Uto LXX_Stav. 236 a_V LJubljani, v »rado, 14. oktobra 1942-XX ggrp.JLn^aT"^^ Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina m močim ^^^^^ III ^ ^^^^^^ ^ ^^^^^^ Abbooam««: Mm« r^-i-rr ^^ TT ^ M * ^ t Ml rasas m S£OI/BV£C §§Š la 10l349 ca tnaerate, U tn.errioni. Podružnica j Utaja vsak dan *)ati«J mM p oo«del{lu ta doni pa praznika. F11U i • » N..„ Novo m c« t o. Novo merta. g |Jr«Italia fascistn« podaja general Rodolfo Corselli pregled dogodkov na različnih bojiščih. Ali jc mogoče, piše, da v splošni svetovni vojni, kakor jc današnja. nastajajo ločena in drugo od drugega zelo oddaljena bojišča, kjer potekajo boji, ki imajo posebno obliko in poseben značaj. Bojišča so na Daljnem vzhodu, v vzhodni Evropi, v Afriki in Sredozemlju, kakor tudi po različnih morjih. Treba je omeniti tudi balkansko bojišče, ker se še bore nemške, italijanske in hrvaške čete proti ostankom jugoslovanske nr-made, ki jo vzdržuje Anglija ter jo podžiga boljševiška propaganda. Vojna na oceanih še vedno povzroča skrbi Londonu in \Vashingtonu, kajti n« novo lahko zgrade "le polovico ladij, kar jih je potopljenih. V vzhodni Aziji je japonska zasedla velik del Kitajske ter ogromne rodovitne in na surovinah bogate pokrajine, ki so petkrat tako velike kakor japonska. Vstop Japonske v vojno je bil dragocen ter je zadul anflleški armada sovražniku hude izgube in je okrnil imperij. V vzhodni Fvropi nemška krepko pritiska v Kavkazu, ki je za Rusijo najvažnejši. Rusi se bnre hrabro, toda z edino posledico, da mno/e svoje že itak težke izgube. Toda za Anglijo je najvažnejše sredozemsko bojišče: Bližnji vzhod in Severna Afrika. Ho kaz temu je. da so Angleži tam /brali mnogo čet, ki obsegajo 7(KI.(MM) do 800.000 mož in pa Churchillov govor z dne 9. septembra, ko je povedali, da je vojna v Severni Afriki in Sredozemlju poglavitna vojna za Anglijo. Te izjave merijo na Sueški prekop, ki je zelo važen za zveze meti raznimi deli imperija. Predsednik Južnoafriške zveze Smuts je bil tudi jasen v svojih izjavah: »Nikdar ne moremo dobiti vojne, ne da bi zavojevali Sredozemlje.« Angleška strategija smatra Sredozemlje za najbolj živo središče cele vojne. Angleška strategija bi želela, da bi postalo Sredozemlje grob druge Kartagine, kakor je bilo grob prve. Velika bitka na Salomonskih otokih Pozno priznanje o izgubi treh ameriških križark Trieste, 13. oktobra: »II Piccolo« poroča iz Šanghaja: Washingtonski dopisnik agencije United Pres6« pošilja naslednje značilne novice: Velikanska bitka, morda najvažnejša v vojni na Tihem morju, je v teku na Salomonskih otokih: pod zaščito velikega števila ladij Japonci neprestano iz-krcujejo okrepitve in vojno gradivo na Guadal-canaru, da bi tam ojačili 6voje postojanke. Ameriški vojaški krogi 6e. boje, da namerava sovražnik zbrati na tem otoku dovolj eil za zavzetje letališča, iz katerega trenutno deluje ameriško letalstvo. Vojaški opazovalci znova poudarjajo važno vlogo, ki jo igrajo Salomonski otoki pri zaščiti pomorskih zvez. Priznavajo, da bi se položaj lahko poslabšal za zaveznike, če bi bil japonski napad kronan z uspehom. Uradni zavezniški krogi se tolažijo, da bodo zdržali. Ci6to gotovo hočejo Japonci ohraniti nekatera oporišča, odkoder bodo lahko zadajali težke udarce sovražnemu ladjevju. Buenos Aires, 13. okt. AS. Ameriško mornariško ministrstvo šele zdaj sporoča, da so pri spopadu ob Salomonskih olokili med t. julijem in 9. avgustom bile potopljene tri ameriške težke križarke hkrati z avstralsko križarko »Camberro«. Izgube v ljudeh so številne. Potopljene križarke so >Quindsey«, »Vincennes« in »Asloria«, ki imajo 9000 do 10.000 Ion. Buenos Aires, 13. okt. Iz San Francisca (Kali- fornija) poročajo, da 60 brodolomci iz treh ameriških križark, katerih izgubo je šele zdaj priznalo mornariško ministrstvo v Washingtonu, izjavali, da so japonska letala spuščala številne bombe, dočim so svetilniki iz japonskega ozemlja razsvetljevali noč med bitko pri Salomonskih otokih. Neki mornar iz križarke »Astoria« pripoveduje, da 6e je križarka borila 36 ur in da se nihče ni nadejal, da se bodo naslednje jutro spet pojavile na bojišču japonske ladje. Iz pristanišča je žaromet nenadoma obsvetlil križarko, ki je začela streljati na pristaniške naprave. Naenkrat pa je bila križarka zadeta ter se začela potapljati. Na krovu je izbruhnil požar in se tako naglo širil, da je posadka morala metati 6trelivo v morje, da bi ne bilo eksplozij. Nove Stalinove zahteve Stockholm, 13. okt. AS: »Tirnes* poroča, da stališče Moskve, kakor tudi sovjetskega javnega mnenja do zaveznikov ni na poti izboljšanja in da napetost ter nezadovoljstvo naraščata bolj kakor kdaj koii. »Times« med drugim tudi potrjuje glasove, da jc Stalin prav pred kratkim izrazil globoko željo, naj bi bili sovjetski vojaški in politični predstavniki tesneje udeleženi pri vodstvu splošne zavezniške strategije. Churchill opravičuje angleške poraze Rim, 13. okt. AS. V govoru, ki ga je v Edin-burgu imel angleški ministrski predsednik Churchill je dejal, da je prišel v to mesto potem, ko je obiskal mnogo angleških ladij in pa vojsko, ki se bori v egiptovski puščavi. Ta vojska vzbuja Churchillu upanje, da bo ostala kot neprehodna ovira med silami Osi in med dolino Nila. To vojsko da navdihuje prepričanje, da pomeni branik med celinskimi nasilniki in med njihovim ciljem: oblastjo nad svetom. Churchill se je potem poskušal prerekati z zadnjim Hitlerjevim govorom in je zagovarjal misel, da so vsi angleški porazi, samo odskočnice za angleško zmago, vse zmage Osi pa niso drugega kakor koraki v polom. Nemške zmage je Churchill imenoval prehodne uspehe, ki so jih doseglo države, katere so se dolgo in znanstveno pripravljale na vojno zoper mirne in nepiipravl.jene narode, zoper lahkomiselne in nič nezaupljive ljudi, zoper nezavedne naroiie. S temi besedami je g. Churchill mislil označiti angleški imperij ter ameriški imperializem. Glede dejstev, ki naj bi pripravila do poraza tiste, k,i zdaj ne delajo drugega, kakor zmagujejo, upa Churchill v zlom notranje fronte in sicer v zvezi z letalskimi napadi. Upa tudi, da bi se položaj v podmorniški vojni mogel izboljšati, dasi priznava, da je podmorniška vojna še vedno eno najvažnejših vprašanj za združene narode. Vrh tega upa tudi v nadaljnji ruski odpor, a se skrh-no varuje da bi kakor koli odgovoril nujnim Stalinovim klicem, katerih ni v govoru niti omenil. Na drugem meslu svojega govora je angleški predsednik priznal različne udarce, ko je med drugim dejal: »Krute udarce, kakor n. pr. izguba 51. divizije v Franciji (Dieppe) smo prenašali z močnim duhom in molčečo doslojanslvenosl-jo.t V odgovoru na nevoljni odmev, s katerim je 6vet sprejel nemška in italijanska razodetja o an- gleških okrutnostih, ni teh okrutnosti niti omenil, temvrodprli sovražni protinapadi brezuspešni. Nemške in romunske letalske skupine so /. bombami vseli vrst obstreljevale sovražna preskrbovalna oporišča in prevozna sredstva na ob h straneh Volge. V kavkaškem petrolejskem središču Grozni nastali požari so sc po močnih letalskih napadih razširili. Pri Stnlingradu in nn donskem bojišču so bili poskusi sovražnih krajevnih napadov v kali zadušeni ml nemških oziroma madžarskih čel. Na srednjem in severnem odseku v/hodnega bojišča je bilo pri naraščajočem poslabšanju vremena Ic topniško in ogledniško delovanje, pri čemer je španska Modra divizija gladko v protinapadu odbila napadajoče Ruse hi jim zadala težke krvave izgube. Letalstvo je bombardiralo sovražni preskrbovalni promet na važnih železniških progah v Valdajskcm gorovju in je v polno zadelo postajališča za izlo-tovarjanje. Na M a 11 i so nemške in italijanske letalske skupine podnevi in ponoči z močnim učinkom bombardirale angleška letalska oporišča. V hudih zračnih bojih je sovražnik izgubil 15 letal pri izgubi 10 nemških letal. Angleški bombniki so izvedli zadnjo noč na-dlegovalne napade nad Severnim in vzhodnim in o r j c m , pri čemer je bilo brez učinka spuščenih nekaj razdiralnih in zažigalnih ^>onib. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Nemška lahka bojna letala so včeraj v nizkem poletu napadla industrijske inprave v nekem mestu na južni angleški obali. Berlin, 13. okt AS. Ker so uničene mogočne sovjetske sille, ki so branile cesto v 1'iiHpse, 'n nemške čete zasedle zelo važne cilje, ki bodo dobro služili /a nadaljne napade. Izločitev teh sovjetskih sil je povzročila zmešnjavo v nasprotni obrambi na tem odseku. Nemci se borijo nadalje, da bi i/silili prehod sko/i vrhove severozahodnega Kavkaza in prispeli na nasprotno obalo. Boljševiki. ki so spoznali nevarnost, katera grozi pristanišču 1'uupse, so prav tako raz\ili silovite protinapade v upanju, da bodo nasprotnika ustuvili. V obalni pokrajini so morali Sovjeti zbrati vse svoje rezerve, celo tiste oddelke, ki jim dovažajo preskrlvi. Medlem pa so Nemci (m> hudih bitkah razpršili napadajoče sovražnike ter pregnali Sovjete iz. višinskih utrjenih postojank. 200 utrjenih točk je bilo zavzetih in sovražnik je imel krvave izgube Pri nadaljnih bojih so Nemci obkolili nasprotne sile na višinskih postojankah okoli Tuapseja. Letalstvo junaško sodeluje pri uničevanju obkoljenih sovjetskih sil. Obračun o bitki pri Ladoškem jezeru Berlin, Ijstvo je 13. okt. AS. Nemško vrhovno po-sporočilo podrobnosti o uničenju sovjetskih divizij v bilki, ki je trajala od 3. do 6. oktobra južno od Ladoškega jezera. Uničene so bile: 10. in 23. gardna divizija, potem Ol., 230., 263, 20+. in 374. pehotna divizija. Težko so prizadete: 16., 24., 9S. in 122. oklepna brigada. 501. in 507. oklepni bataljon, kakor tudi 22., 23., 33., 53., 137. in 140. pehotno brigada. Težke izgube so bile prizadele It., 527., 372. in 376. pehotni diviziji, lega dejstva, dodaja nemška uradna poročevalska agencija, ne morejo spremeniti nikake sovjetske potvor-be in laži, kakor ga tudi ne more spremeniti sovjetski trik, h kateremu so se zatekli sovjet- ski komisarji, ki so v naglici nadeli imena uničenih divizij noviin rezervnim oddelkom, katere so hitro sestavili iz preo-tankov raznih uničenih skupin. S tem trikom bi radi dokazali. da še obstojajo divizije in brigade, katere so nemške čete uničilo. Sovjeti zadnje dni govorijo o nekih sovjetskih uspehih na leningrajskem bojišču v pokrajini pri Sinjavinu, ki je v resnici za nemškimi bojnimi črtami. Da bi bili namišljeni uspehi na zunaj vsaj mulo resnični, so i/, trte zvili nemško ofenzivo, ki da je propadla. Nemška uradna agencija pravi, da v tem ni uiti sence resnice. Napačna so tudi poročila o težkih izgubah, ki da so bile zadane nemškim enotam. Evropski poštni kongres na Dunaju Dunaj, 13. okt. AS. Včeraj sta nemški poštni minister Ohnesorge in italijanski prometni minister Host Venturi pričela prvi evropski poštni kongres, ki traja na Dunaju od 12. do 15. oktobra ter 6e ga udeležuje poleg Italije in Nemčije še 16 držav: Bolgarija, Vatikansko mesto, Hrvaška, Danska, Španska, Finska, Madžarska. Lichten-stein. Norveška, Nizozemska, Portugalska, Romunija, San Marino, Slovaška Švica in Turčija. Nato 6ta govorila oba ministra Ctei. Ohne- sorge je izrazil prepričanje, da bodo nekega dne lahko ustanovili poštno evropsko zvezo, ki bo nujna osnova za rešitev bodočih problemov. Minister Host Venturi je najprej povedat, da je kongres dokaz v gotovost končne zmage v sedanjem konfliktu ter je povzdigoval junaštvo osnih vojakov, ki se bore za zaščito tisočletne evropske civilizacije. Kongresu predseduje finski glavni poštni ravnatelj. Danes so 6e pričela plenarna zasedanja. Kove angleške skrbi Anglija se boji povečanih letalskih napadov in novih bojev v Afriki in Indiji Stockholm, 13. okt. AS. Pomorski strokovnjak pri listu »Yorkshire Post« izraža bojazen za morebitno povečanje vojne delavnosti v Severni Afriki in na indijski meji in pravi, da je treba preskrbo tn okrepitve za armade, ki se nahajajo tamkaj doli, odslej naprej pošiljati le po cesli okoli Kapsladta. Isti pisec pripisuje tej cesti veliko važnost, ker služi tudi preskrbi Sovjetske Rusije, dostavlja pa, da so se tamkaj osredotočile Osne podmornice in so zato izgledi za v.avezniško plovbo po tej cesti vedno bolj nevarni. Ta angleški strokovnjak predvideva možnost, da bodo angleške izgube v tem morju tako velike, kakor v Belem morju, poleg tega pa je zaradi velikanskih razdalj možnost za oboroženo spremljavo še manjša. Stockholm, 13. oktobra. AS. V Angliji pričakujejo v kratkem obnovljenega bombardiranja po nemškem letalstvu kakor v letu 1940 in 1941. Izdajajo kar najstrožje ukrepe za uspešno protiletalsko obrambo, med drugim tudi za izsclje- Provoz tankw italijanske armade y. Rusiji v prve bojne črte. vanje civilnega prebivalstva, ki ni v obrambni službi. Politične kroge tudi skrbi, da so Rusi začeli zdaj govoriti, da je Anglija njihov resnični sovražnik. >News Chronicle« piše. da si Anglija ne sme delati utvar. Duh sovjetskega poveljstva in ruskega ljudstva je izmučen in Nemčija se zna s tem okoristiti za svoje bojne namene. Rios ne gre v Washington Santiago do Čile, 13. okt. AS. Kakor je znano, je predsednik čilske vlade Rios odložil svoje potovanje v Washington. kamor ga je povabil predsednik Roosevelt. Odložil ga jo zaradi nesramnih obdolžitev Sumnerja Vvellesa v znanem njegovem govoru. Čilska vladna pisarna je poleg tega protestirala zaradi Sumner Wellesovoga govora, dočim je predsednik Rios poslal Roosevcltu naslednjo poslanico: »Visoko cenim prijateljske izjave, ki jih je Vaša Ekscelcnca izrekla čilskemu poslaniku v Wa-sliingtonu o prisrčnosti, s katero ste hoteli sprejeti poset čilskega predsednika, čigar iskreno pan-atneriško prepričanje in čustvovanje njegovega naroda dobro poz.nate. Zelo mi jc neugodno, ker sem prisiljen obvestili Vašo Ekscclenco, da me najnovejše uradne vesti, ki krožijo v Zedinjenih državah o mednarodnem položaju in o moji deželi, silijo začasno odreči se časti, da obiščem Vašo Ekscelenco.« Delavci iz vzhoda pri dr. Gobbelsu Berlin. 13. okt. AS: Nemški minister dr. Gobbels je včeraj sprejel v svojem mini6lsrvu zastopstva 50 organizacij delovne službe, ki so mu ponudila sodelovanje v vzhodnih pokrajinah. Dr. Gobbels je naslovil na delegacijo prisrčne besede ter je izrabil to priložnost, "da je pohvalil veličastno delo, ki ga je opravila narodnosocialistična delovna 6lužba. Med drugim je dejal, da v bodoče, ko 6e bo pisala zgodovina te vojne, nc bo mogoče pozabiti ljudi iz nemške delovne 6lužbe, ki 60 često skupno v boju s četami na bojišču zgradili mnogo kilometrov ccst ter sodelovali pri organizaciji obnovitvenega dela v zasedenih krajih. Nazadnje je glavni poveljnik delovne službe dr. Decker izročil ministru dr. Gobbelsu 68.356 mark, ki 60 jih zbrali mladi delavci, člani neke kolesarske enote, ki je zaposlena na vzhodu s prošnjo, naj to vspto uporabi za zimsko pomoč. Dr. Marko Natlačen zavratno ubit ®d komunistov V torek ob devetih Je v duhovnika preoblečen komunist ubil dr. Marka Natlačsna v njegovi lastni delovni sobi Ljubljana, dne 13. oktobra. Danes zjutraj oh dovolili so je ko blisk naglo razširila no Ljubljani vest, da je padel od morilsko krogle zadet bivši ban dr. Marko Natlačen, .lavnost je že prej dobro vedela, da je dobival pokojnik grozilna pisma od komunističnih morilcev, toda vendar smo živeli pod vtisom, da si komunisti tega koraka no bodo upali tvegati, ker hi preveč občutno zadeli v javno mnenje. Toda očividno je pritirala stiska komunistično stranko že tako daleč, da sega po skrajno obupnih sredstvih, da ohrani pri življenju svoje hudodelsko udejstvovanje. Sedaj je zločin izvršen in komunisti gotovo čakajo na uspeh lega dejanja. Padel je brez dvoma velik mož, toda niti v najmanjši meri se ni zmanjšal odpor proti komunizmu, nasprotno, komunisti bodo čutili, da so s tem zločinom prilili samo olja na ogenj in povečali požar, ki bo vso hudobijo neizprosno požgal in očistil. Podrobnosti zločina so dokaj nenavadne in prikazujejo naravnost v strašni luči vso podlost in pokvarjenost ljubljanske komunistične gospode. Zločin jc namreč izvršil v duhovnika preoblečen morilec. Prišel je na stanovanje bivšega bana Dravske banovine dr. Marka Natlačena pod pretvezo, da mu prinaša nujno pismo. Medtem, ko je bivši ban odpiral pismo, je komunistični bandit potegnil revolver ter dvakrat sprožil dr. Natlačena v glavo ter ga takoj ubil. Poiem, ko je zločinec nn tako podel način Izvršil hudodelstvo, jo hotel zbežali skoz.i kuhinjo, toda tukaj ga jo presenetil Marko, sin dr. Natlačena, ter ga skušal