljica med mladino. Pa ie bila tako navezana s srcem in z dušo na mladi rod. da so se ii potem kot upokojenki, vsako leto solzile dobre oči. ko je v začetku šolskega leta gledala, kako peljemo olroke k začetni šolski sv. maši. Pa tudi tedaj, ko so sc zaprla za njo vrala šolskih sob. ni mirovala, Neutrudljivo, marljivo kot čebelica je delovala med mladimi dekleti in vzorno vodila gospodinjske tečaje tudi izven cerkljanske fare vse dotlej, ko se ie poslovila od teh ponosnih vasi. V beli Ljubljani je sedaj živela, a srce ji ie ostalo pri njih, ki jim je dala vse. kar ie imela. Vse svoje moči. vso svojo ljubezen, vso neizčrpno dobroto — vse ie poklanjala cerkljanski mladini lelo za letom. Pa ie cloraščnl ta mladi rod v krepke fante in cvetoča dekletu in v vsaki sili je našel pot v prijazni rlom gospodične Pavle. O. kolikokrat so žulja ve roke žena in mož pritisnile na kljuko njenih vrat in nikoli zastonj. Njeno dobro srce je čutilo z vsakim in vsakemu pomagalo.
In sedai so roke, ki so delile dobrote, trde in mrzle. Oklepajo se Njega, ki je poln ljubezni in modrosti vodil vsa njena pota, usmerjal vse nieno življenje.
Počivaj mirno, gospodična Pavla! Nešteto ust se bo tam v Cerkljah zganilo v tiho molitev, ko bodo zvedeli, da si se poslovila od nas. Mogoče bo dobra roka prižgala na lepem cerkljanskem pokopališču drobno lučko v tvoj spomin. Tiho bodo polzele solze po izmučenih licih deklet in žena. ko bo prišel do njih glas. da te ni več. Ti pa boš mirno spala na njivi božji, uživala pri Gospodu plačilo in živela v neizbrisnem spominu na nas vseh, ki smo te spoštovali in ljubili.	Zofka Vivodova.
t Franc in Mara Kocjančič
Belgrajska slovenska kolonija je izgubila dva ugledna in priljubljena člana. Umrla sta upokojeni višji železniški uradnik in prokurist tovarne za lepenko v Breznem nad Mariborom g. Franc Kocjančič in njegova soproga gospa Mara, roj. Pcrhavec, ki sta nedavno srečno prebolela malarijo, notrm pa dobila grižo. Tej bolezni je. gospa Mara podlegla 14. septembra, šest dni nato pa njen soprog. Starejši njun sin, ki je zaposlen v neki tovarni izven Bclgrada, ni mogel priti na pogreb matere, prišel pa je na pogreb očeta.
Franc Kocjančič je bil doma iz C.radiscutte pri C.oriziji, dolga leta je bil železniški uradnik na Carsu, kjer se je seznanil s svojo soprogo Maro iz ugledne in znane rodbine Perhavčeve, po vojni pa sc je naselil v Mariboru. Povsod, kjer sta živela, sta bila zakonca znana in čislana po svojem lepem značaju, po poštenosti, dobrosrčnosti in zavednosti. Bodi obema ohranjen časten spomin, svojcem pa izraženo iskreno sožaljel
1 Važno opozorilo davčne uprave za mesto
Ljubljana ravnateljstvom drž. srednjih in meščanskih šol ter staršem otrok teli šol glede pravilnega plačevanja šolnin z ozirom na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 20. okt. 1941, štev. 131, Službeni list kos 80, Stran 611—013. Prizadeti se opozarjajo, da se v taksnem zakonu bivše Jugoslavije, ki je še danes v veljavi, navedeno takse v dinarski veljavi preračunajo |io tečaju Lir 0.40 za Din 1.—, ne pa Lir 1.38 za Din 1.—. Torej velja za šolnino po tar. post. 318 a taks. zak. isto. N. pr., če znaša davek na leto 304.— do 3S0,— lir, znaša šolnina za I. skupino 40 lir, za II. skupino 30 lir in ne lir 38. odn. 28.50. Pri tem se pa izrecno opozarja, rla se osnove za preračun taks računajo po lečaju lir 38,— za din 100.—.
1 Prevzvišeni g. škol dr. Gregorij Rozman jo obiskal Gorjupovo razstavo. Živo se je zanimal za razstavljena dela in si dolgo časa ogledoval umetnine. Dal je priznanje trudapolnemu in naprednemu delu ne samo s svojim cenjenim obiskom, ampak tudi z odkupom. Ljubitelji umetnosti, nudi se vam lepa- prilika, da si preskrhite umetnino stalne vrednosti. Ne odlašajte z odkupi, odločile se pravočasno, dokler je razstava še odprta. Razstava je odprta dnevno od 9 do 18 nepretrgoma.
1 »Dolenjska vas« pri Ohcrsnclii. Vsem, ki se zanimajo za slikarško razstavo Dolenjska vas«, sporočamo, da si jo ho mogoče ogledati od 1. oktobra dalje vsak dan od devetih dopoldne do šestih zvečer. Na razstavnem prostoru bo slikar g. šušteršič sam vsakomur na raz|>olago s pojasnili in morebitno potrebno razlago.
1 GOSPODJE, POZOR! Klobučarna »Pajk« Vam st rokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva vso vrsle klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. So priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra cesta 38.
1 Fantovska Marijina kongregarija v Šiški bo imela na prvi petek, 2. oktohra, ob |>ol 8 v Uapeli sprejem kandidatov in članov z recitirano sv. mašo in skupnim sv. obhajilom.
1 Stolna kongregarija za gospe opozarja svoje Članico na redni sestanek, ki ho v petek, dne 2. okt. ob petih po|X)Ulne v družbeni kapeli. Odbor.
1 Evliaristlčua tridnevniea pri oo. frančiškanih. Tudi lelos ho pred praznikom sv. Frančiška v frančiškanski cerkvi slovesna tridnevniea za obletnico dnevne izpostavitve presv, Rešnjega Telesa. Letos obhajamo že trinajsto obletnico te plodo-nosne pobožnosti v frančiškanski cerkvi. Tridnevniea se l?o začela danes, v četrtek zvečer ob (i s sv. rožnim vencem, nato bo vsak večer pridiga. Nalo litanije in blagoslov. Pri tridnevnici bomo po želji prevzvišenega vpeljali skupno zborno molitev jk) predpisih škoiijstva. Zjutraj bo vsako jutro sv. maša ob 0 s petjem in blagoslovom. Sklep bo v nedeljo zvečer ob (i. Vse govore med tridnevnico ho imel p. Odilo. Predmet govorov bo: prvi večer: Jezik oltarjev; drugi večer: Pri odprtih vratih; tretji večer: Kraljevo duhovništvo. V nedeljo zvečer pri sklepu: Katoliška akcija in liturgija. — Verniki vabljeni!
