ILUSTRIRANI UST ZA MESTO IN DEŽELO
Preis - cena - prezzo 1 lira
DRUŽINSKI TEDNIK
S
■
s
*
5:
e
f
:
«■■■■!
Leto XV.
V Ljubljani, 11. novembra 1943.
štev. 45 (730)
Danes:
Kakršna ptica, takšna pesem
Slovenski rek
tDPUŽINSKI TEDNIK«
IzTiaJa ob četrtkih. OredolJtTO la oprava ▼ Ljubljani, MikloSičtva 14/111. Pofitnl predal St. 845 Telefoo 6t 33 32. — flafun poštne hranilnice » Ljubljani fit. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankfran^h dopisov ne sprejemamo 7.a odgovor Je treba priložiti 2 liri v mamkah.
NAROČNINA Vi leta 10 lir, */* leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrata ali n je o prostor (v gina 3 mm m ftmna 55 mm) 7 .ir: v oglasnem delu 4 50 lire.
V dvobarvnem ti?ku cene po dogovoru — Notice: vrstica 7 lir. Malt ogia-s I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod se posebej. P n večkratnem naročilu popust.
j D&n&tr tiu&ezhi
• NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN
(Gl. str. 5.)
■■••■■■■•■■■■■■■■■•■■■■■■■■■•■■■■■■au
Izkrcevalni poizkus južno od Kerča odbit
Fiihrerjev glavni stan. 9. nov. DNB. Vrhovno povelj 11 ištvo oboroženih sil objavlja:
Južno od Kerča je bil odbit nov sovjetski izkrcevalni poskus. V lverški ožini je potopil zaščitna oddelek vojne mornarice znova 2 sovražni motorni topoičarkj ter en brai čoln in težko poškodoval nadaljnjo topnjčarko.
Na vzhodnih dohodih na polotok Krun so se naše čete tudi včeraj uspešno upirale naraščajočemu sovražnikovemu pritisku. Laslno napadalno podjetje na Dnjeprovi fronti jugoza-padno od Dnjepropetroveka je uapešno poteklo. Sovražnik je utrpel občutne človešike in materialne izgube, dočim so lastne žrtve malenkostne.
Na bojišču pri Kijevu narašča silovitost bojev, zlasti južno in zahodno od mesta. Dočim sovražni napad v ne-favtenih odsekih vsled odločne obrambe naših čet le polagoma pridobiva na ozemlju, so na drugih krajih lastni napadi iztrgali nadmočnemu sovražniku več začasno izgubljenih krajev.
Severozahodno od SmoLenska so sovjetske čete znova pričele svoje napade. Razen nekaterih med tem že odrezanih vdorov so biti drugod povsod zavrnjeni.
Na vdornem področju pri Nevelu je vrgel lasten z juga izveden protinapad sovražnika kljub hudemu odporu z mnogoštevilnih močni 1' postojank. Zahodno in severovzhodno od inesta so napadle sovjetske čete delno z novo pripeljanimi silami. V hudih bojih so bile zadržane ali pa krvavo odbite. Težka 93. oklepna lovska skupina je v zadnjih tedin'h na jugu vzhodnega bojišča uničila 135 sovjetskih, tankov, 24 nadaljnjih pa je onesposobila za gibanje. S teni je tudi ona precej pripomogla pri preprečpnju sovražnikovih poskusov prodora.
V bojih proti bol.jševiškim izkrce-valnim poskusom v Kerški ožini se je posebno odlikoval zaščitni oddelek vojne mornarice pod vodslvom korvet-sega kapitana Klassmanna. Oddelek je potopil v času od 4. do 8. novembra, cesto prav iz bližine, 3 topničarke, 2 brza čolna, 5 s četrtni natovorjenih izkrcevalnih čolnov in en sovjetski vlačilec ter je poškodoval težko en brzi čoln in eno topničarko.
Na južnoitalijanskem bojišču je vrgel sovražnik včeraj v boj nove sile ter je poskušal z močnimi napadi predreti našo fronto. Zlasti zahodno in •everozahodno od Volturna so bili ves dati ogorčeni bojii za nekatere višine. Napadli so bili z velikimi sovražnikovimi izgubami odbiti, krajevni vdori odrezani ali pa v protinapadu stisnjeni skupaj.
Vsled motilnih poletov nekaterih sovražnih lelal nad zahodnim nemškim področjem je nastala ponefcod škoda n« poslopjih ter manjše človeške žrtve.
Nemška letal« so v pretekli noči znova bombardirala posamezne cilje na področju mesta Londona.
Hitlerjev govor v Monakovem
Zadnja bitka bo odločila
»Naj ta vojna traja kolikor časa hoče, Nemčija ne bo nikoli kapitulirala!«
Monakovn, 9. nov DNB. Snoči so se zbrali v kleti Lowenbrau udeleženci l>ohoda dne 9. novembra 1923.. da bi skupno preživeli te spominske ure. Med ostalimi so bili navzočni dudi maršal Reicha Goriug, minister doktor Giibbels. štabni vodja SA Schep-manu ter državni in pokrajinski vodje. Dvorana in galerije so bile nabito polne zvestih novembrskih tovarišev.
Tudi tokrat je prihitel Hitler med svoie zveste sodelavce. Viharni vzkliki so vse preglasili, ko se je prikazal-Vse roke eo se dvignile v navdušen pozdrav. Vsakdo ie hotel videti Adolfa Hitlerja, lci ie v spremstvu Christiana Webra. Bormanna. Himmlerja in Pavla Gieslerja korakal skozi vrste mož, ki jim pomenijo te ure višek vsega leta. Fiihrer se ie srčno rokoval z mnogimi priiatelji. lai so 6e zbrali okrog niegove mize.
Toda že ie stopil na oder pokrajinski vodia Pavel Oiesler in ko ie v imenu vseh prisotnih izrekel dobrodošlico Adolfu Hitlerju, ie znova vzkipela prekipevajoča lir.bezeu sobojevnikov do svojega Fiihrerja. Pokrajinski vodja Oiesler ie rekel:
»Mod Fiihrer! Vsled Vaše prisotnosti postaja ta dan najlepši v letu. Preveva nas globoka sreča, da smo lahko skupaj zbrani. Kliu-b ogromnemu delu ste le prišli k nam. S svojim pozdravom Vam izpričuiemo. da naša vera v Vas in v Nemčijo nj bila nikdar večja kot je danes. Naša časi pa ie naša zvestoba.«
Monnkovo. 9 nov. DNB. Pri zborovanju v kleti LiivvenbrUu je imel Adolf Hitler nasledilii govor:
Tovariši in tovarišice!
Člani nemškega naroda!
stva. Tako ie prišlo do 9.. 10. in 11. novembra 1918.
V zaupanju na svečano dana zagotovila ie odložil nemški narod orožje ter spremenil celo svoio državno obliko. Monarh je sam zapustil armado m narod ie odšel v emigracijo. Vsled revolucije in njenih izrodkov je propadla skoraj vsa podlaga resnične državne avtoritele, ki io ie zamenjala skoraj anarhistično izrojena demokracija. S tem šo bila celo prekošena pričakovanja naših sovražnikov. V nobeni državi na svetu ni moglo slaviti židovstvo takih triumfov, kot v takratni novembrski Nemčiji.
In vendar se je pričela doba uaipod-lejšesa kapitalističnega izkoriščanja in ropanja ter stalnega moralnega in političnega nasilstva nad našim narodom. Cilj vsega tega ni bilo le uničenje nemškega gospodarstva kot eksistenčne podlage našega obstoja, temveč uničenje naroda samega. Zaradi tega ie bila demokratska vajmarska republika od zaoadnih demokracij načrtno mučena do smrti. Trditve Clemenceauja da ie v Nemčiji 20 milijonov ljudi preveč, so bile enako odkritosrčno brutalne, kot sedanie nezakrite grožnje angleških politikov, da ie v Indiji 100 do 200 milijonov prebivalcev odveč. Izpolnitev teh Clemen-ceauievih zahtev ie bila že nevarno blizu. Splošna osirotelost našega naroda zaradi gospodarskega propada in brezposelnost sta povzročili nezadržno padanje rojstev, zvišanje smrti in s iem vpad števila našega prebivalstva.
Temu propadu so se hoteli upreti posamezniki na raznih krajih Nemčije iu so skušali najti z enako različnimi sredstvi možnost rešitve. Ne-iio z ii u ii in brez znanega imena sem tudi iaz kot vojak v teh dneh zloma sklenil, da se bom uorl temu razvoju, retjino človeškega življenja I zbral narod, da ga bom ozdravil nie-
govili notrannli nuna k ter mobiliziral sile. ki so potrebne z* uveljavljanje njegovega obstoja.
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu:
Na Krimu so nemško-romunske čete v srditih bojih krvavo odbile sovjetske napade z mostišč na obeh straneh Kerča proti Perekopskj ožini. V Ker-škem prelivu so potopile zaščitne ladje naše vojne mornarice 4 sovražnikove izkrcevalne čolne. Zaplenili smo neko manjšo sovražno prevozno ladjo s 15 topovi na krovu: V velikem kolenu Dnjepra, kakor tudi na ostalem dnjeprskem bojišču je prišlo le do manjših bojev, .lužno od Nikopola se je posrečilo neki naš; bojni skupini vdreti v sovražnikove postojanke, zapleniti 40 topov in privesti nekaj ujetnikov.
Na '>ojišču pri Kijevu se bijejo ogorčeni boji. Naše čele so odbile več sovražnikovih napadov. Sovjeti so utrpeli velike izgube. Jugozahodno od mesta se naše čete bojujejo s sovražnikovimi oklepnimi silami. Na nepreglednem jezera'. .11 in močvirnatem ozemliu vdornega področja pri Nevelu Ro naše čete v obrambnem boju n roti močnim sovražnikovim silam dosegle velike uspehe.
Na jnžnoilalijanskem bojišču sovražnik srdilo napada naše postojanke severozahodno od Volturna. Pri tem so se posebno pri Venafru vneli hudi *'oji. Britanci in Američani so imeli 'elike izgube. Hitra nemška letala so učinkovito bombardirala Sovražnikova *bir»liS?a vozil.
Komaj
obsega doba. ki ie pretekla od dneva, ki se ga danes spominjamo in vsled katerega sem se vrnil za nekaj ur v Vašo sredo. In vendar ne vem ali ie že bilo v človeški zgodovini obdobje, ki bi v dvajsetih letih obsegalo tako velike, svet premikajoče in zgodovino narodov kroječe dogodke.
Zato bo koristno, če si vsai v velikih obrisih prikličemo v spomin to. kar se ie takrat dogaialo.
1914.: Nemški Reich ie ustavna, torej parlamentarna demokratska "monarhija. Skozi šlevilne razpoke je prodrlo židovstvo v državo, v politično življeme ter zlasti v tako imenovane vodilne kroge, gospodarstvo pa ie na številnih področjih sploh izključno obvladovalo.
Politični načrti takratnega Reicha so stremeli le za oh rani Ivi jo svetovnega miru. Vsled tega ni bila niti osebno niti tvamo dovoli izkoriščena narodova odporna moč. Že deistvo da ie takratni Reich — vkljub temu. da ie imel 30 milijonov prebivalcev več kot Francija — imel številčno manjšo vojsko kot Francozi, najbolje zavrača kasnejšo trditev, da naj bi bila ta država takrat ogrožala svetovni mir. Obkolitev Nemčije ie bila izvedena le zaradi od številnih Angležev popolnoma iavno priznanega__ namena. namreč vsled angleške želie uničiti Reich kot takratno organsko najmočnejšo evropsko silo. s koalicijsko vojno, na isti način kot ie Anglija pred sto leti z dolgimi vojnami uničila najprej Španijo, nato IIolamL sko in končno še Francijo. Čeprav si ie mali britanski otok s številnimi vojnami postopoma podvrgel četrtino vse zemeljske površine, vkljub temu ni opustil ob pričetku in med prvo svetovno vojno starih že obrabljenih moralizirajočih fraz. ki so Anglijo spremljale doslei še v vsaki vojni in ki se glase tako nekako kot: »Boi za svobodo malih narodov;:. »Boi za preureditev sveta no načelih pravičnosti!« »Borba za demokracijo!« »Borba za enakost ras!« iu podobno. Vsa svetovna premoč, ki je takrat pritiskala na nemški" Reich ni mogla ni-kier doseči odločilne zmage ter moramo pripisovati končni zlom boli vplivu razkroievalne propagande, kot pa delovanju meča. Nek ameriški predsednik ie slepil takratno demokratsko Nemčiio s 14 točkami, ki nai bi predstavljale idealno svetovno ureditev. Narod ie bil premalo politično izšolan, da bi vse to spregledal, predvsem pa ie preresno jemal demokratska, zagotovila. Državno vodstvo so tvorili slabiči. ki so. mesto, da bi se borili do zadnjega diha. kot ie bila to njihova dolžnost, raje izbrali navidezno lažio l>ot pogajanj in s tem narodnega za-sužnjenia. K njihovi odločitvi so jih pripravili tudi stranke in voditelji, ki niso bili le duševno, lemveč tudi gospodarsko popolnoma v rokah inozein-
Kako se je narodnosocia-listična stranka rodila
V smelem in neprestanem boiu za srca in duše posameznikov mi ie uspelo postopoma pridobiti naiprei stotine. nato tisoče in končno desettisoče pristašev. Vsi ti so smatrali za svoio dolžnost, proglasitev nove narodne skupnosti, ki nai bi črpala svoio moč iz vse narodnosti. Ker je mednarodno židovstvo z inflacijo popolnoma raz-ruvalo nemško gospodarstvo in obstoj milijonov ljudi, ie vedno boli raslo spoznanje, da ie rešitev problemov, ki teže narod, neodložljiva nujnost. Dne 8. novembra 1923 — takrat ob zadnji uri — ie bil ta korak poskusen. Ponesrečil se ie. Narodnosociali-stični pokret ie dobil svoi naihuiši udarec in svoie prve mučence v boiu za ureditev novega Reicha. Stranka ie bila prepovedana in razpuščena. Voditelji so bili ali mrtvi, ali ranjeni, ali kot begunci v inozemstvu, ali pa zaprti v nemških kaznilnicah. Jaz sam sem prišel v Landsberg.
Od tega 8. novembra ie že preteklo 20 let. če se ga danes tako močno spominjamo, nas pri tem vodita dve spoznanji: prvič: kaka čudovita pot našega pokreta! Kaka moč vere naših pristašev! Kako je vendar uspelo temu fanatizmu iu neomejeni vztraino-sti v nekaj letih ne le preboleti zlom pokreta. temveč mu dati tudi novih sil za kasnejši vzpon. Zakaj koliko je bilo kasneje v Nemčiji ljudi ki so se zlasti po prevzemu oblasti tako obnašali. kot da ie bila zmaga narodno-socialistične stranke, pokreta in njegovega svetovnega nazora že od vsega početka samo ob sebi umevna. 'Poda vprav predvidevanja teh ljudi so bila ravno obratna. Oni so namreč najmanj verjeli v tako zmago. Kolikor že v naprej niso smatrali, da ie pokret le začasen, oziroma v vsakem primeru brezpomemben, so pa bili zlasti po 9. novembru 1923 prepričani, da ie ta —• kot so mislili — mrtva politična stranka ali ta svetovni nazor nikdar več ne bosta oživela. Da. še celo v novembru 1932 so bili ti krogi boli prepričani o brezupnosti našega boja kot pa navdani z vero v našo zmago. Ko bo v bodočih stoletjih nekoč zgodovina kritično preiskovala ta leta narodnosocialističnega preporoda, bo morala. vsekakor ugotoviti da ie bila to naičudovitejša zmaga vere nad dozdevno brezimnim položajem.
.Druga misel, ki nas danes navdaia. pa ie ta:
Kaj bi bilo sedaj z Nemčijo in z Evropo. če ne bi prišel 8. in tt.novem-ber 11123 in če ne bi naroilnosociali-stična miselnost usvojil* nemškega
Reicha? Zakai prevzem oblasti v letu 1923. je neločljivo zvezan z 8. novembrom 1923. Tega dne ie bila prvič izvršena opredelitev duhov za mladi pokret. slabiči so bili odstranjeni, tiste pa. ki so ostali, ie prevzel še večji in močnejši fanatizem. Nadalie ie prišel sedaj čas. ko ie narodnosocialisiič-na miselnost laže ko prej osvojila ljudi. Stranka ie bila kal uresničitve naše miselnosti. Zakai že davno pred letom 1923. ie imela narodnosociali-stična država na milijone pristašev v ljudski skuouostj naše stranke. Kai pa bi se zgodilo z Evropo in predvsem z našim nemškim Reichom ter z našo ljubljeno domovino, če bi zaradi pomanjkanje vere in nepripravljenosti posameznika, žrtvovati se Za pokret do skrajnosti. Nemčija ostala tam. kjer ie bila takrat? Demokratska država v nezavesti. wajmarskega izvora! Ze pri postavitvi tega vprašanja se danes vsak misleč človek naravnost zgrozi. Brez ozira na to. kako bi sicer Nemčija izgledala. bi namreč vzhodnoevropski — notrunjeaziiski boljševiški kolos dovršil svojo oborožitev in ne bi nikdar izgubil izpred oči svojega cilja, to ie uničenja Evrope. Nemški Reich na bi bil s svoio nezadostno in le sto tisoč mož obsegajočo vojsko, brez notranjepolitičnega zaslona in materialnega orožia v rokah, pred to velesilo vojaško popolnoma brezpomemben in brez potrebne sile. da bi se ii lahko uprl. Kako ne-osnovana pa ie bila misel, da ie Evropa s Poljsko dovoli zaščitena pred boljševiškini inozemstvom, tega pa nam danes ni treba dokazovati. Enako je bilo neumno zelo razširjeno prepričanje. da bj bili morda z zanikanjem občutka lastne moči lahko pomirili boliševiški kolos in da bi bili njegove načrte za osvojitev sveta lahko odstranili mirno in z vedno boli razorožujočo se Evropo. Moii tovariši! Tako se nii zdi. kot če bi nekega dne kokoši in gosi lisicam svečano izjavile. da ne bodo več napadale lisic in pri lem upale, da bodo s tem lisice postale vegetarijanke.