ustaviti. Med borbo je zločinec udaril sina bivšega bana v glavo s kopitom revolverja ler se mu izvil. Nato je skočil skozi okno, preskočil vrtni zid ter prišel na cesto, kjer ga je žo čakal drugi bandit s tri-cikljem. Kaj je hotela doseči komunistična stranka z umorom dr. Natlačena? Namen je čisto jasen. Hotelu sc ga je znebili kol pomembnega nasprotnika, ki bi utegnil mešati komunistične načrte. To je čisto preprosta, nad vse jasna, toda resnična razlaga. Dr. Natlačen je padel torej kot nasprotnik komunističnega svetovnega naziranja ter komunističnega političnega in socialnega reda. Morda bo komunistična propaganda skušala ta svoj zločin zopet zakriti pod kakšno krinko ter proglasiti njegov umor kot nekak oseben obračun ali pa kot maščevanje šo iz prejšnjih časov Nallačenovega političnega udejslvovanja. A nihče ni več tako naiven, da bi takšni razlagi verjel. Zločin nad dr. Natlafienom je zločin uradnega komunizma nad nekdanjim predstavnikom slovenskega ljudstva in nad nasprotnikom zločinstva. Koga so ubili komunisti? Ubili so velikega moža, ki je bil dobrotnik in veliki vodnik svojega ljudstva skozi dolga leta. Ali pa so ga res ubili samo zato, ker so se bali, da bi jim utegnil zmešati njihove prevratno načrte? Nedvomno je bil to glavni motiv. Toda nič manjši razlog za to krvavo in človeškega dostojanstva nevredno dejanje je bila nenasilna žeja komunistov po krvi. Močo so jim čim več krvi, v krvi hočejo potopiti poštenost, v krvi udušiti vsakogar, ki jih s svojo navzočnostjo še spominja na zakone pravičnosti in poštenja. Saj so morali vedeti, da jo pokojni dr. Natlačen v zadnjem času stopil po|K>lnoma v ozadjo ter se nikakor ni več politično udejstvoval. Ta umor je torej tudi nekak krvav odpor proli strašnim očitkom prelite krvi, očitkom, ki komuniste zasledujejo noč in dan ter jim grizejo pokvarjene duše. Umor dr, Natlačena ni torej samo politično preračunana gesta komunistične stranke, marveč tudi ogabno dejanje jioblaznele in podivjane narave komunistične družbe, ki je stopila na pot krvoprelitja ter hoče sedaj izbrisati vidnejšo predstavnike slovenske poštenosti, da Ivi se znebila molčečih ali glasnih očitkov s krvjo in najhujšim zločinstvoin omadeževane vesti. Toda dobrota jc sirota in komunist ne smo poznati nobene morale, nobeno hvaležnosti, komunist mora plavati v krvi svojega dobrotnika, v krvi svojih lastnih staršev, bratov, komunist mora klati, klati, klati... Zato jc pa popolnoma pravilen zaključek, ki se žo izvaja in se bo še bolj izvajal. Zločin se ne smo več zakrivati z dobroto ali s plaščem krščansko ljubezni, temveč so mora s pravično silo zatirati, tudi če pri tem padajo glave in teče kri. Zato je že samo zgražanje zaradi kaznovanja krivcev zločinsko sodelovanje z zločinom! Ljudje, ki so nasedli komunistični propagandi, propagandi, ki je pri mnogih izprevrgla moralne pojme ter iz poštenosti naredila izdajstvo, iz morale pa nemoralo, imajo zopet ponoven, čeprav nad vso tragičen in krvav primer, da sprevidi jo in si zopet uredijo hierarhijo nravnih vrednot. Zakrknjeni krivci pa, ki se inorda sedaj veselijo posrečenega atentata, naj vedo, da se odpor proti njihovemu zločinstvu ni niti za las zmanjšal s smrtjo dr. Natlačena. Pokojni dr. Marko Natlačen jo bil mož neomajne poštenosti in nepodkupljivosti. Marsikdo mu je lahko očital preveliko dobroto ali popustljivost nasproti svojim nasprotnikom, ki je izvirala predvsem iz njegove dobrosrčnosti in velikega Italijansko-lirvaiska konvencija za preprečenje dvojnega obdavčenja »V »Službenem lisiut z dne 10. oktobra je objavljen zakon z dne 7. maja 1912-XČ, s katerim je odobrena konvencija, sklenjena 27. oktobra 1911 v Zagrebu med Kraljevino Italijo in Nezavisno Državo llrvalsko za preprečenje dvojnega obduv-čenja z neposrednimi davki. Ta konvencija se nanaša samo na predpise o neposrednih davkih, za katere se smatrajo davki, ki se po zakonodaji vsake izmed obeh držav pobirajo od dohodka (čistega ali kosnntloga) in od imovine, bodisi za državo ali za samoupravne javno ustanove (pokrajine, občine itd.) ali druge javne naprave, čeprav v obliki dodatnega vinarja. Po hrvatski zakonodaji se štejejo za neposredne davke zemljarina, zgradarina, pridobnina s posebnim davčnim dodatkom, rentnina, družbeni davek s posebnim davčnim dodatkom in dodatkom na divi-dende in uslužbenski davek. Davki od nepremičnin ali od njih dohodka se pobirajo 6anio v tisti državi, kjer stoji nepremičnina. Isto pravilo velja za hipotekarne terjatve in njih do-nose. Davek od dohodkov trgovinskih, industrijskih, obrtnih, rudarskih, kmetijskih obratov ali kakršnega koli drugega podobnega udejslvovanja pobira samo država, na katere ozemlju ima podjetje svoj poslovni 6edož, in lo tudi tedaj, čo podjetje razširi svoje delovanje na ozemlju druge države, ne da bi tam imela kak poslovni sedež. Ce ima podjetje v obeh državah po cn poslovni 6edež, pobiru vsaka država davke od dohodkov, ki jih podjetje pridpbi na njenem ozemlju. Če je poslovni sedež na ozemlju ene države, na ozemlju druge pa samo sedež, ki v resnici ni dejansko upravno središče, ee pobira davek samo na ozemlju liste države, kjer je sedež proizvajalnega obrala. Čc pa jo poslovni sedež na ozemlju ene države, na ozemlju druge pa sedež podjetja, ki je v resnici njegovo upravno središče, se določen del čistega skupnega dohodka pripiše temu upravnemu središču. V spornih primerili sme davčni zavezanec vložiti pritožbo pri državi, katere podanik je. Vsa imovina trgovinskih, industrijskih, obrtnih, rudarskih, kmetijskih obratov ali podobnegu udejstvovan ja, je zavezana davku na imovino samo v državi, v kateri je ta imovina. Ne glede na lo določbo pobira davke na dohodke od glavnic in premičnih vrednot samo država dolžnika, davek na imovino pa samo država upnika. Ce ima podjetje v obeli državah poslovni sedež in če eden od teh sedežev v okviru svoje delavnosti najamo posojilo ali prevzame vlogo, pobira davek na te obresti država, na katere ozemlju je poslovni sedež, ki je prejel posojilo ali prevzel vlogo. Davek na dohodke iz obratovanja podjetij za pomorsko, rečno ali zračno plovbo (kamor spadajo tudi dohodki od prodaje vozovnic za proge, ki jih vzdržujejo ta podjetja, sn pobira samo v tisti državi, kjer je sedež dejanskega vodstvo, pod- jetja, če pripadajo ladje ali letala po narodnosti tej državi. Dohodki od samostojnega dela ali svobodnih poklicev, kakor tudi dohodki drugo nc trgovinske zapftslilve (znanstvene, umetniške, književne, učne itd.) so zavezani davku v tisti državi, na katere ozemlju se izvršuje individualna delavnost, ki daje dohodek. 0 obdavčenju avtorskih pravic in patentov se sklene poseben sporazum. Plače, mezde in druga poplačila iste vrste so zavezane obdavčenju v državi, na katere ozemlju izvršujejo prizadete osebe delavnost, ki daje te dohodke. Vendar se plače in dohodki funkcionarjev in javnih uradnikov, ki opravljajo službo v inozemstvu, obdavčujejo samo v državi dolžnika teh dohodkov. Preživitki in javne ter zasebne pokojnine se obdavčijo samo v državi dolžnika teh dohodkov. Dijaki, ki bivajo v drugi državi zaradi dokončanja šolanja, niso zavezani v tej državi davkom na dijaške ustanove in podpore, ki jih prejemajo za 6voje vzdrževanje in šolanje. Davki na tantijeme članov upravnega i,n nadzorstvenega odbora delniških družb in drugih pravnih oseb se pobirajo samo v tisti državi, kjer je dejansko upravno središče podjetja, ki plačuje tantijeme. Na ostale tantijeme se pobira davek kakor na plače in mezdo. Glede dohodnine velja naslednje: Kolikor gre za osebno obdavčenje dohodkov od nepremičnin, hipotekarnih terjatev, trgovine, industrije in obrti, rudnikov, kmetijstva in vsake druge podrobne delavnosti ter od dela ee uporabljajo ista pravila, kakor so zgoraj določena za stvarno obdavčenje dohodkov iz zgoraj naštetih virov. Vsako drugo vrsto dohodka (zlasti dividende, tantijeme, obresti vrednostnih papirjev, obresti pri denarnih zavodih) obdavči tista država, na katere ozemlju ima davčni zavezanec davčno domovališčo (stalno bivališče). Če ni mogoče ugotoviti davčnega domovališča (stalnega bivališča) pobira osebne davke na celotno dohodke tista država, katere podanik je davčni zavezanec; če pa ima svoje davčno domovališče v obeh državah, pobira te davke vsaka država v razmerju s trajanjem bivanja davčnega zavezanca na njenem ozemlju nysd letom, na katero se davek nanaša. Nadaljnje določbe se tičejo pritožb proti obdavčenju v drugi državi. To konvencijo je uporabljati na davke, ki so določeni ali se utegnejo določiti za davčno leto, ki ee je pričelo 1. januarja 1911, čeprav stopi konvencija v veljavo s prvim dnom meseca po izvršeni ratifikaciji. Konvencija se lahko odpove do 30. septembra vsakega lela, nakar preneha veljati s 1. januarjem naslednjega leta. * V končnem zapisniku je še navedeno, da sr-znam neposrednih davkov, ki je navedpn v čl. 1. konvencije, ni zaJtljučen. Dvoioii, ki bi nastali v Ujh usmiljenja. Nihče pa se ne bo našel, da bi mu mogel očitati kdaj senco nepoštenosti, liodil se je dne 24. aprila IHKli v Mamah v dollul Vipacco. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani ler je z odliko dovršil srednjo šolo. Posvetil se je pravnemu študiju ter je na Dunaju pronioviral leta 1912 za doktorja. Po več letih pripravništva kot advokatski koncipient jo nato leta 1919 odprl lastno advokatsko pisarno v Ljubljani. Žo zgodaj je začel s politično delavnostjo in se žo kot dijak odlikoval v dijaških organizacijah. Bil je tudi predsednik bivše Slovenske dijaške zveze od leta 1908 do leta 1910. Pozneje ga je njegovo delo vedno bolj vodilo v ospredje političnega udejslvovanja v bivši Slovenski ljudski stranki. L. 1926 je bil že izvoljen za podpredsednika te stranke. Leta 1927 jo bil izvoljen za oblastnega poslanca ter že istega leta postal predsednik nekdanjega Oblastnega odbora. Dve leti je Iu uspešno delal in skrbel za ljudske potrebe. Ko je bila oblastna skupščina razpuščena, je postal njen komisar. U. septembra 1935 je zopet stopil v ospredje slovenskega političnega življenja. Poslal jo slovenski ban ler v tej funkciji z veliko ljubeznijo in skrbjo skrbel za blaginjo slovenskega ljudstva do razpada bivše Jugoslavije. Njegovo delovanje je bilo vsestransko plodno. Ogromno delo, ki ga je izvršil za svoj narod, mu bo mogel poplačati samo Bog. Njegova skrb je bila zlasti posvečena kmečkemu stanu. Ustanavljal je kmečke in gospodinjske šole, gradil vodovode, ustanavljal gospodinjsko tečaje in gospodinjske šole, pospeševal sadjarstvo, živinorejstvo, vinarstvo ter sploh neutrudno delal za prospeh in dvig kmečkega stanu. Gradil je nove šole, izvajal elektrifikacijo po vsej deželi, obnavljal in gradil ceste, mostove, pospeševal turizem itd. Uresničil je. tudi ogromni delovni načrt za napredek ljudskega zdravstva. Po vsej deželi se je izvedla zdravstvena služba, bolnišnice so se razširile in modernizirale. Vse to je že delal kot oblasti predsednik. Pozneje kot ban jo to svoje delovanje še stopnjeval ter neutrudno garal za narod. Zavzel se je zlasti za napredek Dolenjske. Podpiral je elektrifikacijo, ki ima danes po njegovi zaslugi že znatno omrežje daljnovodov, zlasti pa je skrbel za izgradbo vodovodov in kapnio — o tem pričala najbolj veliki belokranjski in suhokranjski vodovod, ki sla se pričela graditi pod njegovo upravo. Prav tako je kot ban skrbel še dalje za ureditev prometa, cest, zboljšanja zemlje ter na splošno skrbel za dvig kmečkega blagostanja na Dolenjskem tako v socialnem kot v gospodarskem oziru. Ob vsem tem ogromnem delovanju za koristi ljudstva, ki jih tu sedaj še ni mogoče našteli, je najbolj razvidna podlost zločina, s katerim so se sedaj nasitili komunisti. Slovenski narod globoko žaluje za svojim dobrotnikom in prav tako globoko obsoja podli de-likt komunistov. Užaloščeni go*pe soprogi, otrokom in ostalim svojcem naj velja iskreno sožalje vsega poštenega slovenskega ljudstva, ki mu je bil pokojni dr. Marko Natlačen tako velik dobrotnik in prijatelj. Pogreb pokojnika bo v petek ob štirih popoldne z Žal na pokopališče Sv. Križa. Vse dni pred pogrebom bo truplo ležalo na Žalah v kapelici sv. Nikolaja. Maša zadušnica bo v sobolo ob sedmih v stolnici. pogledu, se pojasnijo s sporazumom med vrhovnima finančnima oblastvoma obeh držav. Pod izrazom poslovni sedež se razumejo podružnice, proizvajalni prostori, laboratoriji, nakupne in prodajno pisarne, skladišča in druge trgovinske naprave z značajem trajne ureditve, kakor tudi zastopništva iste vrste. Velja, da obstoji poslovni sedež, če posluje tuje podjetje v drugi državi z uradnikom ali uslužbencem, ki ga plačuje to podjetje, ali z zastopnikom, ki ima pravico neposredno zavezovati podjetje, tudi če ni posebne pogodbe v ta namen, zlasti pa pravico podpisovati pogodbe v imenu podjetja, tudi čo zastopnik nima pravice sprejemati plačila za blago. Čo ima podjetje v drugi državi zastopnika, ki običajno nastopa dejansko kot njen pooblaščenec, velja tudi v takem primeru, da obstoji poslovni sedež podjetja. Ne velja pa, da obstoja poslovni sedež, Če je zastopnik po pogodbi za zastopanje pooblaščen samo, da predlaga pošlo podjetju, ki samo odloča o njih, tako da so sklepajo posli med stranko in podjetjem, a ima zastopnik le pravico dobiti provizijo, če se posel res sklene. Zastopnikovo posredovanje pri izvršitvi posla no spremeni gornjega stanja. Za obstoj namestitvene pogodbe so merodajni tile glavni znaki: da obremenjajo posredovalčevi upravni stroški (najemnina za poslovne prostore) tuje podjetje; da zastopa posredovalec eno samo tuje podjetje. Kot postranski znaki pa veljajo: da vlaga posredovalec prošnje za uvozna dovolila v imenu podjetja; da neposredno in običajno sprejema plačila in prenaša terjatve podjetja; da posredovalec uporablja papir 7. glavo podjetja ali kaže druge zunanje znake podjetja. Obstoj namestitvene pogodbe se v dvomu lahko ugotovi na podlagi enega glavnega ali več postranskih znakov. Za ugotovitev obstoja poslovnega 6edeža torej niso odločilni samo navadni kupčijski posli, ki se opravljajo preko povsem neodvisnega zastopnika. Navzlic določbi, da se uporablja konvencija za dobo od 1. januarja 1941, sc ne more uveljavljati pravica po povračilu za dobo do uveljavljenja le konvencije že pobranih davkov. Iz Hrvaške Nabori letnikov 1023 in 1924. Hrvatski domobranski minister Kvaternik je predložil Poglav-niku v podpis zakonsko naredbo o naboru mla-deničev rojenih v letih 1923 in 1924. To leto bodo poklicani na odsluženje kaderskega roka mladeniči, rojeni lela 1923, prihodnje leto pa mladeniči, letnika 1924. Tečaj nemškega jezika za hrvatske časnikarje. Hrvatsko novinarsko društvo je v sporazumu z zagrebško nemško akademijo pripravilo tečaj za pouk nemščine za člane Hrvatskega novinarskega društva. Dijaški knUžni semenj ob Robbovem vodnjaku Dijaški knjižni sejem je sfaNt institucija, ki sega daleč sto let nazaj in morebiti še več. Svoj stur prostor je imel petdesetletja ta sejem na sedanjem Vodnikovem trgu za spomenikom pred starim licealnim poslopjem. Dne 26. julija 1901 se je začela takratna licealna kujiž-nica seliti v inuzej. ko je bila selitev končana, Ljubljančani! Komunizem je največji sovražnik slovenskega ljudstva. Sodelujte z vsemi sredstvi in silami, da se komunistično zločinstvo zatre! so 2 avgusta začeli z demoliranjem starega, častitljivega poslopja najprej na strani, ki je bila obrnjena proti Ljubljanici. Material so večidel porabili za zasipanje ob novem mostu, ki je bil prav leta 1901. zgrajen na mestu starega, lesenega mesarskega mostu in ki so ga prvotno krstili za »Cesarja 1'ranča Jožefa 11. most«, o je bil most kmalu v ljudski govorici prekrščen v »Zmajski most«. Ta most so odprli za promet 4. oktobra 1901, ko ga je blagoslovil tlobri šentpetrski župnik MalenŠek v navzočnosti vseh visokih lokalnih in občinskih odlič-nikov. Most je takrat prestal preizkušnjo s težo 111.560 kg in so znašali stroški 270.0(10 takratnih kron. ko so bila prvotno dela neki dunajski tvrdki oddana za 150.304 K. Še dolga lela. ko so podrli staro gimnazijsko poslopje, so se dijaki shajali pred Vodni- Boj proti komunističnemu zločinstvu je stroga dolžnost vseh Slovencev! Ljubljančani, pomagajte pri razkrinkavanju zločincev! kovim spomenikom ob začetku šolskega leta in trgovali s knjigami. Ko pu je po prvi svetovni vojni postajal živilski trg vedno živahnejši, pa je varnostna oblast preselila študente z njihovim sejmom čez cesto tja pod visoke in lepe kanadske topole