1 Stanovanjske odpovedi v septembru. Okrajno sodišče je v letošnjem septembru zaznamovalo vsega 40 odpovedi raznih najetih stanovanj in lokalov, ko jih je bilo lani septembra 125. Letos pride sjilošno na vsaki drugi dan kaka odpoved, največ jih je bilo nekatere dneve po 4, ko jih je bilo lani kak dan po 9 in 10. Razlogi za odpoved so običajni, kakor so bili v navadi druge inesece, tako večmesečno neplačevanje najemnine in sorodniki. Vsega je bilo lelos pri okrajnem sodišču podanih 575 stanovanjskih odpovedi, ko jih je bilo lani 988. Uredba o zaščiti stanovanjskih najemnikov .je veljavna še prihodnji mesec.
1 Živilski trg. Zadnja «reda v mesecu. Temu primeren promet na živilskem trgu. Uvoz grozdja se je zadnjo dneve reduciral. Na trgu ga je bilo zalo nekoliko manj lia prodaj, kakor ga je bilo n. pr. preteklo soboto. Prišla je na trg večja pošiljka lepega, suhega gorizijskega češnja, ki je bil po 9.30 lir kilogram. Gospodinje so ga rade kupovale. Na izbiro je bilo obilo razne zelene paprike, ko gre počasi sezona za njo h kraju. Na trgu je bilo naprodaj mnogo domačega kislega zelja letošnjega pridelka, ki je bilo po 4 lire kg. Lepe jedilne buče so pokazale, da jih znajo naši vrtnarji Umno gojiti. Mnogo jc hilo naprodaj lepega ohrovta. Tudi nekaj zeljnatih glav je bilo na trgu. Razne zelenjave je bilo dovolj. Pravijo, da je bil torek zelo ugotjen za nabiranje gob. Mnogo jurčkov so nabiralke prinesle do kontrolne črte, kjer so jih hitro nekateri ljudje pokupili. Na trgu ni bilo jurčkov.
1 Ljubljanski kvartet bo izvajal na svojem koncertu v ponedeljek, 5. t. m. med drugim tudi Beethovnov Godalni kvartet opus 59, št. 1, v F-duru. To delo je napisal nesmrtni mojster leta 1806, ter ga posvetil takratnemu ruskemu poslaniku na Dunaju, knezu Razumovskemu, ki je bil velik prijatelj komorne igre in tudi sam sodeloval« kot drugi violinist v kvartetni igri. Poleg Beethovna bodo izvajali tudi Dvorakov Kvartet v d-molu, opus 35, in Lhotkov Koncert za godalni kvartet. Začetek koncerta jo točno ob pol 7 v ponedeljek, 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Stcnografski in strojepisni tečaji — dnevni in večerni — začetniški in nadaljevalni, odobreni od šolske oblasti, se prično v začetku oktobra. Slovenska, hrvatska, italijanska in nemška stenografija. Učnina zmerna. Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo in tuje jezike. Zahtevajte pred vpisom nove podrobne prospekte v pisarni ravnateljstva: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni'trg 2.
1 Jezikovni tečaji raznih modernih jezikov —
dnevni in večerni — se prično začetkom oktobra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Poučujejo priznani strokovnjaki in prvovrstni prak-| tiki. Na željo pouk v trg. korespondenci. Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, strojepisje ild. Tečaji so priznani od šolske oblasti. Učna metoda je lahko umljiva in uspešna. Učnina zmerna. Zahtevajte nove prospekte: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni trg 2.
1 Ne izročajte nikomur živilskih nakaznic, čeprav s seboj prinese še tako tiskovine z željo, da bi jih izpolnili. Mestni preskrbovalni urad nikogar ne pošilja po živilske nakaznice in mesarske knjižice, temveč samo dostavlja živilske nakaznice ter so vsi dostavljalci mestnega preskrbovalnega urada že s tem dosti legitimirani, da prirteso živilske nakaznice. Samo leni vrnite živilske nakaznice, ki jih niste upravičeni obdržati, vendar pa to vedno vpišite v potrdilo za sprejete živilske nakaznice in podpišite s svojim imenom. Ce bi pa kdo kljub temu zahteval živilske nakaznice od vas, ga takoj legitimirajte in izročite policiji. Tudi vsak tak poskus naznanite brez odlaganja takoj mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu.
1 Seznam davčnih osnov raznih trgovin in raznih industrijskih podjetij ter za davčne zavezance pridohnine po čl. 53 a. ki jim ie davčni odbor ugotovil davčno osnovo, bodo do vštetega 13. oktobra ra/grnjeni med uradnimi urami v sobi št 19 mestnega odpravnišiva v III. nadstropju magistralne £iše nad vodnjakom.
1 Vpisovanje v trgovsko učilišee »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, za enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti ge
vrši vsak dan dopoldne med 8 in 12 in popoldno med 3 in 6 v pisarni ravnateljstva ter traja do 5. oktohra. Tega dne se prične redni pouk. Sprejemni pogoji: dovršeni štirje razredi meščanske ali srednje šole. — Dijaki(inje) z nižjo predizo-brazbo se sprejmejo v posebni oddelek. Podrobne informacije in brezplačni prospekti na razpolago pri vodstvu.
1 Prvi kostanj na trgu. Na Vodnikovem trgu je v sredo prodajala neka branjevka prvi kostanj, uvožen iz Italije. Bil je po 9.40 lir kilogram. Tudi na Golovcu in jx> rožniških gozdovih so že začeli nabirati ali bolje tresti domači kostanj, ki je letos dobro obrodil in ga je zelo mnogo. Ta kostanj pa še ni popolnoma dozorel. Je lep in debel, toda šo nekoliko zelen. Ljudje pa so začeli prezgodaj iskati ta kostanj. Počakati jo treba vsaj še kaka dva tedna, pa bi kostanj ob sedanjem lepem vremenu lepo in popolnom dozorel. Kostani posebno nabira mladina.
šolske vesti
6 Na dri. klaslčn' gimnaziji bo vpisovanje v tem
redu: a) za prvošolce 2 oktobra od 2 do 12 in od 15 do 17 v ravnuteljevl pisarni v Nunski ulici; b) za lanske učence zavodu 3. oktobra, in sicer od 8 do 12 za lazredc V do Vili., od 15 do 18 za razrede II. do IV. v učilnicah mešč. Soli v Nunski ulici; c) za zamudnike In učence s tujih zavodov 5. oktohrn od 8 do 12 in od 15 do 17 v ravnateljev! pisarni. Vse podrobnosti so razvidne na oglasni deski uršulinske meščanske šole v Nunski ulici. Vpišejo »e lahko (po svohdhl tudi učenci, ki so internirani v kraljevini. — Ravnateljstvo.
s ijDKpuuinjsaa solu ».i.iuu,*a« v L.jui*ljuiu ima vpisovanje zu sois&o lelo 1942-4,1 1. iu i. okiouru od iu do i2 v ui'jiiouuuiuit'1, Zalosuu očala, pnllicje dcbno.
