Poštnin0 »latana » sovini Leto LVII. V Liutollani. v soboto. dnt 12. januarja 1929 St. 10 St. 2otr, NaroČnlnA Dnevno izdaja za državo SHS me»«cn6 w Din polletno iso Din deloletno 300 Din za inozemsrvo me«e£no 40 Din celoletno vmoo-nlnvifi 120 Din, za inozemstvo 140i> t i r v /r/^ IsmZJSMzA^ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l tlnlp petlP-vnlA moli oglfltl po 1'3Q In2l),vn£|l oolMt n«d Hmm v.«iw! po Oln 2-V), veliki po 3 ln 4 Din, v urr.dnilkpm delu vrstic« po IO IMn a pn veciam g Izide ob 4 zlulrnt razen pondeltko ln dneva po prazniku tjrodnltlvG /e O Kopitarjevi uli< ttokopftt m ne vratajo, nefr< ntvmn in ne npre/emafo ^ V n*a uvedla za vso državo popolna enakost. Proračun se izdeluje v finančnem ministrstvu. Ko se bo izvedla enakost na vseh poljih zakonodaje, bo dana možnost za novo ustavo. Koliko časa bo za to potrebno, je nemogočo povedati. Najkrajši čas je šest mesecev, lahko ta doba traja tudi delj. Sedanja vlada smatra za svojo glavno oporo tisk, ki bo imel za nalogo, da uvede javnost v spoznavanje vprašanj gospodarske narave Vlada, ki ji je Nj. V. kralj poveril izvedbo popolnega izenačenja v državi, ima veliko odgovornost nasproti kralju, narodu in zgodovini. Vlada bo svoje načrte razglasila v posebni deklaraciji. V dobro poučenih krogih trdijo, da vlada ne misli takoj in prenagljeno ustanoviti gospodarski svet, ker se mora po mišljenju vladnih krogov tudi iz gospodarstva izločiti vsa politika. Drugo, kar je bilo danes v ospredju političnega zanimanja je bila poslovilna avdienca dr. Spaha. Dalje se tudi v političnih krogih Komentira avdienca Stjtpana Šarita, ki da je v zvezi z vlado. Zanimivo je, da so se med prvimi in najgostejše javljali glasovi iz gospodarskih krogov, ki prihajajo z zahtevami, da se pristopi najpreje k splošni in enaki zakonodaji, da se odpravi različno zakonodajstvo in cia bo tudi v državi res en zakon. Nadalje zahtevajo, da se popolnoma spremeni tehnika naše uprave in da se reši eno naj-, važnejših vprašanj: vprašanje našega uradni-štva. čeprav je uradništvo najboljše, pa bi se upravna tehnika ne spremenila, bi kriza brez dvoma trajala še dalje. V naši upravi je mnogo oddelkov, ki so ne :',amo nepotrebni, marveč še ovirajo gospodarski razvoj. Dobro uradništvo s pravilno upravno tehniko je glavni steber gospodarstva in države. Pri uradništvu, čigar selekcijo je treba čimpreje izvršiti, je treba gledati v glavnem na kvalifikacijo. Obrtniški krogi zatrjujejo v svojih izjavah, da je treba pregledati tudi aocialnopolitične zakonodaje, da smo šli v naši državi prehitro k hipermoderoosti in mehanizaciji prava. Zakon o osemurniku, o odpiranju in zapiranju trgovin po njihovem mnenju ne odgovarja dejanskemu gospodarskemu stanju. Prevelika razlika je med trgovino v neverni in južni Srbiji, Ba-natu in Sloveniji, da bi se ta zakon na enak način izpeljal. Nadaije zahtevajo obrtniki, naj se v naši državi e.nkrat prične paziti na lastno produkcijo in na to kako dvigniti izvoz in kako postopati z reparacijami. Na račun reparacij naj se vzamejo le tisti izdelki, ki se v naši državi ne izdelujejo, nikakor pa ne tisti, ki se v naši državi izdelujejo v dobri meri, dovršeni obliki in dovršeni kvaliteti. Proti intervencijam iz izjav bivših ministrov, ki so jih danes dajali, je razvidno, da so se ves čas ministrovanja bavili mnogo z intervencijami in da so vsi brez izjeme smatrali intervencijski posel za njim nevrednega. Zanimivo je, da te izjave bivših ministrov skoro soglasno potrjujejo, da teh pojavov v svojem ministrovanju nista imela ministra dr. Korošec in dr. Marinkovič , in da sta bila ta dva politika tista, ki sta de-| laia vedno po svojem trdnem prepričanju. Nadaije se je izdalo geslo varčevanja in zmanjšanja proračuna ter ukinitve tistih proračunskih postavk in oddelkov, ki so bili pri ms najbrž samo strankarskega značaj«. Delo za izenačenje zakonov V pravosodnem ministrstvu se je po ini-cijativi pravosodnega ministra sestavil stalni zakonodajni odbor, ki bo v najkrajšem času izvršil izenačenje vseh glavnih zakonov V tem. odboru je sedaj tudi Milan E i s 1 e r , sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu On se bavi predvsem z zakonom o državnih uradnikih, ki ho tudi v kratkem času spremenjen. V tem odboru je nadaije Petrovič, sodnik kasa-cijskega sodišča v Novem Sadu. Njegova naloga je, da še enkrat pregleda kazensko zakonodajo naše države. Zdi se, da bodo ti splošni zakoni, ki so stožer naših sodišč, med prvimi sprejeti in z ukazom razglašeni. Zakaj je padla parlamentarna vlada Zagreb, 11. jan. (Tel. Slov.*) Narodna Politika« prinaša iz Belgrada vest o vprašanju narodnega predstavništva in o tem, kako je padla parlamentarna vlada. Vest je zanimiva in se glasi: »Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjati se s politikom, ki ne sodeluje v današnji vladi. Izjavil mu je: V vseh krogih so dr. Koroščevo vlado napadali kot krvavo vlado. V teh napadih je bila posebno aktivna KDK, ki je v svojih izjavah sipala na dr. Korošca iz demagoških razlogov največje obtožbe in klevete. Čeprav je bila dr. Koroščeva vlada vlada pomirljivosti in si je prizadevala, doseči sporazum, vendar vse to ni nič pomagalo. Njena pomirijivost se je smatrala kot slabost, zato so jo še bolj napadali. Po pouličnih demonstracijah so prišli neprijetni dogodki I. decembra v Zagrebu, ki so bili naperjeni proti vojski. Napadlo se je vojaštvo in nanj streljalo. Oblastni odbor ni priznal Maksimovičevega imenovanja. Vedeli smo, da to ne more ostati brez posledic. V tem trenutku je Ljuba Davidovič izzval krizo. Videlo se je, da je konec parlamenta, tem lx>lj, ker sta dr. Maček in Pribičevič zahtevala ne samo takojšnji razpust parlamenta, ampak tudi uvedbo novega državnega stanja. Njunima zahtevama se je ustreglo. Tako je padla dr. Koroščeva vlada. Voditelja KDK sta šla za tem, da zrušita parlament, vidovdansko ustavo, četvorno oziroma trojno koalicijo. Istočasno sta zrušila tudi parlamentarizem in KDK. Ali se spominjata, kako se je Pribičevič izrazil v Belgradu? Govoril je o nekih dejanjih, ki bodo nadomestila besede in ki bodo dvignila inozemstvo. Ali ni remo n nočemo pasti '.vesli in zato oreganj.1 enjo pozabiti! ato ših jim ostanemo bratov nc mo- . sem znano, da se je Pribičevič postavljal kot nekak bodoč diktator v tej državi? Torej vidite, to so tiste velike napake, ki se ljuto maščujejo nad tistim, ki jih je zagrešil. Na vprašanje, ali hoilo volitve, je odgovoril ta politik: Na to je težko odgovoriti. Po kraljevi proklamaciji in po zakonu o razpustu političnih strank se po mojem mnenju v tem času sploh ne more govoriti o kakih volitvah. Politika se razvija v drugi smeri. Gotovo je to, da ho bodoča narodna skupščina parlament stanov in strokovnjakov in da bodo v njej zastopani kmetje in delavci, gospodarstvo in izobraženci, po svoji moči. Zakon o priznanju in zaslugah Belgrad, 11. jan. (Tel. Slov.«) Minister za vere dr. A 1 a u p o v i č je danes obiskal papeškega nuncija Peliegrinettija, nato pa pravosodnega ministra Srskiča v njegovem kabinetu. Skupno sta obravnavala zakon o priznanju in zaslugah. Ta zakon je izdelal že minister Cvetkovič in ga je bivša narodna skupščina že sprejela, ni pa dobil še sankcije. Tudi ta zakon bo z ukazom razglašen kot zakon. V dotičnih ministrstvih, kjer se še niso izdala splošna navodila podrejenim organom, so se izdala danes, oziroma se bodo izdala jutri. Rtizpusčetia društva Osijek. V smislu § 3 zal. na o zaščiti države je policija razpustila Hrvatski skavtski -teie. Hrvatsko pmraško republikansko onila tli ii o in M n ;ttsko o mladino. Politična društva treba prtjavtH Belgrad, 11. jan. (Tel. >Slov.<) Belgrajska mestna uprava je izdala proglas, da se na podlagi čl. 4. zakona o zaščiti države prepoveduje ustanavljanje novih političnih društev in ne samo tistih, ki so omenjena v čl. 1j in 3, ki jih zakon sam prepoveduje, in da je ustanavljanje novih političnih društev odvisno od posebnega dovoljenja upravne oblasti tiste oblasti, kjer ima društvo glavni sedež. Belgrajska uprava r^di tega poziva, da vsa društva v Belgradu, na katera se ta zakoniti predpis nanaša, v petih dneh prijavijo bel-grajski upravi svoje statute in cilje. Obenem naj v prijavi navedejo ime predsednika, tajnika in elane upravnega in nadzornega odbora ter kje ima društvo svojo pisarno. Ako društvo tega ne bi storilo, potem stopijo v veljavo določbe zakona o zaščiti države. Število oblasti bo znatno znižano Belgrad, 11. jan. (Tel. Slov. ) Iz. vladnih krogov se je zvedelo, da bo vlada v najkrajšem času pričela z notranjo preureditvijo I države. Število oblasti bi se znižalo od 33 na ; največ 15. Podrobnosti o razdelitvi še niso znane. Na tem novem načrtu pa se dela in-j tenzivno. Radi tega se čuje, da trenutno ne bo prevelikih sprememb velikih županov, ker i se bo število velikih županov mnogo zmanj-- šalo in bodo za velike župane imenovani samo tisti, ki so dosedaj v svoji službi pokazali I največ vestnosti in korektnosti. „Obzorov44 uvodnik Zagreb. 