Ta boliševiškoaziiatski kolos bo toliko časa nanadal Evropo, dokler ne bo končno sam zlomljen in premagan. Ali pa morda kdo trdi. da ie Finska ogrožala svetovni mir in vendar ie bila iiauadena in brc* nemškega posega bi bil podvržen nien obstoj že v letu 1941. novi strahotni preizkušnji.
Navalu z vzhoda lahko samo Nemčija kljubuje
O smislu boliševiških akcii nam ni treba izgubljati besed. Nihče 110 bo resno verjel, da so Estonci. Letonci ali pa Litavri imeli namen. osvojiti si Ural. Res pa je. da ie Sovjetska Zveza sklenila, izgnati te ljudi iz 11 iili dežel in jih odpremiti v Sibirijo. Tudi Romunija se najbrž ni nameravala polastiti Kavkaza in petrolejskih ležišč v Bakuju, dočim Rusija vztrajno za-sleduie <■”' polastiti se poleg izliva Donave tudi romunskih petrolejskih vrelcev in sploh vsega Balkana, ki ga hoče uporabili kot odskončno desko za svojo nadaljnjo ekspanzijo. Teinu vedno znova se ponavljajočemu in ze skoraj dva tisoč let z vzhoda Evrope pretečemu navalu se lahko uspešno upre le ena sama država in to ie N e 111 -č i i a. I11 čeprav ie ta boj za naš narod brezmeino težak, vendar dokazuje., da bi se brez Nemčije ali pa celo proti niei nobena država ne mogla upreti tej nevarnosti, da ie vse upauie posameznih evropskih narodov, z dobrim obnašanjem in z duhovnim božanjem izprositi sj prizanašali je Mo skovitov. kvečjemu otroška neumnost ali pa obupna strahopetnost, ter da bi mesto Nemčije še celo kaka izven-evropska sila prevzela zaščito tega kontinenta, ni le nesmiselno, temveč da kaže naravnost moralno šibkost. Le popolno pomanikanie vsakega čuta odgovornosti pri meščanskih politikih ie krivo, da se v mnogih deželah obnašajo. kot bi verjeli, da bo židovsko-plutokratski zapad premagal židovskn-lioljševiški vzhod. Ne. zgodilo se bo obratno; nekega dne bo židovsko-boli-ševiški vzhod razrešil židovstvo za-pada niegove naloge, da se še nadalie hinavsko obnaša. Potem bo lahko popolnoma iasno objavil končne ciiie. Židovska demokracija zapada bo namreč prej ali slei sama končala v boljševizmu in isti naivni ljudje. ki še mislijo, da so našli v Stalinu Movckm. ki bo šel zanje po kostanj v ogenj, bodo morda prej kot so si predstavljali, doživeli, da jih bodo duhovi iz ptid-zemlla. ki so jih klicali, v njihovih lastnih deželah zadavili.
Nekai. moii tovariši, ie golovo: Ak« ne bi bilo 8.novembra 1923. bi ua-rodnosocialističui pokret ne postal to, kar ie danes. Brez narodnosocialistič-nega pokreta Pa ne bi bilo nemškega Reicha, brez nemškega lieiclia ki ia brez dvoma vojaško najmočnejša država Evrope, bi pa že ne bilo vei nikake evropske bodočnosti.
Da ie bila v tei vojni zopet Anglija gonilna sila. da združuje vzrok, izbruh in vodstvo vojne skupno z ži-dovstvom v sami sebi. odgovaria prvi svetovni voiui le kot ponovitev dogodkov. Da pa taki pomembni zgodovinski dogodki nimajo dvakrat istega konca, to pa ie gotovo, če primerjamo sile od zadnjič s sedanjimi silami. I>a je današnja Nemčija drugačna država kot ie bila Nemčija iz let 1914-18. Iti ne smelo biti nikomur več skrito, kot tudi ne sliči 9. november 1943 9. novembru 1918.
Borba, v kateri stojimo od 1. 1939., je preogromna in preedinstvena. da bi io presojali z merili malih državnih sporov. Borimo se že v petem letu te naivečie voine vseh časov. Ko se ie pričela, ie bil sovražnik na vzhodu komai 150 km oddaljen od Berlina. Na zapadti so ogrožale niegove utrdbe Ren. Sarsko področje ie ležalo pod-ognjem njegovega topništva, na bel-gijsko-holandski meji pa so prežali pogodbeni trabantje Angliie in Francije komai 100 km pred našimi naj-večiimi industrijskimi področji. Balkan ie nosil" v sebi nevarnosti na ih niši h presenečeni. Italiia pa ie bila zaradi stališča kralja in niegove kliko' prisiljena ostati v nevtralnosti. Tako ie bila Nemčiia prepuščena popolnoma sama sebi.
In vendar, moii tovariši, ie ta na-rodnosocialistična država z zgodovinsko edinstvenimi silovitimi udarci razbila ta obkoljevalni obroč in z junaštvom svojih vojakov potisnila bojišča nad 1000 km daleč od svojih državnih niei.
Naši sovražniki so postali skromni.. Kar danes imenujemo zmage, so pri) nas nekoč označevali kot popolnoma, brezpomembne operacije. Le s temi tedanjimi brezpomembnimi operacijami pa je bilo ustvarjeno bojišče, na.' katerem se odigravajo v bistvu današnje borbe med narodi. Poleg našesa velikega zaveznika v Vzhodni Aziii so tudi evropski narodi iasno spoznali veličino zgodovinskih nalog iu so se temu primerno žrtvovali. Če so žrtve z nami zvezane naivečie evropske države končno bile bolj ali mani bre*-uspešne. je tega kriva le uačrnta sabotaža usmiljenja vredne klike, ki io Po dolgoletnem kolebanju končno '.torija dejanje, zaradi čigar nesramnosti bo nekoč v zgodovini lahko brez dvoma zahtevala edinstveno prvenstvo. Vesel sem. <la nam ie uspelo rešiti iz rok teh najbedneiših pojav sicer taka velikega časovnega obdobja, moža. ki ie vse storil, da bi njegov narod postal velik, močan in srečen ter da bi končno lahko tudi sodeloval pri borbi, ki bo dokončno odločila o usodi iu kulturi te "n kontinenta. Da italijanski zlom z vsemi svojimi posledicami ni oslal" brez vpliva na skupen voiašld po loža i ie jasno. Toda vkljub temu so ostale mule paših sovražnikov tudj tu neizpolnjene. Ni se zgodilo to. kar stf pričakovali v pričetku iu ne bo nrišl«! do tega. kar so pričakovali v bodočnosti. Upali so. da bodo nemške divizije v Italiji z enim samim udarcem odrezane in uničene, da bodo izgubljeno) nemške posadke na otokih, da jim bo padel Balkan v naročje kot zrel sad in da bodo potem z enim samim udarcem zanesli \oiuo na nemške meje. Naval na Brenner jo postal polžev«! ofenziva daleč južno od Rima. Plačati bo moral krvni davek, pa ne po računih naših sovražnikov, temveč v glavnem po naših načrtih. Vsako novo izkrcanje bo vezalo vedno več ladijskega prostora. Razdrobilo bo spe naših sovražnikov in dalo nove možnosti' našemu orožju. Kier koli bo izveden# tako izkrcanje, bo naletelo na naš« pripravljenost iu lahko bo spoznalo, da ie — da govorim sedaj s (Minr-chillovimi besedami — »izkrcanie v ltokavskem prelivu, v Franciji Danski ali Norveški nekai popolnoma drugega kot Pa izkrcanje v Itidiii in im Siciliii.c Takrat se bo tudi izkazalo, ali je bila naša , vzdržnost v mnogih pokrajinah šibkost ali pa zdrava pamet.
Sovražnik ne bo doživel zloma nemške fronte
Boj na vzhodu je najtežji, kar jih ie do sedaj moral itvojevaii nem akt n ■ rod, - To. ik.ir premis:,jo lamkai tv možje, s« sploh Ue mote primerili r.
tem. kar opravljate mrši sovražniki. A vseeno sovražniki ne bodo dosegli poslednjega eilia. namreč zloma nemške fronte, ker l»o kot vedno v zgodovini. prinesla odločitev zadnja bitka. To bitko pa bo dobil oni narod, ki se bo pripravil z nai večjo notranjo vrednostjo. z naivecio vztrajnostjo in z na j večjim, fanatizmom na odločilno uro. Zaradi tega je to, kar zahtevam od nemškega vojaka, nekaj ogromnega. Naloga bojišča ie. da končno omogoči to. I kar ie navidezno nemogoče, in naloga j domovine, da podpira bojišče v boju proti tem navideznim nemožnostim in i ga krepi, da se popolnoma jasno zaveda. kako zavisi usoda vsega našega naroda, usoda žen in otrok in vsa uaša bodočnost od dejstva, da bo z združenjem vse moči izsiljena odločitev v našo korist: da ni nobena žrtev, ki jo danes doprinašanto. v nikakem razmerju z žrtvami, ki bi jih od nat* zahtevali. če ne bi vojne dobili, in da torej sploh ne sme imeti nobene druge misli kot misel na brezobzirno nadaljevanje vojne z edinim ciljem, doseči zmago, pa vseeno, kakšen je trenuten položaj in brez ozira na to. kje se bomo morali boriti. Ko je postajalo izdajstvo italijanskega kralja, prestolo-naelednika in njegove vojaške Mike vedno boli očitno, naš položaj ni bil razveseljiv, v očeh mnogih celo obupen. Oba demokratska diktatorja sta že upala, da bosta v Washingtonu kliko skupno proslavljala uničenje nemške armade iti izročitev mojega prijatelja kot zabavno predstavo. In vendar je poslalo to navidezno nemogoče v nekaj tednih možno. Iz skoraj ncprepreč-ljive katastrofe ie preko noči nastala vrsta slavnih dejani, ki so popolnoma popravila naš položai. da v nekaterih pogledih ga še celo izboljšala. Ko bo nekoč ta vojna zaključena, bomo morali zaradi tega več lovorja pripisati naši veri in naši vztrajnosti kot pa breziprimernii odločnosti in posameznim dejanjem.
Sicer pa naj vsak Nemec pomisli, da bi se ta vojna lahko že v začetku pričela na nemških tleh ne da bi pri tem niti sekundo dvomili, da bi io tudi v tem primeru izvojevali s »krajno fanatičnostjo. Kdor ie obdan s tolikimi venci slave kot nemška vojska, se včasih. če ie truden, lahko odpočije. Toda: ko kliče usodna ura. morajo znova pogledati boitt v oči vsak mušketir na fronti, vsak mož in vsaka žena doma. da branijo one življenjske vrednote, ki jim jih je naslonila božja Previdnost.
Zaradi tega bo in mora propasti tudi propaganda naših sovražnikov. Kot v svetovni vojni ne zaupajo toliko zmagi orožja, temveč se zanašajo na učinek svojih fraz. svojih preteuj iti svojega blufa. Najpreie so upali v pret-nie s časom, lakoto, zimo itd. Potem, da bo zadostoval za notranji razkroj nemškega naroda bombni teror. 1’oda dočint je v prvi svetovni vojni prišel notranji zlom nemškega naroda skoraj brez vsakega zunanjega vpliva, danes Nemci tudi pod največjo težo ne bodo izgubili svoje odporne moči. Tu je predvsem naloga na rod natoči atistične stranke, da s svojimi vodji, podvodji iti člani daie narodu vzgled. Težo vojne v domovini enako kot na bojišču morajo najvzorneie prenašati pred-- vsem elani stranke. S tem bodo predstavljali. pa bodisi žena ali mož. element neupogljivega odpora. Pomagati morajo slabičem, podpirati one. ki obupujejo, nevrednega pozvati k pameti — in če treba — ga tudi uničiti. Kajti o nečem si moramo biti na ias; nem: Ta vojna ie neizprosna. Zaradi tega so cilji naših sovražnikov primerno satanski. Če piše britanski časopis, da ie treba nemški narod za toliko in toliko let izročiti ruskemu boljševizmu. da bo ta nad njim lahko izvajal svoie ukrepe, ali če prosijo angleški škofje, da bi boljševizmu uspelo nekoč docimirati nemški narod, ali ga popolnoma uničiti, potem lahko odgovorimo le z enako velikim fanatizmom, ki bo vsakega Posameznika prisilil k izpolnitvi njegovih dolžnosti. Preveč smo žrtvovali, da bi imel kdo pravico izogniti se v bodoče tem žrtvam. Vsak naš hraber vojak, ki se bori kje v Rusiji in se več ne vrne v domovino, sme zahtevati, da se ostali bore enako junaško, kot ie on to storil. Zakaj on ni padel da bi drugi to izdali, zaradi česar se ie on boril, temveč ie padel zalo da bi z niegovo žrtvijo in z žrtvami vseh tovarišev in vseh (Slanov na-iroda rešil na boiišču in doma bodočnost domovine in bodočnost našega naroda.
Naloge notranje fronte
Omenil sem že. da hočejo danes naši sovražniki predvsem z blufom in s propagando omajati nemški narod ter da «e tako obnašajo, kot bi bila zmaga že njihova, če bi ne bili časi tako resni. bi se nad lem početjem lahko smejali. V istem trenutku, ko letajo iz ene. konference na drugo, da bi premostili različne spore in ustvarili možnosti za kako skupno sodelovanje, se delajo, kot bj že bili zmagovalci. Sestavljajo komisije za »preobrazbo sveta po zmagi« Bilo bi mnogo bolj pametno, če bi se ukvarjali z oblikovanjem »vo-jega lastnega sveta. Sklicujejo komisije. ki nai skrbijo, da ho svet po vojni preskrbljen z živežem. Rilo bi bo-lie če bi sedal oskrbovali z živežem svive lastne narode ki iint grozi smrt od lakote To je pristna angložidovska nesramnost in drznost, če danes prav tako delajo kot da hi bili »ploh v položaju. da obvladaio svetovne probleme. in to tisti, ki ne zmorejo vendar piti obvladati svarili lastnih problemov in -m bili potrebovali voino da uidejo odgovornosti, h kateri Ivi bili prisiljeni
Spričo važnosti Hitlerjevega govora smo ob pomanjkanju prostora morali uvodnik in druge aktualne članke odložiti na prihodnjo številko
v. *•
Žrtvam	v	spomin,
V petek 12. novembra ob 7. zjutraj bodo v vseh ljubljanskih cerkvah maše zadušnice za žrtve komunističnega besnenja. Ta dan bodo pete črne maše za komunistične žrtve tudi v vseh podeželskih cerkvah.
Jutri v petek bomo v duhu združeni vsi Slovenci, ki smo še ohranili poštenost srca in čistost razuma. Ne bo nas delilo naše večno ločilo svetovnega naziranja, ne obleka in stan. Družili nas bosta spoštovanje do mrtvih in upanje v žive.
Ljubezen bo jutri zagrnjena v flor. Ni lahko govoriti o čustvu srca, če objokuješ mater in sina, očeta in sestro, dojenčka in deda in veš, da ti jih ni iztrgalo slepo naključje usode. Hudo je premagovati gnev, če ne razumeš, zakaj si moral najdražje izgubiti in ti pokojnika, ki se ne more braniti, še z blatom obmetavajo. Težko je preboleti smrt, če vidiš, da tisti, ki jo^ ima na vesti, nekaznovan življenje uživa; če veš, da
se človek poleg tebe, kri tvoje krvi, porogljivo smehlja, ko tebe stresa ihtenje.
Naj vam ne bo hudo, bratje; naj vam ne bo težko, sestre. Veliko prestajate, a ne obupujte; niste sami v svoji bolesti. Prišel bo čas, ko se bodo vaše rane zacelile. Takrat vam bo spet sonce sijalo in spomin na vaše drage bo svetel in čist tudi pri tistih, ki vam danes težijo gorje. Takrat ne bo več porogljivega nasmeha; odkritih glav bo šel svet mimo vas.
Kri vaših dragih vpije po maščevanju: hodite vredni njih žrtve in ostanite potrpežljivi. Če verujete v Boga, zaupajte v njegovo pravičnost; če ne verujete, vedite, da usoda vse uredi, da narava vse izravna. Vsi viseči računi bodo poravnani — s človeško pomočjo ali brez nje. Kar se iz zla rodi, od zla tudi pogine.
Slava vam, ki ste padli. Spoštovanje vam, ki zti njimi žalujete.
od svojih lastnih narodov, ker so no-tranie odpovedali.
Država kot Amerika n. pr. ie imela 13 milijonov brezposelnih in vodstvo te države, ki ni utegnilo obvladati tega problema, se dela danes, kot da ie v staniu rešiti problem brezposelnosti vsega »veta. Vsekakor bi mogli ponovno organizirati kapitalistično ropanje. Da pa se pri tem ropanju uničujejo njih lastni narodi, to ie pa čisto druga stvar. To iih kajpak malo zanima.
Njih propagandna smer gre isto pot, ki io že poznamo od svetovne vojne. Naiprei so bili poskušali zbuditi s papirnato poplavo v nemškem narodu in še posebno med narodi naših zaveznikov vtis. da vojna mi le že od njih dobljena in bodočnost že odločena, ampak da si tudi medv samimi temi narodi široke množice želijo tak razvoj. S tega mesta bi danes podal odgovor :
Ne vem. ali so med nemškim narodom liudie. ki zares kai pričakujejo od zmage zaveznikov. To bi utegnili biti zgolj liudie ki izključno mislite na sebe same. zločinci, ki bi bili pripravljeni izvrševati rabeljsko dolžno^ nad svoiim lastnim narodom. Vsak drugi pa. ki ie povezati z narodom, ve dobro, kai bi pomenila zmaga naših nasprotnikov. Zategadelj v Nemčiji tudi ni nikakih plasti, ki bi si želele takšno zmago. So le redki posamezni zločinci, ki nemara upajo tako bolje utegniti oblikovati svojo lastno usodo. Toda ne sinemo se predajati nikakemu dvomu in nikakemu slepilu: e temi zločinci bomo mi opravili. To.Jkar se je zgodilo leta 1918. se v Nemčiji več ne bo drugič ponovilo.