b 1. dekliška meščanska bolu v Ljubljani. Vpisovanje uceu* zu bUUko lelo 11)42-13 se vrši v šoli uu tiiui.nu. Cojzo\u c o, duc 2.. o. in 4. oklouru od s do 12. /.u \pib »o poircuuc hlcuuLU iibiinc: zuuuje šolsko bpnouvuio, uuvluo poliduo iu prijava, koikovuuu b kolkom /.a 2 liri. Novinke nuj prinesejo iuui rojstni hot ozircuiu družinsko kujuao m pndejo v spremstvu sturšev. 1'odiobuobli so ruzviuue uu eolski deski. — L pi u vi IvljSl v o,
s Sit 1. moskl meščanski šoli v LJubljani (Prule) bo vpisovanje učenčev zu šolsko loto JU42-4J v dueli 2., 3. iu 4. ukliUiu od t di ij v soli us Urubnu, (Zoisovu cesiul. blurši uaj si piu\ocusuo priskrbe uuvino potrdilo zaradi odmore sohiiuu, Jlrcz lega potrdila se ue more vpisali iiubeu uceueu. Ulio/.uo spričevalo liga potrdilu ne more nudumesliti. l'oieg davčnega potrdilu jc trčim predluziti še zadnje šolsko spričevalo, zu vpis v .1 razred pa poleg spričevala o dovršenem IV. razredu ljudske solt ludi rojstni list. Vse podrobnosti so razvidno it objuve v vezi šolskega poslopja.
š Na uršulinski gimnaziji jo vpisovanje: 1. oktohra od 8 daljo za prvošolKe v ruvnateljski pisarni, zu sluro učenke pri ruzrednicab; 2. oklohiu zu učenke z drugih šol. Vse predložo poleg spričevalu tudi potrdilo o davkih, 3. oktobra imajo učenke nu šolskem hodniku dijaški semenj za kujige. Druge podrobnosti so razviduc nu šolski talili v samostanski veži.
š Na uršulinski meščanski šoli jo vpisovanje od 1. do 3. oktobru. Zu meščansko šolo ni trebu davčnega potrdilu.
š Na II. dekliški meščanski Rolt v LJublJanl-BeM-grad bo vpisovanje 2.. 3. in 5. oktohra od 9 do 13. — Vsa navodila so ruzvidnu uu šolski oglasni deski. — Upraviteljstvo.
o ^ Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Sobola, 3. okt. ob 17.30: >Večno lnludu Ssulonia*. Otvoritvena dramska pred-stuva Rod Premlerskl. - Nedelja, 4. okt. oh 17.3(1: »Večno mlada Šaloma . Izven. — Opera: Četrtek, dne 1. okt. oh 17: »La Bohemot. Izven. Znižane ceno od 18 lir navzdol. - Nedelja, 4. oktohra oh l(i: »Boccac-cio«. Opereta. Izven. Znižane oeuc od 18 lir navzdol.
ItOKOllELSKI ODER. Zlgonova drama »Kadar se utrga oblak« je bila z uspehom uprizorjena v dramskem gledališču, tudi na mnogih podeželskih odrih je žela veli kuspeh Rokodelski odor jo bo uprizoril kot prvo predstavo v sezoni, v nedeljo 4. oktobra oh ■">. Vstopnico sc dobo v Rokodelskem domu v društvcui pisarni, Petrarkova 12-1,
ItADIO. četrtek. 1 rltohra: 7.30 Tesml In nap vi 8 Napoved času; poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo 12.30 Poročilu v slovenščini — 12.45 Koneert kitaristu Stanka 1'reka — 13 Napoved časa; voročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Fovcljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Izmenjalni koneert z Nemčijo — 14 Poročiln v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestru (vodi dirigent D M. Sijance: glasba za godalni orkester) — 14.4"> Poročila v slovenščini — 17.15 Koneert — 111.30 Poročila v slovenščini — 19.40 Pisana glnsba — 20 Nnpoved časa; poročila v italijanščini — 211.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojašk- pcsini — 20 45 Simfonični orkester vodi Carlo Mana fliullnl — 2'.30 Koncert radijskega orkestra (vodi dirigent D. M. Siianec. sodeluje sopranistka Valerija Hevbal; operna glasba) — 21.10 Koncert celista Attilia Ranzatija — 22.40 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočni služho Imajo: mr. Leustck, Resljeva c 1: mr. Bahovec. Kongresni trg 12 iu mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 47.
POIZVEDOVANJA. Zgubil sem 2 prazni aktovki od Sv. Petra do Dolenjske ceste Najditelj se naproša, da ju oddu v upravuišlvu »Slovenca«.
Iz Gorizije
Sreča v nesreči. Težak tovorni avto je vozil iz Predmeje, ki leži v občini Dol-Ottelza, v dolino les. Na nekem ovinku je odjx>vedalo krmilo, tovornik je zašel na rob ceste in se po pobočju pre-vrgel v grapo. K sreči je v strmi škarpi raslo močno drevo, ki je ustavilo prevrnjeni voz, ko je treščil vanj. Avto se je razbil in razčesnil, življenje si je pa rešila desetorica delavcev, ki so se peljali na naloženem tovorniku; odnesli so večinoma samo lažje poškodbe.
Iz Prekmurfa
Regulacija Mure se nadaljuje. V delu je sedaj sektor Dokležovje—Ižakovci—Melinci. Delo opravljajo domačini. Vodstvo regulacije je v madžarskih rokah na obeh straneh Mure.
V Lendavi je bil pred kratkim na novo otvor-jen ]>orušeni železni most na Muri, ki veže Med-murje s Prekmurjem. Ta most je sedaj edina prometna zveza med Prekmurjem in Meclmurjem.
Duhovniške spremembe. Razpisani sta beltin-ska in dobrovniška fara, ker sta župnika gg.' Va-dovič Rudolf in Lejko Štefan upokojena. G. Va-dovič ja odšel v pokoj s 1. novembrom t. 1. G. Lejko Štefan jo pa resigniral. — Bivši sohoški ka-tehet g. Horvat Štefan je prestavljen iz Sol>ote za kateheta v Beltince in Odrance. V Beltince je prestavljen za kaplana g. Gregor Janez, dosedanji kaplan pri grofu S., dosedanji kaplan g. Fajdiga pa je bil premeščen na Madžarsko.
Z Gorenjskega
Prometna nezgoda. V šmartnem pri Litiji sta na ostrem cestnem ovinku pri pošti trčila skupaj neki tovorni avto in motorno kolo orožniške^a višjega stražmojstra Franca Turija, ki ga je vodil Viljem Šišek. Oba sta obležala nezavestna na cesti. Domačini so takoj prihiteli na pomoč. Kmalu je dospel iz Litije zdravnik dr. Franc Lebinger, ki je pri obeh ponesrečencih ugotovil hude notranje poškodbe, jima nudil prvo zdravniško pomoč in odredil takojšen prevoz v bolnišnico.
Žrtev komunističnih zločincev je postal Franc Vehovec iz Krašnje. Njegovega pogreba so sc med številnim občinstvom udeležili tudi občinski komisar Kunej, okrožni vodja propagande Rusch-nig in okrožni načelnik Hiimer. Vsi trije so se ob grobu poslovili z lepimi besedami od rajnega in položili na krsto vence.