11. jan. (Tel. >Slov ) DanaSnJl »Obzorc polemizira s »Politikinim« člankom, ki ga je napisal Gjorgjevič in ki pravi, da je hrvatsko vprašanje nastalo radi slabe uprave. ,Obzor< pravi, da je hrvatsko vprašanje nastalo radi nepravičnega hegemonizma. ki ga je Srbom dala vidovdanska ustava. Rešitev hrvatskega vprašanja ni upravnega značaja, ampak se morajo srhsko-hrvatski odnošaji postaviti na nov temelj, da se izključi vsak hegemonizem. Nepotrebno razburjanje Zagreb, 11. jan. (Tel.' »Slov.t) V Zagrebu je med federalisti in radičevci izzval veliko paniko glas, da bi se imel imenovati komisar v Mestni in Oblastni hranilnici. >Obzor< prinaša vest, ki izgleda, da je iz kompetentnega vira, da so vse te vesti brez temelja in da ostane vse pri starem, dokler bosta upravi delali korektno. Belgrajshe vesti Dopoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v av-dienco ministra dr. Otona Frangeša in dr. Mate Drinkoviča ter več bivših ministrov, ki so se prijavili v oprostilno avdienco. Pri prometnem ministra dr. Korošcu sta bila dr. Spaho in Stjepan Barič. Dalje je bil pri njem tajnik Industrijske zbornice Miliče-vič. Zdi se, da je Miličevič obiskal prometnega ministra po intencijah guvernerja Narodne banke Bajlonija. Zagrebški veliki župan Maksimovič je bil pri notranjem ministru in mu poročal. Nato je odšel v predsedništvo vlade. Pozneje pa je bil sprejet na dvoru. Čuje se, da so v dvor prispele številne prošnje uradnikov, ki so bili odpuščeni iz službe radi strankarstva. V teh prošnjah se izraža želja, naj bi se delalo na to, da dobijo zadoščenje in da se zopet sprejmejo v državno službo. Predsednik vlade Pera Zivkovič je obiskal dr. Vojo Marinkoviča. čuje se, da je dr. Marinkovičeva bolezen taka, da ne sme zapustiti postelje. V sobto odpotuje v Novi Sad vojni minister general Steva Hadiič. Iz maršalata dvora se objavlja zahvala dvora za vse čestitke in pozdrave, ki jih je Nj. Vel. kraljica prejela ob priliki rojstnega dne. Službene Novine« prinašajo ukaz, s katerim se včeraj vpokojeni Duian L e t i c a , podtajnik v finančnem ministrstvu, postavlja na isti položaj. Uspeh ljubljanske preiskovalne komisije Včerajšnji »Slovenski narod« prinaša zaključne besede akta, ki ga je napisala revizijska komisija, ki jo je predlagal klub občinskih svetovalcev SLS, in ki se je nato sestavila tako, da so jo tvorili gg. Ivan Avs«-nck dr. Basaj, dr. Novak in dr. Rekar. Iz »Slov. naroda« ni razbrati, kaj je ta komisija dejansko ugotovila, nasprotno ima bravec vtis, da se hoče vsaka objektivna in resnična slika o tem poslu v mestni upravi pred ljubljansko javnostjo zamolčati. Kajti dejansko je prišla komisija do ugotovitev, ki ao katastrofalne in usodne u sedanje vodstvo ljubljanske občinske uprave. Stanovanjsko obligacijsko posojilo. Za danes bomo radi pregleda podali samo najbistvenejši potek vse transakcije, v prihodnje pa bomo ljubljanski javnosti obrazloži.i posamezna dejanja tega »genijalnega« posla, kakor ga označuje neki ljubljanski gospod iz visoke ljubljanske družbe. Komisija se predvsem bavi z obligacijskim posojilom, kakor ga je razpisal vladni komisar in ugotavlja, da je vladni komisar pri razpisu storil dve napaki, ker ni določil zaključnega termina za podpisovanje razpisanega posojila in ker si bi v nobenem oziru za-jamčil uspeha tega posojila. Ker je bilo ob nastopu sedanjega občinskega sveta prodanih komaj za okoli 11 milijonov obligacij, se je fin. odsek v svoji seji z dne 3. marca 1928, bavil kako vnovčiti preostalih 19 milijonov obligacij. Nekako do Velike noči je bilo prodanih še toliko obligacij, da jih je ostalo za 18 milijonov neplaslranih. Finančni odsek je 3. marca sklenil, da se stibskripcija 6edstotnega posojila zaključi dne 15. avgusta 1928. 2upan se pooblašča, da prične neobvezna pogajanja za prodajo obligacij ostalega posojila. Z ozirom na to pooblastilo so sledila neka neobvezna in nebistvena pogajanja z zvezo denarnih zavodov. Na to pa pade, dne 4. junija predlog zastopnika Siemens-Schuckerta dr. Prokscha, ki je istočasno pisal mestni občini in mestni cestni železnici, naj se prodajo obligacije Splošni malo-žel. družbi po kurzu 90. Ta pa jih bo prodala v Inozemstvo ta 13 milijonov 500 tisoč. Za ta predlog zastopa?!;« Siemensa občinski svet v celoti ni vedel, zlasti ni vedel, razven enega člana, glede katerega ni ugotovljeno v koliko je pri celi stvari sodeloval, noben občinski svetovalec SLS. i Usodno poročilo. Nasprotno je iz zapisnika seje obč. sveta, dne 5. julija 1928 razvidno, da je predsednik sinančnega odseka g. Tavčar poročal, da ima ponudbe iz inozemstva, ki so dokaj ugodneje, kot ponudbe zveze denarnih zavodov, ki so se glasile na 80 in 85. Da namreč inozemska ponudba daje za obligacijo kurz 90. Samo na podlegi tega poročila in pod vtisom, da gre za prodajo po kurzu 90 inozemskim kupcem, je občinski svet soglasno sklenil, da to prodajo odobri, in je pooblastil župana, da jo izvede. Občinski svet je bil v tej bistveni in osnovni točki, ki je izhodišče vse nesreče, netočno obveščen. Kajti bilo ni nobene ponudbe iz inozemstva, obstojal je le načrt, da se papirji prodajo mestni cestni električni železnici. S tem, da je med prodajalca, t. j. mestno občino in dejanskega kupca iz inozemstva stopila cestna električna železnica, ki je družba zase, se je cela transakcija umaknila izpred oči ljubljanske javnosti in občinskega svata. Tam se je izvršila prodaja čisto po načrtu, cd dne 4. junija, oz. v nekaterih niansah še v večjo škodo mestne občine. Dasi se je v občinskem svetu govorilo o ponudnikih iz inozemstva in dasi je samo na tej podlrgi dobil župan pooblastilo, pa je župan, dne 9. junija pisal Malo-žel. družbi, ki ji tudi on predseduje in ji ponudil opcijo na 18 milijonov dinarjev 6 odst. obligacij po kurzu 90. V tem dopisu je župan v imenu mestne občine stipuhral že tudi podrobnejše pogoje in med drugim tudi dejal, da mora Malo-žel. družba razširiti svoje omrežje z izkupičkom ob'i<*acij, kateri izkupiček ji bo obiina posodila. O razširjenju cestne elektr. žel. tedaj ni bilo niti govora niti ni bil napravljen kak sklep. Novo posojilo. Druga bistvena okolnost, glede katere občinski svetovalci niso bili nič obveščeni, je v tem, da je župan na svojo roko vložil v »in. min. prošnjo za anulacijo starega in dovolitev novega posojila. In z zastopniki Siemensa je sklenil še dogovor za obligacije novega posojila, za katero ni niti obč. svet niti oblastni odbor nič vedel. V celi drugi polovici akta gre za novo posojilo. Da pa je to dejansko novo posojilo, je za obč. svet in za ljubljansko javnost ugotovila šele komisija. Izgube mestne občine. Končni učinek vse te nesreče je torej ta; da je mestna občina prodala obligacije novega posojila cestni elektr. žel. po kurzu 90, t. j. za 16 milijonov. Cestna elektr. iel. pa je iste obligacije prodala po knrzu 75 za 13 milijonov in col. Zatnji.kurz 75 še ni obračunan, ker sc je ugotovilo, da je zastopnik Siemensa saj deloma prodal akcije po 76. Vse to bi moralo služiti za razširjenje cestne elektr. železnice. Drugi dan velike debate Oster napad radikalnega pošl. Berlhoda na Poincareja Pariz, U. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je bil drtigi dan velik« interpelacijske debate v francoski poslanski zbornici. Debato je otvoril ra- dlkalnosocialistični poslanec Bcrthod, katerega napad je bil tako hud, da je Poincare, ki je prvotno hotel govoriti šele na koncu debate, smatral za bolje, da takoj paralizira Bertho-dova izvajanja. Berthod je najprej pojasnjeval, kaj je ra-dikalnor-ocialni stranki, ki je dve leti podpirala Po.ncarejevo ministrstvo, dalo povod, da je šla v opozicijo. Stranka ie s končano stabilizacijo valute zopet pridobila popolno svobodo svojega delovanja. Še sedaj je pripravljena, podpirati Poincareja v bodočih zunanjepolitičnih poslih, v notranji politiki pa sc je položaj temeljito izpremenil. Narodna enota nima več nobene eksistenčne pravice. Meščanski mir je raztrgan s členom 70. in 71. finančnega zakona. Radikalni socialisti so sicer pač pristaši verskega miru in respektirajo vsako prepričanje, dali bi celo govoriti s seboj v misijonskem vprašanju in so pripravljeni, podpirati one verske rede, ki v inozemstvu res delajo v Interesu Francije, nikakor pa ne bi pripustili, da bi se načelo vpraianje lajiške zakonodaje in morda šole izročile redom. Tudi v zunanji politiki jih loči prepad od vladne večine. Zunanji minister, o katerega ljubezni do miru ni nobenega dvoma, sklepa, da ima za svojo politiko za seboj tudi radikalne socialiste. Na medklic Brianda, da v vseh mednarodnih vprašanjih soglaša z ministrskim predsednikom, je Berthod odgovoril: Če Poincare tudi res soglaša s svojim zunanjim ministrom, ima vendar najpomembnejši del svoje večine proti sebi. Radikalno socialna stranka se ne bori proti ministrskemu predsedniku, katerega zasluge priznava brez pridržka. Gre za to, kako daleč odgovarja večina r parlament« ie volji večine naroda. Program reform, ki ga napoveduje vlada, je nezadosten. Radikalno socialna stranka, katero je Poincare sam potisnil v opozicijo, pričakuje onega dne, ko bo v poslanski zbornici oživotvorjenje republikanskega programa našlo resnično republikansko večino. — Koncem govora je vsa levica prirejala govorniku večminutne ovacije. Poincare je začel svoj govor z ljubeznivim poklonom predgovorniku, da je v svojem govoru razvil program. Vlada pa še ni imela prilike, sporočiti svoj program. Vlada se bo izjavila ne samo o vseh vprašanjih, ki se bodo načela tekom debate, temveč tudi o drugih vprašanih, ki so oftala dosedaj še nedotaknjena. Če v resnici obstoji politična kriza, se more spraviti s sveta samo s popolnim razči-ščenjem. Toda ravno v trenutku, ko postajajo pereča najkočljivejša mednarodna vprašanja, se hoče odreči vladi zaupanje, katero je uživala dosedaj. Sauenvein o novi situaciji Odlični francoski žurnalist, ki zelo dobro pozna mišljenje merodajnih francoskih diplo-matičnih in političnih krogov, g. J. Sauerwein, je objavil v »Matinu« od 9. januarja uvodnik o naši novi situaciji. Med drugim pravi: »Na poizkus, ki ga je kralj Aleksander podvzel v Jugoslaviji, smejo prijatelji in zavezniki njegove dežele gledati z zaupanjem. Zmotno je govoriti o državnem udaru, o blaznem Činu, kakor pišejo gotovi italijanski listi. Ko obnavljam svoje najnovejše spomine, moram reči, da se nič, kar je storil kralj Aleksander, ni zgodilo nepripravljeno. Samo nekaj tednov je šele, kar je bil kralj v Parizu in je že tedaj 6isto jasno videl, da bo nekega dne prisiljen vzeti vso oblast v svoje roke, da se bodo njegovi raznolični narodi mogli opo-moči in se organizirali na tak način, kakpr odgovarja njihovim potrebam. Vendar morajo preje doživeti tisto bistveno enotnost in skupnost in nekaj časa poslušati samo kralja. Brez kakega despotskega veselja je skromni in skrbljivi vladar računa! s to možnostjo, a tudi brez strahu, ker tega čustva on ne pozna... Niti misliti ni na to, da bi hotel svoje podanike oropati svobode, ki so jo dosedaj uživali. Toda ustava, strogo parlamentarna in centralistična, ki je bila nekoliko v naglici skrpucana po zmagi, se mora umakniti drugemu sistemu, ki bo bolj prožen in bolj federativen. Stare republike, kakor Švica, so vestno ohranile pokrajinske samouprave, ne da bi pri tem kaj trpela strnjenost konfederacije. Pri prebivalstvu, kakor so Slovenci, Hrvati, Srbi, bosanski muslimani, — ki se vsi oklepajo istega jugoslovanskega debla, — je raznoiičnost, tako v značaju, v veri, in celo v pisavi. Zato je pri njih široko federativen sistem popolnoma upravičen. Toda, da bo narod imel čas za premislek, ga je treba osvoboditi za nekaj časa raznih političnih prepirov. Potem šele se ga bo pozvalo, da si izvoli novo ustavotvorno skupščino. To je in nič drugega, kar je storil kralj Aleksander, oprt na svojo brezmejno popularnost. In treba je reči, da je bil že skrajen čas. Francosko javno mnenje naj sledi razvoju dogodkov, ne da bi se pustilo zavesti od raznih časop;snih vesti, ki prihajajo iz različnih delov Evrope, tn ki slikajo položaj v Jugoslaviji kot začetek konca. Resnica je ravno nasprotno: to je začetek narodnega vstajenje!