na Krekov trg. Tam je dijaški sejra nekaj let giledal mlade, nove dijaške vrste, ki so bile v pogledu trgovanja s knjigami prav podjetne in premetene, saj so si znali mnogi, s trgovskimi talenti obdarjeni dijaki pridobiti prav čedne donnrec, ki so jih porabili v praktične namene. S Krekovega trga se je sej m selil nato h klasični gimnaziji v Oajevo (sedaj Verdijevo) ulico. Tu je olvsfal dobri 2 leti, nakar so ga spet selili tja na široki Breg. kjer se stika z njim Novj trg. V davnini pa so dijaki imeli svoj sejni na drugem, prnv primernem prostoru. Zbirali so se pred začetkom vsakega šolskega 'leta na Kdor je pošten in zaveden Slovenec, ta mora pomagati, da se komunistični zločinci razkrijejo! Komunizem je največji sovražnik Slovencev. . Naročajte »Slovenca«! Mestnem trgu pred rotovžem okoli monumen-talncga fio bbovega vodnjaka, lam, kjer so se shajale tudi branjevke in prodajalke sočivja in zelenjave. Da je bil v davnini tam res dijaški knjižni trg. nam priča lokalni kronist, ki je v »Slovencu« 18. septembra 1991 zapisal med dnevnimi pod naslovom »Hvalevredno spoštovanje« tudi končni dostavek: »V spomin bodi še pristavljeno, da je bil kedaj semenj za knjige na Mestnem trgu okoli vodnjaka in se je od tod preselili" pred gimnazijo.« Tako vidimo, da se je dijaški knjižni semenj dostikrat moral seliti, kakor so to pač javnoprometne in druge prilike zahtevale. Naša narodna dolžnost je, da pomagamo razkrinkavati komunistične zločince, ki se skrivajo po Ljubljani! Gospodarstvo Cesta Albanija—Bolgarija Nedavno je bil podpisan ilalijansko-bolgarski sporazum glede zgradbe velike- prometne ceste med Albanijo in Bolgarijo. V zvezi s tem je bolgarski trgovinski minister izjavil, da se gospodarsko sodelovanje Bolgarije z državami Osi od dneva v dan veča. To ni samo posledica zadnjega časa, temveč je Bolgarija že prej usmerila svojo zunanjo trgovino na Italijo in Nemčijo. Zato se tudi Bolgariji ni poznala gospodarska kriza, temveč je od začetka vojne Bolgarija še povečala svojo trgovinsko izmenjavo z Italijo in Nemčijo. Nova cesta bo predstavljala direktno zvezo Italijo čez Adriatsko morje in Albanijo z Bolgarijo. To ne bo koristilo samo bolgarski zunanji trgovini temveč tudi trgovini pristanišč ob Adriat-skem morju. Izhodni ločM bi bili v Albaniji Drač in Bar. V Bolgariji pa bi cesta vodila do Sofije in do Ruščttka. Pogovori med bolgarskim ministrom in vodilnimi državniki «Rimti so imeli tudi še namen povečati medsebojno blagovno izmenjavo med Italijo in Bolgarijo. Zlasti se bo povečalo sodelovanje na industrijskem polju. Tudi cene v medsebojni trgovini bodo stabilizirane kar ugodno vplivalo. kar bo gotovo Ameriški uvoz gume iz srednje- in južnoameriških držav. Amerlkanci nameravajo kriti svoje potrebe v gumiju z dovozom gume iz ostalih ameriških držav s prevoznimi letali. Zaenkrat nameravajo postivlti v službo tri prevozna letala za promet s Kolumbijo. Francoska filmska proizvodnja. Francoska kinematografska industrija zaposluje danes okoli 80.000 oseb. Temu je treba prišteti še 70.000 oseb. ki so zaposlene pri 7.200 kinematografih V letu 1941-42 je bilo proizvodenih 81 filmov, za 1042-43 je previdena proizvodnja 90 iilmov. Vrednost vsakega proizvodenejja filma znaša od 3—5 milijonov kamkan. ie novice Koledar Sreda, 14. oktobra: Kalist I., papež in mučenec; Fortunata, devica in mučenica; Gavdencij, škof in mučenec; Just, škofv Karponij, mučenec. četrtek. 15. oktobra: Terezija, devica; Avre-lija, devica; Bruno, škof ln mučenec; Sever, škof; Agilej, mučenec; Tekla, opatica. Novi grobovi t Župnik Ivan Lovšin V ponedeljek 12. oktobra zvečer jo umrl ne-nenadoma, zadet od srčne kapi, g. Iv. Lovšin, župnik v Planini pri Rakeku. Pokojni se je rodil v Ribnici na Dolenjskem dne 5. oktobra 1883 in bil v mašnika posvečen dne 18. oktobra 1906, Služboval je kot kaplan v Gorjah pri Bledu, v Trnovem na Krasu in v Moravčah, kot juipni upravitelj pa na Sv. gori pri Litiji. Župnik v Planini pri Rakeku jc bil od 1. maja 1015, torej polnih 27 let. Lela 1030 ie bil imenovan za duhovnega svetnika, lela 1940 pa za prodekana cerkniške dekanije. Pogreb bo v četrtek 15. oktobra ob 10 dopoldne v Planini. Naj počiva v miru! + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal ■%\nton Jelnikar, državni upokojenec, star 75 let. Pogreb bo v četrtek, dne 15. oktobra ob pol treh popoldne z Žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel Nova povest našega ljudskega pisatelja JANEZA JALENA EuH i." niKiiHin r i m min in R V I * D Se dob jo pri Upravi Slovenca, vseh knjigarnah in trafikah. — Vpisovanje se redno nadaljuje (a enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Christoiov učni zavode. Domobranska 15. Prijave se sprejemajo dnevno dopoldne iu popoldne v pisarni ravnateljstva. Dijaki-inje uživajo podobne pravice kot na državnih Šolah, ker ima zavod pravico javnosti. Informacije in brezplačni prospekti na razpolago. Pouk prične 13. oktobra. — Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah ter imajo davčne knjižice svojih nameščencev še vedno pri davčni upra-vl, se opozarjajo, da jih v lastnem interesu čim prej dvignejo. — Ker so v tem letu mnoga podjetja svojim nameščencem zvišala plačo, se opozarjajo vsi delodajalci, da morajo vsem samskim nameščencem, ločenim ter vdovcem v starosti 30—(10 let, odtegovati samski davek, ako njihovi prejemki presegajo 50 lir mesečno. Podrobna navodila se dobe pri davčni upravi. — Večerni trgovski tečaj — v središču mesta na Kongresnem trgu 2 — pri oblastveno priznanem »Trgovskem učnem zavodu« prične s poukom v četrtek 15. oktobra. Vpisovanje dnevno dopoldne, popoldne in zvečer do pol osmih. Učni predmeti: knjigovodstvo, korespondenca, nauk o trgovinstvu in menicah, trgovsko računstvo, italijanščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Šolnina zmerna! Večerne učne ure so za vsakogar prikladne. ca svojo bodočnost in svoj sedanji položaj dobro preskrbite, ako obiskujete tečaj, ki vam nudi ceneno in splošno pisarniško izobrazbo v raznovrst-nik poklicih. Večerni trgovski tečaj je odobren od šolskih oblasti glasom potrjenega pravilnika. Novi prospekti brezplačno na razpolago v pisarni ravnateljstva. — Megleni dopoldnevi, sončni popoldnevi. Po petkovem lahnem dežju so nastopili hladnejši dnevi, ki so označeni na kratko tako, da so dopoldnevi močno megleni, popoldnevi pa topli in 6ončni. Toda dnevna temperatura je primerno nižja kakor pretekli teden, ko smo imeli prav pretekli torek še +23 stopinj Celzija. V ponedeljek je bila najvišja dnevna temperatura +16.4, za dve stopinji višja kot v nedeljo. V torek zjutraj pa je jutranji minimum padel od ponedeljka za tri stopinje na +4, Lani pa je toplomer 13. oktobra zaznamoval še hladnejše vreme, namreč + 1.4 in se je ta dan nalo podnevi temperatura dvignila na +11.8. Lani prejšnji dan je bil hud naliv. Nato je po planinah zapadel sneg. V nižinah pa smo dobili kmalu hudo slano, ki je posebno pokončala razne dalije in je tudi škdovala krizanlemam tako, da so bile razne cvetlice za Vse svetnike prav drage. Barometer je od ponej deljka do torka prav neznatno padel na 769.5 milimetra. — Specialni stenografski tečaji — dnevni in večerni — na trgovskem učilišču »Christoiov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15, se prično 15. oktobra. Vpisovanje dnevno dopoldne, popoldne in zvpčer. Posebni oddelki tudi zu dijake-inje. Učnina zmerna, vsakomur dostopna. Znanje stenografije in strojepisja je dandanes pomembne važnosti za vse poklice v raznovrstnih strokah. — Posebni strojepisni tečaji. Podrobne informacije in nove brezplačne prospekte s slikami dobite v pisarni ravnateljstva. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. — Spravljanje čebule čez zimo. Na vprašanje nekaterih naših naročnikov o spravljanju čebule čez zimo odgovarjamo: Čebula dozori že konec julija in avgusta, čim je čebula zrela, mora takoj iz zemlje, sicer prične po prvem dežju spet rasti, kar moti trpežnost. Tako dozorelo čebulo osušimo na zraku, jo splelemo v kite, da jih lahko obesimo v zračnem prostoru, ki jc obenem varen pred močnej&im mrazom Ako imamo večje količine čebule, jo razgrnemo po podu ali po podobnih prostorih, ki so varni pred mrazom. Čebula se obdrži najlepše pri dokaj nizki tempe- raturi, to je okrog 3 stopinj Celzija. Ako so naše shrambe pozimi hladnejše, je treba čebulo, razgrnjeno po tleh, |>okriti « slamo ali z zadostno količino papirja, če bi nam čebula kljub tem ukrepom zmrznila, je ne smemo spraviti v toplejši prostor, ampak jo pustimo v shrambi, dokler se sama ne odtaja. Ako bi namreč čebulo doli takoj v toplejši prostor, bi nastale na njej kvari, popokalo bi namreč staničje in čebula bi Lila podvržena gnilobi. Ako pa je temperatura v shrambi previsoka, hi čebula zaradi previsoko temperature bila podvržena velikemu izhlapevanju in dihanju. Čebula izgubi tako svojo svežost, postane ovela in izgubi svoj okus. • Opozorilo vsem imetnikom centralnih kurjav Pokrajinski svet korporacij je ugotovil, da na zadnje opozorilo mnogi imetniki centralnih kurjav (tudi etažnih) sploh niso odgovorili ali so poslali nepopolne podatke. Zato -opozarjamo ponovno, da morajo brez izjeme vsi imetniki centralnih kurjav (Iudi etažnih) prijaviti Pokrajinskemu svetu korporacij. urad za kuravo, v Ljubljani, Beethovnova 10: t. izvor kotla centralne kurjave, 2. ogrevno površino kotla, 3. morebitne rezervne kotle. Kdor bi omenjenih podatkov ne predložil v t ku 2 dni, ne samo da bo izključen od sleherne dobave kuriva, marveč mu bo vsa zaloga kuriva, ki jo morebiti poseduje, zaplenjena iu odgovorni bodo v smislu čl. 16 naredbe Visokega komisariata št. 169 z dne 2. septembra 1942-XX (Službeni list kos 70, i dm 2. septembra t. 1.) prijavljeni sodišču. i£ju&£jana 1 (iod sv. Terezije Velike. V četrtek, 15. okt. na praznik sv. Terezije Velike, je v karnicličau-ttki cerkvi na Splu celodnevno češčenje Najsvetejšega. Oh 6 bo slovesna sv. maša. Nato vsako uro do 11 tiha sv. maša. Morda tudi vmes več sv. maš. Popoldne ob 5 govor kanonika Franca Ko-retiča. Po govoru pele litanije presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem. Lepo povabljeni! Pridite, molimo! Priporočimo Gospodu v evharistični avdienci vse svoje prošnje in zadeve. Saj bodo tudi ta dan še posebno tekli studenci živo vode, ki si je vsi želimo, (jospodovo srro je še vedno isto. Kliče naj in vabi, da nam da milosti, moči in tolažbe. Žena s serafskim srcem, sv. Terezija, bo prosila z nami in za nas. Tudi Velika Roža ne zaostaja za Malo Rožo. Obe se bosta pridružili našim molitvam in jih nosili pred božji prestol. 1 Učite so strojepisja! Novj eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično v četrtek 15. oktobra. Hitra in najuspešnejša desetprstna metoda. Največja moderna strojepisnica 60 raznovrstnih pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. — Specialna strojepisna šola! Posebni tečaji — dnevni in večerni — za stenografijo. Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. Informacijo, brezplačni novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učiiišče »Christefov učni zavod«. Domobranska 15. 1 Staršem in vzgojiteljem priporočamo, da na misijonsko nedeljo dopoldne ob 10.30 pripeljejo svojo mladino v frančiškansko dvorano, kjer bo zanje prirejena lepa misijonska prireditev, ki bo vsebovala deklamacile, petje, simbolične nastope, rajanje, prizore in igro v treh slikah. Vstopnice so po 2 liri (sedeži in stojišča), le nekaj vrst sedežev je po 3 lire. Dobe se v predprodaji pri Sfiligoju, Frančiškanska ulica 1. Pohitite z nabavo. ker sta samo dve predstavi, od katerih je popoldanska namenjena samo odraslim misijonskim prijateljem, ki bodo dvorano gotovo, kakor vsako leto, do zadnjega kotička napolnili. — Družba za širjenje vere. 1 Rekolckeija za gospo in matere. Vse gospe, ki so letos opravile duhovne vaje, zlasti še one, ki so bile v tečaju od 8,—12. septembra, prav prisrčno vabimo na rekolekcijo, ki bo v četrtek 15. oktobra ob 4 popoldne v Lichtenturnu. 1 Jezikovni tečaji — dnevni in večerni — za italijanščino ,nemščino, francoščino itd. v središču mesta na Kongresnem trgu 2 pri oblastveno priznanem >Trgovskem učnem zavodu« prično s poukom v četrtek 15. oktobra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji, ki trajajo 3—4 mesece. Sodobna najuspešnejša in lahko umljiva učna meloda; uspeh je zajamčen! Znanje^ modernih jezikov je potrebno vsakomur, ki se želi uveljaviti v svojem poklicu. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno dopoldne, popoldne in zvečer do pol osmih. Vsi tečaji tukajšnjega zavoda so odobreni od pristojne &olske oblasti glasom potrjenega pravilnika. Zahtevajte nove brezplačne prospekte v pisarni ravnateljstva. 1 Zahvala. Še enkrat se g. Alojziju Siardu za L 150 najlepše zahvaljuje Vincencijeva konferenca v Trnovem. 1 Na strokovno obrtno nadaljevalni šoli za mehansko in tehnično obrt v Ljubljani se bo pričel redni pouk v četrlek, dne 15. oktobra 1942 oh 14.45 popoldne v prostorih II. deške meščanske šole za Bežigradom. Na ta dan naj pridejo v šolo učenci ter učiteljstvo vseh treh razredov. 1 Višji trgovski tečai za ekonomsko - komercialno izobrazbo na trgovskem učilišču »Cliristo-fov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne^ v pisarni ravnateljstva. Pogoji za sprejem: višja solska predizobrazba. Redni slušatelji-ice uživajo podobne pravice kot na državnih šolah, ker iniji zavod pravico javnosti. Predavanja so prično 15. oktobra, liifonnaciie in brezplačni prospekti na razpolago pri vodstvu. 1 Obrtnike, ki zaposlujejo vajence, pozivamo, da jih nujno vpišejo v strokovno nadaljevalno šolo in da skrbijo za redno obiskovanje pouka, ker »e bo sicer postopalo proli njim po določilih zakona o obrtih. I Krompir za oktober. Kdor še ni dobil na nakaznice krompirja z.a zimsko zalogo, »mora priti ponj vsaj do 20. t. m., ker z 21. oktobrom zapade veljavnost oktobrskih nakaznic za krompir. Ljudje naj skrbno varčujejo s krompirjem in ga razdelc na posamezne tedne, da ne bi prišli v stisko. 1 Nepreklicno 15. t. m. začnemo nove dopoldanske, popoldanske in večerne tečaje modernih jezikov (italijanščine, nemščine, francoščine) po najbolj preizkušeni metodi, s katero že dosegamo odlične uspehe. Posehej še opozarjamo na kon-verzacijske ure za tiste, ki so kjer koli že predelali začetno snov. — Islega dne začnemo ste-nografski (slovenska, nemška, italijanska stenografija) in strojepisni tečaj. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16, Mestni trg 17, I. nadstr. 1 Nabavnice za novoporočence in novorojence. Ženine in neveste spet opozarja mestni preskr-bovalni urad, da imajo pravico do nabavnie za novoporočence samo med prvini oklicem in poroko, če predlože uradno potrdilo pristojnega iupnega urada. Po poroki pa novoporočencetn ni več mogoče in tudi ni dovoljeno dati nabavnie. Nubavnieo za novorojenčke dohe noseče žeue ali matere po Sesleni mesecu nosečnosti z zdravniškim spričevalom, najdlje pa 3 mesece po porodu z rojstnim matičnim izpiskom. I E. Gregorin: »Oče naš...« dramski ciklus v 7 podobah z uvodom. Slike iz današnjega življenja, ki ponazorjujejo miselno vsebino posameznih odlomkov oziroma prošenj in molitve. V večjih vlogah sodelujejo: mati — Marija Vera, Lucija — Levarjeva, Gabrijela — Ciabrijelčičeva, gcsp.i in žena Martina — Kraljeva, žena — Ra-karjeva, mati — Starčeva, Helena — Ukinar-Bol-tarjeva, Učenik in Znanec — Gregorin, izvršilec pravice, mož s palico, >n duhovnik — Milan Skrbinšek. stari oče in Tomaž — Vlad. Skrbinšek, oče, čevljar in ina&kara — Raztresen; ubogi, sosed Matija in nepridiprav — Košič, delavec Peter — Nakrst, bogoslovec Janez — Verdonik, oče Urh — Bratina, gruntar šimen in igralec — Po-tokar, mojster Jerač — Plut, sin Stanko — Bre-zigar. Režiser: E. Gregorin. 1 Strokovni tečaj za frizersko stroko. V nedeljo 18. t. m. prične ob 8.30 trimesečni strokovni tečaj za frizersko- stroko v brivsko-frizerskj delavnici odseka za obrtništvo, šelenburgova ulica 0*1. Pouk bo obsegal striženje in friziranje, železno in vodno ondulacijo ter manikuro in se ho vršil vsako nedeljo od 8.30—12.30, Vabimo frizerske, vajenke zadnjega letnika, da se tečaja zanesljivo udeležijo Natančnejša pojasnila dol>e pri odseku za obrtništvo, ČojKiva ulica 1, II. vhod. 1 Šolo so se začele. Starši, ki žele, da se njih otroci uče ob stalnem nadzorstvu (priprava, razlaga, spraševanje, poprava domačih nalog itd.), naj se javijo na Mestnem trgu 17*1. To volja tudi za tiste, katerih otroci ne morejo iz kakršnih koli vzrokov redno obiskovati pouka. Poučujemo dijake (-inje) srednjih, strokovnih in ljudskih šol, vsak dan 2 uri dnevno vse šolsko loto. Važno je tudi za dijake, ki so vozijo, z.a katere Imamo vsak dan posebne uro, da se uče na toplem, dokler čakajo na vlak. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16, Korepitorij, Mestni trg 17*1. Pripravljamo tudi za privatne izpite, i Grozdje in kostanj. V ponedeljek Je prispela večja pošiljka grozdja iz Italije, ki jo bilo razdeljeno med posamezne branjevce ik> gotovem ključu in kontingentu. Na drobno je bilo grozdje I h) 7.20 lire, kakor tudi določa renik o maksimalnih cenah. Sezona za grozdje se bliža koncu. Domačega grozdja jo kaj malo na trgu. Tu in tam pride kakšen dan na trg manjša množina črnega grozdja, ki jo dozorelo na brajdah, nasajenih v m mestu in na periferiji. V soboto je prispela večja giošiljka lepega kostanja, ki Jc bil kmalu poginoma razprodan. Domačega kostanja zaenkrat še ni na trgu. Delitev drv v Ljubljani Kakor smo že poročali, hodo trgovci s kurivom od mestnega preskrbovalnega urada dobili posebne sezname odjemalcev, da bodo vedeli, koliko vsak upravičenec sme dobiti drv. Zato naj so trgovci s kurivom zglase že današnjo sredo, 11. t. m. ob IU pri odseku za kurivo, Gradišče št. 2, v nekdanjih prostorih Obrtne banke, kjer bodo dobili prej omenjene sezname. Upravičenci l>odo pri onem trgovcu, komur so se naznanili, dobili naslednje količine drv: go-s|Kxlinjstvo, ki ima samo eno oselio, 270 kg drv; gospodinjstvo z dvema osebama 300 kg; s tremi, štirimi ali petimi osebami 450 kg; s šestimi ali sedmimi osebami 540 kg; z osmimi ali devetimi osebami 630 kg; z 10 ali 11 osebami 720 kg in gospodinjstva z. 12 ali več osebami 900 drv. Gospodinjstvo s centralno kurjavo dobi v primeri s številom oseb samo polovico prej navedene množine drv. Kdor ima plin, dobi 10% manj od celolne količine. Kdor ima centralno kurjavo in tudi plin, pa sploh nima pravice do drv. Gospodinjstvo, ki ima enega ali več podnajemnikov, dobi za dodatek še 270 kg drv, čeprav ima več podnajemnikov. Tista gospodinjstva, ki imajo že tem množinam ustrezajoče zaloge drv, seveda ne bodo dobila drv. Kdor je naznanil manjšo zalogo drv, ta ima pravico še do razlike, da bo dopolnjena upravičena množina drv. S temi drvmi bodo gospodinjstva morala shajati prvo polovico zime do konca leta, a za čas od Novega lela pa do kraja marca bodo stranke pozneje spet dobile enako množino drv kot za pivo polovico zime. Ljudje pa morajo pri porabi drv računati, da so ta drva namenjena za kuho in tudi za ogrevanje. Odjemalci bodo dobili drva pri svojih trgovcih s kurivom že od jutrišnjega četrtka, 15. t. m. dalje. Da ne bo prevlikega navala, naj upravičenci k večjim trgovcem hodijo po drva tako, da se IkkIo zvrstili upravičenci z, začetnicami A do K že ta teden, drugi pa prihodnji teden. V splošnem naj se odjemalci ravnajo po razporedih, kakršne bodo določili in nabili posamezni trgovci s kurivom. K trgovcu je treba prinesti s seboj mesarsko knjižico. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: $reda, H. oktobra ob 17: »Oče naš«. Ited Sreda. — Četrtek, 15. oktobra ob 17.30: »Večno mlada Šaloma . Red četrtek. — Petek, 1«. oktobra ob Ij: »Vdova Rožllnks«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Sobota, 17. oktobra ob 17: »Oče naSs. Izven. Opera: Sreda 14. oktobra ob 17: »Traviata«. Izven. Cene oil 24 lir navzdol. — Četrtek, 15. oktobra ob 17: »Seviljski brivec«, ltcd premierski. — Petek, Ki. oktobra zaprti (Generalka). — Sobota, 17. oktobra ob 17: »Gasparone« Opereta. Premieru. Red premierski. ROKODELSKI ODER. Po uspeli prvi predstavi bo uprizoril »Rokodelski oder veseloigro »Firma . katere avtor .ie poljski pisatelj Marjan Hemar. Dejanje je izredno zabavno, prijetno in hudomušno. Obisk toplo priporočamo! Predstava bo v nedeljo ob 5. RADIO. Sreda 14. oktobra: 7..10 Pisana glasba — 8 Napoved čusa, poročila v italijanščini — 12.20 Ko; morna glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4.) Pesmi Iu napevi — 1.1 Napoved časa, poročila v italijanščini — 111.15 Poročilo Vrliovnera poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini - 13.20 Orkester vodi dirigent Segurlni — 14 Poročila v italijanščini — 14.1 j Pisana glasba — 14.111) Simfonična glasba — 14.45 Poročilu v slovenščini - 17.15 Koncert sopranlstke Ksenije Kušejeve — 15.35 Koncert pianista Carajan — M Govorimo italijansko,, prof. dr Stanko Leben — 19.J.0 Poročilu v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba -20 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.311 Vojaško pesmi — 20.13 Radio zu družino — 21 Prenos iz tnitfinske Sealo: Anflonr-. opera v enem dejanju Arturja Honeggerja; »Čudežni mandarin opera v enem dejaniu Bell" Barloka: »Curminu Burniiu-. opn-ru Karla Orffa: po končani operi poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pleeoli. Rleivveisova costa <1; mr Hočevar, CelovSku cesta <12, in mr. Gartus, Mnstc, Zaloška eestn 47. Iz Novega mesta Plemenit dar. Vincencijeva konferenca v Novem mestu se nepoznani in neimenovani osebi, ki jo poslala 1000 lir za uboge, prav toplo zahvaljuje. Želeli bi le to, da bi blaga oseba našla še več takih posnemovalcev! 3 POZNATE? IMATE? Vse tri knjige (181/0 strani) so Izšle v prvem polletju zbirke »Naša knjiga« Kdor se naroči u a drugo polletje dobi te t r i za Lir 1H0- Majoehi - Kirurgovo življenje L 5(1 B u dak Ggnjitfei del,L7> Hitdak 0gnjitfeii.dei.L7o ZALOŽBA »NAŠ* KNJIGA« Ljudska knjigarna v 1 lubljani - Pred škofijo 5 podružnica Novo mesto Z Gorenjskega Otroški vrtec na Črnučah, ki je imel svoje prostore doslej samo v nekdanjem župnišču, posebej za ta namen prenovljenem, je dobil šo nove prostore, in sicer v novi vili dr. Savnika, ki ima brezdvomno najlepšo lego na Črnučah, t. j na južni strani Tabora, hriba nad savskim mosloin. Zaradi prireditve prostorov v vili so seže začela potrebna preureditvena dela. — -V tej zvezi naj omenimo še to, da so bila v zadnjem času zaradi priprave otroškega igrišča [>odrta fa-rovška gospodarska poslopja okrog župnišča. ____mm. Predstav* ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-della" in praznikih ob 10.30.14.3P 1f.?0. t 1F ?l Monnmentaino filmsko delo po romana Tomaža Grrssija: Merco Vlsconll — Knez rterho Odlomki Tajinstveno napet film o iznajdltelju naprave, ki bo napovedovala smrt.. , Svet bo trepetal... Ciaude l)auph'n, Murguerite Sologne KINU UNION . rEL. 22-2» iKRimze §§' 17. J. I " li r T ni,. f KO SO MU PRINESLI DENARJA, JIM RECE: 3 NO, NAJ VAM BO, KER SEM TAKOJ SPOZNAL, KAKŠNI PTICI STE, ZATO VAS NE ZAT0ZIM, AKO SE POBOLJŠATE IN NIKDAR VEC NE KRADETE.« — »PRISEGAMO!^; 18. KRALJ JE IMEL MALEGA BELEGA PSA IN ČEVLJAR UKAZE STREZAJEM, NAJ MU PSA UJAMEIO IN PRINESEJO. KO TO STORE, DENE ČEVLJAR PRSTAN V MAST TER VSE SKUPAJ DA PSU, KI JE TO POŽRL. 506 »Tebe, neznana tujka, pa prosim, povej mi kaj o moji dragi ženi Zaliki. Bogato te hočem obdarovati, ako nii veš povedati, kje je grob moje prve neveste. Sel bi zanjo na konec sveta, da bi le našel svojo nesrečno prvo nevesto! c Solze se ulijejo Mirku pri tem spominu po licu. Vse zre sedaj nepremično v tujko, radovedno čakaje, njene izpovedi. 507 Bcracica jame govoriti: »Preteklo je že sedem let, od kar se je poročila Zalika. Na dan njene poroke je pridrl ljuti Turek in nevesta se je morala še isti dan ločiti od svojega ženina. Njega so ujeli. Zala ga je bolela rešiti, svojega moža, toda nekdo jo je izdal. Zalika je prišfn v sužnost. S seboj je imela sliko Matere božje, ki jo ji je daroval oče Serajnik.« 508 »Ta podoba jc bila odslej edina tolažba nesrečni ženi v globoki Turčiji, v glavnem mestu Carigradu. Ta slika ji je rešila življenje.