Neka! za mlada srca
Mato in njegov pes
Mato je bil mlad švedski gorski vodnik in lovec na kožuharje. Samotno je živel v divjini La-ponske. Sam je domoval, to .se pravi, z njint je do-moval še Boh, velikanski vpreini pes, ki je bil bolj volk kot udoinaien tovariš. Kadar se je obletavalo listje, sta prišla Mato in Boh iz gozdov v mesto, da sta «e preskrbela e potrebščinami za čez zimo. Nato sta spet izginila, ko je pa sneg izginjal in je prišla pomlad, sta ee spet pojavila, a zdaj s kožuhovino. Poleti pa je Mato vodil tujce čez zasnežene gorske grebene, ki jih ni nihče tako poznal kot on. Bob je bil zaree njegov tihi družabnik, saj je doživljal s svojim gospodarjem vse nadloge in težave, ne da bi le količkaj godrnjal. Dokler je bil njegov gospodar pri njem, je Boh, ki mu je bil prav po pasje zvest, prenašal vsakršno trpljenje mirno in vdano, pa čeprav je moral v mrzli noči ležati na samem ledu. Cint je pa Matu grozila nevarnost, tedaj ee je v njem zbudila volčja kri in dlaka se mu je naježila, pokazai je zobe in v očeh se je zalesketal plamen krvoločne zveri.
Nekateri psi morejo biti vdani le enemu človeku, a Bohovo srce Je bilo tako veliko kot njegovo telo, veliko dovolj, da je vzelo vase tudi Brito, ki se je bil Mato ožrnil z njo Ko je prišel naslednjo pomlad fantiček, mali Matoček na svet. in je bilo treba zdaj varovat' tri ljudi, je Bob tudi to nalogo vestno opravljal in je bil deležen sreče v koči.
Toda — Brita je zbolela in ni več ozdravela, in ko so je jeseni pojavil prvi sneg, so že padale snežinke na svežo gomilo pod smrekami, ki sta jo stražila skrušeni moški in velikanski, sivi volčjak.
Mato je nekako dopovedal psu, da ni treba več hoditi z njim, ko je nastavljal pasti ali vodil ljudi čez prelaze. Eden obeh tovarišev je moral ostati doma in varovati otroka, medtem ko je drugI vodil tujce, lovil živali in prinašal živež v kočo.
Odtlej je Bob skozi okno gledal za Matom,
kako je izginil v gozdu, in se je z globokim vzdihom ulegel nedaleč od Matočka na tla. Če se je otrok zbudil ali začel stokati, je bila zmeraj pri njem mehka dlaka, ki je mogel vanjo zagrebsti svoje prstke, in pa božanje toplega jezika v prvo tolažbo.
Nekega dne je bil hud snežni vihar, medtem ko je bil gorski vodnik daleč od svojega doma. Kot bi trenil, je bil gozd poln mlečnobele snežne megle S kompasom v roki je hitel Mato proti domu. Pa je le počasi prodiral skozi gozd in noč ga je prehitela. »Pa bodi,« si je mislil, »bo že Bob pazil na otroka in ga grel!< Ko se je zdanilo, se je vihar polegel in kmalu zatem je stopil Mato na jaso. Zažvižgal je. Sicer je Bob na žvižg ko nor planil k oknu, a zdaj ni bilo Boba ne slišati ne videti. Matu je začelo srce burno bfti. Hripavo je klical psa in tekel h koči, ee zagnal v vrata, ki so pa bila — napol odprta.
Otrokova zibka je bila prazna. Rjuhe so bile vse marogaste od krvi in velike krvne luže so bile na tleh. Ko je oče ves v grozi, ko vkopan stal v koči, se je Bob priplazil izj>od postelje. Njegov smrček je bil rdeč, in dlaka na tilniku se mu je od krvi sprijemala. Ni pogledal svojega gos|>odar-ja, tudi se ni skušal priplaziti k njemu, ampak je nemo ležal z glavo pri tleh in je obračal pogled v stran.
Ko blisk je Mato razumel. Volk ostane pač volk! Lakota ga je premagala. Kriknil je, dvignil sekiro, zamahnil in razfesnil pasjo glavo na dvoje.
Tedajci ee je od nekod za Bohovim truplom oglasilo tiho vekan.e Mato se je sklonil in je z drhtečimi rokami potegnil otroka izpod postelje. Eantkovo oblačilce je bilo razcefrano in poškropljeno s krvjo, a otrok sam je bil nepoškodovan. : Ves zmeden se je Mato ozrl okrog in je šele zdaj ! zagledal v kotu truplo velikanskega volka, čigar i grlo je bilo pregriznjeno. Med zobmi je zver še zmeraj tiščala kos krvave paisje kože.
Čudoviti svetovni tekač - pred 60 leti
V predzadnjem krogu je prehitel konja za 50 m in mu ušel daleč naprej.
Zdaj, ko toliko pišemo o čudovitem tekaču fivedu Haeggu, pa se neki listi spominjajo bajnega tekača Kfipernicka, ki je bil rojen 1. 1&57. v Konigs-bergu in ee je udeležil francosko-nemške vojne 1. 1870. Nato je bit zidarski pomočnik. Medtem ko so se njegovi tovari&i po končanem delu krep-čali v kaki krčmi, pa je Kfipernick na nos na vrat tekel skozi ulice domov in je včasih tekmoval s tramvajem s konjsko vprego, saj takrat še ni bilo
električnega tramvaja. Pri tem tekanju je odkril svojo vztrajnost, ki je kasneje zaradi nje tako zaslovel po svetu.
Prvikrat je nastopil javno leta 1876., in sicer v Berlinu, ko se je pomeril z angleškim poklicnim tekačem Stiefom. Cesar tega dne ni nihče pričakoval, se je uresničilo. Mladi zidarski jiomočnik je tako prekosil angleškega tekača, da mu je bila izplačana nagrada 1000 mark, s čimer je bila njegova življenjska pot določena.
V kratki dobi je pobil vse, »kar mu je prišlo pod noge<, pa bodi, da je bil to domačin ali tujec. Spričo Kfipernicka ni bil nihče varen, tudi takrat ne, če so ga inozemske veličine izzvale, da je tekmoval izven svoje domovine.
Leta 1881. jo odšel v Halle, a nihče ni hotel z njim tekmovati. Tako je prišlo nekemu podjetniku na misel, da hi Kiipernick tekmoval z dirkalnim konjem. Ta sloviti »mateh« se je vršil v ondotni vrtni restavraciji Freyberg, kjer so nalašč za lo pripravili okroglo dirkališče z obodom 200 m. Dogovorjeno je bilo, da naj vsebuje tekmovanje štirideset krogov (8000 m), in sicer je bil Kilpernicku dan notranji krog. A kdo bi popisal začudenje občinstva, ko je Kfipernic.k v predzadnjem krogu ušel konju in ga pobil s 50 metri odvišnega teka. A še več I Ko je počival pol ure, si je privoščil še to zabavo, da se je pojavil pred občinstvom še z dirkanjem 10 krogov. Premagani dirkalni konj se je imenoval »Tiger«.