« Prav tako simpatično piše tudi »Temps« in se energično obrača proti tendencioznemu pisanju italijanskih listov, ki hočejo položaj \ Jugoslaviji naslikati v povsem neresnični luči. Italija proti znižanju Dawesovih anuitet London, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Daily Telegraph«, je dala Italija pol-uradno vedeti, da ne bi pristala na znižanje Dawesovih unuitet, če bi ga predlagala komisija strokovnjakov, razen če bi se ali zvišala italijanska kvota, ki znaša 10 odstotkov, ali pa če bi se znižala italijanska odplačila vojnega dolga Ameriki in Angliji, ker bi morala sicer Italija za pokritje teh plačil, za katere sedaj ravno zadostuje njen delež Dawe-sovih anuitet, obremeniti svoje davkoplačevalce. Tudi Italija nikdar ni ničesar prejela od ostalih premaganih držav, pri katerih re-paracijskih plačilih je udeležena z višjo kvoto. Italija je celo z zneskom 100,000.000 lir podpirala sanacijo Avstrije in Madjarske s tem, da jima je ta znesek posodila. Spremembe v betgrajskem tisku »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, in >Odjek«, glavni organ Davldoviče-ve stranke, sta prenehala začasno Izhajati. O novem stanju nista oba glasila podala še nobenega komentarja. Prehiter je bil njun konec. Pozornost je vzbudilo, da je pričelo zopet izhajali »Jedinstvo«. List pa se je precej spremenil in je njegova pisava mirna ter čisto odgovarja novim tiskovnim predpisom. Lista ne izdaja več bivši izdajatelj in urednik Milorad Sav'.« <••»«. pm «WUVa»W|«|Vf ua M»Wi vsak Ljubljančan nopraviti codbo o tem, ali jc bi! np"!op občinskih svetovalcev SLS upravičen «Ji ue. Reorganizacija našega prometa »Večernj« Pošta« piše: Kakor doznava Vaš dopisnik, se pripravlja V železniškem ministrstvu velik načrt za reorganizacijo našega prometa. Te dni bo sklical Železniški minister konlereneo vseh šelec-ničnih direkcij, na kaleri bo izdelan podroben načrt. Po informacijah bo prvi korak reorganizacije izločitev, železniške uprave is zakona o državnem računovodstvu. Na drugem mestu »e govori o odpravi generalne direkcije, ki jo smatrajo železniški strokovnjaki kot odvišno ln za promet brezko-ristno ustanovo. Po tem načrtu bi dobile železniško direkcije zelo velike kompetence, neke vrste avtonomijo, s čemer bi bil omogočen hiter in ekspeditiven promet. Konferenca bo obravnavala tudi nekatere bosanske Železniške neprilike. Zlasll o preobremenitvi postaje Bosanski Brod. V zvezi z bosanskimi železnicami se namerava Izvesti centralizacija vseh ozkotirnih prog zapadiie Srbije in Bosne pod direkcijo v Harajevem. Končno se nameravajo tudi Izvesti velike osebne spremembe, ki bi bile garancija za uspešno reorganizacijo železniške službe. A— Proračun bo silno zmanjšan Finančni minister dr. Svrljuga proučuje proračun po načrtu, kakor mu ga je prepustil prejšnji finančni minister. Po informacijah listov pripravlja dr. švrljuga velike spremembe. Predvsem misli uvesti največje varčevanje. Govori se oelo, da bo novi proračun za eno tretjino manjši, kakor pa je bil prejšnji. Predvsem pa bo vlada prekrižala vso podstavke, ki so bili v proračun vneseni lo iz strankarskih virokov. Drobne vesti Split. Radi velikega mraza, ki je zavladal v Bosni in zagorskih krajih Dalmacije, so se priklatili v bližino dalmatinskih vasi volkovi. Iz Dubrave (občina Polica pri Splitu) poro« čajo, da so volkovi napadli vas in prizadejali ogromno škodo. To je prvi slučaj, kar ljudje pomnijo, da so si volkovi upali v neposredno bližino Splita. Zagreb. Vaš dopisnik je zvedel, da je zagrebška policija zapečatila klub narodno radikalne stranke. • Nemška državna banka je sklenila, da diskontno mero, ki znaša od 14. oktobra 1927 dalje 7%, zniža na 6'A%. Če inozemska denarna sredstva nc bodo odhajala v preveliki meri, namerava banka znižati diskontno ine^o še dalje na 6%. Generalni svet madjarske narodne banke je danes potrdil bilanco, ki je zaključena s čistim dobičkom 13,119.000 pengojev. Divi-denda je znašala 12'A%. Avstrijski iin. in prorač. odbor je danes končal proračunsko razpravo, tako da bo proračun sprejet v poslanski zbornici v drugem in tretjem čitanju še pred 31. januarjem in da podaljšanje provizorija ne bo potrebno. Iz časopisov O uradniškem vprašanju pišejo zagrebške »Novosti«. Za dobro funkcioniranje drž, aparata je potrebno dobro uradništvo. Pri nas pa je bila uprava tako slaba, da je bila naravnost primer, kakšna ne bi smela biti. Naša stranke so sicer mnogo govorile o tem, kako treba upravo zboljšati, nikdar pa niso za to izboljšanje tudi res kaj storile. To pa vsled strankarskih ozirov, ker se je gledalo le na to, kako se dobi čim več volivnih kroglic. Prišlo je celo tako daleč, da so demokrati in radikali kar postavljali ključ, koliko uradnikov dobi ena ali druga stranka. Ni čuda, če so vsled tega neznosnega strankarskega upli-va najboljši uradniki iz državne službe pobegnili. Naravno, da je potem uprava še bolj padla. Prav nič pa ni potreba, da bi se stranke tako globoko zagrizle v državni aparat in v državah, kjer je dobra administracija, tega tudi ni. Na Angleškem in v Franciji se stranke, kadar pridejo na vlado, zavedajo, da morajo služiti vsemu narodu, ne pa le svojim strankarskim interesom. Prva državna potreba je zato, da dobimo dobro in res kvalificirano uradništvo. Da pa tako dobimo, treba uradništvo čisto zasigurati, da bo uradnik, ko vstopi v državno službo, vedel, da bo napredoval in da je zasigurana njegova in njegov« rodbine bodočnost. Radik«li v novi situaciji. Novosadska »Zastava« pravi v uvodniku v glavnem to-let »Zastava« je bila prvi narodni list, ki je bil v opoziciji proti prejšnjim vladam, pa čeprav jc imela od tega škodo. Kot radikalni list s« je borila proti radikalni vladi, in sedaj je do« bila popolno zadoščenje, če pa se je bilo treba preje boriti proti oficielni radikalni politiki, se je treba sedaj zopet boriti za radikalno stranko in sedaj bo to lahko, ker je situacija jasna. Edino strankarsko merodajno telo j« sedaj samo glavni odbor in samo ta sme voditi radikalno politiko. Iz radikalne stranke pa je treba izgnati vse, ki so proti glavnemu odboru ter vse slabe elemente. Tako očiščena .i!'.*i!l!?fl mnr« If.ajji^ i^larfolt trnl/r uredi država, Vr.a prejšnja nesoglasja pa je treba pozabiti in s složnim delom okrepiti glavni odbor. Vera in kultura Katoličani v latinski Ameriki Kulturne in verske razmere v državah la^ tinske Amerike so naši javnosti malo znane in je njihovo proučavanje težko dostopno. Saj še celo o neronskem načinu boja, ki ga v Meksi-ki vodi svobodomiiselstvo proti katoliški veri in kulturi, ni mogoče vedno dobiti informacij iz prvega vira. Vsled tega nepoznanja razmer smo kiaj kmalu pripravljeni soditi celo latinsko Ameriko po zgledu Meksike in njenih razmer. Da bi to ne bilo prav, nam dokazujejo naslednji podatki: Papež Pij XI. je pred kratkim podelil »Kristusov red« predsedniku republike Peru donu Avgustu B. L e g u i a. Ta red je najvišje cerkveno odlikovanje za lajike ter se navadno daje le državnim poglavarjem zia posebne za-N sluge za katoliško Cerkev. V teku 50 let je bilo le 14 oseb odlikovanih s tem redom. Prosvetni minister republike Čile je s posebnim dekretom priznal katoliškemu vseučilišču v Valparaiso iste pravice kakoršne imajo čilenska državna vseučilišča. Katoliško akcijo v republiki Brazilija vodi poseben odbor katoličanov. Voditelji 445 združenih organizacij se vsak mesec zbirajo na posvet. Koncem leta 1928 se je v Rio vršil socialni teden, ki pa je trajal 14 dni. Udeležilo se ga je 300 voditeljev organizacij. Prvi teden je bil posvečen izključno duhovnim vajam. Govori so bili vsi usmerjeni na to, vzgajati delavce za apostolat. Drugi teden je bil posvečen organizacijami. Udeleževal se ga je in ga vodil sam nadškof msgr Sebastiano L e m e. Naj slede podatki iz zadnjih petih let samo za nekatere oddelke: oddelek za dviganje svetosti družine je opravil 32.917 obiskov ter je uredil 4796 divjih zakonov. — Karitativni oddelek je podpiral 56.650 revnih družin z 45.487 zdravniškimi obiski, 33.221 zdravniškimi recepti, 332.452 živilskimi nakaznicami, 262.168 kilogrami kruha in mesa ter 42.621 kosi perila in obleke. — Šolska komisija vzdržuje 60 šel. — Oddelek za duhovsike poklice vzdržuje 10 bogoslovcev. Ustanovil je v ta namen 23 ustanov ter duhovskemu semenišču poklonil fizika lno-kemični kabinet. Obenem podpira semenišSnike z obleko in perilom. Značilni zgledi katoliškega življenja in delovanja v Južni Ameriki! Dušno pastirsivo v velikih mestih Reorganizacija dušnega pastirstva v velikih mestih! O tem važnem vprašanju je dunajski kardinal nadškof dr. Piffl svoji dunajski duhovščini izdal te dni nova navodila. Dunajski misijoni so se končali z dobrim uspehom. Na ta uspeh hoče sedaj kardinal dr. Piffl postaviti novi način dušnega pastirstva. Med drugimi točkami, ki se pri nas večinoma že jzvajajo, je posebno važna 3. točka, kjer pravi ar. Piffl: »Misijoni so pokazali, da je ljudi mogoče približati cerkvenemu življenju, če gre-mb za rijimi v njihove' domove. Ta način dušnega pastirstva pa bo mogoče vršiti le tedaj, če se bodo posamezne župnije razdelile v čim več okrožij. Vsakemu farnemu okrožju pa bo treba prideliti po enega duhovnika, ki naj to dkrožje vodi, seveda varujoč pravice župnije.