Vstala bodo nova mesta
V času. ki zahteva tako težke žrtve stot isočev najhrabreiših vojakov, v takšnem času se ne bomo obotavljali, da ne bi ljudi, ki niso prpiravljem dati te žrtve, spravili k pameti. Če padajo na boiišču deeettisoči najboljših ljudi, naši najdražji sonarodnjaki, potem se pač zares ne bomo ustrašili, da ne bi doma brez nadaljnjega usmrtili nekaj sto zločincev.
V svetovni vojni ie bilo vsekakor drugače. V svetovni vojni ie predstavljala žrtev vojakov nekaj samo ob sebi razumljivega, toda ravno tako razumljivi so bili verižniki z mastnim zaslužkom. vojni dobičkarji in dezerterji, ali pa ljudje, ki so razkrajali celokupni narod in bili za to plačani od inozemstva. Ti elementi so bili.nedotakljivi. Takrat se jim ie prizanašalo, medtem ko je moral hraber votak da: rovati svoje življenje. To ie Pa sedaj postalo drugače.
Vi moti dobri tovariši, se boste.se spominjali, kako smo se razburjali v svetovni vojni nad takšnim stanjem. Kako smo tedaj govorili: »Svinjarija je. da ie kaj takega sploh možno, da mora hraber mož spredaj pasti, doma pa paglavci rogovilijo.« Taki paglavci so bili in so še tudi danes v posameznih primerih. Toda imajo zgolj eno edino šanso. namreč, da se ne razkrijejo. kajti če ulovimo enega, potem jtač izgubi svojo glavo. In o tem smo lahko prepričani: meni je mnogo težje izdati povelje za majhno akcijo na me .iišen in to v spoznanju, da bodo prt tej nemara padlo stotine ali tisoči mož. ko podpisati obsodbo, s katero bo usmrčenih par ducatov paglavcev ali zločincev ali lopovov. Ta upania so torej ničeva. Razen tega ie današnja država tako skozi in skozi organizirana, da ti elementi sploh ne morejo delati: nimajo nikakih pogojev za svoie delo
Drugo sredstvo, na katero računato. je bombna voina. Kai vse mora tukaj prestati nemška domovina, ie uant vsem znano in kai jaz osebno čutim pri tem. to si lahko sami predstavljate. Ko se ie ta voina. pričala, se ie ameriški predsednik hinavski obrni! tudi na mene s prošnjo, da ne vodim bombne vojne in mi smo mn udi ugodili. Toda to ie prosil zsoli za to, da bi preskrbel našim sovražnikom dovolj časa. da tudi s ,-voie strani pripravijo to vojno in da aato ob dani uri napadejo.
Dve stvari bi rad ori tem tzrese Kar me boli. so izključno žrtve v do; movitti. predvsem žrtve med ženami in otroci. Kar me boli. ie dejstvo, da so ti liudie izgubili vse svoie imetje. Temu nasproti ie škoda na naši industriji daleko manišega pomena ta škoda niti naimanie ne ovira stamo naraščanje našega oboroževanja, balo ko pa smo si na jasnem: naša mesta si bomo znova /gradili, lepša, kot kdat Itoli poprci in sicer v natkrajšem času.
C’e ie kakemu narodu možno, da vodi borbo proti celomu svetu, če ie kakemu narodu mož to. da v enem lun zgradi v trdnjav® šest ali osem ali celo deset milijonov kubičnih mehov
betona, če ie kake mi narodu možno, da iz tal izkoplje tisoče oborožitvenih obratov, potem bo takšunoii' narodu tudi možno. da.zgradi dva ali tri milijone stanovanj.
V pičlih dveh letin j,o končani vojni bodo vsa stanova tiabrez izjeme zopet tu. pa naj jih razrušijo, kolikor hočejo.
Anterikanci in Angleži delajo sedaj načrte za obnovo sveta. Jaz delam sedaj načrte za obnovo Nemčije!
Razlika Pa bo: medtem ko ne bo nikoli prišlo do obnove sveta po Amerikam ih in Angležih, bo narodni > »• etatizem precizno in načrtno izvedel obnovo Nemčije!
V to bodo vprežen« množične organizacije od organizacije Toctt do Delovne službe vključno celokupnega ostalega nemškega gospodarstva plus vojnih zločincev.
Prvič v svojem življenju bodo ti storili kai koristnega.
To je prvo. kar moram reči k temu. drugo pa ie: gospodje nai verjamejo ali ne. toda ura povračila bo prišla!
Ce trenutno tudi ne moremo doseč; Amerike, potem nam hvala Bogu leži ena država prijemljivo blizu in te se bomo mi držali.
In še nekaj tretjega bi vam pristavil: mnenje Baših nasprotnikov, da bodo z njihovim letalskim terorizmom utegnili zmanjšati intenzivnost nemške volje do vojne, sloni na napačnem zaključku. Tisti namreč, ki ie enkrat izgubil vse svoje stvari, ima lahko zgolj eno željo: da ne bo voina nikoli izgubljena, kajti zgolj zmagovita vojna mu lahko nekoč pripomore k njegovim stvarem. Tako so ti sto-tisoči. ki so zaradi bombardiranja izgubili vse. avantgarda maščevanja.
In še nekaj drugega je. s čemur naši nasprotniki še vedno operirajo čeprav sedaj ne več tako pogosto ko prej. To ie geslo, da čas dela zanie. Ko se ie vojna začela, sem dal na podlagi neke Chamberlainove izjave, da mora voina trajati najmanj tri leta. izjave, ki mi je. bila zaradi kapitalističnega mf51ienia Angležev razumljiva. kajti najmanj tako dolgo se rabi. da se lahko odpišeio kapitalistične investicije. takoj izdelati program za petletko. Medtem sem dal podaljšati ta program. Kakor smo mi prei tudi delali v velikih razdobjih, tako smo tudi na tem področiu storili. Sigurno nam ni prijetno vodenje vojne, to ie vendar samo po sebi razumljivo: kaili mi smo imeli mirovne programe v razliko od naših nasprotnikov, ki sploh niso vedeli, kai nai bi delali v miru. Prav žal mi ie. da nisem mogel nadaljevati to mirovno delo in nisem mogel ustvariti v tem času še več koristnega. Toda tedaj, ko to ni več možno. ne bomo nikoli predčasno opustili boja. temveč smatrali čas za našega zaveznika. Nai traja voina kolikor časa hoče. Nemčija ne bo nikoli kapitulirala! Nikoli ne bomo ponovili napake in leta 1918.. namreč, da l>i ob tričetrt na dvanajsto položili orožje.
Velike zmage so bile zmerom izvojevane le po najtežjih protiudarcih
Oni lahko gojijo upanje da nas bodo s težkimi krvavimi žrtvami spravili na„ tla. vendar tokrat padaio te krvne žrtve tako. da prideio na vsako nemško dve. tri ali štiri žrtve naših nasprotnikov. Kakor težke so te žrtve za nas. tako nam ntoraio naložili te še večje dolžnosti. Nikoli več se ne bo primerilo, da bi. kakor v svetovni vojni, v kateri smo izgubili dva milijona in so končno bile te žrtve brez-smotrne. danes tudi žrtvovali zaman zgolj enega človeka. To bo tudi razumel vojak na bojišču, če pride po težkih urah in po naihuiših naporih iz besnenia materialne bitke zopet k zavesti: žrtve, ki jih tukaj doprinašanto. ne sinejo biti zaman: iz njih mora zrasti korist za naš narod in ne zgoli za naš narod, temveč končno za vso Evropo.
In končno še nekaj: vsak teden či-tani najmanj tri do štirikrat, da sem ali doživel živčni zlont. ali sent odstavil mojega prijatelja Gorinea in ie Goring odpotoval v Švedsko, potem zopet me ie Goring odstavil, nato ie vojska odstavila stranko ali ie obratno stranka odstavila vojsko — v tem primeru ne govorijo potem o vojni sili. temveč nenadno o državni vojski — in nato zopet so izvedli generali revolucijo proti meni. nakar sem iaz zopet pustil aretirati in zapreti generaie. itd. Lahko so prepričani, da ie vse možno. Toda da izgubim iaz živce, to je popolnoma izključeno!
Moji strankini tovariši! Bred dvajsetimi leti smo bili stali zares pred nič. Štiri leta sem bil tedaj delal z gorečim srcem in imel zgolj eno misel: uspeh našega gibanja za rešitev domovine. l)a. res ie kazalo dva ali
tri tedne, kot da bi uri tem moral izgubiti zares svoje živce. Da. neki podlež si ie drznil meni očitati da sem prelomil svojo beedo. Ko so pa ti nasprotniki tedaj mislili, da me lahko vlečejo pred preki sed. da me pred njint uničijo in ko so me obsodili na trdnjavsko ječo. tedaj ni-eiii obupal in obupaval, temveč sem v teh mesecih sprsal »Moj boj«. Preveč podrobno sem študiral zgodovino, da ne bi vedel, da so bile velike zmage izvojevane le ro najtežjih protiudarcih. V svetovni zgodovini ni nikakih velikih junakov, ki ne bj stanovitno zdržali najtrše obremenitve. Sleherni lahko nenese sončni žarek, toda če se bliska in grmi. potem se šele izkažeio trdni značaji in potem spoznamo tu Ji slabiče. Ce kedaj postane težko, potem se šele pokaže. kdo je zares mož in ne izgubi v takšnih urah živcev, temveč ostane trden in stanoviten ter ne misli nikoli na kapitulacijo.
Končno bi rad nekaj povedal onim. ki mi stalno govore o veri. Tudi iaz sem veren in sicer globoko veren v svoji notranjosti ter sem prepričan dav Previdnost tehta liudi in ne določi. da bi postal velik tisti, ki ne prestane njene preizkušnje, temveč se v njej zlomi.
Na koncu stoji zmaga
Že v naravi sami je neobhodno potrebno. da pri izboru preostanejo zgoli močnejši. Nemški narod, ki sem ga spoznal v množici njegovih pojavov, je v jedru, hvala Bogu. močan in zdrav. Verjemite mi: če bi bil iaz 1. 1918. član demokratske stranke, bi bil bržkone tudi obupal nad Nemčijo. Ker pa sem bil votak nemške vojske, mušketir med milijoni tovarišev, mi ie .to dalo moio vero. Moj zagrizeni boj v pokretu za duše uemškega naroda in širokih množic, za milijone delavcev in kmetov, ta boi me ie šele prav ojačil, šele ta boi mi ie dal spoznati najdražie. kar obstoja: nepokvarjeno moč široke množice, milijonov sonarodnjakov, iz katerih ie končno vzniknila narodno socialistična državna "misel. Kajti le iz te ie zrastla narodna skupnost, Mi nismo prejeli od Previdnosti ničesar drugega kot blagoslov. Kakšne uspehe nam ie dala. kakšne veličastne zntage nam ie pustila izvoievati! Mar nismo mi v kratkih letih popolnoma izjiremenili skoraj obupen položaj naše dežele in našega Rajha! Kako nam je pustila obvladati tudi skoraj brezizgledne položaje. kakršen ie bil ob italijanskem zlomu! In potem še hočemo biti tako malenkostni in navzlic temu obupati ali obupavati nad to Previdnostjo.
Priklanjam se v hvaležnosti pred Vsemogočnim, da nas ie tako blagoslovil in da nam ni poslal težjih preizkušenj: boja na nemških tleh. temveč da ie dopustil, da smo ponesli to borbo proti svetu premoči uspešno dalefFpreko meje Rajha.
Ponosen sem, da sem Fiihrer tega naroda ne samo v njegovih srečnih dueli temveč ravno v težkih. Srečen sem. da lahko v takšnih dneh dajem narodu iz sebe moč in zaupanje in niti lahko rečem: nemški narod, bodi popolnoma pomirjen. Kar koli utegne priti, mi bomo to obvladali! Na koncu stoji zmaga!
Ko se ie svetovna voina končavala in sem prvič govoril pred vami. moji tovariši, tedaj sem približno sledeče izrekel: »Ne sinemo nikdar tržiti z usodo. Mnogo let nas ie spremljala sreča, ki io more dati Bog zgoli svojemu izvoljencu. Kakšne zmage smo izvojevali na zapadu. vzhodu, iugtt. po celi Evropi! In nato ie postal naš narod nehvaležen. Navzlic tem zmagam ie tedaj končno izgubil svoie držanje in svojo vero ter ie postal slaboten. S tem pa ni več zaslužil milosti božje.«
In iaz sem govoril tako pogosto, vi se boste tega spominjali, da nas ie Previdnost tepla, in sicer s pravico tepla. Ona nam ie prizadejala to. kar smo si zaslužili.
Danes bodi naša zaobljuba, da se to ne ho nikoli več ponovilo, da ne bomo prevzetni v dneh tiajvečie sreče in da ne bomo nikoli obupali, če uuiit bo Previdnost kdaj poslala preizkušnjo. Kajti kai drugega nai bo kot preizkušnja. če moramo, prisiljeni po vojnih potrebah, odstopiti kdaj za nekat sto kilometrov, če smo pa vendar še vedno tako daleč od domovine, zmožni io braniti.
Tu ie naloga stranke in narodno socialističnega vodstva, da ie prvi nosilec vere naroda. To ie.vaša naloga, rnoii strankini somišljeniki, in predvsem moje somišlienice!
Neki ameriški obzornik ie nedavno pisal, da predstavljalo, naihuiše pri narodnem socializmu žene. Narodni socializem io brez dvoma storil za nemške žene več ko ostali narodi. Dvignil iih ie socialno. Prislonil ie k striijeuiti žen v ogromnih organizaci-
jah. On pošilja žene intelektualnih stanov v tovarne, da lahko gredo delavke na dopust, itd. In te pišeio da se kai takega ne bj moglo zgoditi v demokratskem redu. In zategadelj se mora narodni socializem iztrebiti. Da. narodnosocialistične žene so fannatič-ne in se ne dado poučiti.«
H koncu ie Fiihrer pozval svoje poslušalce. da ohranijo fanatično vero. da se ne ntore zgoditi nič drugega, kot naša zmaga! »Zato se borimo mi. zato so številni padli, zato bodo še drugi doprinesli isto žrtev. Zalo živijo geperacite. in sicer ne samo sodni, temveč tudi v bodočnosti. Ta kri. ki jo sedaj prelivamo, bo našemu narodu nekoč bogato poplačana. V novih do-niovaiiščih bo dala milijonom ljudi zopet možnosti obstanka.
S tein se spominjamo vštet naših tovarišev, ki so šli kot naroonosociali-stični borci naprej not. ki ie lahko zgolj pot veličine naše domovine, veličine našega nemš' ■> naroda!
Naša jta rod n osociali stična stranka, naš nemški narod: naj zmaga in živi!«
Navedba o izdelovanju in popravilu čevljev
Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani opozarja čevljarje, da ie (po naredbi z dne 30. oktobra 1943) od 7. novembra 1943 naprej prepovedano izdelovanje čevljev po nteri.
Čevljarji, ki imaio ta dan od poprej naročene čevlje v delu in za nje že rezervirano usnje, morajo taka dela dne 7. novembra 1943 naznaniti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu z navedbo imena in bivališča naročnika in vrsto čevljev (moški, ženski, visoki, nizki, gorski itd.). Naznanila se lahko predlagajo ta dan tudi po pošli. Izde-, lavo novih čevljev za te naročnike smejo ti čevljarji dokončati.
Čevljarski obrati smeio od dne 7. t..m. naprej izvrševati le popravila čevljev. Vsak čevljarski obrat mora napraviti seznam strank, v katerega vpiše vse stranke, ki žele da iint bo popravljal čevlje. Tiskovine za take sezname se dobe pri odseku za obrtništvo v Ljubljani. Čopova ulica 1. (Tako zvani pol novi čevlji ne spadajo med popravila in se do nadaljnjega ne smejo izdelovati.)
Vsi družinski poglavarji se pozivajo, da se do 13. novembra t. I. vpišejo pri svojem stalnem čevljarju v te sezname. in sicer sebe in vse družinske člane, ki imaio oblačilne izkaznice. Čevljarski obrat potrdi stranki vpis v seznam s svoiim pečatom, oziroma z zabeležbo svojega obrala in navedbo sedeža na hrbtni strani oblačilne izkaznice. Zato morajo stranke prinesti s seboj k vpisu oblačilne izkaznice.
Zaradi tega bo za mesec november t. 1. Pokrajinski gospodarski svet nakazal čevljarjem na nabavne knjižice usnje za popravilna dela le v začasni izmeri.
Prevod obvešča vse .imetnike bolniških nakaznic za meso. da bodo odslej prodajali meso samo na mesarskih stojnicah na trgu. in sicer ob sredah in sobotah od 7. do 11. ure pri mesarjih: češek Aloizii. Gornik Anton. Gruden Ana. Janež Ivan. Jesih Alojzij. Ham Josip. Nered Jože. Novak Anton. Novljan Franc. Vsi tisti, ki še nimajo določenega mesarja, nai se., prijavijo za kupovanje mesa pri enem izmed gonilih mesarjev.
Prevod opozarja vse potrošnike, nai skrbno varuieio živilske nakaznice, ker dvojnic ni mogoče dobiti. Izvzeti so samo primeri, kjer so nakaznico uničene po višji sili. kakor predpisuje člen 3.. četrti odstavek naredite št. 78 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino z dne 23. aprila 1942. Zato nai stranke ne prihajate ne na Prevod ne na Mestni preskrbovalni urncL ker takšnih prošeni ni mogoče upoštevati. čeprav prinesejo s seboj po-trdila policiie. da so prijavile izgubo ali tatvino živilske nakaznice.