Jabolka
Veje jablan so se šibile pod težo rdečih sadov, ki so kukali med zelenim listjem tako vabljivo, da so se vaški otročadi cedile sline, kadar je šla mimo Koširjevega vrta, saj tam so bila najlepša sadna drevesa.
Stari Košir, že ves upognjen, je z veseljem gledal svoje drevje, ki ga je tako vestno gojil, kot nihče v vasi. Nikomur ni dopuščal, da bi rezal drevje spomladi ali škropil proti rji. Star je že bil, osem križev je že nosil, toda samo on se je smel ukvarjati s sadjem.
Minca, njegova brhka vnukinja, .je prišla na vrt. Sedla je pod jablano, a stari Košir .je ni niti opazil, tako je bil zaverovan v lepa jabolka.
»Dedek, kaj ne bi raje 6edli in gledali jabolka?« je vprašala.
»A U si, Minca? Saj te nisem niti videl, kdaj ei prišla.« Sedel je kraj nje in začel pripovedovati:
»Veš, Minca. če tebe gledam, se mi zdi, da vidim svojo pokojno ženo, tvojo staro mater. Kot izrezana si. Tudi ona se ini je čudila, zakaj s tako skrbjo gojim 6adno drevje. Toda bili so časi, ko nismo imeli lepih jabolk, ne hrušk, ne drugega sadja. Bil sem pobič, hodil sem na dnino s svojo materjo in delal z njo. Očeta je podrl konj in je umrl, nas pa je ostalo pet. Nekoč, ko sem bil na dnini pri Kranjčevih, ki so bili takrat bogati, sem si zaželel jabolk. Poleg njive je stala visoka jablana, polna žlahtnih sadov. Nisem mislil slabo, verjemi, toda tako me je objela želia ugrizniti samo v eno jabolko, da sem ga utrgal. Takrat pa .je prišel pokojni Kranjc — Bog mu daj dobro — in mi izbil iz roke jabolko, da se je zakotalilo po bregu v jarek. Gledal sem za njim kot za izgubljenim bogastvom.
»Torej tatu imamo na dnini, glej, pa nisem tega vedel,« mi je pikro dejal. Prijel me je za vrat in me pošteno premikastil, da sem obležal na tleh. Ženske, ki so bile na njivi, so planile k njentu, češ, ali ga hočeš pobiti, on pa jih je nagnal nazaj, da jih to nič ne briga, da tatov ne bo redil. Moja mati je jokala in ko sem ee zvečer počasi priplazil do doma, sem našel mater ob ognjišču vso objokano. Zagotavljal sem ji, da nisem hotel krasti, da sem si zaželel eno samo jabolko. Toda mati je tarnala kar naprej, da je zredila tatu. Bolj kol od drugih, me je zadela te beseda od matere. Takrat sem se odločil, da bom sam vzgajal jabolka, pa naj bo kakor koli. Vidiš, Minca, tu, kjer je zdaj vrt, je bila pusta zemlja, jaz sani sem prekopal vse, zasadil drevje, vsak hip sem porabil samo za to.
Nikoli je ne bolijo zobje
Neki zobozdravnik je v Slockholmu popravljal neki deklici zobe. Ko jo je vprašal, ali jo kaj boli, je deklica dejala, da ni imela še nikoli bolečin v zobeh in da tudi zdaj nič ne čuti. Zdravnik je z renlgenom pregledal njene zobe in je dognal, ua so vai njeni zobje brez živcev.
Zdaj, na stara leta, uživam plod svojega dela, bogat in obilen. Zato se ne čudi, če se ne kregam na pobaline. kadar mi trgajo jabolka, še sam jih naložim polne roke, saj se spomnim, kako so mene takrat obsodili kot taiu, pa jaz vem, da nisem hotel krasti.«
»Dobri ste, predobri, dedek, da tako delite med otroke. Oni pa izrabljajo vašo dobroto in kar sami otresajo.«
»Že, že, toda ne ustrašijo se, če me zagledajo. In zdaj, ko so jabolka godna, bom poklical vso otročad, naj se jih najedo, saj se jih jaz nisem mogel, ko sem bil takšen kot oni.«
»Toda, kako ste mogli, če ste bili tako revni, spraviti skupaj tako lepo kmetijo?«
»Z delom, z voljo in trudom. Nisem goljufal, a delal sem, tako 6em bil včasih utrujen, da še spati nisem mogel. A ni mi žal, vsaj zdaj na stara leta lahko uživam, ko gledam, kako mojo delo rodi vedno lepše sadove.*
V nedeljo je poklical stari Košir na vrt vse vaške otroke. Otresel jim je najlepšo jablano, oni pa so planili po lepih jabolkih in bi se skoraj 6tepli zanje.
»Kar nič se ne ruvajte, bomo pa še tresli,« jih je pomiril.
Mladi zo-bje so zagrizli v žlahtne sadove. Košir je sedel na klopi in drobna solza se mu je za-lesketala v očesu. Kar zjokal bi se starček nad tem veseljem, a sram ga je bilo pred drugimi Takrat si je mislil, da ga morda pokojna mati gleda iz nebes in vidi svojega sina. kako dobro mu de, da more na stara leta dajati otrokom tistega, česar sam ni imel v svoji mladcjti.
Zgodba o prerijskem lovcu
Na robu prerije, tik studenca, ki je bil obdan » hosto, ai je BiH, lovec na bivole, postavil svoj šotor. Dobro je vedel, da je ta prostor jako nevaren, saj je bil ta kraj na lovski posesti Indijancev Siouzov, ki so ob tem času lova na bizone vznemirjali vso okolico. Vendar se Bili ni bal rdeče-
kožcev, saj je bil z vsemi sosednjimi plemeni v prijateljstvu.
Zato je bil tem bolj presenečen, ko je nekoč zjutraj zagledal tri rdeče vojščake, ki so se s sovražnim namenom bližali njegovemu taborišču. Indijanci Liour so bili, ne da bi Bili o tem kaj vedel, izkopali bojno sekiro, kar je pomenilo, da jim jp sovražen. A lovor ni obupal. Z bliakovito naglico
si je izmislil bojno zvijačo in ko so Indijanci menili, da so Izsledili za grmovjem postavo belega lovca, so ga obsuli z puščicami. A strelice so zadevale santo prazni suknjič zvitega lovca, ki ga je držal kvišku.
Cez čas je Bili spustil »strašiloc na tla. Dozdevalo se je, kot da je lovec zadet. Indijanci so še nekaj okleali. a ko se za grmovjem ni nič ganilo,
so zmagovito zakričali in stekli naprej. Nihče od njih ni pomislil na to, da bi imel orožje pripravljeno za obrambo Medtem pa je Bili previdno pripravil laso, ki je že zažvižgal po ozračju.