« — Med duhovščino, ki naj vodi dušno pastir-stvo v posameznih farnih okrožjih, pa kardinal dr. Piffl ne prišteva le dušnih pastirjev, ampak naroča izrečno to delo vsem duhovnikom ter nalaga to vsem redovnim duhovnikom in šolskim katehetom. — Omeniti bi bilo še, da je na Dunaju v praksi že ustanova lajičnih dušnopastirskih pomočnikov, ki so se posebno ob misijonih prav dobro izkazali. Protiverska propaganda avstrijskih socialdemokratov. Avstrijski, posebno pa dunajski socialdemokrati, kažejo svojo »razredno« zavednost v strašnem sovraštvu proti Cerkvi in veri sploh. In čimbolj se na eni strani dviga verska zavest še verujočih kristjanov, tembolj na drugi strani raste-sovraštvo socialdemokratov proti veri. To se je n. pr. pokazalo o priliki misijomov na Dunaju. Pri misijonski procesiji so socialdemokrati s kamenjem napadli vernike in duhovščino. Pred cerkve so postavili svoje zaupnike, ki so sestavili »črno listo« vseh tistih svojih strankarskih pristašev, kateri so šli v cerkev. Posebno nevarna je Cerkvi sovražna propaganda po dunajskih šolah. Otroci nahujskanih socialdemokratskih staršev enostavno onemogočajo katehetom pouk krščanskega nauka. O tem je bilo že govorjeno v dunajskem občinskem svetu. Zveza svobodo-mislecev in osrednje učiteljsko društvo,. Iti sta oba v rokah socialdemokratov, sta izdala staršem otrok listke, na katerih starše pozivljeta, naj ne dovolijo, da bi se otroci udeleževali verskih vaj in da bi med molitvami ob času verouka ostali in zraven molili. Posledica tega je, da otroci socialdemokratskih staršev verouk na najipredrznejši način motijo in celo onemogočajo ter svoje katoliške tovariše zasmehujejo. Pred cerkvijo v ndkern dunajskem delavskem okraju je morala stati policijska straža, ki je imela nalogo preprečiti, da bi razdivjani socialdemokratski otroci zasmehovali in oelo pretepali katoliške otroke, ki so prihajali k sv. zakramentom. V neko drugo cerkev so ob taki priliki prišle tri deklice, ki so vrgle kamenje proti oltarju ter raztrgale cvetlično " okrasje na oltarju. — To so žalostni pogledi v bodočnost taikega naroda in delavskega stanu šo prav posebej. Vpliv katoliške Cerkve v Novi Zelandiji. V Novi Zelandiji je bil pred kratkim izvoljen za ministrskega predsednika izraziti katoličan Sir Jožef Ward. Ta izvolitev dokazuje, da je vpliv katoličamstva v angleških dominionih zelo velik. Prejšnji novo-zelandljski premier je bil izrazit protestant iz Ulstra ter delaven ti--J- i-l!t--1--1 ! ___*;,--, , . . uitui luic. /.«tu jo itnuiv injij &um;miu, uu je /.a takim možem prišel tako izrazit katoličan. Ward ni irski priseljenec, ampak je roien v Avstraliji. aj/e novega Koledar Sobota, 12. januarja: Arkadij, Emest. — Jutri: Veronika. Osebne vesti k Iz poštne službe. Napredovali so: inž. Stane Podboj pri teh. odseku v Ljubljani; dr. Vilko Vujčič na poštni podružnici 7 v Ljubljani (Spodnja Šiška); Jernej Šlumi in Vladimir Zavodnik na ljubljanski glavni pošti, vsi zva-ničniki 3. skupine; za pt. pripravnike II-5: Fr. Gregorič v Brežicah, Alojzij Zorž v Celju, Cvetoslav Jesih v Kranju, Fr. Bergant v Novem mestu, Leon Kovačič na ljubljanski kolodvorski pošti, Ivan Jošt in Svetopolk Miklav-čič na mariborski glavni pošti, Ernest Fleisch-mann in Jakob Kulkar na ljubljanski glavni pošti, vsi zvaničniki 3. skupine, ter dnevni-čarja Ivan Pučel v Guštanju in Ervin Kolbe-zen na mariborski glavni pošli; za pb. ur. 11-3: Frančiška Trevnova na ljubljanski glavni pošti; za pb. ur. II-4: Karolina Kuraltova v Konjicah, Anica Kosova v Loki pri Zidanem mostu, Ivanka Bezlajeva v Planini pri Rakeku, Marija Kocelijeva in Vladimir Šenk na mariborski glavni pošti, Tončka Cvarova na Bledu, Re-giua Prusnikova in K. Arko na ljubljanski gl. pošti, Julij Erker, Stanko Prislovšek in Ahacij Vončina na ravnateljstvu ter Roza Schcpfova v Prelogu; za pisarja III-3 Francka Avšičeva na ravnateljstvu; za telef. 1II-3 Ida Jelovškova na ljubijanslki glavni pošti; za zvaničnika 3. skupine Ciril Drolc v Murski Soboti. — Premeščeni so: Pavlina Milavčeva z Rakeka v Dolenji Logatec in Pavla Kurinčičeva z Jesenic na Gor. v Ljutomer; Kristina Mirtičeva z mariborske glavne pošte na pošlno podružnico 3 v Mariboru in Dragica Šemetova iz Šoštanja v Ziri. — Roza Povšičeva je nastavljena za dnevničarko v Mežici. — Anica Kunejeva se je poročila s hmeljskim komisarjem Joižefom Vovkom. — Izkušnjo za vodstvo pogodbenih pošt so napravili : Jožef Terpin, Marija Oswaldova in Marija Milavčeva. •k Izstop iz državljanstva kraljevine SHS je dovoljen učiteljici Mariji Hogler, pristojni v Staro Cerkev, okraj Kočevje; stolarju Ivanu Nemcu, pristojnemu v Štrigovski vrh, okraj čakovski; Marku Podlogarju, pristojnemu v Št. Janž, okraj krški, in Jožefu Knežarju, pristojnemu v Topolšico, okraj slovenjgraški. Ostale vesti -k Vse cenjene naročnike »Slovenca«, ki so prejeli na ogled »Slovenski list« in se ne nameravajo nanj naročiti, prosimo, da vrnejo list, ker bi jih sicer uprava »Slovenskega lista« smatrala za svoje naročnike. Bacili bolezni pridejo najlažje v naše telo potom ustne in grlne odpriine. To najtemeljiiejše razkužite in jo napravite odporno proti napadu bacilov ako upnrnb i nt p okusne ANACOTRU Jm.VTMVEttL Dobe se v vseh lekarnah, ct-na jim je zeio primerna! k IJ danostmi brzojavka Kmetijske družbe: Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Kmetijska družba za Slovenijo kot največja organizacija slovenskih kmetovalcev prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli v tem zgodovinskem 'trenutku sprejeti izraz neomajne zvestobe. Družba je prepričana, da bodo ukrepi Vašega Veličanstva tudi naše težko prizadeto kmetijstvo, ki tvori temelj naše države, privedli do uspešnega razvoja in občega blagostanja. Bog živi Vnše Veličanstvo iu Vaš kraljevski dom! k Mohorjani! Gospode poverjenike, ki so nabrali darove za »Slovensko Stražo« in nihajo naših poštnohramilničnih položnic, prosimo, naj nam nakažejo nabrane vsote na številko poštnohranilničnega računa 11.827. — Slovenska slraža, Ljubljana, Poljanski nasip 10. k Vložitev prijav za zgradarino. Finaaič-na direkcija v Ljubljani opozarja, da poteče rok za vložitev prijav za zgradarino za lelo 1929 dne 15. januarja. Hišni lastnik, ki ne vroči do tega dne prijave davčni upravi, plača poleg osnovnega in dopolnilnega davka kot kazen še 3 odstotke osnovnega davika. Prekoračenje gornjega roka le tedaj nima zakonitih posledic, če se prekorači rok največ za 15 dni, io je do 30. januarja in se obenem s predloženo prijavo za zgradarino s posebno tehtnimi razlogi opraviči prekoračitev. Hišni lastniki se na to vnovič opozarjajo v njih lastnem interesu. k »Vzajemnost«, glasilo jugoslovanskega svečenstva s homiletično prilogo, prosi nove naročnike, da se oglase zadnji čas do 1. februarja 1929. List s homiletično prilogo vred stane 60 Din. k Pozor, upokojenci! Upokojenci in rodbine umrlih državnih uslužbencev, ki imajo pravico do razlike v prejemkih, se opozarjajo, da morajo predložiti do 15. januarja nove prijave za izplačilo razlik, ker so prej predložene prijave neveljavne. — Natančnejše odredbe o tem 90 razvidne iz Uradnega lista št. 4. Ta številka se bo dobila pri upravi Uradnega lista od 12. januarja naprej. k Prepovedan inozemski tisk. Romunski koledar za leto 1929 »Almanah Banaitulni«, ki jo izšel v Temešvaru; romunski koledar »Ca-lendarul Pentru Toti Si Pentru Toate«, ki je izšel v Lugoju, ter brošura »Stjepan Radič: Moj politički životopis«, ki je izšla v Južni Ameriki, se ne simejo v naši kraljevini naročati in širiti. ■k Zadruga rokodelskih in sorodnih »brtov v Kranju priredi prikrojevalni tečaj za krojače, šivilje in čevljarje. Za krojaški tečaj se je treba takoj prijaviti, za ostala tekom 14 dni. Vajeniška skušnja se vrši 17. januarja. Zadružni občni zbor 27. januarja. — Načelstvo. Koliko je v Sloveniji odvetnikov? V Urad. listu so objavljena imena in uradni sedeži vseh odvetnikov v Sloveniji po stanju 31. decembra 1928. Vseh odvetnikov je v Sloveniji 216. Od teh je v Ljubljani 75, v Mariboru 39, v Celju 18, v Ptuju 9, v Murski Soboti 9, v Novem mestu 7, v Kranju 5, v Brežicah, Konjicah in Slovenjgradcu po 4, v Dolenji Lendavi, Kamniku, Kočevju, Laškem, Litiji, Ljutomeru, Radovljici in Slovenski Bistrici po 3, v Gornji Radgoni, Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Krškem, Ormožu in Šmar-' ju pri Jelšah po 2, v Cerknici, Črnomlju, Gor- njem gradu, Kozjem, Metliki, Sevnici, Škofji Loki in Šoštanju po 1. Po novem letu so bili vpisani v imenik odvetniške zbornice še trije novi odvetniki in sicer v Ljubljani 2 in v Celju eden. Tako imamo vseh odvetnikov 219, od teh v Ljubljani 77. Nesreča še po smrti i V vasi Perjavici pri Stenjevcu se je pripetila te dni čudna nesreča. Eden najbogatejših ljudi v vasi, gostilničar Ivan Šubikanc, je umrl in ko so ga peljali na pokopališče, so morali po hribu navzdol, ker leži vas v hribih. Na poledici je voz spodrsnil in kirsta je padla z voda ter se potrkljala kakih petdeset metrov navzdol. Krsta se je odprla, truplo pa je padlo iz nje. Med pogrebci je nastala prava zmešnjava, ker je praznoverje tam zelo razširjeno. Nekateri so celo zbežali v vas in s strahom pripovedovali, kako je Šubikanc vstal od mrtvih. Toda sorodniki pokojnega so obdržali prisotnost duha. Položili so truplo nazaj v krsto in ga pokopali na pokopališču. V pričakovanju dolarjev zapravljal tuj denar Pred kratkim je bi lvratar nekega hotela v Sarajevu obveščen, da mu je v Ameriki umrl sorodnik, ki mu je zapustil premoženje v vrednosti več milijonov dinarjev. Toda pričakovanega denarja ni hotelo biti, kar pa vratarja ni motilo, da ne bi pričel razkošnejše živeti in ker denarja ni imel, je pričel zapravljati denar najemnika hotela. Te dni je najemnik nameraval položiti račun, da prepusti hotel drugemu najemniku, toda pri tem je vratarju manjkalo 11.500 Din Raditega je najemnik hotela prijavil vratarja policiji, ki ga je aretirala in izročila sodišču. Svoječasno so časopisi zelo obsežno poročali o bajni vratar-jevi dedščini iz Amerike. Da se bo ta stvar tako za 1.1 j učila, ni nihče pričakoval. k Dijaki trgovskih Sol in vojaščina. Nedavno se je začela akcija, da se priznajo vojaške olajšave vsem dijakom državnih dvoraz-rednih trgovskih šol, ne glede na to, ali so končali nižjo gimnazijo ali meščansko šolo. To vprašanje je sedaj ugodno rešeno. Vojno ministrstvo smatra meščanske šole za srednje, enake nižji gimnaziji, realni gimnaziji ali realki. Zato so deležni vsi dijaki državnih dvo-razrednih trgovskih šol običajnih vojaških olajšav, odgoditve vojaške službe in skrajšanega roka. k Na naslov poštne upravo. Iz Marije Snežne nam pišejo: Ze parkrat se je zgodilo, da smo dobili ponedeljek© časnike šele v to-rek zvečer, čeprav jih iz Ljubljane odpošljejo kot druge dni, ko jih prejmemo še isti večer. Tudi ta ponedeljek ni bilo ne »Slov. lista», ne posebne izdaje »Slovenca«, ki so ga v Mariboru imeli že v nedeljo zvečer. To jo in poleg tega še na meji. * : * Avtobus povozil kolesarko. Notico, katero smo objavili včeraj pod tam naslovom, pojasnjuje šofer g. Franc Lavrič, da je zakrivila Paul Ketler: Dijaški spomini Gledališče sc zopet dovoli. Bilo je že pozno. Iz daljave je še nekoliko odmeval mestni hrup, a v zavodu je bilo mrtvaško tiho, še celo v predpeklu je vladal nebeški mir. Kako globok in prijeten je spanec v mladih letih! Naš gledališki slikar Bencinger je tako rad spal, da nas je vedno prosil, naj ga — kdor bi ponoči vstal — zbudi in mu pove, koliko časa bo še lahko spal. Rekel je: »Ni prijetnejšega, kot če me eden zbudi ob dveh zjutraj in pove, da lahko spim še tri ure in pol!« In tako smo res zbudili Bencingerja včasi tudi po trikrat in vedno je bil vesel te postre-žljivosti. Tisto noč pa so prebudili tudi mene. Gosak je sedel na robu moje postelje in iz njegovih prsi so se trgali globoki težiti vzdihi. Jaz pa tega nikakor nisem bil vesel. »Oh Gosak, pusti me sedaj na miru s tisto tvojo hčerko deželnega svčtnika. Sedaj hočem spati. Saj mi boš lahko cel dan odkrival svoje srčne globočine. »Saj me ne muči Gretka,« je odgovoril Gosak, »jaz imam vse težje skrbi: Gledališče. To si bomo morali zopet omisliti.« »To je vendar nemogoče!« »Pa bo šlo! Ti boš napisal novo delo, mi ga bomo uprizorili in povabili k predstavi še ravnatelja...« »Ali se ti meša?« »Nikakor ne! Le poslušaj: Stari uči v našem razredu dušeslovje. Izbral si boš katero temo iz dušeslovja m boš pregovoril siuregu, di te je stvar tako zanimala, da nisi mogel drugače kot spisati to igro. Prosil boš, da nam dovoli predstavo iu ga povabil, da priso- stvuje. Povej pa, da nam ni toliko radi igranja, kot radi dušeslovja.« »Misliš, da je stari tako neumen, da ti bo verjel?« »Gotovo bo verjel, ker se bo čutil zelo počaščenega in tak človek veruje vse.« »Dušeslovje! To je presneto težka reč!« »No saj ni treba, da bi pesnil o indukciji in dedukciji ter podobni šari. Poišči si kaj drugega in naredi v osmih dneh. Nato začnemo s pripravami. Jaz in Sodar prevzameva glavne vloge, šaša in Šonc morata tudi igrati. Tega bomo morali večkrat porabiti, ker je nadarjen. Sedaj pa pomisli! Mene že zebe. Poklical boni še Bencingerja, nato pa se bom vrnil v posteljo. Izginil je. »Bencinger, zbudi se! Ura je tri četrt na eno, še pet ur lahko spiš!« Bencinger se je zadovoljen pretegnil in takoj mu je Gosak zaupal: »Keller bo v osmih dneh spisal psihološko dramo. Starega bomo že kako pridobili. »Jaz bom tudi igral«, je odgovoril Bencinger in zopet zaspal. Jaz pa sem se brez spanja obračal po postelji. Ni bila slaba misel to: Psihološka drama. Pet oseb. V osmih dneh mora biti delo dokončano! To pa ni šala! In še tako dramo, ki naj bi zopet potolažila ravnatelja. A ravno ta določba: pet oseb mi je pripomogla do načrta. Skočil sem iz postelje in odhitel k Gosaku ter ga stresel iz postelje: :>2e imam, že imam. Četvero temperamentov, a peti bo mešan.« »Četvero značajev? Kakšen bo pač moj? »Ti boš melanholik! To mislim, da boš že lahko igral sedaj po tvoji žalostno končani ljubezni. Sploh pa mi tudi nimamo nobenega melanholika. Sodar bo flegmatik.« »Sijajnoi« je iakoj zuvpil navdušeni Gosak, skočil s postelje'in zbudil Sodarja. »Sodar, stari svizec, zbudi se, ti boš igral flegmatikalc Sodar se ni zavedel, da bi bil flegmatik nujno v zvezi z njegovim nočnim spanjem. Ko pa je zvedel za najine načrte, se nama je pridružil in zbudili smo še Šaša, kateremu smo pojasnili, da je razsajajoči kolerik; on nas je radi kaljenja njegovega nočnega miru takoj pošteno nahrulil. Zbudili smo še Šonca, ki naj bi imel mešan značaj in končno Bencingerja, ki naj bi bil sangvinik. Ta pa se za vse vkup ni nič zmenil, vprašal je samo, koliko je ura. izračunal koliko časa bo še lahko spal, se zadovoljen obrnil na drugo stran in zaspal. Gospod ravnatelj! Nam ni toliko radi igranja, ampak samo radi dušeslovja. Vaše predavanje o četverih temperamentih me je tako liavdušelo, da nisem imel miru, dokler nisem spisal te igre. »Kaj ste pa naredili?« »Veseloigro o značajih v eiioin dejanju Ic Ravnatelj mi je namežiknil, kot bi mi hote! reči: »Sinko, se že poznamo,« a je rokel: »No, kakšno osnovno misel pa ste položili v to komedijo?« »To, da čisti značaji ne morejo bivati skupaj, ker bi vladal med njimi večni prepir in da je človek z mešanim značajem še najsrečnejši. Zadovoljen je zagodrnjal predse: »No, pokažite, si bom malo ogledal! Prinesel sem zvezek in šc isti večer nuje poklical iz učilnice k sebi in rekel: »Le igrajte, a ne v učilnici, ampak spodaj v glavni dvorani. Jaz si bom tudi ogledal, kako boste igrali. Povabite tudi druge učitelje! Pazite pa, da ne bo preveč hrupa, brez katerega itak ne bo.« Vsekakor je bil »stari sijajen človek. Imenovali smo ga lijrovv. Vedel je, da smo ga premagali in nas je sam povabil k zmagoslavnemu plesu, Najbrže ne bi bil dovolil prireditve, če bi l>il vedel, da bosta šla .Sodar in Gosak v svojem navdušenju k pravemu lasničarju. Tam- nesrečo kolesarka sama in da jo ni podrl na tla. Poškodovalo se je sanio zadnje kolo. Po-vz.o ma škodu :našu komaj 50 Din. k 150 loinieo ustanovitve gimanzije v Vin-kovciii t.'odo slovesno proslavili o binkoštih. * Noio ogrovalnico v Zagrebu. Poročali sto ie, da je zagrebška občina odprla v Sa-iikk;1: u ki ulici cgrevalnioo za brezdomce ter preuoS.Soe v Madičevi ulici. Izkazalo pa se je lo kot nezauos.no, kajti oba prostora, ogrevalnima kot prenočišče, sta bita že prvi den prenapolnjena, prikrajšane pa so bile posebno revne llenske, ki trpe še mnogo več kot moški. Sedaj išče mestni socialni urad nove prostore za dve cgrevalnioi. Ogrevalnici za ženske sc l osta otvorili v najkrajšem času naj-l iie v šoli v Samostanski ulici ter v šoli v Krajižki ulici. k ILlpa v Zagrebu. Nugle vremenske spremembe so imele za posledico, da se jo tudi pri nas v Jugoslaviji pričela epidemija hripe. Na,prej je divjala liripa v Ameriki, od trmi pa se je prenesla v Nemčijo, odkoder se je razlezla v razne evropske države in preko Avs'rije tudi k naora iu še 9 km dalje. V. Električna, javna razsvetljava občega 102 veliki svetilki po 600— 1C00 sveč in 757 svetilk po 40—60 sveč. Skupno je v mestu 859 električnih cestnih svetilk. Dalje oskrbuje mestna elektrarna za cestno razsvetljavo na | Viču 65 svetilk in na Posavju .27 svetilk. VI. Število odjemalcev je nara-slo na 7656. Od teh jih je: v obvuii Vič 622, Jezica 266, Rudnik 32, v Stopanji vasi 51. — Na mestno ! omrežje je priklooljenih 75.600 žarnic, 716 motorjev, 130 ventilatorjev, preko 10C0 kuhalnikov, likalnikov itd. in električna cestna železnica. VIT. Oddaja električnega toka: Centrala mestne elefctrarue je v letošnji zimi skrajno ' obremenjena. Kapaciteta vseh stroje« v elek-; tirarni znaša 1700 kilovatov, akumulatorske postaje pa 150 KW. Višek letošnje obte 7be 11. decembra je dosegel 1734 KW, medtem ko je bil v lanski zimi še 1400 KW. Tekom leta 1928 je elektrarna proizvajala 8,102.660 KW ur nasproti 2,631.000 v letu 1927. VIII. Primerjanje let 1927 in 1928. Tekom leta 1928 se je pomnožilo: a) dolžina omrežja od 120 km na 164 km za 37 odstotkov; b) javna razsvetljava od 745 na 859 svetilk, za 15 odstotkov; c) število odjemalcev od 6070 na 7656, za 26 odstotkov; d) višek obtežbe od 1400 KW na 1734 KW, za 24 odstotkov; e) letna oddaja toka od 2.631.000 KW na 3,102.660 kilovatov, za 18 odstolkov. / Mestni vodovod A. Razširjenje tekom leta 1928. I. Na novo se je položilo glavnih cevi po cestah (brez hišnih priključkov): a) v mestu: litoželeznih cevi 80 mm 1875 metrov, pocinkanih železnih cevi 25—30 mm 1246 m, skupaj 3121 m; b) v Spodnji Šiški: litoželeznih cevi 80 mm 489 m; c) na Barju: liiteželeznih cevi 80 mm 2782 m; d) v Mostah: litoželeznih cevi 80 iran 187 metrov, pocinkanih železnih cevi 25 mm 133 metrov, skupaj 320 m; e) na Viču in v Rožni dolini: litoželeznih cevi 80—150 mm 3025 m, pocinkanih železnih eevi 25 mm 60 m, skupaj 3085 m. Vseh skupaj se je položilo v letu 1928 9797 m novih cevi. II. Na novo sc ie priklopilo na omrežje hiš: a) v mestu 158 hiš; b) v Spodnji Šiški 44 hiš; c) na Barju 28 hiš; d) v Mostah 49 hiš; e) na Viču in v Rožni dolini 59 hiš; f) na Jožici 12 hiš: g) v Zgornji Šiški 4 hiše. skupaj 352 hiš 1749 izlivki. B. Stenje koncem leta 1928. III. Dolžina vseh glavnih vodovodnih cevi je znašalo 31. decembra 1928 in sicer: a) glavna dovodna cev od vodarne v Klečah do re-servarja 400 mm 5350 m; b) ista 325 mm 5030 m; c) vodovodno omrežje v mestnem po-raerju 67.760 m; d) v Mostah in do blaznice na Studencu 11.620 m; e) na Ježici 9580 m; f) napeljava iz Kleč do Škofovih zavodov 2700 meirov; g) vodovodno omrežje Gornja Šiška 1520 m; h) omrežje Vič—Rožna dolina 3600 m. Celo vodovodno omrežje meri skupaj metrov 107.1"') ali okroglo 107 kilometrov. Približno do Jesenic preko Kranjske gore do Trbiža in še 4 km dalje. IV. Koncem leta je bilo priklonljenih na mostnem vodovodnem omrežju 3490 hiš. Od teh jih je: v občini Ježiea 229 hiš. v Mostah 349 hiš, na Viču 70 liiš, v Zgornji šiški 31 hiš. V. Poraba vode v letu 1928: a) celokupna letna poraba 43 927.000 lil; b) povprečna dnevna poraba 120.200 hI; e.) pri circa 68.000 prebivalcih na vodovodnem omrežju odpade na dan in osebo 177 litrov; d) največja dnevna p^ aba v letu je bila 16. julija 167.030 hI; e) najmanjša dne 9. ueceimbra 95.050 hL Kresi val je dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani kalcij in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja. Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim križem. nik, mesarski pomočnik M. * je tedaj skočil t voza, iztrgal premikaču iz roke drog za službeno zastavico ter ga z njim surovo pretepel po glavi in ranil. Proti M. je vložena ovadba. O Tatvina perila. Leopoldina Mausner, po-sestnica v Karadžičevi ulici štev. 14, je prijavila, da ji je neznan zlikovec odnesel vse perilo, ki ga je sušila na nezavarovanem kraju. 0 NEDELJA ob 4 zjutraj svež golaž pri »Tiilcu na gričku«. Maribor 13 JAN. BS.£!> POZO« ŠPORTNIKI! iZBiRNA TEKMA. SMUŠKI TEK 18 KM V TREH RAZRčDiH, POiOViČNA VOŽNJA ZA VS£ UDELEŽENCE! 12. JAN. BUD ŠPORTNA REDUTA EtITNA PftlREOnrtV MASKE DOBRODOŠLE PRIREDI S. K. BlED kaj sita se umetnosti primerno našminkala in opravila in nato — Scdar kot plešast gostilni'ar z. stanu primernim trebuščkom, Gosak kot vaški poet v visokih škornjih z valovito lfisvljo — odšla na sprehod po breslauskih ulkau v veselje izpreLajajoče-^a se občinstva. O' a umetni a sta se srečno vrnila v zavod, prodno so ju radi povzročanja javnih nemirov zajoli policaji in sta zvečer izborno igrala. Ajoni i ot avl rja je tolklo srce prav do vratu od raz ,urj3n„a in veselja. Prišli so vsi učitelji z ravnateljem r.a čelu in pripeljali seboj tudi sv; je gospe in deco. Navzoči so bili vsi učenci, med i jimi kritiki s svojimi zapusniki. tloiar je med igro — i~ral je flegmatika _, neprestano tožil, >da ga tako zelo bole noie«.' in še ne' ai mesecev pozneje, ko smo zapušča li zavod, mu je rekel ravnatelj: >Sodar, Se im vam, da bi vas v življenju ni Devetaajstkrat sem že poslu al >T"nt-li&userja«, a popolnoma sem ga doumel šele danes!« O srečni časi! Mait-ikateii filister nas bo najbrže grajal, češ, koliko dragocenega 'asa '■n zaUili. Marsikaj, kar smo se učili v šoli kot brezpogojni) potrebno za življenje, smo že zdavnaj pozabili, kar pa sem naredil v gledališču, pa nisem nikdar pozabil in nikdar mi ni bilo žal tega >zabitegai fasal Najboljši, naj izdatne jši. zato najcenejši premogi AngleSki šnstrtki reoii i? Ljubljane proti Aneberju, v družbi nekemu posestnika iz Beričevcga. Na cesti se je kmet iz Bcriče-vega hotel izogniti nekemu drugemu vozu, pri tem pa se je temu odpela vaga ter utrgal jermen. Voz- □ Akademska maša v Mariboru je bila živa potreba, danes je v srcih mariborskih izobražencev trdno zasidrana realnost. Vedno več jih je, ki prihajajo, da poslušajo besedo božjo, oznanjevano po najboljših mariborskih pridigarjih. Med sveto mašo poje pevski zbor kat. akademikov pod vodstvom pravnika Fr. Avsenaka. Iz prijaznosti sodelujejo pri posameznih soiospevih ga. S k v a r č e v a in g. N c r a 1 i č; razen tega sodeluje tudi g. Polič, učitelj glasbe v glasbeni šoli Kat. omla-dine, in pa člani odlično izvežbanega orkestra Ljudskega odra. □ Mariborska proslava lOOletnice Ibse-novega rojstva se vrši drevi v tukajšnjem narodnem gledališču. Vprizori se njegova drama »Divja raca«. Spominsko besedo govori profesor dr. Fr. S u š n i k. □ Smrtna kosa. Umrl je v starosti 70 let g. Jernej B r a č k o. Bil je star naročnik ->SIo-venca« in neustrašen somišljenik SLS. □ Zahvala. Smatramo za potrebno, da se tem poiom zahvalimo vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k epo uspelemu sobotnemu zabavnemu večeru. Zahvala gre predvsem ciamskemu komiteju gospeni dr. Leskovarjevi, dr. Schaubachovi, dr. Ju-vanovi, dr. Vebletovi, dr. Kovačevi, dr. Wank-Miillerjevi, Bartelovi, prof. Mlakarjevi, Gračnerje-vi in Pihlerjevi, dalje gospe Majeričevi, restavra-terki na glavnem koioavoru za prijazno uslugo, članom tukajšnjega kluba kat. akad. starešinstva ter vsem plemenitim darova cem in biagonaklonjenemu občinstvu, ki se je v tako lepem in častnem številu odzvalo našemu povabilu. — Kiub slov. kat. akademikov v Mariboru. □ Po ledu in snegu. Sezona je bila sicer že napočila. Za naše mladce, strastne drsavce, sankače in smučarje. Make neprijetno pa je ie bilo ob j>ri-četku sezone; ne za smučarje, ker jim je bilo pri smuki vse dobrodošlo — zasnežene rebri obeh Kal-varij in Meijskega hriba ter prostrane snežene pohorske ploskve. Nekaterim, ki so šele začetniki, pa celo enostavna mariborska periferija, nadelana s snežnimi plastmi. Tudi sankači niso bih v zadregi. Tam pod Kalvarijo, pri Treh ribnikih drče in Irče že od vsega početka. In sploh vsepovsod, kjer je kaj snežene podlage in vsaj nekaj poloznejših cest ali trgov — ob Strmi uiici. na Vodnikovem tr^u, v spodnjem delu Splavarske, Kopa.išču in Sodne ulice itd. Staronogi pešci pa padajo na izdrsanih ter izlikanih tleh ter drče neminovno nizdoi do prekopicbe in včasih nevarnih padcev. Z nebrzdanimi drsavci ter navdušenimi drsavkami pa ni tako. Zledeneia ploskva parkovega labuajega ribnika ni mogla več zadoščali. V gnječuem vrvežu iu prerivanju ni eiana in drsavske dovršenosti v sigurnem umetniškem oblikovanju najraznovrstnejšili iigur in vijug. Zdaj pa je že boljše. SK Maribor je pred nekaj dnevi otvoril svoje jepo urejeno drsališče v Ljudskem vrtu, predvčerajšnjem pa so počistili drsališče pri Treh ribnikih, kjer tudi že mrgoli zlasti v popoldanskih urah miadeži iz vseh delov niesia. V prihodnji zimsko-sponni sezoni pa se obeta dr-savcem novo torišče zimsko-športnega udejstvova-nja — na Felberjevem otoku. Seveda če Bog da in sreča junaška. □ Društveno pravo, ki ga je izdal vseuč prof. dr. Andrej ka, se dobi pii društvenem referentu na tukajšnjem policijskem komisarijatu g. jugu. Na razpolago je še samo nekaj izvodov. □ Mariborska porota bo zasedala let03 4. marca, 3. junija, 16. septembra in 2. decembra. □ Vpokojeni častniki bivše avstro-ogrske vojske — razen konjeniških iti administrativnih — se morajo v svrho popolnitve evidenčnih pol najkasneje do 29. t ni. javiti pri mestnem vojaškem ura. du, Slomškov trg 11. □ Iz mariborske bc'nišuice. Leta 1028 je prišlo v tukajšnjo bo.nišnico 7000 bolnikov. Zdi se, da bo v tekočem letu število narastio, ker je že sedaj iskalo v bolnišnici pomoči 200 oseb. □ Iskra iz brzoparilnega kotla zauetiia požar. To se je zgodilo na dvorišču tukajšnjega franco-vega mlina in sicer na ta način, da je iskra iz brzoparilnega kotla zanetila drva in pa deske v bližini tako, da 30 se nazadnje ceo vnele lesene stene dvoriščne ute. Domačini so požar pravočasno opazili in se podali na delo. Na pomoč so prišli tudi tukajšnji gasilci, ki jim pa ni bilo treba nastopili. Povzročena škoda ni znana. □ Opozorilo. Policijski komisarijat nas naproša za objavo, da je sankanje po ulicah, ceaiah lil trgih strogo zabranjeno; ravno tako ie prepovedan priklop sank k raznim vozilom, ker je ta razvada v nasprotju z doočili cestno-polirijskega reda. Kdor ne bo vpošteval tega opozorila, naj pripiše posledice samemu sebi. □ Z vrvio okoli vratu. V neki tukajšnji restavraciji si je najel pred par dnevi sobo nepoznan gost. Ker ga delj časa ni bilo ven, so i>redvčeraj-šnjem zvečer vdrli v sobo. Vstopivžim se je nudil strašen prizor — med mizo in |x>steljo je bilo ležišče, na ležišču pa neznanec z vrvjo okoli vraiu. Drugi konec vrvi je bil pritrjen namizni nogi. Ko so vrv prerezali, so spoznali, da je prepozno. — Zdravnik dr. Zorjan je mogel ugotoviti samo smrt, nakar so nesrečneža prepeljali v mrtvašnico na po-bieškein pokopališču. Pri neznancu so našli med druirim .srebrno uro. 3 dinarie in več pisati naslovljenih na Valentina Borina Iz Grajske vasi. — V Bistrici jia si je končal življenje z vrvjo okoli vratu M) letni čevljarski pomočnik Fr. Korošec. Vzrok obeh saiuounioi ov je neznan. Celje & K našim prometnim večerom. Za <1olm> se /lovek lo težko vname. So pa tudi v lom mnogokrat izjeme. Taka izjema so brez dvoma prosvetni večeri, ki jih leto« v telovadnici Orlovskega doma prireja Kat. prosvetno društvo. Doslej so s« vršiti Štirje In težko je reči, kateri je potekel zadovoljive jn.. Morda se bo iz te u.itn no ve ob dovoljjrt skrbi odločujočih Činiteljov razvilo remi/no ljudsko vseučilišče, morda bo iz teh večerov izšla redna večerna šota, ki bo posredovala vrednote znanosti tudi onim, ki jim razmere in imetje ne dovoljujejo po-sečnnja rednih Sol. Ve« ta razvoj Je odvisen od stanovitnosti z,anlmanja za prosvetne večere, ki bo lo dobro. Občni zbor podružnice Rdečega križa se vrši v soboto, dne 13. t. m. v hotelu »Pošta«. Grosuplje. Tu J« nenadoma umrla gdč. Roza Žitnik iz ugledne in zavedne rodbine Žitnikove v svoji najlepši dobi — stara šel« 19 let Bila j« zvesta članica Kat. prosv. društva. Vremensko poročilo JZSS. Kranjska nora: temperatura —17, jasno, 70 em snega, 2 cm sreža, smuka izvrstna, skakalnica v najboljšem stanju. — Dovje-Mojstrana: temperatura —15, jasno, smuka izvrstna, skakalnica uporabna. 