« Mirko je od radosti kar vztrepetal, ko je slišal te besede. Almira pa je hipoma postala bleda kakor smrt in kri ji je zastajala v žilah. Božja previdnost nam je poslala strašno preskušajo. Danes nas je nenadoma, zadet od morilčevih krogci, zapustil naš preljubi očka, gospod dr. Marko Natlačen Ponižno molimo Cospoda nad življenjem in smrtjo: Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« Pogreb preljubega očka bo v petek, dne 16. oktobra ob 16. uri od mo-lilnicc na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Slovesna sv. maša za pokoj njegove duše se bo opravila v soboto, dne 17. oktobra ob sedmih zjutraj v stolnici sv. Nikolaja. Spominjajte sc pokojnika v molitvi! V Ljubljani, dne 13. oktobra 1042. Nija, žena: Stanko, Iča, Marko. Tone. Nežiea, otroci. Heribert Kren, zet; Neža Vilfan, tašča - in ostalo sorodstvo. Po kratki in mučni bolezni nas ie za vedno zapustil v 76. letu starosti naš ljubljeni mož. dobri oče, stari oče in tast, gospod Jelnikar Anton 5 državni upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 15. oktobra 1942 ob pol treh f/»3) popoldne z Žal. kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. oktobra 1942. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo. | SlužIle B Dobe: Elektromonter samostojen v električnih Instalacijah ln popravilih električnih st-rojev, izve-žban pri delu na stružnicah. se išče za tukajšnjo tovurno proti dobri plači. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Elektromonter« št. 6631. (b jflvto-motorB Kupim motor '/i ali '/iHP na tok 200 V. Naslov v upravi »Slov.« Parkete hrastove ln bokove dobavlja Joa. R. PUH, Ljubljana. Gradaška ultea 22, telefon 25-13. Nove in rabljene vreče ter Juto (staro ln novo) dobite najceneje pri: Grebencu, Sv. Petra cesta št. 33. (1 Železen štedilnik naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6633. Citajte »Slovenca« Krmilna pesa naprodaj. Adamič, Sv. Petra cesta '31. ttPraoojtt DRVA I. POGAČNIK, LJubljana, Bohoričeva 5. Tel. it 20-69« pod št. 5630. (k g Šivalni stroji^ Šivalni stroj pogrezljlv, znamke Adler skoraj nov, šiva nazaj ln naprej, prodam. Naslov: Pred škofijo lfl, hišnica. ItMMUl Viški mlin na Viču sprejema žito ln Izdaja izdelke vsak delavnik samo od 7 do 12 ln od 13 do 17. r Vse informacije trgovske in privatne, kakor tudi razna posredovanja, vam točno izvrši »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Danes ob 6 zvečer je izdihnil svojo plemenito dušo gospod duhovni svetnik in namestnik dekana Ivan Lovšin iupnik v Planini Pogreb bo v četrtek, 15. oktobra, ob 10 dopoldne v Planini. Planina, 12. X. 1942. Marija Lovšin v imenu sorodnikov. Vloge in prošnje v italijanščini sestavlja, prepisuje, razmnožuje in nudi razne osebne usluge in informacije »SERVIS BIRO« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Hranilnica in posojilnica v Planini in na Rakeku naznanja, da je danes izdihnil svojo plemenito dušo dolgoletni predsednik, gospod Ivan Lovšin duhovni svetnik in namestnik dekana Slava njegovemu spominu! Planina, 12. oktobra 1942. Načelstvo A. Fogazzaro: 11 Palača ob jezeru »Pustiva to. Nočem vam očitati, da ste sprejeli tako žrtev. Sicer pa je življenje tako. Mladi ljudje si vedno domišljajo, da je zemlja srečna, da jih nosi in da sc nebo veseli, če ga pogledajo, medtem ko njihovi starši gazijo po blatu in trnju, da jim pomagajo živeti in skrivajo svoje trpl jenje prav v letih, ko se n jihovo telo začne starati, ko je njihov duh utrujen in ko začenjajo izginjati druga za drugo vse sladkosti življenja.« »Moj Bogi Če je to re6. me lahko zasranm-jete, kolikor vam drago!« »Nisem vas povabil semkaj zato, da bi vas zasramoval ali grajal. Sicer pa, če boste imeli otroke, boste že zadostili. Treba bi bilo grajati vas, mene in vse to nespametno človeštvo. Na-daljujva. Vaša knjiga ni imela sreče. Mislim, da se smem veseiliti z vami, ker vam sreča ni nikdar naklonjena. Leta 58....« Grof je umolknil, nato pa je nadaljeval s tihim glasom: »Ni se bati. da bi kdaj pozabili na to, kar vas je zadelo leta 1858.« Zopet je umolknil. Nekaj časa je vladala v sobi popolna tišina . »Zdaj vam pač moram povedati,« je če/, nekaj časa povzel grof.« da hočem 6 tem, kar vam pripovedujem o vašem življenju, bolje utemeljiti predloge, ki vam jih nameravam staviti. T.etn 185'). ste storili svojo dolžnost in ste sc liorili za Italijo. Vaš oče...« »Gospod grofi«- »Zelo slabo me poznate, če mislite, da morem pred 6inom žaliti spomin njegovega očetu, tudi če je ta oče zagrešil kako napako in če je zaslužil kako kritiko. Bodite mirni. Vašega očeta ni bilo več v Milanu, ko ste se vrnili tja. Kakor sem izvedel, je umrl pred dvema letoma v inozemstvu. Ostali ste tedaj sami s svojo književnostjo. Tedaj so vas nenadoma pozvali, da bi poučevali italijanščino, zemljepis in zgodovino v nekem zavodu, čigar imena do tedaj niste nikdar slišali. Ali ste kdaj izvedeli, zakaj so tisti gospodje pozvali prav vas?« »Ne.« »Nič ne de. Takrat so vam materini sorodniki, Pernetti Anzati naredili neko ponudbo, kajne? Hoteli so, da bi vstopili v njihovo predilnico in hi vam za to dali bogato nagrado. Ali ni res?« »Da. Morda ste jim vi to predlagali?« »Nima pomena, da bi o tem razpravljala. Ta predlog ste odklonili Prav ste storili. Vaše ravnanje je bilo plemenito. Boljše je delo. ki daje nmlo kruha, « mnogo izobrazbe, kot pa delo, ki spremeni v denar čas. zdravje in dober del duše. Zdaj pa je zavod, kjer ste bili nastavljeni, zaradi slabih uspehov moral prenehati. Mislim, d« vam nc bo neprijetno, če bi mogli dobiti drugo zaposlitev. ki bi bila vam primerna in prav zato sem vas povabil semkaj.« »Hvala lepa,« je odvrnil Sili«. »Predvsem lahko še živim.« »Oh!« je vzkliknil grof. »Kdo govori o tem? To prav dobro vem. Sorodniki vaše matere vam dajejo obresti materine dote, ki jo še vedno hranijo. Dobivate okrog [Kiltirug tisoč lir. In potem?« »In potem.« je nestrpno vzkliknil Silla, »hočem končno vedeti, kdo ste in zakaj se zanimate zame!« Grof ni takoj odgovoril. »Star prijatelj sem v družini vaše matere. Rad vas imam, ker me spominjate oseb, ki so mi bile drage. Življenjske okoliščine niso dopuščale, da bi se prej spoznala. Zdaj hočevu temu zadostiti. Ali vam to zadostuje?« »Oprostite mi, a ne more mi zadoščati. To je nemogoče!« »Postaviva nekoliko vstran moje prijateljstvo. kon čno ni to kuka milost, ki vam jo na-klanjam, pač pa je usluga, za katero vas prosim. Vem. da ste zelo nadarjeni, zelo izobraženi; vem tudi, da ste trenutno brez posla. Rad bi vam predlagal neko dolgotrajno delo, na pol znanstveno in na pol književno, zu katero sem zbrali material in ki bi ga rad sam izvršil, če bi imel količkaj pisateljskega daru ali če bi imel vsaj vaša teta. Ves ia material imam tukaj in rad bi bil v stalnem stiku z osebo, ki naj bi to knjigo pisala. Želim torej, da bi bila spisana tukaj. Seveda ini mora ta oseba staviti svoje pogoje.« »Ne pojdem odtod, gospod grof,« je izjavil Silla, »dokler mi ne poveste, kako ste izvedeli za stvari, o katerih ste mi pripovedovali.« »To rej nočete, da se pogajava o tem delu?« »Ne tako.« »In če pokličem na pomoč osebo, ki ima na vas velik vpliv?« »Žal, gospod grof, ni nikogar več na svetu, ki bi imel tak vpliv name.« »Nisem trdil, da je ta oseba še živa.« Sili« je strepetal. Grof je odprl predal, vzel iz njega pismo in ga podal mladeniču. »Berite!« mu je dejal, se naslonil s hrbtom na naslanjalo stola, potisnil roke v žep in sklonil glavo na prsi. Silla je naglo pograbil pismo, pogledal naslov in začel trepetati tako, da ni mogel spregovoriti. nobene besede. Pismo je pisa>la njegova mati: »Za Konrada.« Roke so se mu tako tresle, da je Ie s težavo odprl pismo. Zdelo se mu je, da prihaja materin glas iz kraljestva duhov, da mu pove to, kar riiu ni mogla jjovedati. ko je bila še živa in ki jih je v njenem srcu težil kamen, ki je bil težji od nagrobnega. Vsebina pisma je bila sledeča: »če ti je drag moj spomin, če misliš, da sem kdaj storila kaj zate, zaupaj pravičnemu možu, ki ti bo izročil to pismo Iz kraljestva miru, kamor upam. da me bo že privedlo božje usmiljenje, ko boš čital te vrstice, te blagoslavljam. »Tvoja mati.« Oba sla molčala. Zaslišalo se je obupno ihtenje, nato pa je zopet zavladala tišina. Nenadoma pa je Silla proti svoji volji pogledal grofa s tako bolestnim vprašanjem v široko odprtih očeh. da je ta divje udaril s pestjo po mizi in vzkliknil: »Ne!« »Moj Bog! Saj nisem mislil tega! — je zaklical Silla. Grof sc je dvignil in razprostrl roke. »Prijateljica, ki sem jo spoštoval nad vse,« je izjavil. Silla je sklonil glavo na mizo in zajokal. Za Ljudsko tiskarne v Ljubljani: Jože Kramarji Izdajatelj: ini Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčit