Zgodnja
Katollčk cerkven list«
Daafea ishaja ▼•»k petek na celi poli, in Telji po poiti ss velo leto 4 gld.60 kr., ta pol let« 2gld. 40kr.. t* Peterleta 1 gld. 30 kr ▼ tiskarniei jprejemana na leto 4 gold., sa pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; ako sadent na ta dan prasnik iside Danica
___pop^ir_
Ttrf*J XXVII.	V Ljubljani 20. svečana 1874.	List 9.
Koledar za naslednji teden.
Svečan. Februvar.
22.	Nedelja 1. v postu. Evangelij: „Jesus se posti 40 dni." — Stol sv. Petra v Antijohiji. Sv. Peter je bil v prikazni opominjan, da mora tndi nevernike načeti klicati v Jezusovo Cerkev, la volil si je na pervo za sedet veliko mesto Antijobijo v Siriji, kjer je imel priložnost spreobračati nejevernike in okrog raztresene mnoge j ude. Od tam tedaj je v začetku vladal vesoljno Cerkev 7 Ičt; zato je ta pervi sedež Petrov imeniten, in sv. Cerkev ima zanj poseben praznik današnji dan, kakor za sedež ▼ Rimu 18. prosenca. Iz Antijobije je sv. Peter hodil v bližnje okrajine in dežele in vstanov-ljal jekeršanske občine po Pontu, Galaciji, Bitiniji, Ka-padociji in Joniji. Kadar se je bil pa is Antijohije preselil t Rim, je tudi tem srenjam bil pisal pervi list iz Rima.
Sv. Avguštin piše o današnjem prazniku in pravi: „Vstanovitev današnjega praznovanja je od naših pred-namcev dobila ime „Stol" (sv. Petra). Prav tedaj cerkvč obhajajo vstanovljenje tega sedeža, ki ga je apostelj zasedel v blagor cerkvd po Gospodovi besedi: „Ti si Peter, in na to Skalo bom zidal svojo Cerkev."
Današnje dni sv. Cerkev skor povsod preganjanje terpf. Dobro toraj stori, kdor moli vsak dan očenaš in češena-Marijo na čast sv. Petru, pervemu papežu, da naj sprosi Cerkvi rešenje in zmago, kteri je bil pervi prednik ter pervostolnik in namestnik Sinu Božjega na zemlji.
Drugi godovi. Blaženi Papija, škof v Hierapolu v 2. stoletji, učenec apostol j ski, tovarš sv. Polikarpa. — Sv. Aristijon, izmed 72 učencev Kristusovih, umeri v Salamini na Cipru otoku. — Sv. A bili j spozn., drugi Škof v Aleksandriji po sv. Marku. — Sv. Pa s kazi j fikof spozn.
23.	Ponedeljek. Sv. Marjeta Kortonska, spokornica, hči poštenih staršev, v Lavijani na Toškan-skem. Že v 7. letu je zgubila pobožno mater; to je bila njena perva nesreča. Čedne postave, pa nečimerna v obleki, je postala hudo posvetna. Nekemu plemenitašu na deželi pride v roke, in 9 lčt prav gerdčživi. Včasih kakemu ubogemu kaj podeli, tudi se ji večkrat vest zbudi, pa jo kmalo zaduši s praznim izgovorom: Sej me bo vzel. Zapeljivec se podA na pot in delj časa ga ni domu; Marjeta ga zastonj pričakuje; ni ga; le pesi-čeka, ki je z mladenčem z doma šel, vidi k hiši teči, in si misli, da tudi gospod pride; hitro skoči po stop-njicah k vežnim vratam; pesiček pa jo za obleko vleče, kakor bi ji hotel reči: Pojdi, pojdi z menoj! Gre za
njim, in poslednjič prideta k kopu derv; pesiček začne kopati pogledovaje v Marjeto, kakor bi ji hotel reči: Odmeči te derva! Marjeta jih odmeče, zagleda ljubeia, ki že hudč smerdi, groza jo obide, in zavpije: „Oh, on! kje je njegova duša l!" Vsa v solzah zapusti kraj groze in hišo greha, teče, kakor nekdaj zgubljeni sin, k očetu in mu pade k nogam. Oče jo z milim sercem sprejme, mačeha pa jo £erdo gleda, ne more je terpeti, mora iti od hiše. Jokaje se podi v Kortono, razodene dvema gospema svojo revo, kteri se je usmilite, jo vzamete v nišo, jo priporočite očetom frančiškanom, Maijeta se s skesanim sercem spovc grehov vsega svojega življenja, priserčno prosi, da bi ji dali obleko tretjega reda. Frančiškani pa ji ne zaupajo; le po dolgem odlašanji in po milih in nadležnih prošnjah ji željo spolnijo.
Maijeta tretjega reda si najame revno izbico v stanovanje, v nji dela ostro pokoro, s delom svojih r6k si sibči živež, in kar si čez vsakdanje potrebe prisluži, razdeli ubogim, večidel noči prečuje v molitvi in premišljevanji. Postelja so ji bile terde tla, zglavje kamen, pičla hrana kruh m nekoliko sočivja, njeno zatekaliie cerkev, edino veselje, hrepenjenje in tolažba je bilo prejemanje ss. zakramentov. Hudobnega duha skušnjave, zdaj k napuhu, da je svetnica, zdaj k obupnosti, da ji Bog ne more odpustiti grehov, je junaško premagovala. Zasramovanje in obrekovanje, da je hinavka, je poter-pežljivo prenašala. S tem si je zaslužila posebne Božje milosti; bila je večkrat v duhu zamaknjena, in je prejemala nebeške tolažila. Bila ji je tudi zadnja ura raz-odeta; zadnjih 17 dni pred smertjo ni nič druzega vži-vala kakor presv. rešnje Telo. Previdena s ss. zakramenti je v Gospodu zaspala 22. svečana 1. 1297, v 50. letu svoje starosti in v 23. letu svoje pokore. Vse ljudstvo je skupaj vrelo, slednji si je hotel nekoliko njenega spokornega oblačila prilastiti. Njeno truplo je bilo oblečeno z dragim rudečim oblačilom. Kortonski mest-njani so ji pripravili častitljiv grob. Bog jo je z mno-zimi čudeži poveličal. — Bog daj, da bi Maijete današnjega časa saj nekoliko v spokornosti posnemale sv. Marjeto Kortonsko! — Noben grešnik pa, bodi še tolik, naj ne obupa, ker Bog ne želi smerti grešnikove, ampak da se spokori in živi.
Drugi godovi. Sv. Polikarp mašnik sprič., ki je s sv. Boštijanom veliko malikovavcev k veri v Kristusa spreobernil. — Sv. Marta dev. sprič. — Sv. Floren-cij Šk. spoz. — Sv. Romana dev. spoz.
21. Torek. Sv. Matija apost., dom& iz Betle-hema. Imenitni in premožni starši so ga z mladih nog učili božje postave; njegov učenik je bil včliki duhoven Simeon (berž ko ne tisti, ki je Jezusa v naročji deržal ) Po vodstvu tacega učenika je Matija močno rastel v
učenosti in čednosti. Jezus ga sprejme med svoje 72tere učence. Po Jezusovem ncbohodu je bil v zbirališu apo-steljaov z ženami in z Marijo Jezusovo Materjo po vadljanji izvoljen apostelj, „bil je prištet ensjsterim apo-steljnom", prsvi sv. pismo (Dj. ap. 1, 26.), namesto iz dajavca Judeža. Ko je bil z druzimi aposteljni vred prejel sv. Duha, je oznanoval sv. evangelij v Galileji, potlej se je podal v Macedonijo, Kapadocijo in na bregove kaspiškega morja. Poslednjič je Sel še celo v Eti-jopijo k zamurcem. rovsod je oznanoval sv. vero z velikim vspehom, jo s čudeži poterjeval, in brez števila veliko ljudi Kristusu pridobil. Proti koncu svojega apostolskega dela pride zopet na Judovsko, ter s pričuje judom iz sv. pisma, da je Jezus Kristus resnično obljubljeni Mesija, poterjuje svoj nauk z mnozimi čudeži. Judje ga zagrabijo in peljejo pred včlicega duhovna Ananija; po daljšem razgovoru ga veliki duhoven obsodi k smerti, ker pravi, da je Boga preklinjal. Judje ga kamnjajo, in ra belj že skorej mertvemu odseka glavo 24. sveč. 1. 64 po Kr. — Bodi tudi ti apostelj v svoji hiši, vnet za sv. vero v Kristusa, in zatiraj grešne razvade, zlasti kletvinjo.
Sv. Sergij sprič. - Ss. Montan, Lucij, Juli-jan, Viktorik, Flavijan in tovarši sprič. — Sv. E d i I b e r t kralj spoz.
2o. Sreda kvaterna. — Sv. Peter Damijan, kardinal in škof v Ostiji, je ugledal luč sveta v Raveni 1007. Imeli so revni starši več otrok, in stareji bratje so godernjali v pričo matere, da bodo imeli enega jedca več pri mizi, ko so sami komaj siti. To ostudno in močno pregrešno obnašanje starejih bratov je mater tako močno zabolelo, da je nesla dete iz hiše in ga je po pustila. Najde ga neka žena že vse merzlo, ga nese materi ter jo ojstro posvari, in mati ga zopet vzame in redi. Toda kmali dečku umerjeta oče in mati, in vzame ga stareji brat v odre jo. Pa on in njegova žena z njim terdo delata; ves stergan, bos in lačen mora svinje pasti in vsak dsn dobi ktero s pestjo po herbtu in po glavi, pa tudi še z nogo.
Kako blaga duša je bil pa ta deček, kaže tudi do-godbica. Našel je bil neki dan denar, in dasiravno je bil sam lačen, ga je nesel duhovnu, naj bi za ranjega očeta brali sv. mašo. Drugi brat, duhoven v Raveni, ga vzame k sebi in ga da v šolo. Bistre glave bivši kmali že sam uči druge otroke. Mladeneč, ves žive na^re, pa je imel hudo vojsko s skušnjavami, in da jih je premagoval je bil prav ojster sam do sebe, je veliko molil, sc postil in še drugač se krotil. Spozna pri tem, kako silo nevaren mu je svet, zato sc umakne v samostan in v pušavniškn življenje.
V samotnem življenji si pa z vednim trudom pridobi toliko učenost, da tudi v Rimu zaslovi. Papež Štefan U ga izvolijo kardinala in škofa v Ostiji; toda to čast sprejme silo nerad in le po terdem žuganji; ostane j a v časti zmiraj ponižen menih in mogočno podpira papeže v vladanji vesoljne Cerkve tiste hude čase razporov in zmešniiv. Pozneje želi svojo butaro odložiti in se podati nazaj v svojo priljubljeno samoto; toda papež "N.ko aj II mu tega re dovolijo. Dovolijo mu pozneje papež Aleksander II, pa ga kmslo pokličejo iz samote, ter ga pošljejo na Francosko, da vravnava r.ektere razpertij<\ Verne sc in zopet ga pošljejo na Nemško, ker se hoče ceaar Henrik od svoje žene lo ('iti. in drugo vzeti. Tudi to težavno nalogo po papeževi volji doverši. P« slednjič ga pošljejo še v Raveno. Tudi tu vse srečn > opravi in se verne v Rim; pa na potu zboli, prejme «s. zakramente, in v Gospodu zaspi v 83. letu svojega življenja. Bog je svojega zvestega služab nika z mnozimi čudeži poveličal.
Posneti nauki iz življenja sv. Petra Damijana. Ne ravnajte preterdo z otroci, ker to mori njih dušo in telo. Kaj bi bilo iz Petra, ko bi bil pri svojem terdem bratu ostal? Gotovo nič prida ne. — Zatiraj hudo poželenje, da ohraniš čistost. — Ljubi samoto, ker Bog v samoti k človeku govori, ne pa v šumu tega sveti.
Ss. Viktorin, Viktor, Nioefor, Klavdijan, Dijcskor, Serapijon in Papija sprič. — Sv. Feliks papež III spoz. — Sv. Cezar i j, brat zvelič. Gre-gorija bogoslovca.
26. Četertek. Sv. Valburga, opatinja. y 8. stoletji je živel na Angleškem sv. kralj R«hard, ki je imel dva sina, Vilibalda in Vunibalda, in hčer Val-burgo. Rihard je izrejeval otroke v Božjem strahu, Val-burgo pa je dal v nunski samostan v odgojo. Po smerti svoje žene se krslj odpove kraljestvu, in se preseli s sinoma v mesto Luko na Laškem, kjer kmalo po tem v nekem samostanu sklene svoje sv. življenje 1. 722. Sinova se pridružita sv. Bonifaciju, aposteljnu Nemčije, gresta ž njim na Nemško. Vunibald od Bonifacija duhoven posvečen okerbuje 7 cerkvi, sozida v gorskem kraji samostan sebi in tovaršem, kteri hočejo živeti po redu sv. Benedikta.
Enako sozida samostan za device, ktere naj bojo žensko mladino učile in odgojevale. Brat Vilibald pa je bil škof v Ajhstetu 1. 741. Po nasvetu sv. Bonifacija pokličeta svojo sestro Valburgo na Nemško; sv. devica se vzdigne s 30 tovaršicami na p-1, na morji upokoji z molitvijo zburjene strahovite valove, pride z njimi srečno na Nemško, in stanuje z njimi vred v samostanu blizo brata Vunibalda, kteri je bil opat v svojem samostanu, in je oskerboval tudi ženski samostan svoje sestre. Valburga je bila 16 let opatinja ali prednica svojih tovar-šic; bila je od vsili spoštovana in ljubljena mati: kar ji je po opravilih časa ostajalo, ga je v molitev in premišljevanje obračala; prejela je od Boga dar čudečev, zlasti nad bolniki z molitvijo. Po kratki bolezni, po prejetih ss. zakramentih je devica v Gospodu zaspala; škof, njen brat Vilibald, jo je pokopal. Na njenem grobu se je zgodilo mnogo čudežev.
Ljubi bravec! glej, pred očmi imaš 4 svete duše, ktere so: sv. oče kralj Rihard, ss. sinova Vilibald in Vunibald, in sv. hči Valburga. Tukaj zopet vidimo: Kakoršno je deblo, takošne so veje; dobro deblo, dobre veje: pobožni starši, pobožni otroci. Nasprotno pa: slabo deblo, alabe veje: slabi starši, slabi otroci, če Bog posebnega čudeža ne stori.
Sv. Aleksander, šk. Aleksandrijski, ki je krf-voverca Arija izobčil, in ga potlej v Nicejskem zboru, kjer je bilo 318 škofov zbranih, zopet obsodil. — Sv. Porfirij šk. spoz. — Sv. Viktor spoz.
27. Petek kvateroi. Sulica in žeblji N. G. J. Kr. — Sv. Baldomer »poz., na Francoskem, z mladega kovaški rokodelec. Kadar je pa bii na svojo roko jel delati, je imel s svojimi pomagači in učenci naslednji red v hiši: Zjutraj zgodaj je vstajal in kleče opravljal jutranjo molitev; potem je šel k sv. maši; po maši je zajuterkoval s pomagači in učenci. Nato k delu, rekoč: „Ljubi otroci moji, zdaj pa le urno k delu v imenu Božjem!" Kolikorkrat je bilo kako delo dokončano, je rekel: „Hvala bodi Bogu!" Vsako novo delo pa je začel z besedami: „V imenu Božjem!" Opoldne je bilo kosilo in po tem zopet k delu do večera; delopust je sklepal a besedami: „Bog bodi zahvaljen za vse!" Pomagači in učenci so ga ljubili kot svojega dobrega očeta: le neradi so se od njega ločil', in so mu bili hvaležni za vse njegove nauke. Po navadi je v kovačnico sprejemal otroke ubozih staršev, in ker ni mogel vsih imeti v svojem stanovanji, jim je pri drugih keršsnskih ljudčli pre-
skerbel prebivanje. Baldomfcr je slovel po vsem Francoskem, mladenčev iz njegove kovačnice so sploh iskali in jih radi jemali v delo. Njegova kovačnica je bila Šola čednosti, ne pa šola mnozih pregreh, kakoršne se današnje čase nahajajo v irarsikterih delavšnicab. Pozneje je bil Baldoroer sprejet v samostan; zavoljo svetega življenja je bil celo za dijakona posvečen. (Jmerl je nekako 1. 660. —
Bog nam daj veliko tacih Baldom&rov po delavšnicab, pa tudi po druzih hišah, kteri bi za dušni in telesni blagor svojih pomagačev in učencev — svoje der-žine — tako skerbeli, kakor je skerbel sv. Baldomčr.