12. t. m. zaključuje skakalni tečaj v Mojstrani. Nedeljski skakalni tečaj tokrat odpade, ker so skakalci na Bledu pri smu-ških skakalnih tekmah. V Dovjem-Mojstrani bo jutri mladinska tekma Smličarskega kluba na 4 km. — Bled: temperatura —12, jasno, smuka izvrstna, jezero zamrznjeno, skakalnici pripravljeni. Proga za tekmo traslrana in markirana. Za smuški tek in skakalne tekmo je najavljena rekordna udeležba. Obeta so impozantni športni dan na Bledu. — Bohinjska Bistrica: temperatura —12, 45 cm pršiča v dolini, v višjih legah znalno več. Smuka idealna, drsališče izvrstno, sankal išče pripravljeno in prav defcro. Smuška skakalnica za trening urejena (do 20 m skoki). V nedeljo sankaške izbirne tekme ju-niorjev. Tečaj za tekmovalce 12. t. m. zaključijo. — Sv. Janrz v Boh'nju: temperatura —12, drsališče in smuka izvrstno, jezero zainrzuje, sankališče dobro, jasno, sever. — Tržit: smuka izvrstna, v nedeljo smuška tekma SK Tržič. — Vel. Planina in Krvavec: jasn > in Izvrstna smuka. — Logatec: 40 cm snega pršiča, smuka in sankal/išče izvrstno. — Nova vas na Blokah: na 75 cm podlage 2 cm pršiča, izvrstna smuka, le burja. — Pohorje: smuka idealna, vreme jasno. V nedeljo skupinska tekma SPD v Mariboru. JZSS. Erjavčeva koča na V rtiču je v soboto in nedeljo odprta in oskrbovana. Snega je 1.50 m; pršič, smuka izborna. Smkaška tekma TK Skalar, podružnica Jesenice se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. od Planine (Sv. Križ) do Jesenic. Start Zamlaka, cilj pri gostilni Cufer. Prijave se. sprejemajo v trafiki Mesar vsak dan, in na dan tekme v nedeljo ob 8 zjutraj pri g. Cuferju. kjer je zbirališče in skupen odhod. Start ob 10. Tekmujejo enosetežno in dvosed ežno, lahko tudi dame in nečlani izven konkurence. Izbirne sankoške tekme bohinjske šolske dere in naraščaja do 16 leta se vrše v nedeljo 13. januarja 1929. Tekmovalna prejra ie eno angleško miljo dolga. Start je določen pred Breznikarjem na Ravneh. Starta se v treh skupinah: Dečki, dekliee in dvosedežno. Prijavnina 3 Din za osebo. Prvi start točno ob 13. Kdor doseže pri teh tekmah od tehničnega odbora določeni minimalni čas, bo pri-puščen k glavni s praktičnimi darili nagrajeni tekmi, ki se vrši na isti progi v nedeljo 27. t. m. Preloiitev drsalnih tekem. — Zaradi premajhnega števila prijav oz. še prekr.itkotrajnega drsalnega treninga odgodi SK Ilirija za 13. t. m. razpisane tekme v umetnem drsanju na prihodnjo nedeljo 20. t. m. in sicer: savezno seniorsko tekmo za prehodno darilo dr. O. Fuchsa, savezno junior-sko tekmo in savezno damako tekmo. Prijnvni rok za te tekme se obenem podaljša do 18. t. m. opoldne. Natančen razpis je bil objavljen v našem listu dne 5. t. m., razviden je tudi na športnem drsališču SK Ilirije. Prijave sc naslove na Športni klub »Ilirija*, Krsnikcva ulica 3, II. nadstr. Mladinske drsalne tekme 3« vrše jutri, v nedeljo ob 9 dop. na športnem drsališču SK Ilirije. Prtpuščeni so k tekmi tekmovalci in tekmovalke do starosti 17 let (do rojstnega letnika 1912). Tekmuje posebej moška mladina in posebej ženska mladina Zmagovalci dobijo lepa darila. Natančen razpis je razviden na drsališču SK Ilirije, istote-n dajejo člani drsalne sekcije SK Ilirije pojasnila in pouk. Tekmovalci in tekmovalke se morajo javiti najkasneje ob 8.30 dopoldne v garderobi na drsališču; do te ure sprejema razsodišče tudi pri-jave; prijavnine ni nikake. Smuška skakalnica za začetnike v Bohinjski Bistrici je po izjavi g. ing. Janka Janše dosedaj zgrajena tako, da se na njej mogoči skoki do 20 m brez vsake nevarnosti. Skakalnica je prirejena in trening na njej vsak dan mogoč. Smuški tečaj za začetnike. »Smučarski klub Ljubljana«- javlja, da priredi pnčenši s ponedeljkom dne 14. t. m. enotedenski smuški tečaj za za-četnike. Tečaj se vrši v Ljubljani in je brezplačen. Prijaviti klubovemu tajništvu, Dunajska cesta št. 36 (Vovk) do ponedeljka opoldne. Smučarski klub Ljubljana* javlja vsem svojim članom, da se dobe izkaznice za 3 polovične vožnja petom klubovega tajnika. Poslati je treha sliko, na kateri naj bo označen točen naslov, izkaznico o plačani članarini in Din 20.— za stroške na nasJov: Vovk, Dunajska cesta št. 36. Tečaji v prihodnjem tedniu V ponedeljek, dne 14. januarja prične tečaj inž. Janša za tekmovalce na Bledu in traja do nedelje 20. t. m. Inž. Hanssen prične v četrtek 17. ianurja tečaj za tekmovalce v smučanju in po možnosti v smu.ških skokih na Pohorju pri Koči na Klopnem vrhu in traja do 26. januarja. Udeležba v obeh tečajih brezplačna za verif. člane JZSS. SVETOVNO PRVENSTVO V PROFESIONALNEM TENISU Pri nas je zimski šport v polnem razmahu, ob francoski revieri se je pa pričel na prostem boj za prvenstvo Francije v tenisu, boj za BristoLski pokat. Ta pokal veija neoficielno kot svetovno prvenstvo profesionalov, splošno priznano. Dvakrat že ga je doba Ceh Karel Kaželuh, če ga debt še tretjič, preide pokal definittvno v njegovo last. Petnajst najboljših profesionalov sveta se je zbralo ob rivieri, .la poskušajo vzeti Karlu dragoceno darilo. .Splošna sodba je, da se jim to ne bo posrečilo. Borba bo huda, šlo bo za vsako točko, igre bodo velezanimive. Izžrebanje je prevzel Sir Fancis TowIe, in so tudi skoraj vsi udeleženci njegovi gostje. Igravci so razdeljeni v štirikrat po štiri; na čelu prve skupine je Karel Koželuh, na čelu drugih treh so Ramillon, Najuch in Albert Butke. Vse kaže, da si bodo ti štirje stali nasproti tudi v sklepni rundi. Za najbolj nevarnega Koželuhovega tekmeca smatrajo mladega Ramillona. Prvič bodo igrali leto« tudi dvojne igre. Ko-ieltih se jih ne bo udeležil; v tej vrsti menda ni prav doma, ni v-igran. Favorita v borbi parov sta Najuch in Albert Burke. Gori omenjeni Towle, je angleški pokrovitelj poklicnih igravcev tenisa in za ta šport mnogo žrtvuje. gospodarstvo Skrb za vnov6evanje na Madžarskem Kakor skoraj povs< d, je kmetijska kriza tudi na Madjarskem pereča. Za nje rešitev se ne zanimajo samo strokovni krogi, airnpak je vprašanje vnovčevnnja uprav javno vprašnnje, ki mu tudi dnevno časopisje posveča vso pr./njo. Ogrska trgovinska bilanca je bila v I 1027. zelo neugodna in tudi v 1. 1928. so izgledi dovolj žaVflttvi. V prvih 9 mesecih leta 1928. je Madjarski uvozila raznih dobrin za okroglo 850,000.000 pen-g8 (okroglo (i 10 Dim), izvodila pa za 572,000.000 pengii. Klikih 75 odslol. vsega izvozji je izviralo iz kmetijstva. Na splošno je ta izvoz v 1. 1928. v primeri z onim prejšnjega leta padel okroglo za 10 milijonov pengfj pri pšenici, za 6 milijonov peatctfi pri rži, za 14 milijonov pengii pri živini, za 7 mili-oinov pengft pri mn«f.i, za 3 milijone penzjS pr perutnini, za 6 milijonov pcngfi pri jajcih, na.ras!ol pa je pri moki za il milijonov, pri sadju za 1 in pol milijona pen-rO. Tiidi vlada išče možnosti, da bi se izvoz ugodno povečal. Ustanovita je poseben odbor, ki se ima brigati za vnovčevanje. Kakor se iz časopisja izve, je bije vladi ponudita neka ameriška finančna Skupina 5 milijonov dolarjev posojila, s katerim nameravajo urediti izvozni kredit. Istočasno se je priefe.ni'to k ustvarjanju nadaljnjih ustanov za po^peševiuije izvoaa. Vršiti imi-jo dvojno nalogo: jokati pot an dobro vnrvčenje v inozemstvu, otienem pa skrbeti, da bo inozemskemu kupcu dana možnost presoje kakovosti posameznih pridelkov. Ustvarja se dalje (ali je medtem že n«t »nov-Ijemo) na Donavi pri Bndapešli velikansko prosto pristanišče, v katerem se labka vskl-dKU"! 300.000 centov In so ta skladišča menda največja te vrste v Evropi. Dela se na poživitvi donavskega prometa, da se žitu omogoči cenen prevoz, proti severu in baje paroplovne družbe ni»o nenaklonjene vprašanju nove ureditve prevoznih tarifov. Pa tudi državne železnice se ukvarjajo z enakimi načrti. Sklepi s švicarskim državirm žitnim monopobm so bili le zaradi dovolitve znižanih prevodnih postavk mogoči. Tudi glede fzvopšenice na Poljsko (60.000 centov) se fhije o znižanju prevoznin. Več kot na PoVfako, se more Izvoziti v Italijo. ItalljanNka Memiee so prevozili no za m-djnr-sko pšenico znižale za 50 odstot., kar pomeni prihranek 0.80 pengfl (8 Din) pri centu, madj-.rske železnice pa »o za v ItMijo btvnfano pšenico znižale prev^anlno za 45 od*to* Ore d-He za teim. da bi se slične ugodnosti dosegle »udi pri naših žeW_ ni«-h. V term shičaiu bi šlo 7* prevoz 100.000 do 1,000 000 q madjarske pšenice v ItMijo. Zanimivo ie, da so sinovi Atl'e dosegli izvoz pšenice celo v Ejrfo.t. Sprva tozadevni izvoz v F/^iot sicer ne predst-vba kaj pos^bneri, pričakovati pa je, da se bo madiaf1' 1 agtlnost! in smofreneimi delu to dobro vnov> — fartz — 222.6 i — — Praga 168.20 1(9.— lfi8JWi U8.50 Trst 2^6.75 298.7.' ^97.7 fi 201.7 b Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Zagreb. Amsterdam 2282.50-2286.50, Berlin 1382.50—1&&50, Budimpešta 1^1.62—994.62, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 799.S0 802-50, London 275.80—276.40, Newyork 56.72—56.92, Pariš 221.63 do 22363, Praga 168.20—109, Trst 206 77- 298.77. Belgrad. Amsterdam 228.82&~ 228.86( Berlin 1362.5-1654.5, Curili 1094.10—1097.10, Dunaj 79 3 do 802.3, London 275ii0—276.60, Newyork 56.72 do 56.92, Pariz 221.01—223.08, Praga 1C8.20—169, Trst 296,92—298.92, Budimpešta C91.62-001.62. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.48, Budim-po"ta eo.75, Bukareši 3.12. Dunaj 73.16, London 25.20126, Newycrk 519.575, Pariš 20.31, Pr-ga 15.38, Trst 27.1825, Sofija 3.75, Varšava 08.25, Madrid 84.85. Dunaj. Belgrad 12.1975, dinar 12.145. VREDNOSTNI PAPIRJI Čvrsta tendenca za vojno škodo traia Se nadalje in tečaj se je v Zagrebu za promptno blago učvrstil na 482—453, za ultimo (po amortizaciji) pa na 454—457; tudi za ultimo februarja je mnogo zanimanja radi razmeroma ugodnega tečaja. Največ prometa pa je naravno v promptnem blagu, ker stojimo neposredno pred amortizacijo. Manj prometa je v Zagrebu. Tudi za 7 odst. inv. pos. je tečaj čvrst. V ostalih efektih ni večjih izprtmemb. Ljubljana. Celjska 1"8 den., Ljuhlj. kreditna 125 den., Praštediona 920 den„ Kred. zavod 175 den., Trbovlje 480 den., Vevče 120 den, Ruše 260 do 280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 451—454. kasa -152—4"3, termini 2. 454—457, 7 odst. inv. po«. «5.50—86.50, agrari 82X0—68/0. Bančni pap.: Union 56.50—57, Ravna gora fO, Pol jo 17-"0 -18, Kred. 93, Jugo 00.50—91, Medjun. 57.ri0, Nar. 7000 do 7100, Prašted. 020, Srpska 102, Obrt. 38. Ind. pap.: Guttmann 200—205, Slavoni.a 4.50—5, Slavex 102—105, Danica 156, Drava 475, Šečerana 405 do 480, Osj. ljev. 180—100, Brod. vag. 300—320, Union 305, Is is 25 28, Ragusea 505, Trbovlje '80 do 400, Vevče 120, Nar. šum. 19, Piv. Sar. 220—265, Mlin 20 Belgrad. Narodna 7130. vojna škoda 450 do 452.50, 1. 449, 2. 420-420.50, agrari 53-53X0, posojilo 86—86.75. Dnnaj. Pod.