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: inž. Bogomil Berdajs lil gdč. Karla Seebacherjova;	g. Tone Juvančič, trgovec, in gdč. Brtda	Del Linzova. učiteljica;
inž. econ. Milan Voglar in gdč. Dana Modi-čeva, učiteljica. Čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Marija ftkerliičeva; SOI c t n i Ivan Skušek, lustrator davčnih uradov; Konrad Klsbacher, lastnik tvrdke And. Kbbacber v Laškem; Angela Žerjalova, žena vlakovodje državnih železnic; Joško Pečan, usnjarski obratovodja v pok.; 801etni Jože Križnar, šolski upravitelj v pok.; Mara Rlamičeva, žena uradnika Pokojninskega zavoda; Amalija KraSevčeva; Terezija KukovČeva, posestnica; Janko Pbipajne, strokovni učitelj in rezervni stotnik	1. razreda; Ana Dolin-
Škova, posestnica; Ivan ' Skvarč, železniški uslužbenec v pok.;	Josip Bizovičar, poštni
zvuničnik v pok.; Alojzij Vodopivec, bivši šolskj upravitelj v Dolskem.
V Novem mestu: Milka Sekolčeva in njeni hčerkici Lučka in Mojca.
Na Vrhniki:	Franc Rode, trgovski po-
močnik.
V Kosezah: Katarina Ahlinova, posestnica in trgovka.
Naše sožalje!
Torbice, rokavico, čevlje itd. barvajte s specialno barvo, ki usnju 11O škoduje. Efaks, Napoleonov trg.
Najboljši nadomestek gimnastike, posebno za telesno šibkejše gospode, je
džiu - džitsu
šola za spretnost, prožnost in prisebnost.
Tečaji pod vodstvom strokovnjaka: začetniki: torek-četrtek ob 16. uri spretnejši: torek-četrtek ob 15., 17.
in 18. uri.
Gimnastična Sola MILENE GOVEKARJE« Mttzelsha ulica 3. pritličje
Listek .»Družinskega tednika14
Zakaj ima pingvin frak in bel telovnik?
NAPISAL dr. GRZIMEK
Dve vrsti živali sta. hudo podobni človeku po svoii zunanjosti in do svojem načinu življenja. To so opice in pingvini. In vendar človek prav nič rad ne prizna, da ie .v sorodu' z opico, medtem ko se podobnosti s pingvinom ne brani. V podobnosti z opicami vidimo namreč samo svoie šibke strani. Nekam nerodno nam ie. ko vidimo, da opice prav kakor ljudje šibkejšim odjedajo hrano, se praskajo, kjer ni treba, vrešče. se prepirajo in lasajo, pačijo in pretegujejo na vse pretege. Da. človek bi pač rad videl svojo sliko v zrcalu dostojanstvenosti. Zato mu je všeč pingvin, ki se zdi moder, preudaren gospod, v fraku in belem telovniku. Da. takšna prispodoba človeka ie pač prijetnejša...
Kajpak so te živalce čisto slučajno podobne elegantnim mestnim svetnikom. V vodi plavaio vodoravno in so zgoraj črne. spodaj bele. to pa zato. da jih morski psi ne morejo takoj opaziti, ker se iim zde. če jih gledajo od spodaj, podobni nebu. če pa od zgoraj, temni morski globini. Pingvini plavajo drugače kakor drugi plavalci ali ribe. sai se ne odganjajo z nogami. temveč s krili, z nogami, priteg-nlenimi tesno k telesu, pa samo krmilno.
Kakor podmornice švigajo pod vodo in mislim, da se ne more nobena, še tako moderna podmornica, tako hitro potopiti kakor pingvin. Ko se dvignejo na gladino, veslajo s krili in z noži-eami krmilijo. Kajpak pa na suhem ne morejo lioditi po dveh nogah kakor race. temveč se morajo vzpeti pokonci, sicer bi vlekli trebušček za seboi. In prav zato. pa zaradi črno-bele barve, so tako zelo podobni človeku.
Ce hočejo pingvini res hitro hoditi po suhem, se včasih vržeio na trebuh; tedaj se zde kakor majhni črni avtomobili. če pa hočeio skakati, se mo-raio odgnati z obema nožicama hkrati kakor kengurui. Pingvini dokazujejo s svoio vztrajnostjo, da more volia premagati še tako okorno telo. Pogosto namreč srečamo pingvine poldrugi kilometer daleč v notranjščini obale, kako dostojanstveno racajo po skalovju, ali pa napredujejo v majhnih. smešnih skokih. Pač so pa v vodi od sile spretni in gibčni. Igraje prebite vsak brzoparnik. švignejo tudi do dva metra visoko v zrak. ali pa puste, da iih voda naplavi na pečine.
Pingvini pa niso samo na prvi pogled podobni nam. ljudem, temveč se tudi za čudo po človeško vedeio. Leto za letom se vračajo iz svojih lovišč v svetovnih moriili na samotno obalo in zapuščene skalnate otočke iužne poloble, kier. so bili zagledali luč sveta. Vsak pingvin preplava več sto kilometrov, da se vrne v svoj .rodni krai‘.
Na teh skalovitih obalah imajo pingvini cela mesta s pravimi cestami in .hišnimi bloki'. Vsak pingvin si skuša za' gnezdece s svojini močnim kljunom izdolbsti v tla vdrtino. toda ker so tla trda in skalovita. se vsakemu ne posreči, zato se mora marsikateri pingvinski parček zadovoljiti s previsno skalo, ki ga vaniie pred ujedami. vetrom in viharji. Človek bi mislil, da si bo pingvin s svoiim perjem priredil mehko gnezdece, toda nin"vin v svoiem stanovanju nrav tako ne trpi smeti kakor človek. Vsako smet. vsako peresce gospa pin-ffvmka lastnokljunsko odnese iz svo-lega domka, dokler se ne sveti od snage in čistoče.
Pingvini so pa človeku podobni tudi zato. ker prav radi drug drugemu kai izmaknejo. Samo mladi pingvini so tako neprevidni, da se skupaj gredo kopat, gnezdo Pa puste nezavarovano. Ti namreč ne vedo. da jim medtem lahko vsa soseščina vdre v stanovanje, ga razkoplje in odnese najdragoceneiše .pohištvo' — razne kosce naplavljenega lesa. školjke in podobno. Posebno nevarni so za mlade '>inrrvinčke roparski galebi in druge ujede: ti so včasih celo tako predrzni, da napadejo gnezdo, ko samica jajca vali. ne meneč se za njeno oštevanie in otepanje s kliunom. Ni redko, da odnese ujeda pingvinki jajce izpod telesa, ne da bi se mogla sirotica braniti.
Vsakdo, kdor ie kdaj opazoval naselje pingvinov, ne more dovoli poudariti. kako zelo so podobni ljudem. Pingvini se zgodai zjutraj odpravijo na kopanje v morju, proti večeru se pa vračajo, lepo v družbi, v svoja stanovanja po skrbno prirejenih poteh. ki so jih bili sami zgradili. Po-goi ie. da te skal nate poti nikoli niso gladke, da ptičem ne izpodrsne.
Zelo zanimiva ie tudi okoliščina, da pingvini zelo radi drug drugemu kradejo valilna iaica. tako da družina zredi in izvali tuje mladiče. Pozneje mati pingvinka kajpak ne dela razlike med svojimi in tujimi mladički, saj jih pa tudi ne loči. Valjenje iaičk. vzgoia. pa prehrana otrok torei za ta rod niso muka in skrb. temveč prijetna zabava. Pingvini so v ptičjem svetu živo nasprotie kukavice, ki svoie jajca podtakne drugim pticam.
Pingvinska iaica nimaio prav nič okusa po ribah, zato iih vsako leto v bližini Kapskega rtiča liudje nabero in iih okrog 30.000 na leto prodajo. To ropanje jajc je vse prej ko pošteno in junaško. tov ie izdala do živali, ki ne pozna človekove prekanjenosti in zlobe. Pingvini so zelo krotke ptice. Človeka se prav ne boje. temveč ga samo zv zvedavo radovednostjo ogledujejo. Če skušaš pingvina pobožati, te ne bo šavsnil s kljunom, kakor bi pričakoval, temveč se bo vsiljivca samo otresel z zamahom perutnice...
Ko pingvini zagledajo, da se bo na njih obali izkrcala družba ljudi, postanejo zelo živahni in odpošlieio k morju odposlance, ki nai se prepričalo. kdo prihaja. Ti odposlanci se ljudem^ približajo na par korakov in lih začudeno ogledujejo z dobrodušnimi črnimi očmi. Ko te preraeriio od nog do glave, odracajo nazaj, in kmalu se vsa družba ne meni več za vsiljivce. ki so meni nič tebi nič prodrli v n tih kraljestvo.
Pingvinski otroci pridejo slepi na svet. Hranijo se zelo nenavadno. Svoie kljunčke vtaknejo v kljune svojih star,-šev in iedo iz oljnatih vrečic neposredno v njih vratu z oljem prekva-šeno kašo iz ribjega mesa: jed. ki jo pingvini pripravljajo nalašč za svoie mladiče. Smola ie pa. če se oba stara hkrati gulita, ker tedai ne moreta v vodo in ne moreta loviti rib. Mladiči tedai po navadi poginejo od gladu. Kaipak se to le redkokdaj zgodi ker se le redkokdaj oče in mati hkrati gulita, ali so pa mladiči že dovoli veliki, da si lahko sami iščeio hrane.
Neki znanstvenik je opazil med pingvini mladiča, ki ie bil čisto bel, torei albin. Dečko ie imel smolo, da sta se mu oče in mati pričela hkrati guliti, če bi ne bil drugačen od svojih sovrstnikov, bi mu morda kakšna druga pingvinska mati vseeno dala kai brane in svojega kljuna, tako ie pa vsaka, siromaka okavsala s kliu-liom. da ie kmalu obležal ves nebogljen na neki skali. Tudi človek mu ni mogel pomagati, sai ne zna nihče na svetu pripraviti prave oljnate ribje kase za pingvinske .dojenčke'...
Nekateri pingvinski rodovi so tudi ta problem že izvrstno rešili. Brž ko so mladiči na svetu, jih- zbero po več skupaj v nekakšne otroške vrtce. Te
ŠVICARSKI
NAPISALA
ELIZABETA
WALKERJEVA
>L|uba Eva,« le pisal Ben. >danes sem ti ze neštetokrat telefoniral pa nisem dobil zveze s teboj. Jutri bom spet enkrat priromal v Bern. Ali imaš kai časa zame? Počakal te bom ob sedmih v Du Theatru.«
Eva ie v poltemi veže le s težavo prebrala dopisnico. Prepozno, ie pomislila. prepozno. Dva meseca sem vsak dan. vsako uro čakala na Bena. Dva meseca utegneta biti neskončno dolga. Večen topega čakania se zde kar večni in čudno, da takšna dva meseca sploh še mineta. Zdai sta ležala za Evo kakor ziiaioča praznina, nedoživljena. in vendar se ie vanie pogreznilo vse tislo negotovo upanje, vse njeno brezupno čakanje. Sele pred približno dvema tednoma se ie končala zanjo ta strašna doba. Tedai so se ii spet odprle oči za druge liudi. za drugega moškega, za Franca.
Zakaj prav zdaj spet prihaja Ban? Zdaj. ko nič več s trepetajočimi rokami ne odpira nabiralnike, da bi videla, ali ie prišlo njegovo pismo; 7-daj. ko ne ostaja več doma. boječ se. aa bi zamudila njegov telefonski klic; zdai ko ne sedi več zunai kakor na 'muh. boiec se. ali je ni prav ta trenutek doma Ben iskal? Zakai prihaja Prav zdai spet?
Zdelo se ii ie. kakor da bi bila Mena soba nenadno spet polna tistih ur ki iih ie bila presanjarila o Benu. Kakor da bi spet voniala niegov par-Lum, ki se kar ne da pregnati iz sohe celo iz pepelnika ie vstaial spomin _"nl. na njegov smeh. na niegov glas - .»legovo bistvo. In tišina ki fe
'•ladala
v prostoru, je bila tišina iz
nekdanjih dni. polna Bena in misli nam.
Zakaj je ne pusti pri miru? Zmerom ie bilo tako. Ben ie prihajal, ka-;Jil„sei,MU le	ves	čas medtem
le pa bila sama. Pogosto mu je nameravala .pisati: >Be„. rajši ne hodi vec. Tedaj bom vsai vedela, da mi ni treba čakati. Ne prenesem več tega. Potrebuiem človeka ki mi daje pravico, da mislim nani. da ie moi in ki o njem vem. da tudi on name misli.« Kajpak mu tega nikoli ni pisala, temveč ie ^čakala dalje. Tako malo moči ima človek nad svojimi čustvi. Ben bi bil menda res hudo presene-cen^ nad takšnim pisanjem. Kadar ie pnsel. sta preživela skupai večer, se skupaj smejala, veselila in pila. vča-sili sta uovoTila tudi zelo resne stvari ‘J?, se držala za roke. Tedai se ie čudila, da je ni nic sram. sedeti z njim z roko v roki kakor kakšna predmestna prodaialka.
Zavest da se zdi Benu lepa. io ie osrečevala in cisto vseeno ii ie bilo. ali ie drugim moškim všeč ali ne. niti mar ii niso bili njih občudujoči pogledi. Zanio ie bilo važno le kai misli o njej Ben.
Ben ie pa prihajal tako redko. V eni poslednjem letu ga ie bila videla
vb,wi ?edem,krat ~ šestkrat je z njim veteriala enkrat sta skupai pila čaj. Mi le sploh govora o ljubezni se ie vpraševala, kadar ie medlela od hrepenenja za niim. boječ se. da io bo zadušilo? Ali_ ni vse to boli kakor izliv lastnih čustev, ki se ustavljajo in nabiraio ob visokem zidu dru^e^a človeka? Ne ona ne Ben ne vesta kai prida drug o drugem. In vendar ie hrepenenje po njem ostalo, tisto hrepenenje. ki bi se bilo v dolgih urah čakania najrajši izpremenilo v sovraštvo in ki ie skopnelo kakor pomladni sneg. ko ie snet prišel, io potegnil s seboi v vrtinec večerov, ki so bili pičli prazniki njenega živPeuia. Tako je bilo dokler ni prišel Franc.
Zdajci ja ie bilo skorai strah, da bo ?P(!t videla Bena. Morda iiubezen le se ni čisto ugasnila, morda io ie bil t rane samo uspaval zdaj se bo pa
mladiče čuva in varuje skrbno oko stare pingvinke. samci in mlade samice pa love za svoie otroke ribe po morju. V takšnih pingvinskih .otroških vrtcih' ie prehrana skupna, zato noben mladiček ne pogine od lakote.
Cesarski pingvini so si pa še bolje uredili. Ta rod doseže tudi starost 34 let; vsako leto se zbere več samic, izmed njih pa samo ena znese iaice. Vale ga skupno, meniavaioč se med seboj. To iaice ie skupna last. kakor ie tudi pozneje mladič otrok več družinic. Vsi ga hranijo in skrbe zanj, čeprav nihče ne ve. ali ie prav niegov otrok. Narava pa tako vendar skrbi, da rod ne izumre. Morda si takšno valjenje iaic razlagamo lahko tudi zato tako. ker moraio cesarski pingvini iaica valiti tako rekoč na ledu. sai žive v zelo hladnih pokrajinah. Zato ima vsaka samica med nogami nekakšno vrečico, ki v niej vali jajce in ga tudi odnese s seboi, če io kdo prepodi iz gnezda.
	■	
|POMLADNA	S	
VOŽNJA	■	
I NARISAL R. H.	■	
	i	
Najprej moramo povedati, da se je ta zgodba odigrala v pravljično lepem času, ko si bencin še za denar dobil.
Peter Beiler je ves teden pridno delal v očetovem podjetju. Namesto da bi ob večerih hodil na zabave, je urejeval zaostalo pošto, svojim tovarišem je pa zmerom telefoniral, da žal nima prav nič časa. Tako je počel vso zimo. Ko mu je pa lepega dne pri-svetil v sobo topel žarek pomladnega sonca in je opazil, da travniki niso več tako sivkastorjavi, temveč sočno-zeleni, so se v njegovi glavi na lepem porodile misli, ki niso imele s poklicem prav nič skupnega.
Spomnil se je, da je star šele sedem in dvajset let in da človek tudi ne živi samo zato, da bi kar venomer samo delal in delal.
Ob misli na to je telefoniral svojemu očetu, da se je odločil, da bo odšel za tri tedne na potovanje.
Še isto popoldne se je odpeljal s svojim dvosedežnim avtomobilom na potovanje. S seboj je vzel samo en kovčeg. Upal je, da drugi sedež ne bo dolgo ostal prazen. Saj je pomlad kakor nalašč za to, da jo človek uživa v dvoje.
Peter je sedel za krmilom in veselo požvižgaval predse. Pozabil je bil na delo in mislil samo na porajajočo se pomlad in na to, kje in kako bo srečal kakšno ljubko dekle...
»Halo, prosim pomagajte mil«
Peter je zavrl... Ob robu ceste je stal majhen avto, poleg njega ljubka gospodična, vse okrog nje je pa ležalo
OKVIRJI
Ul
SLIKE. FOTOGRAFIJE, G00ELINE
KLEIN
LJUBLJANA, VVolfova 4
Pingvini so zelo zvesti zakonci in skakania čez ojnice skorai ne poznajo, če si dva pingvina skočita v lase. to po navadi ni zaradi kakšne očarljive gospodične pingvinke. temveč zaradi stanovanja ali primernega gnezda. Nasprotnika se pošteno obdelujeta s kljuni, tako da sta na koncu oba krvava in se morata nekai dni zdraviti. če naj bosta spet .v formi*. Drugi pingvini iih pri boju mirno opazujejo. ali se pa še ne zmenijo zanje, če pa postane borba le preveč krvava, se zažene med sovražnika starejši pingvin in iu loči. ne da bi sam posegel v borbo.
Pingvini so zelo natančni glede svoie .obleke*. Pingvinska glavica mora biti črna. senca prav tako. Nekoč neki raziskovalec videl pingvina z belo glavo. Vsi drugi pingvini so se ga izogibali, ga kavsali in se norčevali iz njega. Usoda tega ubogega izobčenca nas nehote spominja na Andersonovo pravljico o grdi rački...
avtomobilsko orodje. Peter je stopil k avtomobilu, zavihal rokave in čez četrt ure se je avto lahko premaknil z mesta.
Po končanem delu je Peter ponudil mladi dami cigareto in si priznal, da je zelo ljubka. Vprašal jo je, kam je namenjena, in ugotovil, da imata isto pot.