Ss. Aleksander, Abundij, Antigon in Fortunat sprič. — Sv. Besa vojak sprič. — Sv. Lean-der šk.; njegovo življenje glej jutrišnji dan, 28. sveč.
28., Sabo ta kvaterna. Sv. Leander, šk. v Se-vili na Španjskem, spoz., je bil doma v Kartageni na Španjskem. Njegova brata sta bila sv. Fulgencij, Škot v Astigu, in sv. Izidor, ki je bil po njegovi smerti škof v Sevili; njegovi sestri pa sv. Florencija, prednica Bogu posvečenih devic, in Teodozija, omožena s kraljem Leo-vigildom, mati sv. Hermenegilda. Leander si je bil zvo-lil samostanski stan sv. Benedikta v Sevili. Po smerti ondotnega škofa so izvolili Leandra za škofa zavoljo njegove sloveče učenosti in pobožnosti. Tisti čas je na Španjskem vladal kralj Leovigild, Leandrov svak, kteri pa je bil arijauski krivoveri vdan, in je katoličane sovražil. Škofa Leandra je močno serce bolelo, da »e razširja kriva vera po Španjskem, in da jo še celo njegov svak podpira. Sveti škof z molitvijo in z živo besedo e vso močjč krivoverstvo zatira, in mnogo krivovercev spreoberne, med njimi tudi Hermenegilda, starejega sina kralja Leovigilda. To kralja tak6 razdraži, da ukaže sina zapreti in umoriti, ker se stanovitno brani velikonočno obhajilo prejeti iz rok arijanskega škofa; škofa pa zapove tirati v pregnanstvo.
V pregnanstvu spiše Leander troje bukve zoper arijance, in jih pošlje na Španjsko. Z branjem teh bukev se je veliko krivovercev spreobernilo. Tukaj je pa tudi Bog pristopil: škofova molitev in Hermenegildova kri vpijete k njemu za pomoč. Bolezen, ki jo Bog kralju pošlje, in čudeži, ki se na grobu njegovega sina godijo, ga nagibajo k spreobernjenju. Pokliče pregnane katoliške škofe nazaj v kraljestvo, prosi sv. Leandra, da naj njegovega druzega sina Rekareda v katoliški veri izgojuje; on cam pa se vender le ne odpove zmoti, ker se boji arijanske stranke; toraj umerje zunaj katoliške Cerkve. Novi kralj Rekared in sv. škof Leander potre-bita arijanstvo s španjskega kraljestva. Sv. škof umerje 1. 601.
Brez molitve se krivoverec ne spreoberne, ako ga ne obsije prav posebna Božja milost. Marsikteri krivoverec spoznd svojo zmoto, spoznd resnico katoliške Cerkve, kakor nekdaj kralj Leovigild, pa vender le v zmoti ostane. Pa zakaj? Zato, ker je vera dar Božji, ki se mora od Boga sprositi.
Sv. Roman, opat spoz., je v Lijonski okolici pervi samotno živel, sloveč s čednostmi in mnozimi čudeži; bil je oče veliko menihov. — Ss. Mak ar i j, Ru-fin, Ju s t in Teofil sprič.
Ktere •o glavne nevarnosti zoper vero in od hod izhajajo f
(Konec.)
Da se pa tega obvarujemo, moramo poleg tega biti svesti, stanovitni in pokorni: verniki svojim mašnikom,
mašniki svojemu škofu, škof papežu. To je naj tehtniši med vsim, ker v tem je vse drugo. Zato se pa sovražniki Cerkve od nekdaj zaganjajo v to od Kristusa vrav-nano razredbo z veči serditostjo, kakor zoper vse drugo; in zato pa tudi sv. Duh zlasti k spolnovanju te zapovedi tako rad daje svojo milost, tako da jih zdaj dosti vidimo, kteri v sedanjem času, v dnevih nevarnosti, cerkvene prednike veliko radovoljnejše poslušajo in se jih veliko terdneje derže, kakor popred. In žare«, cerkveni predniki tudi zaslužijo, aa se jih terdno in določno deržite. Zakaj oni morajo z velikim trudom nad vašim zveličanjem Čuti, morajo za vas neprenehoma spolnovati težke, večkrat celo za življenje nevarne dolžnosti, morajo za to dan na dan več zasramovanja in preganjanja terpeti, in morajo z nevarnostjo za svojo lastno dušo pri Bogu za vaše duše odgovor dajati. — Ker se dalje število delavcev v vinogradu Gospodovem z vsakim letom manjša, molite tudi, in molite pridno in stanovitno za obilno naslednikov pobožnih, učenih, gorečih in darežljivih mašnikov. Molite tudi, da bi Gospod zdaj že v duhovskem pastirstvu delajoče mašnike toliko bolj poterjeval in njih prizadevanje blagoslovljav, kolikor veče je delo naloženo vsacemu posameznemu. — Zlasti pa goreče molite tudi v prihodnje za poglavarja vsih mašnikov in vernikov, za našega ljubega sv. Očeta. — In ko vas spomnim na sv. Očeta, ne morem drugač, kakor da vas v duhu peljem v Rim, kjer je zopet zadnje mesce še le protikeršanski duh veliko število samostanov odpravil in njih zatirane prebivavce segnal iz njih. Ti ubogi redovniki, in zlasti redovnice, so brez pomoči, nanagloma pahnjeni med sovražni svet, poleg tega velik del stari in bolehni, brez bližnjih sorodnikov, kteri bi jim tudi zamogli pomagati. K komu naj bi se bili tedaj obernili, kakor k sv. Očetu, ki niso samo njih papež, temuč tudi njih škof, in čegar serce je očetovsko serce vsim, ki se jim bližajo? Sv. Oče so v resnici te uboge, preganjane svoje otroke z očetovsko ljubeznijo sprejeli in jim najeli hiše za stanovanje, če tudi pogosto še tako nepripravno, in so jim skerbeli za naj potrebnejši reči. Ali sej oni so bili sami, in še pred unimi, do čistega oropani; od kod tedaj hočejo dobivati pripomočkov, kakor iz otročje ljubezni vernikov? Prinašajte tedaj tudi v prihodnje v detinski ljubezni malih doneskov k darovom za sv. Očeta. Ti darovi so pripomoček, da se delo odrešenja Jezusa Kristusa ohrani, oskerbuje in pospešuje, ker se obračajo v podporo revnim škofom, samostanom, cerkvam, nesrečnim, katoliškemu šolstvu in misijonstvu, in drugim cerkvenim napravam in vstano-vam. Spodobi se namreč, da mi, ki nismo bili z minljivim srebrom in zlatom rešeni svojih grehov, ampak s samo predrago kervjo Kristusovo,*) k pospeševanju njegovega odrešenja vsaj z zunanjimi darovi pripomoremo i. t. d. —
Ker je dalje po aposteljnovib besedah tisti, ki za svoje in za posle keršansko ne skerbi, slabši kakor ne-jevernik,**) zato se dalje z vso marljivostjo prizadevajte za keršansko izrejo mladine. V tem oziru ponavljam le, kar sem vam že tolikokrat rekel: Prizadevanje za keršansko izrejo mora zdaj prav zares biti veliko veči, kakor v prejšnjem času, ker so tudi nasprotne nevarnosti postale veliko veči.
Poslednjič tudi čujmo, da nam izročeni ravno tako ne bodo zapeljani od duha prostozidarstva. Pravim: od duha prostozidarstva; zakaj brez števila je ljudi, ki sicer niso čisto sprejeti v kako ložo prostozidarstva, ki pa vendar čisto in popolnoma po načelih prostozidarjev ži-
*) Gl. 1. Petr. 1, 1». 19.
**) Gl. 1. Tim. 5, 8.
vijo in delajo, in bo toraj sužnji proti keršanskega duha. Zoper take tedaj je treba ne manj čujočnosti, kakor zoper prave prostozidarje...
O časnikarstvu, »tasti liberalnem.
(V kat.-pol. bescdnici 8. aveč. govoril prof. Mara.)
(Dalje.)
Kar tiče časnikarstvo slovensko, v njem se je ljulika v sedanjem smisli^ liberalnem prikazovati jela naj-
rsj na Štajarskem 1. 1848, pozneje in se skrivoma 1867-69, očitno pa 1. 1870 in vzlasti tudi 1. 1873, da sedaj prevladuje posebno v treh časnikih slovenskih. Exempla odiosa. —
„Pri vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekoma ne bos grešil4', opominja sv. Duh v starem zakonu (Prid. 7. 40). Mislim, da vsi, kar nas je tukaj v besednici, bi svoje reči radi vredovali tako, da bi prav bilo za čas in večnost, bi tako radi vživali dobrote časne, da ne bi zgubili večnih, kakor moli sv. cerkev: ;,ut sic transcamus per bona temporalia, ut non amittamus aetema"; toraj ne bo napačno, ako vam spregovorim o časnikarstvu nekoliko po tem, kar je slavni Alban Stolz pisal v koledarju svojem za čas in večnost (Kal. t. Zeit u. Ewigkeit) ravno za preteklo leto, v kterem smo tudi Slovenci dobili največ liberalnega časopisja. V omenjenem letniku ima A. Stolz poseben „Steckbriei gegen Zeitungen". Hrovat ima za Steckbrief posebno dobro besedo, ker pravi mu »tiralica", in da ob enem zadenem časnike in pisarje časnikarje, rečem: Tiralica časnikarska.
,.Tiralica", ktero je napisal slavni Alban Stolz časnikarstvu liberalnemu, se glasi: »So bolezni, ki se časih na novo prikažejo na svet, pa razširijo in smertno razsajajo po množili deželah; tako na primer o koleri pred petdesetimi leti pri nas še vedili niso, poznej pa je poklala ljudi že strahote veliko. — So tudi novi grehi, ki so dušna kuga, o kterih nekdaj niso vedili. Tako je sedanji čas sploh razširjena kugaslabihčasnik o v. Ta kuga je koleri podobna v tem, ker kolera človeka izžme kot citrono ali limono, da nič več v njem ne ostane. To stori tudi kolera časnikarska; iz vsakdanjega bralca izžme prav do zadnjega vso vero keršansko. Tak človek išče sreče le samo na tem svetu, ter svojo ubogo dušo tolaži z lažjo satanovo, da o smerti mine vse.
Zdrava pamet je draga reč, je zdravo dušno oko. Kakor se pa oslabi in pokvari lahko oko telesno, tako se pokvari lahko tudi oko dušno. To se godi prav posebno po vsakdanjem branji slabih časnikov. Nikjer ni manj zdrave človeške pameti, kakor pri gospodih iu kmetih, kteri se kot uši deržijo in živeža iščejo po listih, po kterih gomazijo psovke zoper »jezuite", »ultramon-tance", »černuhe", »tihotapce" itd. Ljudje, kteri dan na dan pijejo iz časnikov to patako, zgubijo pravo spoznanje o tem, kar je resnica in laž, pravica in krivica, in se časnikom svojim dajo dražiti kakor brezpametni psi, da razdraženi - lajaj.) in popadajo vse, kar psu-jejo časnikarji. Pa že to je pregreha zoper zdravo pamet človeško, da si ti ljudje pustijo pridigovati vsaki dan po časniku in da verjamejo to, kar se bere v njem — pa ne vedo, kdo je tisti zanikarucž, kteri časnik vre-duje ali vanj pisari.
Jaz poznam več tacih časnikarskih pisačev po njih prirodopisji. Najprej so, vzlasti v Avstriji, judje s svinjino, ki nimajo nobene vere več, iz judovstva pa le še repek, to je, da serdito sovražijo keršanstvo. Druga velikrat še hujša versta ali sorta časnikarjev so nekda-
nji, sprideni študentje,*) ki so zavergli vero Kristusovo, kakor j ud časnikar Mojzesovo. Tudi nekteri v vradib pisarijo tako strupeno zoper vse, kar je duhovskega, eni iz dobičkarije, eni iz slinjarije. Med temi časnikov-skimi pisarji jih ni malo, ki se po pasje plazijo pred deželskimi gospodi, ki pa divjaško kričijo zoper katoliško cerkev, in so skozi in skozi prav res hudobniši, kot ubogi cviliharji po ječah. Oni ropajo in morijo duševno, nalašč, neprenehoma, prav po zlodjevo. Naunem svetu bi jaz rajši imel osodo kterega koli kaznjenca ali jetnika, kot brezvestnega sleparja časnikarja, kteri v listu trosi svoj strup dan na dan po mestu in po deželi.
Ker svoje papirnate mušnice ne morejo napolniti sami, imajo po raznih krajih svoje dopisune. Poštenost imajo ti tovarši ravno tisto, ktero njihov belzebub. Nekteri dopisniki so napuha naduti šolmaštri, nemški pa tudi latinski; nezadovoljni težaki ali dninarji pri černil-niku, kteri namesti z lopa'o šarijo s peresom, negodni mestni pisarji, odvetniki in jezični dohtarji, kterim služba malo nese, nekteri prekanjen lekarnik ali vračnik, sploh ljudje, ki so z vero svojo prišli na boben.
Kako brezpametna in pregrešna je toraj navada, od tako nesnažnih kuharjev vsaki dan prejemati list, brati ga z ženo in otroci ter mu verjeti! Kako si mora pokvariti taka družina glavo in serce! Apostelj Pavel pravi neki, da je zrak poln hudih duhov, s kterimi se je nam tudi vojskovati; sedaj pa so ti hudi duhovi postali vidni. Dobili so papirnate krila; v brezštevilne hiše vsaki dan leta tak zlodjev netopir z vsakoršnimi zmazki, ves počerkan, in se bere in Čisla in povživa! V mnoge kerčme jih pa zahaja kar kerdelo in razpolaga po raznih mizah.
Pivci pa, ne da bi se jih branili, marveč vsi goreči švigajo po njih, kakor kure, kadar se jim kebri potresejo.
Pa bi utegnil kak liberalni mestni ščukar reči: „Ali naj berem mar katoliške časnike? Ako so lažnjivi moji časniki, bodo lažnjivi tudi katoliški." Ta ugovor je slepa ali španjska stena iz papirja, ki se predreti d& brez rogov. V nekem psalmu se sicer res bere: „omnis homo mendax" »vsak človek je lažnjiv"; da je to res, se vidi in sliši lahko na vsakem voglu. Kako bi jud dobro prodajal, ko bi se kmet ne dal mu nalagati? Kdor rad dela dolgove, kako bi novcev dobil na posodo brez laži V Kako bi liberalen bobnar mogel izvoljen biti za poslanca, ko bi on in tovarši njegovi ne naplahtali volilcev? — Toda kdor je pravi kristjan, on ne laže nalašč, kajti ima duha Kristusovega. Pravi kristjan te satanovo zaderge, namreč laži, pomete iz hiše, svest si, da laž je hudičeva žetev, pa ima Božjo kletev. Čim bolj je toraj tisti, ki katolišk časnik spisuje, rea dober katolišk kristjan, tim prej smeš zaupati, da te ne nalaže vedoma. To je ravno razloček med časniki, ki so zoper keršanstvo, in med Časniki, kteri se borijo za vero, da uni lažejo prederzno in brezvestno, da tudi bralce svoje po zlodjevo nadražijo zoper keršanstvo; katoliški lK-ti pa pišejo za vero, ter bralcem ne lažejo; ako so pa bili kdaj nalagaui, in so povedali kaj neresničnega, to koj tudi prekličejo.
Pa nikar se dalje ne pravdajmo, ob kratkem izrecimo sodbo. Ako moraš res zarad svojih opravil imeti oglasnik, časnik, v kterem se nahajajo gerdi spisi zoper vero,**) beri le potrebne naznanila, toda ne puščaj
*) »Ni na svetu večega netdka, kakor je apačen dijak, kedar se zmoti; sramota svojega kraja in cele dežele nadloga."	Slomšek.
Ni pa lahko verjeti, da bi kdo nikakor ne mogel biti brez tac zapeljivih listov, sej naj potrebnisi naznanila in
na mizi zanikarnega lista, da bi ga prebirali otroci in posli, temuč zgeni ga, umakni in odpravi, kakor se merčes ali nesnaga pospravi iz poštenega stanovanja. Jaz poznam dobrega katoliškega gostinčarja v Švici, ki dela tak6. Ako je pa v tvojem okraju več katoličanov, ki rabijo list zarad kupčije ali kterega koli posla, imejte tak list skupaj, in pervi, ki list prejema, naj, kar je v njem takega, odterga, oglasnik pa posije drugim. Ako hočeš biti katolišk kristjan ter obstAti pred Bogom, moraš pokazati, da ti je resnica in moraš zatajevati se nekoliko. So nekteri katoličani, ki imajo še nekoliko vere, pa so tako slabotnega značaja, da nočejo ničesar žertvovati in se strašno bojijo vsakega berkarja iz pi-varne.
Pošten katoličan, kadar ima kaj naznaniti, stori to po listu katoliškem, ne pa v judovskem. V gostilnici, kjer se shajajo pravi katoličani, naj zahtevajo, da se naročajo le katoliški listi, ali vsaj le taki, kteri nalašč ne zabavljajo zoper cerkev katoliško.
Na steni po podobah ali slikah se pozna, kakošen duh vlada v hiši; se bolj pa se pozn£ ta duh po časnikih, ki se v njej prebirajo. Kadar pridem v ptujo hišo, pa vidim na mizi nektere plašarske časnike, oglasnike ali vestnike, kakoršna je n. pr. stara Badenska, ali Hladnica (Oartenlaube), ali znana Klepetulja (Klader-radatsch), že včm, pri čem da sem; tako tudi včm, ka-košne vere so v hiši, kjer na steni visi glasoviti koledar (Labrer). Ljubitelji takih časnikov dušno sploh naglo ginejo, kakor riba v suhem pesku, ako niso že prej zamerli v veri. Družini, v kteri berč slabe časnike, prihaja navadno oni blagor, da so odrasli sinovi malopridni, brezbožni, razuzdani, da gospčj materi zgodaj narejajo sive lase, očetu pa sitnosti in bridkosti, da ga sem ter tje sprehajajo misli, kakor unega časnikarskega klobasarja, ki se je tam neki (za Golovcem) bil obesil. — Plačevati časnik, kteri se napčnja zoper vero, se pravi: v tednu dvakrat ali vsaki dan hudiča povabiti v hišo, da pridigva starim in mladim — in se pravi: prase, to jo strupeni časnik s svojim denarjem podpirati, da se pase ali debeli (se pravi: debeljaka pitati z debe-
Od nekdaj se je ob nedeljah in praznikih pridigo-valo v cerkvah; zdaj pa se ob delavnikih pridiguje še bolj po hišah, vzlasti po kerčmah. Ta posel izveršujejo časniki.
Keršanska družina živi prav za prav naj mirnejše, ako časnikov ne prebira; sveta kolovrat se za to ne bo ustavil. — Ako pa že hočeš imeti kak časnik, ker si a vajen kakor tobaka, naroči si časnik tak, ki saj ne ivj& in blata ne perska na keršanstvo. Sicer se sam pridružiš stranki zoper vero, in včst tvoja dobi černi prisad, da se ti pri nobenem grehu več ne gane, kakor si obogateli framason vest omamiti d& s praznimi ter brezumnimi prišlovicami o svetlobi, svobodi, Ijudomil-nosti ali človečnosti, o napredku itd.
Tudi o časnikih vel ji pregovor: „Povej mi, s kom da občuješ, in povem ti, kdo da si." Pa tudi beseda Gospodnja: „Pot je široka, ki derži v pogubljenje, in veliko jih hodi po njej," veljd sedaj o mnogih premnogih časnikih. Slabih časnikov, kteri hodijo po široki poti pogubljenja, je petdesetkrat več, kot dobrih ker-šanskib, in ljudi, kteri prebirajo le slabe časnike, jc tisočkrat več od njih, ki berč le dobre. Vsak časnik pa je, kar oven s cingljo ali zvenčkuljo. Imaš slab časnik,
oglase prinašajo tudi dobri listi. In kar zanikarni časnik s vso resnobo priporoča, je včasi tako malo vredno, kakor Časnik sam. Kako pohujšljive in gerde bukvo n. pr. velikrat taki listi priporočajo!	Vr.
tedaj hodiš za kozlom, kteri te na zadnje pripeljal bo res na levo stran, kjer bodo stali kozli. Kdor namreč ima list, ki je zoper vero, tak spoznava pred Bogom ia pred svetom, da se šteti če k tistim, ki so aoper keršanstvo. Kristjan odpadnik pride pa po smerti globoče v peklo, ko rojen pogan, če ima ta tudi velike grehe nad seboj, kakor je ljudčm v Kapernavmu napovedovala se hujša kazen, kot Sodomljanom."
(Dalje alčdi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Nekoliko besed, na Tagblattovo plahta-nje.) Govor g. Flisa pri zboru kat.-pol. društva, pri kterem je bil nazoč tudi zastopnik vlade, je nekterim segel prav do živega, moderne liberalce pa je tako razdraiil, da se jim je pred očmi mračilo in so resrico pačili po svoji navadi, ker je tajiti niso mogli. Razvijal je govor hude nasledke brezverskih načel za človeško družbo sploh in je logično dokazal, da tudi vlade niso varne pred brea-vernimi podložnimi, kakor ne podložni pod brezverno vlado. Ker pa nekteri tako imenovani učenjaki, ktere Liebig sam imenuje le „Spaziergiinger an den Grenaen der Naturforschung", tudi take načela zastopajo in je govornik ravno njih načela pobijal, je to nekega pisatelja Tagblattovega tako razkačilo, da je v petih vvod-nih člankih zagovarjal načela laži-liberalcev, ali po njegovem : „der edelsten Genien der Wissenschaft", in tajil celo, da bi kdo učil opičarijo, tajil Boga, neumerjočnost itd. Znano je, kaj uči Darvin, čigar zvesti učenec je tudi Vogt.
Kaj tedaj pravijo „die edelsten Genien der Wis-senschaft", za ktere se dopisnik Tagblattov s „sveto jezo" poganja, in se ne more načuditi, da se kdo pre-derzne take načela pobijati? Kari Vogt pravi: „Stirbt der Korper, so hat auch die Seele ein vollstandiges Ende. — Somit ware der Mensch so gut, wie das Thier nur eine Maschine, der ireie Wille demnach aufgehoben. — Ich kann nicht anders sagen, als: Wahrlich, so ist es. Es ist wirklich so, der freie Wille existirt nicht, und mit ihm nicht eine Verantvvortlichkeit oder Zurech-nungsfahigkeit. (Bilder aus dem Thierleben S. 419.) Dalje: Gottes Dasein anzunehmen ist „lJnsinn", die Zu-rechnungsfahigkeit des Menschen anzunehmen ist „Un-sinn", die Fortdauer der menschlichen Seele anzunehmen ist „Unsinn". (S. 366,371, 386.)
To so nauki „der edelsten Genien Tagblattovih junakov", na ktere ne mara tudi njegov dopisnik prisega. Naloga tih „naj plemenitejih duhov" pa je „Steine zu vverfen in den Garten des Glaubens", kamne metati v vert vere (Besede Vogtove), in pri tem »plemenitem" opravilu jih tudi Tagblatt kot zvesti učenec posnema. Če se jim pa kdo zoperstaviti hoče, vpijejo in kričijo zoper neotesanost, hujskanje itd., kakor bi se jim kdo vč kaka krivica godila! (Kdo pa je neotesan, ^že Tagblatt, ki je samo v pervi svoj členek v 2 listih bil nakopičil do 40 gerdih psovk.)
Kdor je zmožen logično misliti, bo lahko spoanal, kam take načela „der edelsten Genien" človeštvo poprej ali pozneje pripeljati morajo, — se ve, da tem ,,plemenitim duhovom" ni zameriti, ako tega ne spoznajo, ker tajijo tudi dušo in vse prjsto mišljenje. „Man zeige uns die Seele, man mache, dass man sie sehen, riechen, schmecken, fiihlen kann, pravi imenovani Vogt. (Kdhler-glaube und Wissenschaft.)
K nar blažjim genijem prišteva Tagblatt gotovo tudi silno liberalnega Friderika II, kralja praškega. Ta
kralj vojsko »oper Avstrijo stem-le besedami vtemljuje: „polne kase, častilakomnost in želja, da bi svet o meni govoril, me nagiba za orožje prejeti." Se celo Volteru se to zdi preveč; toraj ie on sam zraven pristavil: „droites incontestables a la Silesie." (Mencel IV 65.) Kako pa je ta kralj kase napolnoval, ne bomo tukaj razlagali, da nas Tagblatt ne bo dolžil bujskovanja. Ukljub temu, da je bil Friderik na verbuncu tadanjega liberalizma in v družbi onih, ki so se bili zakleli za popolno razdjanje sv. Cerkve, da bi rešili podložne iz — ne vem kakošnih verig papeštva, je on sam lastne podložne imenoval sužnje: „lch bin es miide," je rekel, „fiber Sklaven zu herrschen". In ako Tagblatt govori o hujskanji, naj pomisli, ali ne žalijo nar svetejših čutil ljudstva ravno oni sami, ki vse, kar je vsakemu poštenemu katoličanu sveto, z divjo jezo v blato teptajo, ki hujskajo zoper sv. Cerkev dan na dan, še celo zoper Boga samega in zoper Božje zapovedi, ktere edine strasti človeške berzdati zamorejo.
„N. W. Tagbl.", ki se menda med „plemenitih duhov" orodje šteje, uci 7. nov. 1873: Man muss alle Religionen gleichmassig bekiimpfen. Es gibt keinen Gott mehr, und es darf deshalb keinen Glauben an einen Gott mehr geben. — Darwin hat Gott abgesetzt, und die Gottesidee ubcrwunden." Ali ni to divjaško hujskanje zoper Boga samega, pošteni Tagblatt? Se vč da, učiti in razširjati take bogokletne nauke, to smč po mnenji Tagblattovega pisatelja biti pripuseno, toda od kriti prepad, kamor taki nauki nezaderžljivo peljejo, naj bi se prepovedalo!? Lepa hvala za Vašo „svobodo" in Vaše »plemenite duhove!" —	(Konec nasl.)
—	Podporno duhovno društvo ima svoj občni shod 5. sušca 1874 ob 10 dopoldne v dvorani katoliške družbe
▼	Virantovi hiši. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo odborovega djanja. 3. Poštevi. 4. Volitev preglednikov za pošteve. o. Posamezni nasveti. 6. Volitev stalnega odbora. Pošteve o dohodkih in stroških dobi vsak ud v roko.
—	Slovenska Matica ima občni zbor 4. sušca ob 3 popoldne v Čitalnični dvorani; zjutraj ob 8 je sv. maša
▼	stoljni cerkvi.
—	Cerkvenim pevskim zborom naj bodo priporočene sledeče skladbe g. Ant. Forster-a: 1. Lamentacije in Očitanje (40 kr.) — 2. 25 cerkvenih pesem (80 kr.), za sv. mašo, za Božič, Po3t, Velikonoč, Marijine praznike i. dr. — 3. Dve veliki Blovenski maši (60 kr.) — 4. Sex Tantum ergo (50 kr.) — 5. Teoretično praktična pevska šola (60 kr.), z ozirom na staro cerkveno petje, ismed 78 godb. prilog prinaša tudi 2 božični pesmi, 1 postno, 1 pogrebno, 1 Marijino i. dr. Vse pri skladatelju (v seminarji), ali pri Giontini-u in Klerr-u v Ljubljani.
Podpradom, 10. sveč. — Znano je, kako pobožni Francozi Marijo častijo, kako očitno in slovesno se cele škofije njenemu mogočnemu varstvu izročujejo, kako jo zlasti v novih časih na pomoč kličejo z novim primkom: „Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi za nas Boga!" slavijo in posebno še zato prosijo, da bi ona s svojo neomejeno priprošnjo pri svojem nebeškem Sinu prosila sa sv. Očeta Pija, da bi se mili Bog ozerl nanj in na vso sv. Cerkev, ter skoraj osramotil sovražnike vsega dobrega, vsega keršanskega. Tudi na Tirolskem se kaj urno siri to češenje Matere Božje. Visoko častiti g. o. M. Percager v Inomostu nabira iz vseh krajev imena pobožnih ča3tivcev „Naše ljube Gospe presvetega Serca", ki združeno vsaki dan s tisučerim klicem tako k Materi Božji zdihujejo. Tudi Slovenci nismo nikoli sastajali za druzimi, kedarkoli velja, da se pokažemo prave Častivce Marijne in pospeševavce vsega dobrega
in nam koristnega. Tudi po Slovenskem je veliko pobožnih, ki, zapisani v to bratovšino, vsaki dan kličemo: „Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas Boga!"
—	Pri nas je po malem priporočilu zapisana vsa fara od malega otroka do sivega starčeka. Ne vem se domisliti, da bi se bili ljudje kake priporočene pobožnosti kedaj tako radi in tako naglo poprijeli, kakor so se Podgrajci ravno tč. Navadno pred jedjč in po jedi in tudi pri večernih in pri vsih splošnih molitvah vselej združeno pristavljajo: „Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas Boga!" Tudi litanije Matere Božje pojemo s tem zdihljejem; in ne vem, če sem kedsj slišal tako serčno prepevati, kakor se prepeva ta klic. Ima ta izrek nekaj posebnega, za današnje čase primerjenega v sebi. (Vselej se s tem zdihljejem zadobi 100 dni odpusteka.)
Imenovani v. č. g. o. Percager je spisal prav mične bukvice s imenom: „Naša ljuba Gospa presv. Serca", ki so polne prav mikavnih, lepih naukov, molitev in pesem; vse v čast Naše ljube Gospe presv. Serca. Da bi Slovenci toliko bolj se poprijeli tega česenja Matere Božje in sebe in sv. Cerkev toliko serčneje izročevali preljubi Gospej, pač boljega pripomočka ne včm, kakor bi bile te lepe bukvice. Da bi nekoliko pripomogel k razširjenju tega preserčnega častenja ljube Device Marije, sem poprosil v. č. o. Percager ja in tudi slavno društvo, ktero, kakor pri nas družba sv. Hermagora, izdaja dobre nemške bukve, ki je tudi te omenjene bukvice založilo, da bi mi bilo dovoljeno, te bukvice za Slovence prestaviti v naš jezik. In v. č. g. o. Percager in tudi si. društvo mi je blagovoljno dalo svoje privoljenje v to- Z Božjo pomočjo in s podporo Naše ljube Gospč presv. Serca se bom lotil tega dela, da bi bilo vse v čast Božjo, v vedno lepši in priserčniši češenje Matere Božje, v zmago sv. Cerkve in v zveličanje naše!
—	Zraven pridenem nektefe temu primerne pesmice.*)
Janez.
Is Gorice, 13. febr. — Že več lčt so napravliali tukajšni bogoslovci pustne dni primčrne veselice. Namen jim ]e bil vselej dvojen: Pošteno razveseliti se, pa tudi pokazati, da zunaj bogoslovskih vednosti gojijo še marsikaj na širokem duhovnem polji. Letos je tej veselici dal povod poseben dogodek. Ravno 12. febr. 1874 minulo je 100 let, kar se je v Bodrežu pri Kanalu rodil mož, kteremu je veljala letošnja veselica, obhajana 12. t. m. Valentin Stanič je ime stavljenega moža. Njegovega življenja ne bodem slikal; sej ga ravno „Glas" nekaj ča3a prinaša pod čerto. Danes naj nekoliko omenim le samo „besede", ktero so napravili slovenski in hervaški bogoslovci s sledečim programom: 1. Slovan, pesem. 2. Slovenski govor. 3. Domovina, pesem. 4. Mujezin, hervaška deklamacija. 5. Šta čutiš, pesem. 6. Hervaški govor. 7. Venec slov. pesem. 8. Iliri j a oživljena, dram. prizor. 9. P e s e m.
Odlikoval se je slovenski govornik in posebno hervaški deklamator; tudi „baron Cojz" se je pokazal kavalirja na odru. Tim višej se mora izid te male besede ceniti, ker je bilo silno malo časa odločenega in ker tudi tukaj, kakor marsikje drugod, se čuti pomanjkanje pevskih moči. Pri odru je stala V. Stanič-eva podoba razsvitljena s primernim napisom.
iS Banjaloke. V Bosni piše 9. svečana domača kranjska hči, zdaj kakor prava misijonarka, usmiljena sestra, zanimivo pismo, iz kterega naj nekoliko po-
*) Kolikor nam je znano, bo že spisane, od v. č. ško-fijstva poterjene in tudi že v natiskovanji enake, pa re prestavljene, ampak izvirno sostavljene bukve, precej obširne in vravnane po potrebah ljudstva.	Vr.
vzamemo, da vidijo domoljubi, kaj tudi slovenske serč ne hčere zamorejo storiti zs povzdigo in omiko svojih zanemarjenih slovenskih bratov in sester na Tur« škem. Pravi pa:
Me smo tuksj 4 sestre; prednioa je Vovkova iz Kranja, učiteljka pa S. Cecilija Mesnar is Kranjain jest ji pomagam v Soli, in še ena druga sestra, tudi is Kranjskega. Tako smo same Kranjice tukaj.
Cerkev je tukaj strašno revna, lesena, ravno taka kskor so po Kranjskem tiste stare ksjže, in tiči imajo notri v njih gnjezda. jo pred poldne damo pomesti, je ie popoldne spef vse polno tičjega — in smetja. V cerkvi je samo en altar in 2 klopi, ena pri vratih za nas sestre, in ena pri oltarji za duhovne . . . Cerkvica je tako majbns, da o nedeljah nad polovico ljudi pred cerkvijo kleči, bres strehe, in kadar je gerdo vreme, klečijo v blatu in na nje gre dež in sneg. Svečenika (duhovna) imamo dva č č. Frančiškana.
Ljudje tukaj niso hudobni, samo zlo nevedni so in nas sestre imajo prav radi — kristijani katoličani in tudi greki in turci. Dobri so nam, in večkrat pride k nam kteri prav e velikim zaupanjem kaj iskat ali pra-šat, ker pravijo, da mč vse vemo in znamo in da smo vsezmožno.
Tukaj so ljudje katoliške, gerške, judovske in turške vere; katoličanov je narmanj in so tudi najbolj revni.
Ko smo bile prišle sem na Turško, je bila cerkev — skor bi rekla kakor kranjska šupa, polna prahu in t&ko-reči zapušena; no zdaj mč skerbimo, kolikor moremo, da je saj čista, in da odečo operemo in sašijemo; ali siromsška je . . .
V šoli imamo 2 razreda, v obeh dečke in deklicc; dečkov 65, a deklic 28; samo keršanske (katoliške) otroke imamo; gerške vere otroci bi tudi radi k nam v šolo hodili; pa jih ne moremo sprejemati, ker nimamo prostora, — še ti naši otroci so preveč nagnje-čeni ...
Tudi tukaj je bila bolezen kolera, pa zdaj — hvala Bogu! je ni več.
Tukaj po hišah nimajo nič stolov in ne mize; kedar jejo, pogernejo nekaj na tla, pa jejo vsi iz ene sklede.
Jeseni sem bila mesca kimovca v Zagrebu pri duhovnih vajah in sem želela pokojno sestro Teodozije še živo dobiti; pa ni bila Božja volja. Zakopana je bila tisti dan popoldne ob 3, kateri sem jest zvečer ob 8 prišla v Zagreb. (Pristavljena je prošnja kake pomoči za revno cerkev in pa kaj podobic sa otroke.) S. Oregorija Ježe.
Zagmeliovalec neomadežanega spočetja.
Osmega grudna 1854 je bila razglašena verska resnica neomadežanega spočetja Marije Device. Veselili so se tega vsi pravi častivci Matere Božje po vsem katoliškem svetu. Ni pa bilo tudi brez zasmehačev, ka-koršni se posebno radi oglase, kadar sv. Cerkev kako versko resnico bolj jasno določi in razglasi. Sej Cerkvi ti modrijani v pojasnovanji naukov ne privošijo napredka, če tudi imajo »napredek" vedno v ustih! Tako so naznanovali 10. pros. 1855 časniki iz Berecbtesga-dena o nekem zasramovalcu, ki se je ošabno napihoval, ker je bil v mladostni moči in je imel denar v žepu. V gostilnici je tako gerdo krehal ta Človek čez neoma-dežano spočetje, da sta se celo dva pričujočih hudo vala čez toliko prederznost. Kmali nato zanikarnež na svojem konju oddirja. Jaha po dolini „Nonnenthal"; blizo „Hahncnwirth-a" je steber M. D. neomadežanega spo-
četja; gredč memo tega znamnja pa konj sasramovaloa s tako močjč treši prav ob steber, da si je hudobneft persi, roke in noge polomil in ie bil bres zavednosti od tam nesen. Po neizrečenih bolečinah je mladi človek umeri nektere dni potem, ni pa se bil nič več povernil k zavednosti.
Rozjiea po mveiM.
Avstrijansko. Primeril je »Vaterland" pruske verske postave od lanskega leta in pa avstrijanske osnova za podobne postave, in našel je, da v obojih je ravno tisti duh, so ravno tiste načela in ravno tisti nameni, ako tudi so pruske bolj goropadne, štempiharske in jadrajo očitno proti svojemu cilju; avstrijanske pa v pohlevni in gladki obliki išejo ravno to doseči. Celega daljšega spisa is Vaterlanda posneti zdaj ne moremo. Obravnavati te reči v časnikih in v društvih zdaj mora dopušeno biti; sicer se tudi lahko reče, da so poslanci mačka v žaklju kupili, ako nasprotniki smejo Isgati, zabavljati, kričati, da predložene osnove so jim še vsa premalo itd., mi pa bi ne smeli pojasnovati resnice, da s takimi postavami bi duhovstvo čisto in popolnoma prišlo vladi v roko, da to bi bile postave novošegnega liberalizma, ki razun deržavnega ne terpi nobenega nad-gospostva, ds v take zoperkeršanske namene Cerkev privoliti nikoli ne more in ne smč. Pruski škofje so to spoznali in so cenili za svojo sveto dolžnost protestirati zoper take postave, kar so tudi spolnili s svojo skupno oporeko 26. majnika 1873, ter so rekli: »Spoznati te postave bi se reklo zavreč5 božji vir keršanstva, ker s tim bi se deržavi priznala nepogojna pravica vse ker-šansko življenje z (deželskimi) postavami določiti. S tako priznavo bi se tudi odpovedali vsim zgodovinskim in pozitivnim (božjim) cerkvinim pravicam na Pruskem, ker postavodajstvo kakor edini vir oblasti bi zamoglov prihodnje vse take postave brez izjeme in svojevoljno ter enostransko odpraviti." — Kardinal Raušer v svojem pismu do Kolonijskega nadškofa 3. rožn. 1873^ je ravno to prepričanje izrekel, in to ,,v imenu veliko avstrijanskih škofov". Kardinal pravi med drugim: ia obsega in namena danih (pruskih) postav izhaja, da vladi prilastujejo oblast, po ktere priznavi se zataji sa-mosvojna oblastnost Cerkve in dopusti se, da posvetili vladar je ob enem naj viši gospodar Cerkve v svoji deržavi... Ne postava Božja, ampak postava deržavina bi stala na naj višem mestu, in katoliško, kersansko prepričanje pa bi se moralo ukloniti pred »narodnimi nameni."... Rekel je kardinal v omenjenem pismu: da s temi postavami je nemškim škofom naložena terda po-skušnja; oni pa so tudi prejeli poslanje: za veliko resnico dati veliko pričevanje... PruskiškoQe, ko je bila zoper njih oporeko postava sklenjena in po-terjena, »veliki resnici spričevanje dajejo" z mučenstvom. Naj bi v Avstriji postavodajavci to do časa prevdarili in katoličanov ne stermoglavili v take zadrege in zmeš
njave.	.... j
Vaterland po obširnišem pojasnjenji te zadeve aliOe avstrijanskim škofom, da tudi oni so poklicani: veliki resnici veliko spričevanje dati.
Luko. Francoski dnevnik »Sičcle" piše o nekem pogovoru s generalom Laaaarmora-m zastran njegove knjige o Bizmarku. Lamormora je menda rekel , da je to knjigo pisal kakor dober deržavljan; on ečni zvezo z Nemčijo kakor pravo »vazalstvo", to je, ko podloi nost Italije pod Nemčijo. Dobro mu je znano, kaj je Italiji pričakovati od Bismarka. Italijo, v zvesi s Pru-sijo, bi zadela svoj dan nesreča, ktera je zadela Av-
»trij o b Prasijo v danskem pra&anji. „Unitk" pristavlja: Ako general Lamarmora kje tega ni rekel, je pa mogel in moral reči. Djanja mu bodo pričale. — Tudi naši psevdo-politikarji, kterih malik je tiran Bismark, se imajo kaj učit« iz tega.
Nemško. Človek bi mislil, da na Nemškem mora zdaj biti paradiž obilnosti, zadovoljstva in lahkoživnosti, ko so Francozom odnesli toliko prestrašno veliko de-narja, ko toliko vpijejo, kakošna ,,omika" se širi, kolika svoboda se razcvčta! Ni pa tega slišati, ampak toži se, da ravno nasprotno gospoduje. , Baltimorska Volkszeitung" 31. prosčnca piše: Znamenita za sedanji »kulturni'* boj v Prusiji je resnica, da je ljudstvo b nekakim gospodarskim prekucem deloma obožalo. Veliko se jih izseluje. Veliko pa se jih podivjačeva in svojemu terpljenju išejo polahčanja v strastnem vlivanji. Severno - nemško prebivalstvo se bliža stanu, ki je čisto enak stanu kmečkih prebivalcev na Irskem. Kaj je delala in dela katoliška Cerkev na Irskem, da ubogo ljudstvo izkopuje iz podivjače-vanja in is nenravnosti? P. Matheu je vstanovljal zmčrnostne društva, ki štejejo na stotisoče družnikov. Nadikof Manning vsako leto predsedva velikim shodom smčrnostnih združb. Kaj dela pa veliki nemški „kul-toro-borbar"Bizmark? Na Varzinu je vstanovil veliko žganjarnico za kuhanje „&nopsa". „Kulturna borba" in „šnopsarija" ob enem!
Dandanašnji je vse narobe — svet. Za „omikače" se rasglasujejo tisti, ki ljudstvo begajo, motijo, da bi bilo popolnoma nesrečno, in v mnozih revah mu išejo še vero zmetati, v kteri edini ima še tolažilo. Ostrupovalci, savdajalci so, pa se štulijo kakor prijatli ljudstva.
Listek za raznotero robo in blago.
It Ljlbljtae. Joku* lahkot, stareji izmed dvčh sester, znanih velikih dobrotnic (Lichtenthurnovih), je v 83. letu svojega življenja umerla 13. svečana po kratki bolezni in previdena s ss. zakramenti. Prelepi pokop je bil v nedeljo, 15. tega mesca. Spremljalo jo je vse splošno blagrovanje, spremljale so jo dobre dela, za ktere nikoli ni iskala posvetne časti in hvale. Bog ji daj večni mir!
—	Šolska 10?a modrost. — Cesar naj stareji ljudje ne pomnijo v Ljubljani, je to, da so učenci naši pustni ponedeljek in torek imeli prosto, pepelnično sredo pa šolo! So mar gospodje s tim namerjali keršanskemu življenju berco pritisniti, staremu poganskemu Kurentu pa poluon narediti?
—	Fotografije misijonarja Nac. Tomazina je osker-bel eden njegovih pri: nlov, ki so posebno dobro zadete. (Tudi pri vred. Zg. L in. so nektere — po 50 sld.) Ako se jih več odd&, ostane še za gosp. Tomazina kak sold.
Za Terkaiiko duhovni j 0 je bil 16 t. m. kaj žalosten dan; izročili smo namreč materi zemlji truplo rajnega prečast. dekana g. Jožefa Bone rja, vsesplošno ljubljenega gospoda, ki so po dolgi bolezni 14. svečana umerli za vodenico v 57. letu svojega življenja. Koga smo zgubili v rajncem, kazal je tudi velikanski pogreb, kakoršnega ne pomni fara. Zbralo se je bilo iz okolice in od daleč, celo z Gorenjskega, 28 duhovnov, med njimi 4 sošolci. Pokopali so ga v č. g. prošt A. Jarc, ki bo imeli tudi pridigo in slovesno sv. mašo. Ljudstva je bilo toliko, da je bila prostorna cerkev vsa napolnjena. Gosp. prošt so omenili, kako so pred 10 leti z veseljem auhovniji predstavljali novega dekana
zdravega in terdnega; kako žalostno nalogo pa imajo danes, da morajo mertvega predstavljati. Razložili so potem ob kratkem življenje in delo rajncega v vinogradu Gospodovem v Leskovcu, v Št. Mihelu, pri sv. Petru v Ljubljani, kot fajm. v Radečah, kot dekana v Kočevji in na Verhniki. Po primčrnih naukih so ga vsim v molitev priporočili. Pri pokopu so mu duhovni prijatelji milo pogrebnico zapeli; serčna jim hvala! Vsim prijatlom, znancem in nekdanjim ovčicam bodi predobri gospod prav serčno v molitev priporočen. Bog mu daj večni mir! (Verhniška fara je razp. 17. sveč)
V Gorici bode imel letos postne pridige v stol j ni cerkvi jezuit iz Rima, P. Roman pa dunovne vaje.
? Čikagi v Ameriki je ICO,000 Nemcev, med njimi kacih 45,000 katoličanov z 28 cerkvami.
Mshrice ignacifanske
za vse dni v letu.
7. Vsakdo naj bo prepričan, da bo v duhovnih reččh ravno toliko napredoval, kolikor se bo znebil sebičnosti in hrepenenja po lastnem dobičku. (S. Ignat. apud Bart. 1. 4.)
Nihče ne more dvema gospodoma služiti, enega bo sovražil in druzega ljubil.
Serca ne moreš razdeliti. Enega oddelka ne sprejme Bog, če ga zemeljske stvari obtežujejo in omadežujejo...
Na obe strani omahujemo in zato se le počasno povzdigujemo do ljubezni večnih reči.
Kakor se oblo ne povzdigne proti solncu, če ni prazno, kakor se les ne vname, dokler je moker; tako je tudi duša toliko bolj pripravna za to, kar je pametno in božje; kolikor manj je navezana na zemeljsko, toliko bolj je tudi sama svoja.
Dokler brespametni, živalski nagon ni popolnoma zadušen, se vedno vzdiguje zoper razum in zoper sve-tejše želje, ter jih s svojo naravno težo k zemlji vleče. Sklep je potreben, da ta nagon bomo popolnoma v duhovnega spremenili.
MHtharmke spremembe.
? Goriški nadskoflji: č. g. Jak. Višin ti n, vikar v Kostanjevici, gre za vikarja v Savodnje; č< g. Juri Mercina, vikar v Savodnjah pa v Kostanjevico.
Y Kerški škofiji po novem duhovskem imeniku je ▼ 25 dekanijah 266 fard (med temi 9 izpraznjenih), 88 ku-racij in ekspositur (vmes 25 izpraznjenih), 152 kurat-kanonikatov in kaplanij (vmes 77 izpraznjenih), 18 be-neficij (med temi 8 izpraznjenih), 402 duhovnov v službi (med njimi 388 sekularnih in 14 regularnih), 76 duhovnov po druzih službah, 31 duhovnov v pokoju, skupaj 509 duhovnov; cerkev in kap jI je vseh skupaj 993, vernikov pa 330.272. — Umerlo jih je preteklo leto 17, v službo na novo stopilo pa 11.
MMobrmimi darovi.
Za sv. Očeta: G. Ant Čeme 4 gl. — M. Lončar 3 gl. — N. Šmalic 1 gl.
Za afrikanski misijon: Neimenovan gosp. 1 gl. Za gosp. misijonarja Ign. Tomazina: Gosp. Fr. P.
5. gl.
Za cerkev sv. Jožefa: S. 2 gl. — Neim. iz Bohina 1 gl. Za Dolence s točo poškodovane: Z. Javora 2 gold. 80 kr.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Itlaznikovl dediči v Ljubljani.