Vrv je zajela vse tri vojščake. Lovec so je okoristil s kavhojsko zvijačo, ki jo z nio mogoče več nasprotnikov hkrati zaplesti v štreno. Preden so se Indijanci zavedeli, so začutili vezi na rokah, a lovec je. lagodno kadeč iz pipe, od-
Lisica in gos
Lisica, ki ni dosti dala na goskino pamet in je imela tudi zlobne namene z njo, je rekla goski:
»Pa si res tica, ti goskica! Znaš tekati in plavati — in celo letati.«
Neumna gos je bila vsa i*z sebe zaradi te pohvale in je odvrnila:
»Res je in zato ne morem razumeti, zakaj je jelen tako ponosen, riba tako prešerna in orei tako domišljav. Saj, jaz, vidiš, zuam toliko kot ti trije skupaj!«
»No, to je malo preveč rečeno,« je dejala lisica, »treba je, da si vsaj enega dobro zmožna. Kako bi se ti, na primer, rešila pred živalmi kot sem jaz?«
Goski se je malo zaletelo, pa je prav neumno odgovorila: »I kakol Zletela bi in odletela!«
»Ali bi medve to poskusile?« je vprašala zvitorepka.
»Kajpak,« je zagagala gospa, se zavihtela . in odfrčala.
Lisica jc gledala k tlom, da bi skrila svoje veselje, in je počasi stopala za njo. .'se malo — pa je bilo konec goskinega poleta. Spustiti se je morala na tla. In lisica jo ie imela, kjer ' si jo je želela imeti.
vedel ujelnike na bližnjo postojanko, da jih izroči poveljstvu. Ker so bili ti tuji Indijanci najhrab-rejši vojščaki plemena, je Bili z lahkoto dosegel, da mu je poglavar obljubil, da ga ne bodo nikoli več napadli, če jim izroči te tri talce. Tako se je vsa zgodba v korist lovcu mirno razrešila.
Koliko besed spregovorimo na dan ?
Izračunali so, da spregovorimo vsak dan po 18.000 besed, kar je približno 50 do 60 tiskanih strani.
H!ll!Hii BOTANIKE
Juka in njena povest
Po vrtovih vidimo več krat posajene juke; to so v družino lilij spadajoče rastline, j>o listih podobne bolj dracenam, le da so jukini listi modrikasti, z gostimi rolxni in imajo navadno na koncu listH ostro liodico. Ko je rastlina dovolj stara, prične cve-teti. V našem botaničnem vrtu cveto juke vsako leto.
iz sredine požene rastlina t do t in pol metra dolgo steblo, ki nosi na vrhu veliko zvončastih, belih ali zelenkastobelih cvetov, Cvetovi dvospolni in sestoje iz venca prašni-kov in iz pestičev, na katerih imajo brazde posebno brazdno jamico. Cvet nima nikake prijirave, ki bi olajšala oprašitev in bi morala rastlina izumreti,
če bi narava ne |xiskrbela za njene potomce na drug zanimiv način.
Podnevi opazimo na cvetju drobne žuželke. ki še najbolj sličijo molju in imajo dobro, bledozelenkasto ali popolnoma belo zaščitno barvo. Čez dan je tn molj na miru, ponoči pa zaživi v njem materinsko čustvo. S posebno cevko prehode cvet, da pride do plodnice, v katero zleže svoja jajčeca. Vendar se mlade ličinke ne morejo preliraniti, če bi rastlina ne bila oprašena in sc seme ne bi razvi jalo. Nagon narekuje molju, da prevzame nalogo ženito-vanjskega posredovalca in tako poskrbi za lastni in za j n k in zarod.
Čim molj odloži jajčeca, spleza s cveta in se povzpne na drug bližnji cvet. Tu nabere cvetni prah. ga zgnete s |>omočjo sprednjih nog in glave v drobno kroglico, ki jo zanese nazaj k novemu cvetu in jo vloži v brazdno odprtino. Tako je juka oprašena. obenem pa ie tudi molj zadostil materinski dolžnosti in skrlii za zarod.
V	oplojeni plorlnici se razvijejo ličinke ju-kovega molja, se preživljajo z zorečiin semenjem. Seveda ne po/ro vse seme mlade ličinke, ampak le del. ostanek pa polagoma zori. Čim je seme dovolj zrelo in ni več užitno, zapuste ličinke jukovega molja plodnico in se po nitki, ki jo sproti tko, spuste iz dozorele plodnice na zemljo, kjer skrbno poiščejo primeren prostor za preziinovanje in se. ko so ga odkrile in zasedle, zabubijo. Tu prežive zimo in del pomladi.
Ob času. ko prične juka odpirati svoje zvončaste cvetove, prileze iz bube molj. ki se takoj podviza na cvet in čaka ugodnega trenutka, da prične odlagati jajčeca in vršiti skrivnostno rlelo ženitovan jskega posrednika. Seveda zahteva molj za svojo delo prav »iirovo plačilo, da mora rastlina z lastnim zarodom hrani:i ličinke molja. Ličinke jukovega molja po/ro in uničijo četrt do pol semen.
V	prirodi imamo še mnogo drugih takih in podobnih žuželk, ki zahtevajo za življenjski cvetni prah kruto plačilo mladega zaroda, ali pa uničijo po končanih medenih tednih rastlino samo.
Jukov molj pa je zanimiv posebno še zaradi tega, ker je oprašitev rastline smotrna in bi drugače poginile n jegove ličinke, dočim ostale žuželke-opraševalke oplode rastlino le brez-smiselno, pač samo zaradi tega, ker se je pri iskanju sladkega rastlinskega medu oprijel njihovih kožuščkov cvetni prah, ki ga prenašajo od rastline do rastline. Jukov molj pa oplodi le cvet. kateremu je zaupal svoj zarod in po dokončanem delu kmalu pogine.
Ako pravilno opazujemo naravo, njene zanimivosti, strogi in neizprosni red ter kruto bitko za obstoj, naletimo povsod na mogočno in močno roko, ki vse to vodi in vlada, rla neumna drobna žuželka na edini možni in tako zamotani način oplaja rastline, da s tem preskrbi za svoj in za tuj zarod.
širite najboljši slovensk' list »Slovenec«!
Govorica z rokami
Ko je vladal Jakob I., je prišel v London neki španski poslanec, ki je bil jako učen in se je peča! 6 tem, da bi iznašel govorico z rokami. Nekega dne je dejal kralju, da mu, žal, drugi učenjaki nič ne pomagajo Tedaj mu je kralj odvrnil, da imajo v Aherdeenu na škotskem profesorja, ki se prav tako bavi s to učenostjo. Takoj se je profesor odpravil na pot. čeprav mu je kralj povedal, da je pot 600 milj dolga Kralj je moral to hočeš nočeš sporočiti tisti univerzi. Ta je bila jako v«zadregi. saj jp bi! tisti profesor pravkar za dalj časa odpotoval. Ko fcj poslanca slovesno sprejeli, so se
poslanec pomarančo iz žepa in jo je pokazal. Geordi pa je odgovoril e kosom ovsenjaka. Tedaj je bil poslanec jako vesei, priklonil se je in odšel.
Vprašali so ga, kako mu je bil ta pogovor všeč. Poslanec je odvrnil: »O! To je pa res učen gospod! Več je vreden ko vsi zakladi Indije. Pokazal sem mu prst, ki predstavlja enojnost Boga, on pa je koj dvignil dva prsta za dokaz Boga Očeta in Sina. Odgovoril sem s tremi preti, da pokažem 6veto Trojico, a on nato pest, v znak. da so vsi trije le eno. Vzel sem pomarančo iz žepa, češ da nam Bo« poleg potrebnih stvari daje tudi sladkosti, on
Školski profesorji jako prestrašili, ko so zaslišali, da bo gost ostal in čakal, dokler se učeni profesor ne povrne, pa čeprav tudi vse leto.
Slednjič so se varčni Aberdeenci nekaj izmislili. V mestu je živel neki mesar z imenom Geordi, ki je-imel le eno oko, a je bil prebrisan, da malo takih. Oblekli so ca v profesorsko haljo, mu dali na glavo profesorsko pokrivalo iti so mu povedali, kako in kaj. Ko so poslancu povedali, da se je njihov učeniak že vrnil, so postavili mesarja k predavateljski mizi v dvorani univerze.
Vsi so napeto pričakovaH, kako se bo mesar odrezal. Poslanec je slovesno stopal k dozdevnemu profesorju in je dvignil kazalec. Nato je Geordi pokazal dva prs.ia. Zdaj je poslanec dvigni! tri prste iu nato je Geordi pokazal pest. Slednjič je vzel
pa mi je pokazal kos kruha v znamenje, da je to bistveno in več vredno kot vse sladkosti.«
Tedaj so pa vprašali mesarja. Ta pa je bil hud in je povedal: »Vaš poslanec je surovina prve vrste! Pokazal mi je prst, češ da imam samo eno oko Jaz pa sem mu pokazal dva prsta, češ da moje eno oko bolje vidi ko dve njegovi. Nato dvigne on tri prste, da bi mi povedal, da imava oba skupaj le tri oči. Takrat bi bil skoraj planil nanj I Vendar sem se premagal in mu le pest pokazal. Ta po-kveka pa mi pokaže še pomarančo, češ, glej, kaj imamo mi, vi pa nič! Jaz pa sem mu pokazal naš škotski ovsenjak v dokaz, da so mi vse sladkarije malo mar, da imamo le kruha dosti. — Reanično. š" v obraz bi mu ga hi! zagnal, čc bi ne bil brž izginil.«

473
Naposled pridela na veliki, z zidom zagrajeni cesarski x rt Tam splezala oba na visoko drevo in priveiela na močno vejo dolgo vrv. I'o njej se spravita po mnogih težkočah in velikem Irudn nn bližnje obzidje, od tod pa ven na prosto zemljo Bila sla v mestnih ulicah. Sedaj se preobleče Marko v trgovsko obleko, da bi nihče v njem ne spoznal sultanovega služabnika.

Mr V1'
474
Sonce je jelo zlatili visoko kupolo sofijske cerkve v Carigradu, ko pridela naša znanca izven turške prestolnice na prosto. Se enkrat se ozreta na mesto, ki je bilo mesto njihove sužnosti. Nato pa jo zavijeta — v balkanske gore... V cesarski palači pa so strežaji tisto jutro dolgo čakali, da vstane sultanova jelnica. Vsi so ii zavidali trdno spanje pred smrtjo.
475
Tedaj se jih je polotila misel, da je ponoči od samega strahu gotovo umrla. Zalo ulomijo vrata. A kako sc začudijo, ki je nI nikjer ne sledu ne tiru. Obupani so tekali služabniki po vsein poslopju — ali lepe kristjanke niso zasledili nikjer. Sultan jc dal vse stražnike vreči v ječo, le enega ne — Marka, ker ga nikjer ni bilo. Ko so pa zapazili proti večeru vrv nad obzidjem, so vedeli, da sla oba tfda.
Dodatki za bolnike in sladkor za dojenčke in starejše osebe
Bolnikom, ki so po predlo/enih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo delil mestni preskrbo\alni urad bolniška nakazila dopoldne od S do 12 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulic« 1?, po naslednjem r«t/|>oredii:
V četrtek I. oktobra bolnikom z začetnicami priimka A do C, v petek 2. oktobra z začetnicami Č do K, v soboto 3. oktobra z začetnicama K in G, v ponedeljek 3. oktobra z začetnicami II do J, v torek h. oktobra z začetnico K. v sredo 7. oktobra z začetnico k, v četrtek 8. oktobra z začetnico M, v petek •>. oktobra z začetnicama N in O. v «ol»->to 10. oktobra z začetnico 1'. v ponedeljek 12. oktobra z začetnicama B in S. v torek IV okt z /ačetnirama in T, v sredo 14. oktobra z začetnicama U in V in v četrtek 13. oktobra z začetnicama Z in ')
Nakazila na sladkor za dojenčke in starejše osebe bo mestni preArtmvalni urad d-»lil samo onim, ki predlože zdravniško spričevi'«i, po naslednjem vrstnem redu: v petek lt>. okt. onim z začctnico priimke A do C, v soboto
17. oktobra z začetnicami Č do II, v ponedeljek I'), oktobra z začetnicami I do L, tore«
20.	oktobra z začetnicami M do P, v sredo
21.	oktobra z začetnicami M do S, v četrtek 22 oktobra z začetnicami š do U in v p«tok 23. oktobra z začetnicami V do /. Pl h te opozarjamo, da IhkIo dobili nakazila samo v Turjaški palači v Gosposki ulici št. 13.
Vsi, ki pridejo po nakazila za bolnik««, jenčke in starejše osebe, naj si dobro porini 'o, dn morajo s seboj prinesti živilsko na. Haznico uprn\ičcncev za oktober.
Pri|K)ininjamo da bodo tisti, ki bodo mednemu fizikalti predložili zdravniška spričevala po 3. oktobru, dobili nakazila za Indnike šele pa 23, .»k-oor i.
Zdravstveni zavodi, ki »o upravičeni U">hi. vati posebne lw>Iniške dodatke, naj pridejo |>o Nakazila v soboto 3. oktobra in v poifcdeljek 3. oktobra od l(> do 10 tudi v Turi.*. • o palačo.
Da ne tx> neprijetnosti in pritožb, r.aj «. upravičenci ta razpored izrežejo ;n shranijo, ker se zaradi velikega navala urad nikakor ne "O mogel ozirati na reklamacije zamudnikov >'i listih, ki ne bi upoštevali objavljenega raz,-poreda. Kdor ne Ih> o pravem času pri šel po •iaka'.ilo. bo moral pnč potrpeti, da pride na vrsto šele po 23. oktobru.
Odšel jo po večno plačilo, v 65. lotu starosti. naš dragi oče, stari oče, tast Itd., gospod
Anton Žganjar
sprevodnik državnih železnic v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek. 2. oktobra 1042, ob 3 pop. z Zal, iz kapelico sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana., 30. septembra 1912.
Žalujoče rodbine: 7-oaniar, Klemene. Moder, Prekrat ln ostalo sorodstvo
j Službe |
Dobe:
Služkinjo
vajono vrtnega dela, sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod «t. 6291
Pomočnika
sodarskega In mizarskega za grobo delo, sprejme
takoj Ilaman, cesta SI.
Sv, Petra
Zahvala
Za mnogoštevilne ustineno tn pismene Izraze Iskrenega sočutja oh priliki prerane tn nenadomestljive izgube mojega ljubljenega nioza, zlatega ateka, brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Mali 3J3
vsem darovalcem Številnih poklonjenth krasnih vencev ln Šopkov. vsem. ki so pokojnika počastili s pokropitvljo ln ga v tako velikem številu spremili do globa, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. Jamšeku, ki jo z čudežno metodo zdravljenja pokojniku dal moči, polno zavest in upanje v ozdravljenje do zadnjega lzdlhljaja. Dalje so zahvaljujemo podžupanu g. dr. Tranchldt, g. direktorju mestnih uradov JanOigaju, vsem uradnikom ln nameščencem Mestnega poglavarstva, posebno pa osebju Mestne elektrarne na čelu z ravnateljem g. ing. Soncem, ravnateljem Mestne klavnice g. dr. Pestotniku, dobremu prijatelju g. Srečku Rozmanu za vso naklonjenost, oo. frančiškanom za častno spremstvo k večnemu počitku, pevskemu zboru v SlSkl za ganljivo poslovilno petje, deputaci.il prostovoljnih gasilcev v Spodnji SlSkl, profesoricam in zastopstvu Krekove gospodinjske šole, č. sestri Remlgiji in Sabini za izredno požrtvovalno postrežbo ln vsem dobrim prijateljem in znancem, ki so nam v tej neizmerni tugl ln bridkosti na kateri koli nnčin lajšali našo bol.
še enkrat vsem: Bog plačaj! ,
Sveta maša zadušnica. bo brana v petek, 2. oktobra 1912, ob pol 9 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 30. septembra 1942.
Minka Malgaj, žena; Branka, hčerka, in ostalo sorodstvo.
jgKi&pimi?)!
Kupimo biciklje
tn blcikelj-gume ter motorna kolesa. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (Figovec, levo dvorišče).
Prodamo
Stresno lepenko !
vseh vrst nudi železnlna | ln zaloga poljedelskih)! strojev FH. STUPICA. <| Ljubljana, Gosposvetska 1

Kislo zelje
novo, prvovrstno, po dnevni ceni se dobi vsako zaieljeno količino pri K H 1< L A V C GUSTAV Ljubljana, Povšetova 47.
Nov železen štedilnik
ln samska soba zelo poceni naprodaj, fiudteršlč, delavnica za trlelklje — Tyrševa 13 (Flgovec) levo dvorišče.
Strešno lepenko
domačega Izdelka, vse
debeloitt — dobavlja Jo«. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. 22. Tel. 25-13
Parcelo na Kodljevem
vogalno, 600 m* prodam za 75.000 Ur. Ponudbe pa upravo »Slovenca« pod: »Takoj kupim 5327«.
IU'.IHINI
Vajenca
za fino krojaško obrt sprejmem takoj. — Frane lgllč, Pražakova 10. v
B CtUaue g
Za tvrdko Anton Kovačiji
splošno pečarstvo, se vsa naročila sprejemajo v restavraciji »Sestlca« pri blagajnlčarkl. — Prosim stranke, dase poslužujejo tega naslova.	o
LJUBLJANSKI ATOGRA
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-delta* ln praznikih ob 10.30.14.30.16.30. tn 18. ?C
Komedija za katero velja le eno: ..Oglejte si jo in pozabili boste na tegobe sveta":
Sunsana
Katharine Nepburn - C.ary Grant in leopard Pubi KINO UNION - TEL. 22-21
Naivečje delo dveh velikih umetnikov Morle Obe-ron in Lourence Olivier v pretresljivim filmu
Glas v viharju
Dram«, v kateri se zrcali iSar največjega trollenla Znižane cene! Priooročamo nakup vstopnic v predprodnji I KINO SLOGA - TFt. 27-30
Izvrstna družabna komedija v najmodernejšem stilu
Poslednji ples
Najboljši film elegantne Else Merlini. V ostalih vlogah: Amadeo Nazzari, Paolo Stopa
KINU MAilCA - TEL. 22.4)
Dotrpela jo danes ob pol 9 zvečer, v 80. letu starosti, naša skrbna in ljubljena zlata mama, stara mama in tašča, gospa
Marija Pauer
vdova po pekovskemu mojstru
previdena s svetimi zakramenti. — Na zadnji poti jo spremimo z Zal, iz kapele sv. Nikolaja v četrtek, 1 oktobra 1942. ob 5 popoldne k Sv. Križu. Prosimo tihega sožaljal
Ljubljana, 29. septembra 1942.	Žalujoči otroci
B Sobe B
Oddalo:
Opremljeno lepo sobo
oddam takoj boljši gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 532B.
gflvto-moto.l
Avto
kupim v dobrem stanju, po možnosti z majhno clllndražo. — Ponudbe z vsemi podrobnimi podatki na. upravo »Slovenca« pod »Avlo 5325«,
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja, kksrno jih iu kateri koli način sprejeli ob priliki smrti naše ljubljene mame, babice, prababice in lašče, gospe
Olge Reich
se prisrčno zahvaljujemo.
Srčna hvala č. p. g. dr. Romanu Tomincu za duhovno pomoč in požrtvovalnost, docentu g. dr. Ivanu Matku, Č. sestri Klotildi za njuno pomoč v bolezni, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji zemeljski poli.
Sv. maša zadušnica bo v pelek, dne 2. oktobra 1942 ob 9 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana dne 29. septembra 1942.
REICHOVI - KREVLOVI
Zahvala
Vsem, ki ste osebno ali v duhu in srcu spremili mojega ljubljenega očeta, gospoda
iakac Antona
na njegovi zadnji poti, ga počastili s cvetjem, in vsem, ki ste pismeno ali ustno izrazili sožalje, globoka srčna hvala.
Maša zadušnica bo darovana v četrtek, 1. oktobra 1912 ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Božidar Jakac in sorodstvo.
Umrli so nam v častitljivi starosti 90 let naša dobra, skrbna mama, stara mama in prastara mama, gospa
Helena Bezlaj roj. Jenko
Blagopokojna leži do opoldne, dne 1. oktobra 1942 na Poljanski cesti 16, pogreb se vrši istega dne ob pol 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 3. oktobra 1942 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 29. septembra 1942.
Žalujoče rodbine: BEZLAJ, FINK in ostalo sorodstvo
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: ml Jože Sodia
V Beogradu sta umrla po kratki in hudi bolezni
Mara Kocjančič roj. Perliavec
in njen soprog
Franc Kocjančič
višji železniški uradnik v p. in bivši prokurist tovarne za lepenko v Breznem nad Mariborom
Mara Kocjaučič jc bila pokopana 16. septembra; Franc pa 22. septembra na beograjskem pokopališču.
Beograd, Gorizia, Ljubljana, Sirie, Divaccia, Lesccce, dne 30. septembra 1042.
Žalujoče rodbine: Kocjančič, Kocjan, Mohorčič, Valcnti, Miovič, Žcleznikar
Urednik: Viktor Centil