Petru se je zdelo, da je to srečanje migljaj usode, zato se je opogumil in dejal:
»Draga gospodična, ali se ne bi mogla drevi sestati ali se odpeljati na izlet, seveda v mojem avtomobilu? Ali pa... poglejte tam na koncu ceste stoji restavracija, ali ne bi stopili z menoj na skodelico črne kave?«
Dekle se je nasmehnilo, takoj nato pa prestrašeno vprašalo:
»Prosim, povejte mi, koliko je prav za prav že ura?«
»Pravkar je bila tri...«
»Za božjo voljo... moj prijatelj me čaka v mestu... tako sem vam hvaležna... na svidenje...« Še preden je mogel Peter kaj odgovoriti, je že sedla v avto in odbrzela.
Peter se je ugriznil v ustnice in jezno zamomljal predse. Potem je sedel v avto in se odpeljal. Vs« dobra volja ga je bila na lepem minila.
Dva dni po tej dogodivščini je vozil s svojim dvosedežnikom po vijugasti cesti in zdajci zagledal na nekem ovinku stoječ avto, poleg njega pa obrise moške postave v trenirkah.
Moški so poštenejši od žensk, si je mislil Peter, ustavil in stopil proti njemu:
»Ali vam smem pomagati?« ga je vprašal.
Tedaj se je mož v trenirkah vzravnal in Peter je zagledal z oljem pomazan dekliški obraz.
»Ne morem in ne morem ugotoviti, kje tiči napaka,« je smehljaje se dejalo dekle... Ali hočete morda vi pogledati?«
Peter jo je strogo premeril, potem se je pa brez besede lotil dela. Dekle je medtem sleklo trenirke in Peter je moral priznati, da je v športnem kostimu kaj ljubka.
»Kako čudovito spretni ste,« se mu je nasmehnilo dekle, ko je Peter delo končal. Ponudila mu je že prižgano cigareto in Petrova jeza in nenaklonjenost do žensk se je pod njenimi pogledi razblinila v nič.
»Tako, zdaj boste spet lahko vozili!«
Dekle je sedlo v avto in pognalo. Avto se je premaknil. Vsa srečna se mu je nasmehnila:
»Najlepša hvala... obiščite nas kdaj... moj mož bo zelo vesel, če vas bo spoznal... Na svidenje!« in se je odpeljala.
Peter se je spet ugriznil v ustnico, skočil v avto in pognal.
Še isto popoldne je že od daleč zagledal na cesti žensko postavo, ki je 6tala poleg avtomobila in mu mahala, naj ustavi. Peter je čisto počasi zavozil mimo nje, se ji ljubeznivo odkril, potem pa na lepem pognal. V zrcalu je videl presenečeni tujkin obraz in se je zadovoljno nasmehnil. Prisegel je bil samemu sebi, da ne Ikj več vljuden z ženskami.
Naslednji dan se je vrnil domov. Neki njegov prijatelj ga je povabil na domačo zabavo. Peter se je vabilu odzval in se znašel v veseli družbi mladih dam in gospodov. Prijatelj "a je predstavil neki ljubki mladenki. Dekle se mu je nasmehnilo:
»Me veseli,« ...zdajci se je pa njen glas spremenil in dobil piker prizvok. »Ali niste vi tisti nesramnež, ki se je danes popoldne peljal mimo mene in se niti zmenil ni za mojo prošnjo, temveč se mi je celo rogal?...«
Peter jo je začudeno pogledal in st moral priznati, da je zelo ljubka.
»Ali ste poročeni, gospodična?« jo je na lepem vprašal.
»Ne,« mu je odgovorila.
»Ali imate prijatelja?«
»Ne.«
»Le zakaj ini niste vsega tega že popoldne na cesti povedali... pojdite... zaplešiva...«
Peter je svoji plesalki razložil, zakaj je bil tako nevljuden, in po tretjem plesu ga je razumela. Čez tri tedne mu je nevljudnost celo oprostilo. Na zaročni slovesnosti mu je pa ljubeče dejala:
»Obljubi mi, Peter, da boš odslej zmerom nevljuden z dauami, ki se jim bo sredi ceste pokvaril motor in te bodo prosile pomoči.«
Dvajset kil težki palmov plod
Na Seychellskih otokih, ki leže v bližini Madagaskarja, rastejo svojevrstne kokosove palme, ki obrode izredno velike in težke plodove. V teh s koščeno lupino obdanih sadovih je eno samo seme in iz njega more zrasti ena sama rastlina.
Te čudovite palme obrode šele ko so stare dvajset do trideset let. tedaj pa deset do dvajset plodov, ki vise z drevesa na debelih pecljih in potrebujejo nič manj ko deset let, da popolnoma dozore. Po teh dolgih letih so sadovi petnajst do dvajset kil težki, trideset centimetrov široki, štirideset centimetrov dolgi, debeli pa dvanajst do petnajst centimetrov.
Te velikanske plodove morje cesto naplavi na druge obale. Če tam padejo na ugodna topla peščena tla. |K> dveh letih vzklijejo.
Nemška križarka »Emden« je leta 1929. štiri takšne plodove pripeljala v domovino in jih oddala berlinskemu botaničnemu vrtu. Tu sta čez dve leti dva sadova vzklila in zrasla v majhne palme.
zbudila in io vso prevzela kakor neozdravljiva bolezen? Alj bo nezvesta Francu, ki io ie osvobodil vseh temnih misli. Francu, ki ji je tako verjel? To ne sme biti. Ne bo šla v Du Theatre. ostala bo doma in morda še Franca povabila, da Ivo laže premagala izkušniavo. Da. tako bo prav.
Vendar Eva vseeno ni poklicala Franca. Čutila ie. da mora to sama pretrpeti. Prane ni vedel o Benu skoraj^ ničesar. Ne da bi mn hotela nalašč zatajiti to zgodbortoda v začetku, ko sta se spoznala, ie še tako trpela. «a ni mogla o tem govoriti, pozneje io ie bilo pa sram priznati, da čaka na moškega, ki mu ie komaj mar za-nto. In ko ie icla pozabljati na ljubezenske bolečine, ki iih ii je bil Ben prizadejal, ie postalo vse ta tako ne-važno. Če nisi sredi življenja, pripovedovanje ni resnično, ker čustev prav tako ni mogoče popisali kakor ne bolečine. ki ie ni več. In že štirinajst dni se prav za prav na Bena sploh ni bila spomnila.
Tako Franc o Benu ni vedel dosti več. kakor ie bil sam uganil. Če bi mu zdai govorila o niem. bi postalo to vse čudno važno. Franc bi ji za golovo celo svetoval, naj gre na sestanek. da bo na čistem s svojimi čustvi. Mislil bi. da bi prej ali slei tako odšla k Benu. zalo je boljše, da ne stoji Ben med niinin kakor senen. Ne. Franc ne sme za zdaj o tem ničesar vedeti, povedala mu bo to pozneje. ko bo že vse za njo.
Naposled — bilo ie že okrog osmih — ie pa vendarle šla. Ni se hotela igrati z ognjem sai ie vedela, da obeli ne more imeti. Odločiti se mora za Franca ali za Bena. če io bo nocoj Ben poljubil, bo jutri končala s Irancem. sai potlej nj zmožna, da bi tnu bila zvesta. Po poti se ie sramovala sama sobe. Tehtnica se ni hotela nagniti ne za Franca ne za Bena. V eni skodelici je bil Ben. njena čudovita, neizpolnjena ljubezen do njega, skrivnostna strast, ki io ie vezala nanj. njegova živahna, barvita nrav. V drugi ie bil Franc s svoio zanesiiivo dobroto. s svoiim jasnim hotenjem iu
bistvom. Franc, ki ie bil zanio zmerom tu. čeprav ie bil daleč od nie. Franc, ki io ie naibrže boli Jiubil kakor ona niega...
Ben ie skočil pokonci in ii prihitel naproti.
»Hvala Bogu. da si le prišla.« ie deial in ii pomagal sleči plašč. »Pred desetimi minutami sem te klical po telefonu in ko nisi odgovorila, sem se že zbal. da morda nisi dobila moje dopisnice.«
»Pozno sem prišla domov,« ie zamrmrala.
Nato ie sedela Benu nasproti. Kakor Po navadi ie prekrižal roke na mizo in io gledal. Tudi ona ga ie gledala, skušajoč do poslednjega razčleniti svoia čustva. Ne. nič več ni zdai drhtelo v niei. če ga je tako gledala.
»Veš. kai.« ie pripovedoval Ben, »zdaj bom vsak teden enkrat ali dvakrat tu v Bernu, lahko se bova večkrat videla in ne samo na tako redke petke kakor doslej. Veš. kar veselim se že.«
Eva je opazovala natakarico, ki ie prinesla kavo in razporejala po mizici sladkor in rogljičke. Zdai mu bo morala torei povedati, da to ne bo šlo.
»Kai si pa ta čas počela? Sai sta že dva meseca in pol. kar te nisem videl. Ali si se dobro imela?« Nehote ie pomislila na večere, ko ga ie zaman pričakovala. »Ali si spet kai moškim glave mešala?«
Tako io je vselej vprašal. Najprej ie to vprašanje dobro delo njeni ljubosumnosti. pozneje io ie na vselei zabolelo. No. zdai nai izve. kakšna ie. da ne bo venomer tako vpraševal. Molčala je in ugibala, kako nai začne. Ni bilo lahko in na lepem ie imela slabo vest.
, »Oprosti.« io ie prehitel in ii položil roko na laket. »Bedasto govorim, loda vselei sem ves nemiren ob misli, da se morda zabavaš 7. drugimi moškimi, Tako redkokdaj te vidim in dekle, kakor si ti...«
Dekle, kakor sem faz čaka dolge tedne zaman, ie z bridkostjo pomislila. Nato se ie vsa zbrala: »Ali prav za prav poznaj Fraac* lmhofa?« je
vnemamo vprašala in pogledala neko žensko poleg. Na desni nogavici ii ie bila ušla petlja. Naibrže ie vedela, ker ie hodila negotovo.
»Tistega z rdečkastimi lasmi?«
Zbodlo io ie da ie tako govoril o Francevih plavih laseh, toda pogumna je rekla:
»Da.«
»Bežno. Zakai?«
»Prosil me ie. nai se poročim z niim.«
Ben ie zamižal na eno oko in io od strani nezaupuo pogledal.
»Zakai mi pa_ na lepem to pripoveduješ? S kakšno pravico bi se pa rad oženil s teboj?«
S kakšno pravico! To ie Ben.
»Rekel mi ie. da mora kdo skrbeti zame. da ne bom tako sama.« Ni sa ničesar drugega domislila in dobro ii ie delo, da ie Bena zbodla s teni očitkom.
Vendar ga ni razumel in se ie od srca zasmejal. »Da bo zate skrbel! Sirota, ta te pač ne pozna! Kakor d.t bi dovolila, da bi kdo skrbel zatet Ali si mu rekla,, kdo sl?c
»Ne.« Odgovorila je skorai sovražno. Slišala ie. kako ie Ben sredi smeha zdajci obstal.
»Ali si nazadnje —?«
»Da.« Zdaj ga ie pogledala naravnost v obraz. »Privolila sem.c
Najprej ie bil ta obraz, ki ie toliko mesecev obvladoval vse niene sanie in misli, začuden, kakor pri otroku, nato mu ie zatrepetalo okrog ust
»In nekoč sem si domišljal da me imaš majčkeno rada.« ie počasi deial.
Zdai se ie ona zasmejala »Maičkeno rada! .laz, ki sem te tako slepo ljubila. ki sem vsako uro. vsak dan čakala nate ki sem hrepenela po tebi. kakor da ne bi bilo drugega človeka na svetni«
Čudno, kako ie zdai znala govoriti, zdai ko ie bilo vse to že za 11 io. Prej ne bi bila mogla iziecati niti besedice. Vendar ie zdai nekoliko drhtela bilo ii ie. kakor da spet doživlja tisti č.n iu tla io ie potegnil spet s seboi v svoj neizbežni tok.
(Dalje itrihodniii)
žensko krstno ime; domača žival. 5. medmet; pameten. 6. božjepotnik; mesto v Bosni. 7. presleparjen; dve črki iz besede .trošarina*. 8. planšarski izdelek; latinski izraz, v rabi za označbo kake napake v knjigi; kvar-taški pojem. 9. začetnici imena nemškega nesnika (1791—1813); tuja črka; tri črke iz besede .Makedonija*. 10. malik; prislov. 11. tiho domovanje.
Boj z aligatorjem
JUNAKINJA
Grozna dogodivščina pogumnega panamskega deklefa
Pred dekletom iz Aleane v Panami se možje zmerom spoštljivo odkrijejo in se ji nasmehnejo. Glas o njenem junaštvu se je hitro razširil naokrog >n povsod zbudil pozornost. Kadar sede možje pri poliču vina v krčmi in kade cigarete, se cesto pogovarjajo o njej in občudujejo njen pogum.
Dekletu, ki je zaradi hrabrosti tako zaslovela med rojaki, je bilo ime Marija, imela je črne lase, sinje oči, rožnato polt in ozke, rumenkaste roke. Pridno in zvesto je služila na farmi Concordiji in pomagala vzgajati oba iannarjeva otroka. Za vroče poglede mladeničev ji ni bilo mar. Samo kadar je v potoku, ki se je vil pod mladimi akacijami, prala perilo, si je zapela neko kreolsko pesem o dveh srcih in luni.
Življenje na farmi je potekalo srečno vse dotlej, ko je prišla povodenj. Nekega dne je farmar izvedel, da je zaradi deževja narasla reka podrla jez. Ta vest ga je tako razburila, da še jesti ni mogel. Njegova žena je na smrt prebledela, Marija, ki je pitala malega Alonza, je zajokala. Hlapci so takoj odšli zdoma, da bi pomagali pri popravljanju jeza, za njim je kmalu odšel še farmar in Marija je s svojo gospodinjo in obema otrokoma ostala doma.
Zunaj je lilo ko iz škafa. Voda, ki je že čez in čez preplavila polja, je še venomer naraščala. Potem je začela vdirati v gospodarska poslopja in hleve. Marija je z gospodinjo ves dan reševala, kar se je dalo rešiti. Proti večeru sta utrujeni od napornega dela legli k počitku.
Marija je spala z malim Alonzom v isti sold. Poljubila je otroka na čelo in legla. Kmalu je trdno zaspala. Farmarjeva žena je vzela hčerkico in tudi odšla spat.
Daleč stran od farme so delali možje. Borili so se z deročo vodo, ki je čedalje bolj grozeče drla čez razdrti jez in se razlivala po čajnih in turščičnih poljih.
Sredi noči je voda pridrla do farme Concordia, vdrla skozi okna in vrata in se grozeče razlila po stanovanju.
Marija se je nenadno prebudila iz sanj. Voda je stala že v višini njene postelje in zmočila odejo. Dekle je planilo pokonci in prestrašeno kriknilo. Pogledala je okrog sebe in prisluhnila bučanju valov, ki so se zaganjali ob stene in odnašali s seboj stole, mize in posodo. Zunaj je vreščala potapljajoča se perutnina in druge živali. Voda je že čisto preplavila njeno posteljo. Marija je zgrabila otroka, ki je milo ječal, in ga stisnila na prsi. Bil je do kože premočen.
Dekle je nekaj trenutkov stalo na postelji, potem se je spomnilo svoje gospodarice, ki morda nič hudega ne sluteča dalje spi. Skočila je z otrokom v naročju na tla in skušala priti do vrat. A valovi so jo neusmiljeno treščili ob steno, da se je potolkla in zdrsnila pod vodo. Voda je divje butala vanjo, a Marija je biia močnejša. 7, vso silo se je z otrokom v naročju vzravnala, se rešila do postelje in stopila nanjo. Nočna srajca se ji je prilepila na telo, mrazilo jo je. Otrok je milo jokal v njenem naročju. Marija ni vedela ne kod ne kam. / grozo je strmela v temo.
Cez nekaj trenutkov se je spet spomnila svoje gospodarice in jo pričela klicati; »Gospa! Gospa! Rešite se!«
Če ne bi bila taka tema, bi se bila morda Marija še rešila. A zdaj ji je segala voda že skoraj do trebuha, čeprav je stala na postelji. Dobro se je morala držati, da je voda ni odnesla. Mokra srajca je ko zvon plavala na vodi, otrok je kričal.
Nenadno je ugotovila, da plava po vodi nekaj živega, divje maha okrog sebe in se zaganja v stene. Živo bitje je priplavalo lik Marijinih nog in dekle je s strahom spoznalo, da plava po njeni sobi aligator, ki jih v panamskih vodah kar mrgoli. Očitno ga je bila voda zanesla semkaj in zdaj se bori, da bi prišel iz sobe na piano.
Žival je divje udarjala z repom po vodi, se zaletavala ob stene, se potapljala in prevračala, kar ji je prišlo na j>ot. Zdajci je zagledala na postelji človeka, svojega sovražnika, ki je prav gotovo kriv, da ne more najti poti iz lega ograjenega prostora. Zagnala se je proti njemu.
Marija je v divjem strahu zgrabila z eno roko stol, ki ga je voda prav tedaj prinesla k njej, in ga kot ščit postavila predse. Zdajci je pa skoraj omedlela od groze. Spomnila se je. da napadajo aligatorji svoje žrtve pod vodo. Marija je bita naga in brez orožja. Zavedala se je, da mora bežati. sicer je izgubljena. Skušala je skočiti do stropa in se oprijeti trama. A ni se ji posrečilo. Otrok v naročju jo je oviral.
V lem trenutku je spoznala, kako lepo je življenje in kako težko se človek loči od njega, spoznala je pa tudi, da bi se samo tako lahko rešila, da bi otroka vrgla v vodo. V tem trenutku je Marija postala junakinja. Mirno je ostala na svojem mestu in če boli stisnila otroka k sebi.
Medtem se je zdanilo. Mari ja je bila prepričana, da se ne bo rešila iz pekla. Zdajci je zaslišala udarce vesel. Možje so priveslali s čolni do farme, rešili najprej g ‘■'podarieo in otroka, potem pa prišli tudi v Marijino sobo, kjer se je dekle z otrokom v naročju še zmerom borilo za življenje. Aligatorja, ki je v krogu plaval po sobi, so ubili z vesli, potem pa vzeli Mariji otroka z naročja in nato še njo položili v poslednjem trenutku v čoln. Voda ji je namreč segala že do ust.
Šele v čolnu so Mariji popustili živci. Krčevito je pričela jokati in se tresti ko šiba na vodi. Napor je bil prevelik.
A v tropskih pokrajinah se vse naglo izpreineni. Voda je čez nekaj dni odtekla nazaj v strugo, vroče sonce je posušilo tla in kmalu je farma spet oživela.
Kadar koli pa odtlej pride Marija s farme v bližnje mesto, možje pred njo snemajo svoje sombrere in jo s pravim južnoameriškim viteštvom pozdravijo. V teh krajih namreč ničesar bolj ne čislajo ko hrabrost. Marija se pa ob teh pozdravih samo skromno nasmehne...
Risarji so delali napake
Znana sejalka na francoskih znamkah, izdanih leta 1903., proti vetru seje seme. — Na jubilejnih znamkah, ki so jih Združene države izdale leta 1893., so risarji tudi naredili veliko napako. Na znamki za en cent so Kolumba narisali brez brade, na znamki za dva centa, ki proslavlja dogodek istega dne, pa z bujno brado. — L. 1925. je bivša Poljska izdala neke znamke, na kateri je narisana ladja, ki plove po izredno razburkanem morju. Po mnenju strokovnjakov bi takšne valove mogla povzročiti samo podzemeljska eksplozija. — Geografska posebnost je tudi Lindberghova znamka, ki so jo izdale Združene države. Na njej je narisan zemljevid Francije, na katerem leži Pariz v Calaiškem zalivu.
Zli duhovi pridejo na počitnice
Kitajci leto za letom izdajo veliko denarja za sveče in kadilo, ki jih poklonijo dobrim bogovom, zaščitnikom svojih domov, da jim pomagajo odganjati iz hiše zle duhove.
Verniki na Kitajskem verujejo, da se meseca avgusta vsuje iz pekla na zemljo na bilijone zlih duhov, ki pridejo na zemljo za štiri tedne na po-
Der Prasident der franzosischen Regierung Laval begriifjl anlafjlich einer l eier in Vichy die Pahne der franzosischen ,aniibolschewistischen Legion*.
Predsednik francoske vlade, prezident Laval, pozdravlja ob nekem slavju v Vichvju zastavo francoske ,protiboljševiške legije*.
čitnice. Zato nakupijo Kitajci v tem mesecu mnogo sveč in kadila in še posebno pogosto opravljajo molitve pred dobrimi bogovi.
Križasti pajek — napovedovalec vremena
Pajek križavee je dober.napovedovalec vremena. Že šest do osem ur pred nevihto prične popravljati svojo mrežo, da se ne bi med neurjem odtrgala. Navadno odgrizne nitke, ki napenjajo mrežo v smeri vetra, in tako prepreči, da bi jo veter poškodovl.
Stari Egipčani so poznali nezlomljivo steklo
Naslednik kalifa Harun al Rašida poroča o raziskovanju neke staroegipčanske piramide naslednje zanimive podrobnosti:
»V piramidi smo našli trideset zakladnic, polnih draguljev in raznih drugih predmetov, med njimi steklo, ki se da upogniti, a se vendar ne zlomi.«
»Spričo te najdbe lahko sklepamo, da so že stari Egipčani poznali »elastično« steklo.
Vsak del telesa lahko na-d omest e
Mnoge vrste nižjih živali, so tako trdožive, da jim posamezni deli telesa, ki so jih izgubile bodisi v boju, bodisi v nesreči, kmalu spet zrastejo. Pri nekaterih izmed njih gre to celo tako daleč, da se iz odpadlega dela telesa kmalu spet razvije nova žival.
Višek v tem pogledu je prav gotovo dosegel mali sladkovodni polip. Telo te živali lahko razrežemo na dve sto delov, pa se bo iz vsakega izmed njih razvila nova žival.
Cznccp najde
| Čudovita pravljica iz »Tisoč in ene noči« | Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd |
KRIŽANKA
I i
3
4
5
6
7
8
9
-to
II
Pomen besed Vodoravno:	1. telovadni pojem.
2. prevelik ljubitelj dobre kapljice.
3. tri črke iz besede .prijatelj*; nasprotje vojne; dve črki iz 'besede .pismouk*. 4. osebni zaimek; osebni zaimek; umetni jezik. 5. optična priprava. 6. čustveni vzrok; spoštuje.
7. član svetopisemskega ljudstva.
8. tujka za .pretres*, v rabi predvsem v zvezi z živci; kratica za denarno enoto; geometrijsko število. 9. dve c£ i iz besede .postrv*; perutnina; skala. 10. barva. 11. posledica uničevanja.
Navpično: 1. omikan človek vanj ne veruje. 2. zagon; mesto v Azov-skem morju. 3. prepleta niti; član evropskeo-a naroda; osebni zaimek.
za
nem-tuja ia*. domo-
ŠAH
Problem st. 275
Sestavil S. Loyd (1858)
Reli: Kd2, Th5, l.dt, Sb2 (4). Črni: Kd4 (1).
Mat v 3 pofezah
Omamljena stražarja je zavlekel v teman kot, da bi ju straža prehitro ne opazila...
...Mini jo je pa luž mamil, v drugo smer, v trdni veri, da si bo že še našel pot v zlato svobodo.
Na nesrečo je pa ubral napačno smer in zašel v emirjeve dvorane. Opazila ga je njegova telesna straža...
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. črnoborznik. 2. eni; tre. 3. roža; loža. 4. oba; nad; nit. 5. ve; karat; gk. 6. hi; ro. 7. iz; abota; t. č. 8. še; di; Ag (argentum = srebro); la. 9. t. 1.; ar; li; as. 10. Orinoko. 11. obračunanje.
Navpično: 1. čarovništvo. 2. obe; zel. 3. Neža; or. 4. ona; kladara. 5. bi (lat.); na; birič. (i. Marko; nu. 7. rt; da; talon. 8. zrl (zreti); tragika. 9. neon; on. 10. žig; tla. 11. kratkočasje.
Rešitev problema št. 274
1. Dg2—a2, Ke6—e5; 2. Da2—a4, Ke5 —e6; 3. Da4—e8 mat.
1. Dg2~a2, Kc6-d7 (f7); 2. Da2-a8, Kd7 (f7)-e6; 3. Da8~e8.
Tjulenj namesto jagnjeta
Prevajalci, ki so prestavljali sveto pismo v eskimski jezik, so naleteli na nepričakovano oviro. V sv. pismu je večkrat omenjeno jagnje, ki ga Eskimi sploh ne poznajo. Da ne bi nastale nevšečnosti in nerazumevanja, so se prevajalci odločili, da bodo v eskimskem sv. pismu namesto jagnjeta zmerom pisali o tjulnju.
Tako so problem najpreprosteje rešili.
Zdravilo za bledičnost
Vse do konca prejšnjega stoletja je bila bledičnost zelo razširjena bolezen, za katero so posebno bolehala mlada dekleta.
Že pred 3500 leti so od te nevšečnosti trpele mlade Egipčanke, pozne; je za časa rimskega cesarstva pa hoj1 mladini Rimljankam bledičnost ni prizanesla. Tedaj so zdravniki že dobro vedeli, da za malokrvnost pomaga *c-lezo, zato so bledičnim dekletom kratko in malo priporočali za zdravilo vodo, v kateri kovači hlade železo.
...iu ga je naposled po dolgem in srditem boju obvladala.
Emir je slišal nemir in vpitje in si je dal takoj poročati • vsem dogodku.
Omarjevo junaštvo ga je presenetilo in velel je, naj privedejo mladeuiča k njemu.
Stari emir je že »a prvi pogled
spoznal, da nima opravka s preprostim človekom, temveč z rojenim plemičem, in je predlagal Omarju, naj skleneta prijateljstvo.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Kako naj si po vsem tem razlaga Io čudno poželenje po vmešanju v razmerje med Maro m Skobalom? Maro je poznala kot žensko, ki ni bila obdarovana ne s posebnimi telesnimi ne duševnimi čari. Njeno govorjenje io je čudovito spominjalo na govorjenje njenega »zaročenca«. Alj. ie to ženska za Skobala? Nada /ril vedela, kakšen je Skobal po s^veji duševnosti, toda že iz njegove telesne zunanjosti in zlasti iz njegovih zasanjanih, inteligentnih oči jeyspozna-vala, da mora biti čisto dri/gačen kakor njen zaročenec in K vtira Mršolo-va. Da, Dušan Skobal >e moški, dozorel moški, saj je ->i(oiaj deset let starejši od nje.
»Ali me potem/priteguje k njemu nekaj več kaketf samo ta radovednost?« se je vprašala medtem, ko ji je on spotoma pripovedoval vse mogoče zgodbe, katere je le na pol poslušala. »Ati bi bil to človek, kateremu bi mogla, hotela postati žena?«
Pogledala ga je previdno od strani, ko sta stopala pod rumenim žarom cestne žarnice. Videla ga je visokega in izrazito moškega obraza z izrazom globljega razumevanja življenja in zazdelo se ji je, da bi se utegnila z njim porazgovoriti o marsičem, česar z drugimi moškimi ne bi mogla načenjati. Prav gotovo pa bi utegnila govoriti o čem drugem, kakor s svojim »zaročencem« ali z Maro. A dalje?
Nada je začutila, da postaja vznemirjena. 7.c sama Skobalova bližina le vplivala nanjo nekako čudno, vse drugače kakor bližina drugih moških dotlej. Vendar v njej še nič ni bilo jasno. Vse to so bile komaj rahle, nedoločne slutnje. Samo to je vedela že tisti trenutek čisto določno: da stopa v neko dogodiš ščino, ki jo Prevzema z zanimanjem, z nekako napeto radovednostjo in mnogimi skrivnostnimi slutnjami.
Prav zato jo je pričelo skrbeti, ali ie Skobal zdaj samo iz vljudnosti pristopil k njej in gre z njo namesto z Maro in bo potem, ko se Marina sestra poslovi, menjal svoje mesto z Boljakom? Če se bo to zgodilo, potem zares ljubi Maro. A če jo ljubi, ga obžaluje. Kako jo le more? Ali pa se moti o njem in je prav tako pra-zek kakor Mara in njen »zaročenec«
III.
bilo je že po polnoči,- ko so se Skobal, Nada, Boljak in Mara preselili iz gostilne v nočno kavarno. Nada je zdaj zatrdno vedela, da Skobal ne ljubi Mare. V gostilni je ves Čas sedel poleg nje, govoril z njo in se za Maro skoraj ni zmenil. Prepustil jo ie FJoljaku. Nada jo je skrivaj opazovala in videla, da je od jeze zardevala, toda kmalu se je ob vinu in Boljakovem pripovedovanju šal razvnela in vdala v položaj. Torej tudi ona ne ljubi njega! Hotela si ga je pač pridobiti, a ko vidi, da se zanjo ne zanima, se zadovoljuje z zo-botehnikom. Nada jc kmalu doumela: ena izmed tisiih je, ki iščejo ljubezenskih pustolovščin in pri tem ni kdo ve kako važno, ali jih začenjajo s tem ah z onim.
To vprašanje je bilo rešeno. Ničesar ni preostalo, kar bi še bilo treba razjasniti. Toda namesto tega vprašanja ki jo je dva dni in dve noči neprenehoma in vedno siloviteje mučilo, jc zdaj stopalo drugo, ki se je tikalo nje osebno dosti bolj kakor prvo: Čemu ji Skobal posveča toliko pozornosti?
Ves čas v gostilni ji ni dejal nič takega, iz česar bi mogla sklepati.
• ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N
da jo ljubi. Pa saj to tudi ne bi bilo mogoče. Kako naj jo ljubi, ko se komaj drugič vidita in tako bežno? Ljubezen se menda ne more poroditi kar v trenutku, čeprav je Nada slišala in brala o takih ljubeznih »na prvi pogled«. In če bi ji pričel govoriti o čem takem, bi ga ogorčeno zavrnila. Bila bi užaljena. Mar misli, da je nekakšno lahko blago, katerega si je mogoče prisvajati z besedičenjem? Ne, tisti, kateremu bi verjela, da jo ljubi, bi ji moral to dokazati drugače in ne le s plehkimi besedami.
Vse ie_ misli so se porodile v njej deloma že v gostilni, povsem jasno pa na poti v kavarno. Sama se je čudila, od kod so se vzele. Ali si nemara celo želi, da bi ji govoril bolj toplo, tako, da bi iz njegovih besed mogla nedvoumno sklepati, da mu je do nje več kanor samo do bežne znanke, s katero se je po naključju sešel in preživel z njo nekaj ur v družbi? Čemu naj bi si to želela? Morda satno zatp," da bi do konca zmagala nad Maro? Kaj bi utegnila imeti od take zmage? Zadostitev želji po škodoželjnosti / _>aj vendar ni bila nikoli škodoželjna. Ne, Nada si ni mogla razjasniti, zakaj so se nenadoma porodile v njej-' take želje, katerih uresničenje bi.jo celo užalilo. Sploh ni razumela -marsičesa ne v sebi ne izven sebe. Vedela ie samo to, da se dogaja z njo nekaj nenavadnega. To jo je spravljalo v čudno razpoloženje. Nekaj jo je tiščaio, a obenem je čutila neodoljivo željo po razmahu vsega svojega temperamenta.
V kavarni je bila gneča. Komaj so si priborili v nekem kotu malo mizo. Skobal je naročil pijače, natočil najprej njej, dvignil potem svojo čašo in trčil z. njo:
»Na zdravje najinega prijatclistval«
Pogledala ga je izpod čela. Njune oči so se srečale in Nada je opazila, da so Skobalove vse bleščeče. Tako jo še ni pogledal noben moški. Kljub vsemu odporu ji je šinila kri v lica. Da bi prihina zadrego, je naglo dvignila svojo čašo, trčila s Skobalom in vzkliknila:
»Na zdravje nocojšnjega večera!«
Potem je v dušku izpraznila kozarec in se zasmejala Njen smeh ie bil narejen, vendar ji je koristno poslužil za prehod iz dotedanje zadržanosti v mladostno veu.uio. Postajala je čisto drugačna, kakor je bila prej in tudi sploh v vsem dotedanjem življenju, odkar je nehala biti otrok. In pričela je piti. Pijača jo je počasi zares razvnemala in sproščevala. Kmalu njen smeh ni bil več nepristen.
Skobal je z zanimanjem opazoval njeno spreminjanje. Kako vse drugačna je bila zdaj ta lepa mladenka, kakor takrat v njegovi pisarni, ko je odgovarjala kratko in odločno, kakor da sploh ni dostopna za noben zabavni pogovor; in kako vse drugačna kakor malo prej v gostilni, ko je vino komaj okušala, pustila njemu, da je govoril, ona pa kratko odgovarjala le tedaj, kadar je morala. Vse do tega trenutka se je bal, da je Nada pusta in mračna ženska in si niti v mislih ni mogel predstavljati, da bi jo kar koli moglo razgreti. In zdaj!
£aj je bila kakor majhen vragec: polna gibanja, smeha, vedrine, in njene oči so žarele tako živo kakor mameče luči. To ga je pričelo navduševati. Vedno bliže se je primikal k njej in vedno toplejši je postajal njegov glas, ko ji je govoril.
V kavarni je vrvelo veselo življenje. Pijoča in godba je razvnemala srca. Pričele so se oglašati pesmi in Nada se ni mogla več premagovati. Zapela je še sama. Njen glas je bil čist in močan. Presenetil m samo Skobala m Boljaka, ampak tudi druge goste v bližini. Prisluhnili so in postali navdušeni. Tudi v Skobalu je naraščalo navdušenje. Sam ni vedel, kdaj je znova dvignil čašo in rekel:
»Gospodična Nada, pijva bratovščino!«
Za trenutek se je znova vzbudil v njej prejšnji ponos nedostopnosti Od nekod je silila vanjo jeza. Zahotelo se ji je, da bi ga hladilo zavrnila in mu povedala, da nima navade bratiti se Z ljudmi, ki jih komaj po^na. Toda vse to je bilo tako kratkotrajno kakor 'preblisk bežne misli. Takoj nato jo ie obvladalo nasprotno-razpoloženje. Vreči se v pustolovščino. Zapla-
V 24 URAH
barva, ptieira in kemično čisti obleke, klobuke itd škrobi in svetlolika sraiee. ovratnike, za pestnire itd, Pere^ suši. morija in lika domače perilo Parno ,cisti posteljno perje iD puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
vati vsaj za trenutek po vzdušju nečesa, kar ji jc bilo dotlej čisto tuje. Saj je pač vse eno! Morda se ne bosta nikoli več videla. Samo ta večer ju je zbližal. Potem bosla spet hodila vsak po svojih poteh. Ona se bo vrnila v staro okolje. K nj!m domov o dalje prihajal njen »ženin«. Potem je zares vse eno. In pila je z njim bratovščino. Tudi poljubila ga je.
Toda njegov poljub jo je zmedel. Ob njem jo je vso spreletelo neko toplo občutje, kakršnega dotlej ni poznala. To jo je zresnilo. Sklonila je glavo in iz prs se ji je izvil komaj prikrit vzdih. Le z naporom se je spet uravnotežila in spravila v prejšnje razpoloženje. Vendar Skobalu ui mogla prikriti, da se v njej nekaj dogaja. Opazoval jo je poizvedujoče in vedel: led se taja.
Zdaj je postal svobodnejši. Pričel ji je govoriti liže, zaupnejše in počasi je vzel njeno desnico med svoje roke. Dovolila mu je, da ji jo je božal. Sele čez nekaj časa se je zavedela vsega tega in se odmaknila. V nekakšnem strahu se ie ozrla po Mari, ki je sedela z Boljakom niima nasproti, a ko je opazila, da drži zobotehnik svojo desnico Mari okoli pasu in jo stiska k sebi, se ie pomirila. Ne, Mara je bila preveč zaposlena z Boljakom, da bi se mogla natanko zanimati za njeno početje. Pogumneiše je pogledala Skobala in mu spet dovolila, da
se je dotaknil njene roke in ji govoril :
»Ali ni lep nocojšnji večer, Nadica? Pa si se tako branila z nami. Ti nisi ustvarjena za dolgočasenje. Tako mlada si, tako polna življenja in veselja. Mladost pa je kratka. Živeti, živeti, to je edino pametno geslo. Krasti življenju trenutke sreče, opajati se^ z njimi in izprazniti do dna vse čaše, kolikor nam jih roke morejo doseči! Ko bo prišla starost, nam bo žal samo za tisto, česar nismo užili, nikoli pa ne za ono, kar smo.«
»Morda,« je odgovorila. »Če človek ne bi imel razuma in srca. Mogoče ste moški v tem oziru drugačni, bolj lahkomišljeni«
»Poglej Maro!« ji je zašepetal. »Ona ne sprašuje po razumu in srcu.«
»Tudi ženske smo različne,« je rekla »Taka ne bi hotela, sploh — ne bi mogla biti. Jaz bi hotelu vse ali nič. Ne bi se mogla zadovoljiti s krajo trenutkov. Te naj love tisti, ki si ne morejo priborili celote «
»Ali imaš morda že tako celolo?« Pogledala ga je vprašujoče. Ni ga razumela.
»Ali imaš zaročenca?« je rekel do-ločneic.
Nasmehnila se je in rekla:
»Doslej še nisem spoznala listcga, ki ga iščem.«
»A če bi ga spoznala?«
»Bi moral tudi on videti v meni tisto, ki je njemu namenjena,« je odgovorila resno.
»In če bi bil jaz tisti?« jo je vpraša! pol za res in pol za šalo Zasmejala se je na glas, čeprav sama ni vedela zakaj »Torej misliš, da ie to čisto nemogoče?«
»Vi ne iščete družice, ki bi bila vaša popolna in trajna izpopolnitev,« mu ie odgovorila, »ampak samo trenutke. Za take trenutke vam zadostujejo Mare «
Dvignila ie glavo, kakor da se hoče povzpeti nad vse plehko, kar nima vrednosti trajnega čustva, in je v trenutku spet postala prejšnja Nada. Odtegnila mu je roko in se zresnila Zaman se je trudil, da bi jo znova spravi! v neskrbno vedrino Na vse, kar ji je govoril, mu jc komaj odgovarjala m tudi piia ni več. Strmela je čez Boliaka m Maro v kavarniško življenje Vse se ji ie dozdevalo nekje daleč^ in tudi glasovi godbe so prihajali iz nekega sveta, la ni verjela v njegovo resničnost. Nien obraz je zasenčil izraz otožnosti Skobal ie pričel premišljevati, kaj le zagrešil, da jo je spravil iz prejšnjega razpoloženja, ki ga je tako navduševalo. Ni si.vedel ničesar očitati. Govoril ji je čisto tako, kakor je govoril pred njo neštetim In tudi prepričan je bil tisti trenutek da ie njegova igra pravilna Poznal je ženske. Toda Nada sc mu je pričela dozdevati le drugačna k: kor so bile one, s katerimi je imel opravka dotlej. Torej bi bila pri njej potrebna drugačna taktika Kakšna?
»Nemara bi se spremenil, če bi zares našel pravo,« je pripel po kratkem premolku. »Toda morala bi bili vredna take spremembe. Ali verujete, do je sploh* mogoče najti tako?«
»Lažje kakor si mislite,« je rekla prepričljivo. »Vi ste doslej iskali v ženskah samo zabave, kakor v vsaki drug hipni nasladi, zato je naravno, da ste_ se približevali le tistim, ki so vam že na pogled obetale uspeh. Zato poznate samo take. Toda to je manjši del, ki ne predstavlja resničnega bistva prave ženske.«
»Potem mi pokažite tako z resničnim bistvom!« je vzkliknil.
»Ne vem, če bi imeli še potrpljenje truditi se po strmi poti do nje,« je rekla. »Kvečjemu, če bi jo zares ljubili. Z veliko, globoko ljubeznijo.«
»Torej menite, da take ljubezni sploh ne bi bil zmožen?«
»Bojim se, da ne,« je dejala Nada. »Če ste vi taka ženska, potem bi se resnično potrudil,« je rekel z glasom, ki je vsaj tisti trenutek zvenel nezlagano.
»Prihranite si poklone!« je vzkliknila rezko. »Ne ljubim jih.«
Tisti trenutek je nenadoma postala zlovoljna. Ni si mogla odoustiti, da se je vmešala v vso to zadevo in se dala pregovoriti. Čemu ie šla v kino? Čemu ie šla v gostilno? Čemu je prišla v kavarno? Vse je tako brezmejno nesmiselno. Kaj jo brigajo Mara, Boljak in ludi ta gospod knjigovodja Srtooal? In celo bratovščino je pila z njim. Hvala Bogu, da sta ta trenutek oba pozabila na to in se spet vikata! Ne, vse to je bilo samo trenutno. Poslej ne mara imeti nobenih stikov več z njim in njegovo družbo. Nai le ima Maro, če io hoče! Pričela ie siliti domov
»Kam sevam mudi?« je rekel Skobal. »O, ti si tudi!« se ie uiezila Mara. »Komaj se človek malo razživi, pu že sitnariš *
»Saj vas nihče ne sili, da morate z menoj,« je rekla Nada »Sami ne morete ob tem času domov,« je dejal Skobal »Zakaj ne?« ie vprašala »Ker se ne spodobi Če ste bili v moji družbi, ie tudi moia dolžnost da vas spremim do doma «
Nada je vstala in hotela oditi Tako je prisilila vso družbo, da ie zapustila kavarno Mara ie bila neprikrito jezna, toda Boljak se je še dalje sukal okoli nje tako vztrajno, da se ie potolažila, ga prijela pod roko in odšla po slovesu od Nade in Skobala z njim svojo pot Nada in Dušah sla stopala nekaj časa molče druo ob drugem. Po ukcah je ležala gosta in mrzla megla Bile so skoraj prazne Le kdaj pa kdaj se je prikazni iz megle ponočnjak, ali stražnik, stopicajoč z drobivmi koraki po cesti8“n da bi si onrel odrevenele nooe »Gospodična vada!« ie sorego\■ i 'l precej Skobal »Razumeli ste me pr« i menda napačno, da ste se ujezili Nikakor se nisem nameraval šaliti, shl sem popolnoma zares V vos ' in spoznal žensko, ki io moram spošh -vati. Nemara ste povedali resnico da sem imel doslej opravka samo 4 takimi, ki se love za pustolovščinami. Prav zato me resnično zanimate in ne bi hotel, da se najino prijateljstvo konča še preden se ie prav začelo Sai niste več hudi?«
»Ne,« ie rekla, »na vas nisem huda Huda sem le nase. da sem prišla v kino in šla z vašo družbo «
»Torej vam ie žal /a nocoišnii večer?«
»Ni mi žal. a ne vidim v tem mka-kega smisla,« je rekla prostodušno »Tudi ne v naiinem prijateljstvu?«
jo je vnrflčal
Dnlje prihodnjič
H* U*M*0*R
Vdova
» N o. gospa Korenova je kaj hitro prebolela smrt svojega prvega moža.«
'Ona že, a njen drugi mož je neutolažljiv'.«
Dober nasvet
Pacient:	»Gospod zdravnik, spati
ne morem.«
Zdravnik: »Popijte vsake pol ure kozarec vina.«
Pacient: >AIi mislile, da bom potem zaspal?«
Zdravnik: »To ne, a čas vam bo hitreje minil.«
Srečno naključje
>Torej sle vi edini, ki ste se pri potopu ladje rešili?*;
»Da.«
»Le kako sle to storili?«
'Ladja mi je pred nosom odplula iz pristanišča.«
Modrost
Zdravnik sedemdesetletnemu starčku: ?Ali se takoj odpoveste alkoholu, ali boste pa čez nekaj tednov popolnoma oslepeli.«
Starček: »Veste, gospod zdravnik, zdaj ko sem že vse videl in doživel, je pač pametnejše, da dalje pijem.«
Tudi odgovor
»Ali misliš, da Janez rad pije?«
»Tega ravno ne morem reči. a če bi bil jaz steklenica vinil, ne bi hotel * njim sani ostatj v sobi.«
Še
ne Ve
Ravnatelj tajnici: 'Gospodična, ali mislite, da sem idiot?«
Tajnica: »Ne vem še, saj sem šele štirinajst dni pri vas v službi.«
Tovariški nasvet
»Zob vas boli? Veste, če bi bil moj, hi si ga bil dal že davno izdreti.«
'Tudi jaz. bi to storil, če bi bil zob vaš.«
Otroška
»Očka, ali te smem nekaj vprašali?«
»No?«
»Kje je veter, kadar ne piha?«
Okrepčilo
»Danes sem bila pri zdravniku. Pogledal mi je jezik in mi takoj zapisal neko okrepčilo.«
»Sveta nebesa, pa vendar ne za jezik?«
Ljubezen
Gospa Plankarjeva fe vdova. Lepega dne jo vpraša radovedna soseda:
»Kako to, gospa, da je vaš mož tako mlad umrl?«
»Ljubezen in pijača sla ga pobrali.«
»V koga je pa bil tako hudo zaljubljen?«
»V pijačo.«
Profesorska
»Danes sem skuhala lečo.«
»Konveksno ali konkavno?«
Doslednost
šef novemu uslužbencu: :Nerad dosti govorim: kadar vam bom pomigal s prstom, pridite takoj k meni.«
Uslužbenec:	Tudi	jaz nisem ravno
zgovoren; kadar bom odkimal z glavo, me ne bo.«
Podobnost
»Davi sem srečal nekega moža. ki ti je bil na las podoben.'
Pa mu vendar nisi vrnil tisiih dve slo lir, ki si mi jih dolžan?;
Priporočilo
Gospodinja: : Žal vam sobe brez priporočila ne morem oddati.«
Podnajemnik:	Priporočilo?	Verje-
mite mi, gospa, moja prejšnja gospodinja je jokala za menoj, t
Gospodinja: No. to se meni ne more primeriti. Najemnino boste morali vselej naprej plačati.«
Vljudno vabilo
»Draga gospa, kadar se mi tako ljubeznivo nasmehnete, si zmerom zaželim. da bi me lepega dne obiskali.«
»Gospod, kaj si vendar drznete!«
»Sem namreč zobozdravnik in bi vam rad popravil zobe.«
Duhaprisoten podnajemnik
Stanodajalka: »Sobo lahko dobite, a naprej vam povem, da damskih obiskov ne tr, im.«
Podnajemnik: »Kaj pa moške obiskovalce?«
Stanodajalka: »Ti pa lahko prihajajo.«
Podnajemnik: »No. potem bom najel sol>o za svojo zaročenko.«
ŽENSKA
RADOVEDNOST
l
Napisal H. Breslauer
»Ančka,*: je boječe dejal Milan, »ali smem upali?«
Ančka ga je zamišljeno pogledala. To se more samo meni primeriti, si je mislila. Milan mi je simpatičen, v Petra sem pa skorajda zaljubljena... Ali sem pa morda v Milana zaljubljena in mi je Peter samo simpatičen? Ne vem. Zavedam se samo tega, da si nisem na jasnem, s kom bi se poročila.
»Kaj premišljujete, Ančka?« jo je vprašal Milan, ki je upravičeno pričakoval odgovora na svoje vprašanje.
Na Pel ra mislite, kajne?«
Morda!« mu je odgovorila. A tudi na vas.c
»Peter je moj prijatelj, zato bi se vam prav gotovo ne zdelo lepo. če bi za njegovim hrbtom...«
»Vsak je samemu sebi najbližji. A ne glede na to je vaša dolžnost, da mi vse po pravici poveste.«	v
»Peter vas bo razočaral, sebičen je.«
»Ali ste mi tp čisto nesebično povedali?«
Mislim, da je Peter skopuh.«
»O!« je vzkliknila A: čka. »Te slabe lastnosti še nisem opazila na njem. V moji družbi nikdar ni skoparil...«
»Verjamem. Saj veste, da vam le slabosti ne bo pokazal. A če bi ga tako dobro poznali kakor jaz. bi se kaj kmalu prepričali, da govorim resnico.«
»Ne morem vam verjeli. •
Ko bo že prepozno, mi boste verjeli, Ančka. Kakor je zdaj pozoren, tako bo v zakonu skopuški.«
O tein se hočem piepričati.«
-Ančka!«- je prestrašeno vzkliknil Milan. Samo zato se boste poročili z njim, da boste ugotovili, ali govorim resnico ali ne?«
»Pomirite se. prijatelj,« se je nasmehnila Ančka. »Tako zelo spet nisem radovedna.«
»Kako boste pa potem...«
To pi pustite meni. Če bom pa ugotovila, da sle imeli prav, potem, Milan...«
»Potem...«
»...bom privolila v vašo ženitbeno ponudbo.*’
*
Čez teden dni jc Milan spet obiskal Ančko. Dekle ga je sprejelo z zagonetnim smehljajem:
»Milan, zelo boste presenečeni.«
»Zakaj?«
»Peter me je bil prosil za roko. Izgovorila sem si nekaj dni premisleka. Predvčerajšnjim sem mu odgovorila, da privolim v njegovo snubitev.«
»Ančka!« je prestrašeno vzkliknil Milan. 'Poklicali ste me torej samo zato, da mi to poveste?«
»Tako je! Povedala -hi vam rada, da ste imeli prav, ko ste. trdili, da je Peter skopuh. Prepričala sem se o tem.«
»Tako?« Milan jo je nejeverno pogledal.
»Radi hi vedeli, kako sem to storila. kajne,« je smeje se nadaljevala Ančka. Pismo, v katerem sem mu pisala, da sprejmem njegovo ženitbe-no ponudbo, sem nalašč premalo franki ra la in — pismonoša mi ga je danes prinesel nazaj. Na njeni je bilo napisano: .Ne sprejme!1 — Ali mi zdaj verjamete, da se znam prepričati o tem, kar želim izvedeti?«
Kaj naj bere mlado dekle
Mlado dekle sle, skrbno vzgojeni, zdravi in vedri. Počutite se že skoraj odraslo in samostojno in nemalo vas jezi, da vam mati ne pusti brati vsake knjige, ki bi jo radi prebrali.
Vaša mati ima prav. Če bi jaz imela hčer in bi ta bila v vaših letih — petnajst do osemnajst let — ji pr.av tako ne bi dovolila, da bi brala vsako kil,igo. Posebno bi jo varovala pred pogrošnimi ljubezenskimi romani, polnimi naivne romantike in solzave nežnosti. Zakaj? Ali niso ti romani napisani nalašč za mlada dekleta? Morda, toda pisani so tako, da si po njih ustvarile o življenju napačno sliko. To so romani, ki navdahnejo mlado dekle, da vprašuje v pismu, poslanem v naše uredništvo: »Vsako jutro se peljem v šolo s tramvajem hkrati z mladim, prikupnim človekom, ki kar ne odmakne očesa od mene. Ali mislite, da me ljubi in da se bo poročil z menoj?«
*
Kakor smo že tekli, so nekateri romani za mlada dekleta polni podobne neme ljubezni na prvi pogled, ki prestane vse preizkušnje in premaga vse ovire in se naposled konča s poroko. V življenju pa ni tako. In vsaka pametna mati mi bo pritrdila, da takšno pisanje ne more vzgojno vplivati na njenega otroka.
Če pa mlada dekleta takšnih romanov ne smejo citati, kaj naj torej bero? V enem stavku bi odgovor takole zgostila: bero naj knjige, ki oblikujejo hkrati njihovega duha, njihov okus in njihov značaj. Brati morajo dobro napisane in dobro mišljene knjige. Brati morajo knjige, pisane pozitivno, knjige, ki kažejo življenje takšno, kakršno je, ne pa iznakaženo v zrcalu osladnosti ali surovega naturalizma.
* *
Knjige, pisane z brutalnim realizmom, so prav tako nevarne kakor pogrošni romani. Prav kakor ti namreč kažejo življenje drugačno, kakor je v resnici in vplivajo kvarno na vaš razvoj in vašo duševnost. Pri odraslem človeku gre duševna hrana namreč
skozi sito razuma, medtem ko mladi stnik še nima dovoli izoblikovanega okusa, ima še premalo izkušenj in vpogleda v življenje, da bi vedel ločiti, kaj je življenjska resnica in kaj umetnost zaradi umetnosti same.
Brez škode, pa tudi v prijetno zabavo bere mlado dekle lahko marsikatero knjigo naših domačih klasikov, naj omenim samo Tavčarjeve zbrane spise, med njimi ,Visoško kroniko', ,Cvetje v jeseni' in pa ,1 zza kongresa', knjige, ki so mi v teh letih bile med najbolj priljubljenim štivom. Tudi Jurčičevi in Kersnikovi zbrani spisi, Senoovo ,Zlatarjevo zlato' in podobni romani iz nepredaljnje preteklosti odlično izpolnjujejo svojo nalo-logo kot šlivo za mladostnike.
Med deli tuje literature bi priporočala kot dobro in kratkočasno, pa tudi vzgojno šlivo za mlado dekle knjige:
Ammers-KiillJo: .Upornice'; dnevnik Marije Baškirčeve'j Eva Curie: ,Gospa Curie'; Deeping: .Usodovec’; Dickens: , David Copperfield’; Gals-worthy: ,Saga o Forsytih'; Paul Keller: ,Cvet naše vasi'; Jack London: ,Dolina meseca'; Buckova: ,Dobra zemlja'; Axel Munihe: ,San Micliele'; Sinclair Lewis: ,Arrowsmith’; Turgenjev: ,I.cvčevi zapiski', ,Očetje in sinovi' in Cervantes: ,Don Kihol'.
Kajpak sem naštela samo nekaj tistih knjig, ki sem se jih na hitro domislila, prav gotovo je pa med priporočljivim štivom za mladino še marsikatero delo, ki ga nisem omenila. Vendar mislim, da je za nekaj časa vseeno izbire dovolj. Med domačimi in svetovnim’ romani, ki sem jih naštela, so zelo lepe ljubezenske zgodbe, čeprav se vselej srečno ne kon-čc./o, spet v drugih delih popisujejo pisatelji lepoto dela in odpovedi (,Gospa Curie', ,Arrowsmith‘, ,Cvet naše vesi). Vsa ta dela niso izrazito mladinski romani, a so po visoki ravni pisanja, po svetovnem nazoru, ki ga izpovedujejo, in po iskanju resnice za mladino zelo primerna.
Saška
P -
h
£
NAS NAGRADNI NATEČA)
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 10 lir
Fižolica v pikantni omaki
Pol kile čez noč namočene fižolice osoli, dodai dve veliki sesekljani čebuli, žličko paradižnikove mezge. ščepec hude paprike, lavorjev list in nekoliko jedilne sode. Vse skupaj r>re-iflešaj in zolij z vodo. da je fižolica pokrita Počasi io duši in po potrebi zalivaj z vročo vodo. Ko je fižol.ca napol kuhana, napravi prežganje iz kakršne koli maščobe in žlice moke, zabeli in pridem še dva strta stroka česna s kumino, ščepec ma-jerona in žl:co kisa. Po potrebi še zalij in skuhaj do mehkega. Omaka je zelo okusna, ker zboljšaš fižolico, ki je sama precej pusta in prazna
Serviraj s polento, makaroni, rižem ali krompirjem
A. N.. Ljubljana
labolčni vlivanci
Zmešaj v loncu 1 liter mleka iz mlečnega nadomestka, malo soli. eno jajce ali jajčni nadomestek, malo sladkorja in dobro polovico litra presejane moke. Ko je testo gladko, ga vlij na razbeljeno maščobo, potresi z jabolki in rumeno speci, labolka nastrgaj in jih po možnosti vsaj malo osladi. Namesto enotne moke lahko uporabiš tudi koruzno,
L. B., I.iublana
labolčni cmoki
Iz t kile olupljeneng krompirja in moke zamesi krompirjevo testo. Zvaljaj ga približno za pol prsta na debelo in zreži na rieprevelike kvadrate, nato jih pa napolni s temle nadevom:
V ponvi zarumeni 2 do 3 žličke sladkorja, nato dodai 5 nastrganih jabolk in duši tako dolgo, da postanejo mehka. Ohlajenim jabolkom vmešal še nekoliko cimeta in polagaj na vsak kvadrat po erio žličko nade\a. Kvadrate zvij in izoblikuj cmoke. Ku-liaj jih 10 minut v slani vodi. Kuhane zabeli z maslom in potresi poljubno s sladkorjem in cimetom Daj iih še tople na mizo.
P. M., 1 jbuljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvignite lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil — Prispevke naslovite na Uredništvo tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, 1 uib-Ijani. Poštni predal 253
Varčujmo tudi v kozmetiki
Velikokrat vidimo v kopalnicah in po toaletnih mizicah zobne in druge Kreme, ki so stisnjene na vse mogoče načine Tega ne bi smeli delati, ne samo za to, ker ni lepo za oko, ampak v prvi vrsti za to. ker ne izrabimo vse vsebine, ki le v tubi. Cc
pričnemo stiskati na spodnjem koncu tube in iztisnemo samo toliko, kol-kor potrebujemo, bomo uporabili prav vso kremo, ker ie ne bo v nobenem kotičku nič ostalo
Tudi z vato moramo varčevati. Včasih smo se pudrali z vato. ker smo lahko vsak kosnrč zavrgli. Danes pa moramo spet seči po stari pudrovki, ki ni ravno tako higienična kakor vata. Ce ie pudrovka iz baršuna ali pliša. jo operemo v miln ci in posušimo Pudrov ko iz labodjega perja očistimo v riževi moki ali maqneziii. Pomočimo io v moko, narahlo pregnetemo in po čistem papirni toliko časa .iztepamo, da ostane moka ali magnezija popolnoma bela.
Po topli kopeli zelo dobro učin-kuie. če vse telo zmasiramo z oljem za masažo Ker je olje zelo dragoceno in oa le težko dobimo, moramo z ni m pravilno ravnati in zelo var-če\ot Najprej v olju namakaimo 10 nii.iiil prste in nohte, da dobijo dovoli potrebne hrane. Poiem zmasiramo \se telo. vendar samo toliko, da nam ostane še malo olia. S tem olietn zmasiramo s staro zobno ščetko stopala in nohte na nogah.
r Poraisni nassati j
Pecilni prašik. ki go dodajamo raz-nm mlečnim jedem, povzroča da testo na asle. Ker prične prašek takoj delovati, mo-amo pecivo liiiro dati v pečico, da lepo narasle
(Ti trije modeli io ris«ni izrelno tu »Pruilntltl tednik« Io ui«o b(ll »e objaillenl.) Iz starih oblek lahko naredimo tri delovne obleke, kakršne vidimo na naši sliki. Prva je kombinacija temnosive barve s precej živim kockastim vzorcem. Obleko zapenjamo zadaj. Zelo lepa je kombinacija druge obleke iz črtastega blaga in peščenorumene barve. Zanimivi so rokavi in krilo. Tretja obleka je temnomodra in kombinirana z golobjesivim blagom. Zaprta je visoko ob vratu in ima preprosto krilo
Ostanke od sveč uporabimo za čiščenje kvarf. Če pa ostanke zavijemo v platneno krpo in zdrgnemo z njimi hrapav likalnik, postane lepo gladek.
*
Svilo likamo zmerom napol vlažno in narobe. Z neprevročim likalnikom
ne smemo likati naravnost po svili, ampak jo moramo položiti med dve čisti krpi.
*
Straniščno školjko zelo lepo umijemo s časopisnim papirjem ali starimi cunjami in z vročo vodo, ki ii dodamo nekoliko sode. Školjko zdrgnemo tudi s peskom, nazadnje pa splaknemo s čisto vodo.
Notranji usnjen rob pri mofkem klobuku se zelo hitro umaže. Očistimo ga najlepše z mešanico, ki jo naredimo iz desetih delov vode in enega dela salmijakovega cveta.
Prevelik zamašek zmanjšamo, če ga
zdrgnemo s steklenim papirjem ah ga pa na spodnji strani v sredi nekoliko izrežemo.
Zarjavel vijak liifro odvijemo, -če ga najprej pokapamo s petrolejem, nekoliko segrejemo z vročim predmetom in ga šele potem z izvijačem odvijemo.
*
Kadar kuhamo zelje, ohrovt itd., v kuhinji neprijetno diši. Če pokrijemo posodo najprej s platneno krpo, namočeno v kis, in potem še s pokrovko, preprečimo razširjanje neprijetnih vonjav.
•
Kadar nas boli zob, je naiboljše, da gremo k zobozdravniku. Če nas pa boli zob ob času, ko ne moremo k njemu, si pomagamo tako. da iz-plakujemo usta s kamiličnim čajem, /večer, preden ležemo, vzamemo pi-ramidon ali kakšen drug pripomoček za lajšanje bolečin
Zelo primemo darilo j3 ovitek za knjiga, kakršnega vid rno na zgornji sliki. Naredimo ga iz ostankov usnja ali pa iz platna in ga izvezemo v poljubnem vzorcu
Red je pol življenja!
Nered nas velikokrat tako zjezi, da delamo krivico naši »boljši polovici«. Namesto da bi se jezili, bi bilo boljše. če bi poskrbeli, da bi bilo res vse v redu in vsaka stvar na svojem mestu.
hodimo odkritosrčni in priznajmo, da ni prav lahko iz nereda kar na enkrat pričarati popoln red. Če pogledamo po policah, omaricah in nočnih omaricah, vidimo cele kupe kmig, časopisov, volnenih ostankov, klobčiče vrvi in vse polno druge šare, ki nam ie nepotrebna, a kljub temu v napotje. Vi kot gospodinja imate nalogo vse te stvari pospraviti, m sicer tako. da imate vse takoj pri roki. kadar kakšno stvar potrebujete. To se pravi, da moramo pravilno razpostaviti posamezne stvari, v prvi vrsti pa se moramo ravnati po načelu, ki pravi: vsaka sfvar na svoje mesiol
Ali ste že kdaj premislili, da bi knjige lahko shranili na police pod oknom? Ce imate centralno kurjavo, pa med obema pečicama? Ali niso tu boljše shranjene kakor na pisalni mizi ali nočni omari? Poleg tega pa zamašijo neprijetne luknje pod okni in takšne police tudi ne zahtevajo vsega premoženja.
S skromnimi sredstvi lahko sami naredimo potrebne predmete, ki nam pomagajo vzdrževati red. Tudi marsikateri mizar nam bo za majhen denar naredil, kar si želimo. Poleg tega lahko uporabimo marsikaj, kar bi v drugačnem primeru zavrgli.
Na primer iz starih božičnih in novoletnih razglednic lahko poživimo sicer prazno in pusto špansko steno. Razglednice nalepimo na steno, ki jo najprej preoblečemo. Rarva mora ustrezati barvi, v kateri ie pobeljena soba. Med razglednice lahko nalepimo tudi foioqrafiie, tako na primer kakšnega smučarja, ribiča, jahalca in podobno. Za takšno steno imajo veliko razumevanja otroci, ki imajo radi razne fotografije.
Telefon je prava nesreča za hišo, če ne pomislimo na vse ugodnosti in koristi, ki nam jih daie. Najboljše bi bilo, če bi ga lahko nosili s seboj po stanovanju. In kadar najbolj nujno potrebujemo papir in svinčnik, zanesljivo ni ničesar pri roki. Da se ne bomo več jezili, si bomo dali pri mizarju narediti mizico iz stiriti desk. Zgornja deska mora biti toliko velika. da je dovoli prostora za telefonski aparat, svinčnik in papir. Stranske deske pobarvamo in če smo dovolj slikarja, naredimo na vsako stran po en šopek cvetlic v lepih pisanih barvah. Obe stranski deski zvežemo s četrto in io uporabimo za polico, kamor položimo telefonski imenik, koledar in podobno. Mizico pritrdimo na štiri kolesa, da io lahko prevažamo po sobi. Seveda moramo telefonsko žico temu primerno podaljšati.
Vso mizico lahko tudi preoblečemo s papirjem, enobarvnim ah pisanim Še boljše je pa. če preoblečemo vsaj vrhnjo polico s povoščenim platnom, ki ga lahko obrišemo tudi 7. vlažno krpo in odstranimo vso umazanijo.
Ali imate primeren prostor za kladivo, klešče m drugo orodje? iudi za orodje si lahko naredite primerno omarico na kolescih. Pokrov omarice pritrdimo tako, da nam odprl služi za skromno pisalno mizico. Na njej lahko popravljamo razne predmete. zavijamo zavitke in tudi pišemo. V pokrovu samem pa imamo shranjeno lepilo, vrv, škarje, svinčnik in papir. Pokrov mora biti sestavljen tako, kakor so pokrovi pri šivalnih strojili z robom navzgor. Na vrhu pritrdimo palico, za katero vozimo omarico sem in tja. V spodnjem delu si naredimo police, na katerih imamo postavljeno skrinjico Z orodjem, stare časopise, ovojni papir in vse. kar moramo skriti pred tujimi očmi. Seveda nas ne sme biti sram. če pride kakšen gost in bi rad videl, kako ie omarica v notranjosti zgraiena. /.ato mora tudi v njej vladati popoln red, da ne bomo nikdar v zadregi.
SiEia^e pravilno!
Prav najnoveiše. .najmodernejše' resnice so poznali že tudi v davnih stoletiih. Tako ie s presno hrano z moderno znanostjo o čudodelnosti raznih zdravilnih zelišč in prav tako ie z umetnostjo pravilnega dihanja. Že stari Egipčani so vedeli, da ie pravilno dihanje za zdravje in lepoto velike važnosti. Tri stoletja pred Kristusovim rojstvom je bila umetnost dihanja v egiptovski kulturi visoko razvita. Prav tako priznavajo kitajski in indijski zdravniki pravilnemu dihanju veliko zdravilno moč. In Voltaire ie nekoč dejal: »S pravilnim globokim dihanjem se odkrižamo že precejšnjega dela bolezni.« Danes počasi spoznavamo upravičnost in resničnost te stare modrosti.
»Zdravi dojenci pravilno dihajo.« pravi neka strokovnjakinja za pravilno dihanje, ki ie hkrati učiteljica za dihanje in fonetiko. »Žal pa z vstopom v šolo. kjer mora otrok dolge ure sedeti, tudi ta naravna funkcija preneha ali se pokvari. Pri tem posebno trpi telesna konstitucija, saj ie telesna odpornost pri človeku ki ne diha pravilno, vse manjša kakor pri onem. ki zdravo, globoko diha. Temeljni vzroki za slabo dihanje so: slaba drža. nepazljivost pri dihanju, pa tudi napačno pojmovanje pravilnega dihanja.«
Kakšne so torei posledice slabega dihanja? Predvsem naj omenimo zasoplost. Če hočemo skočiti na tramvaj. če stečemo nekaj korakov, da bi ujeli avtobus, če hitimo po stopnicah, ali se vzpenjamo v strm hrib. opazimo. kako se hitrp^ zasopemo. Pogosto nam celo srce prične hitreje in močneje utripati kar ie še posebno otipljiv dokaz, da naše dihanje ni v redu.
Goethe piše v svojem poslednjem pismu filozofu Humboldtu: »Stari učenjaki pravijo, da živali notranji organi uče. kako naj žive. Pristavljam, da je pri človeku isto. samo da ima človek prednost, da lahko sam svoje organe snet pouči, če odpovedo.«
Ta stavek ie res klasičen. Zasoplost nas res pouči, da smo premalo dihali. Delovanje srca. krvni obtok presnavljanje in živčni sistem so v tesni zvezi z dihanjem in so zelo odvisni od njegove kakovosti. Dihanje ie mod najnaravnejšimi dogaianii telesa, zato bi človek mislil, da dihamo brez težav. brez misli, skratka avtomatski. Tako dihajo živali. Kako lepo diha stopajoči koni! Mi liudie smo pa žal to naravno umetnost že nekoliko pozabili.
Odvisni smo od vseli mogočih drugih či n i tel ie v. od poklica, prenateza-nia pri delu. krčevitosti. da kaj lahko in hitro zaidemo s poti. ki io ie nri dihanju narava določila za edino pravilno. Narava se pa nikoli ne da posiljevati. Prei ali sle i se maščuje in po navadi človeka kaznuip prav tam. kjer ie bil irrežil. Tako ie narava bridko maščevala svoie pravice. M so jih ii bili vzeli pretesni stezniki prejšnjega stoletja, ko ie bil ,osii‘ stas nai-večia želia sleherne lepotice in ko ie ta nesmiselna moda silila ženske, da so uklepale telo v nenaravne spone. Ni slučajno bilo prejšnje^ stoletje stoletje slabokrvnih in jetičnih deklet...
»Brez pravilnega dihanja tudi ni lepega, polnega glasu.« nas dalie P0-učuie učiteljica dihanja. »Pogosto že iz človekovega glasu lahko sklepamo na kakovost njegovih telesnih funkcij. Če slišimo po telefonu prijeten zvočen glas. si nehote napišemo v mislih prikupno sliko govoreče osebe čeprav ie ne vidimo. In ta čut nas nikoli ne vara. Tako imaio dobri poklicni pevci zaradi pravilnega dihanja železne živce. dober krvni obtok in pravilno presnavljanje, da lahko vzdrže težko telesno in duševno delo v slabem, brezsončnem odrskem ozračiu.
Podlaga za polilo glasovno moč i« torei nedvomno polna dihalna moč. Ce ima pevec dobro razvite dihalne organe in pravilno diha. doseže s šp; lanjem iu s prav malo truda tudi polno glasovno moč. Vendar ni potrebno. da se ustavljamo samo pri pevcih. Mnogo ie tudi drugih poklicev. kjer potrebujemo zvočen, prijeten glas. če naj imamo uspeh. Docenti. pridigarji, odvetniki, častniki, učitelji, trgovci, prodajalke — vs'j so V precejšnji meri odvisni od prijetnosti svojega glasu. Zelo zanimiva ie tudi ugotovitev da ie dihanje sicer odvisno od podzavednega. torei vegetativnega živčevja, da ga pa lahko uravnavamo tudi z zavednim živčevjem. Torei je dihanje v našem organizmu tisti most. ki veže podzavest z zavestjo.
To v el la v žiylienju predvsem za tiste trenutke, ko zaradi zunanjih okoliščin. bodisi zaradi duševnih efektov. strahu ali veselja nenadno izgubimo glas in pričnemo nehote jecljati. Če tedai zavestno skušamo pravilno dihati, smo kmalu kos tej zadregi: tako nam postane dihanje nekakšna opora v življenjskih preizkušnjah. Z zavestnim pravilnim dihanjem dosežemo tudi lepe uspehe pri marsikaterih boleznih dihalnih organov, živčevja in oži 1 ia. kakor na primer pri astmi in pri zvišanem krvnem pritisku.
'O. koliko si mora človek zapomnili o pravilnem dihanju!« ie vzdihnila ena izmed učenk.
Učiteljica se je nasmehnila. »Vzdihljaj ie izvrsten izdih! je iziavila. ;Zdi se. da ie narava ustvarila vzdihljaj. da z njim človeka očisti, ali vsaj osveži. Zelo zdravo >e Pa tudi. če se človek kdai pa kdsft od srca in do solz nasmeje. Pri tem namreč pride dihanje do vseh svojih pravic in vpliva hkrati na nas res zdravilno in osvežilno. Morda ie prav zato budim-peštanska medicinska fakulteta podelila slavnemu švicarskemu kemiku G rocku častni doktorat! t
flerausgeber: K Bratuša, lournali Ljubljana. — Izdaja K
=f verantwortlicher Redakteur: H. Kern, Journalist; Druckerei: Merkur, A. G. in Ljubljana; fOr die Druckerei verantW°rtlich: 0. Mihalek - alle i» Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi v Ljubljani.