-savska-jadr. 85.50, ?ivno 132.50, Hipo 6.80, Alpine 41.20, Trbovlje 58X0, Mundus 190, Slavex 12, Slavonija 0.51. Žito Danes je bilo zelo malo ponudbe na trgu in opaziti je tvrstejša tendenca nc le za koruzo, temveč tudi za pšenico. To je razlagati s tem, da so dovozi radi slabih cest skoro nemogoči in zato ni promptnega blaga. Uomjebaška pšenica se je danes trgovala po 237.50—239, kar pomeni v razmerju s cenami zadnjih dni precejšen dvig. La-platska koruza, ki se je dobivala še pred nekaj dnevi za promptno dobavo po 292X0 Rakek, stane danes že 297X0. Enako se je učvrstila cena pše-nični moki in notira srednjedobra bnška znamka 350 nakladalna postaja. Pri nas je malo kupčij. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. pest., plač. 30 dni, dcb. promj.t.): pšenica 80 kg 2% 280—282.50, januar 285—287/0, februar 287.50 —290, marec 290—292.50, april 295—297.50, maj 297.50—300; moka Og vag. bi. fko. Ljubljana plač. po prejemu 420—425. rž 72 kg 205—297.50, koruza um. suš. 810, laplatska 315, času prim. suha 293, ječmen bč. 71 kg 315.50-320. Zaključkov ni bilo. Tendenca mlačna. Nori Pad. Pšenica: bč. 238—3*0. gor. bč. 23f> do 240, par. Vršac 298/0-288, sr. 237.50—242.50. Oves: 240—245, bč. 235—240. Koruza 248—250. 2. 257.50—262.50. Ječmen: 252.50—287X0. pol. 270 do 280. Moka: Og 340—380, št 2 320-330, št. .1 300—810, št 6 265—275. št. 7 285—268. št. 8 205 do 215. Otrobi: 178—180. Tendenca mirna. Pro-met: 8 vagonov pšenice, 4 koruze, 1 otrobov, skupaj 21 vagonov. Les Na ljubljanski borzi je bilo zakljnJSenfh: 2 vb-cmn* desk. t vngon orehovih hlodov in % v sona desk. skupaj 5 vagonov. Nudijo se hrastovi frir.i od 5—8 cm fko, na ki. post. po 1000—1100 Din. Tendenca Je neobremenjena. Meh iiv(hi / / ve/d uvimieiD vrveme^ Praznoverje v prehrani Človek je zelo nagnjen k čudotvornim ge-sloin, ne samo glede nadčutnega sveta, marveč tudi v čisto telesnih vprašanjih, kakor je n. pr. prehrana. Če pride kdo in prepričevalno pove: jej to in to, tako in tako, pa boš živel — do smrti, takoj ima za seboj trumo učencev, nova razkolniška skupina je gotova stvar. Sedaj imamo naslednje glavne živežne ločine: Kalorijanci. To ločino je povzročila znanost, ki je odkrila, da potrebuje človeško telo za pravilno delovanje neko število toplotnih enot, ki jih imenuje kalorije. Ker jc znano, koliko kalorij dajejo v prehrani posamezna živila, so se mnogi začeli hraniti natančno po nauku o kalorijah in kuharska umetnost se je začela gibati na računski podlagi. Posebno tisti, ki hočejo biti po modi, to je vitki, so se oklenili hranjenja po kalorijah. To je namreč predvsem obratno kurivo, ki zgori in ne dela sala. Danes je ovržena že tudi nezmotljivost nauka o kalorijah. Dejansko so se od te ločine odcepilo nove skupine: laktovegetarijanci in ovolakto-vegetarijanci, to je ljudje, ki uživajo poleg rastlinske hrane tudi mlečno in jajca. Ti so že čisto blizu resnici. V Perziji je doma ločina »masdasnan«, kar pomenja čistost. Dasdasnanski nauk je zveza raznih verskih, prehranjevalnih in dihalnih predpisov. Glavno jim je dobra, redna prebava. V ta namen jedo mnogo česna; s česnom si mažejo roke in noge in popek... Pristašev jim ne manjka, ker je večina ljudi v neprestani skrbi za svojo prebavo. Fletcherizem je slednjič ločina, ki je obsedena na žvečenje. Žvečiti vsako jed toliko časa, da se popolnoma zmeša s slino in postane že v ustih tekoča kaša — to je njihovo geslo. S tem da se ugotovi lahka prebava in popolno izkoriščanje hrane. Tudi ti pretiravajo, dasi je brez dvoma prvi pogoj zdrave prehrane, da se jed primerno zgrize in pri tem pospešuje tvorjenje sline, Novi kraljevi dvor v Belgradu, kjer prebiva kraljeva družina. Veliko vlogo so igrali v zadnjem času v nauku o prehrani tudi »vitamini«, neke še nepojasnjene dopolnilne snovi, ki se nahajajo posebno v rastlinski hrani. Danes znanstveniki že svare pred enostranskim precenjevanjem vitaminov; v pametni redni prehrani dobi telo popolnoma zadostno množino vitaminov in jih ni treba še posebej iskati v kakih izrednih živilih. Pristaši surove hrane so že popolni raz-kolniki. Odklanjajo vsako kuhanje in tudi v surovem stanju dopuščajo le rastlinsko hrano; jajca, mleko in mlečne izdelke in še bolj vsako meso zavračajo. Tod in tam utegne laka začasna prehrana po zdravnikovi odredbi služiti kot zdravilno sredstvo, drugače pa naj se je vsak varuje, posebno starejši ljudje in taki, ki imajo slab želodec. Dovolj je, če pomislimo, da je kuhanje že zaradi uničenja raznih zdravju škodljivih kali na živilih velikega pomena. Nadaljnja zelo znana ločina so »vegetarijancih, ljudje, ki uživajo samo rastlinsko hrano, bodisi kuhano ali surovo. Ti so že verska ločina, ker se opirajo na nauk, da se ne sme ničesar uživati, kar bi zahtevalo, da uničimo katerokoli življenje. Ti ljudje ne pomislijo, da so tako ljudje kakor živali v svoji prehrani navezani na žive stvore in da tudi oni sami žive od živih stvorov, čeprav samo rastlinskih. Vegetarijanska ločina je doma v Indiji, a razširjena tudi v Angliji in več ali manj ima pristaše po vsem svetu. Kakor enostranska mesna hrana človeškemu telesu ne prija, tako mu ne prija niti izključno rastlinska. Nova skupščinska palača v Belgradu Morje vrača starogrške umetnine Ob rtu Arthemision v Evbejskem prelivu blizu starogrškega mesta Istiaia so nedavno potegnili z morja krasen Cevzov kip, ki je menda delo nesmrtnega Praksitela. Morje je j na tem mestu naplulo potem še več umetnin iz časov stare Helade. Atenska vlada je dala nato morje ob Arthemizijskem rtu preiskati po potapljačih, ki so dejansko spravili na dan še presenetljive množine starogrškega domačega in ladijskega orodja, poleg tega pa dragocene umetnine, med drugim bronast kip konja in jezdeca. Grško časopisje obširno poroča o teh najdbah. Preiskave grških umetnostnih strokovnjakov so pokazale, da pohajajo te najdbe iz umetnostnih zakladov, ki sta jih zbrala v Grčiji bizantinska cesarja Konstantin Veliki in Justinian in jih hotela na posebnih ladjah prepeljati v Carigrad. Toda ladje so se potopile. Grška vlada hoče sedaj te ladje poiskati in dvigniti. Tudi Turki rovaiijo proti preosnovam Kakor sc zdi, se tudi v Turčiji preosnove, ki jih je uvedel Kemal paša, ne bodo izvršile tako gladko, kakor se je prvotno zdelo. V Brussi so odkrili tajno organizacijo, ki se imenuje >Zveza za obrambo vere« in ima namen, da pridobi mohamedanski veri staro veljavo, bodisi s propagando bedisi s silo. Posebno nasprotuje tudi uvedbi latinice. Zaprli so celo vrsto oseb. Jezik mu je odgriznila V Krakovu imajo resnično senzacijo. Na policijo je prišla neka gospa, se izkazala kot žena znanega trgovca, nato pa položila na mizo policijskega komisarja v žepni robček zavit košček — človeškega jezika. Pri zaslišanju je izjavila, da je bila po vpravkih v pisarni znanega krakovskega gospoda. Tu je došlo do dogodkov, med katerimi je temu gospodu odgriznila kos jezika. Za svoje dejanje prevzema vso odgovornost; maščevati je hotela sebe in druge žrtve moške pohote. Gospo so pridržali v zaporu. Stanje obgrizenega ni opasno. Oče izpostavil svoja otroka Na deželni cesti Pasov—Linz so našli napol zmrznjena dva dečka, eden star deset, drugi trinajst let. Ko sta si otroka nekoliko opomogla, sta povedala, da sta Rihard in Ernest Obermuller, doma iz Sehindlau-a pri Rohrba-cliu, kjer so imeli starši veliko kmetijo. Mati je pred kratkim umrla, nakar je oče kmetijo prodal, dečka pa postavil na cesto, češ: »Sedaj vaju nimam več za kaj rabiti; pojdita in služita si sama svoj kruh!« Dal jima je nekoliko kruha in par grošev ter ju pognal. Otroka sta 14 dni blodila po cestah in prosjačila, dokler nista obnemogla. Najstrašnejša morska ropariea Splošno velja kot človeku najnevarnejša morska ropariea — morski volk. V zadnjem času pa opozarjajo ameriški živaloslovci, da je mnogo nevarnejša »barracuda«, ščuki podobna riba, ki živi v morjih vročega pasu. Ameriški časopis »Scientific American« navaja razne slučaje, ki dokazujejo, kako strašna je ta riba Tako je barracuda napadla ameriškega vojnega mornarja, ko se je kopal v morju blizu Naname. Ropariea ga je popolnoma raztrgala. Tudi v ameriških morskih kopališčih se je že opetovano pripetilo, da je plava- li dveh treh vrstah Pomiloščenje v Beli Rusiji. O priliki 10 letnice Beloruske republike v Sovjet. Uniji so pomilostlli vse delavce, ki so bili obsojeni na zapor do 6 mesecev; odpuščene so tudi vse obsodbe na prisilno delo. Meščanski obsojenci pomiloščenja niso deležni. Poljsko Delavsko gledišče iz Varšave gostuje v Franciji. 13. t. m. vprizore v Parizu pod pokroviteljstvom ge. Chlapovvske, soproge poljskega poslanika »Božično tajno«, katere čisti dobiček je namenjen za poljske delavce v Franciji. Tovarno za avtomobile zgrade v Moskvi; proizvodnja bo znašala letno 100.000 avtomobilov. Zasuta džamija se je pokazala ob usadu zemlje in peska v Uzbekistanu; džamijo je zasulo pred 180 leti. Davek na samce uvedejo na Grškem. Meja davčne starosti bo od 30. do 55. leta starosti. Za 12 milijonov frankov je ogoljufal bankir Oliger v Metzu, ki je napovedal konkurz, svoje vlagatelje. Oškodovanih je približno 15 ti90č ljudi, večinoma malih vlagateljev; več jih je izvršilo samoumor. te Stric Jaka se je z brezobzirnostjo, neizbirč* nostjo in vztrajnostjo dokopal do bogastva. Nekega dne je pritekel k njemu njegov nečak in ga prosil za dva dinarja, da si kupi pri branjevcu na vogalu oranžo. »Kaj,« — je zavpil stric Jaka — »denar hočeš imeti za oranžo?! Če bi imel le malo trgovskega duha v sebi, bi šel na cesto in bi branjevcu tolika časa kazal jezik, da bi ti iz jeze zalučal oranžo.« Šolska modrost. Učitelj: »Kdo mi ve povedati, otroci, kaj pomenja beseda »transpS-rentno«? — Stanko: »To je nekaj takega, skozi kar se more gledati.« — Učitelj: »Dobro; kdo ve navesti kak primer?« Jurček: »Presta, gospod učitelj!« »Question Mark«, znamenito ameriško vojno letalo, ki je ostalo v zraku okroglo 151 ur in prevozilo 20.000 km. Bencin je natakalo v zraku z letal, ki so bila na raznih mestih nalašč za to pripravljena če, ki so se upali predaleč v morje, napadla barracuda in jih raztrgala ali vsaj odžrla kali ud. Primorci ob Karabskem morju soglasno trdijo, da barracuda človeka mnogo preje in silneje napade nego morski volk. To ima svoj poseben vzrok. Pri iskanju hrane se zanaša barracuda v prvi vrsti na svoj vid, ne pa na voh. Čim opazi v vodi kak vabljiv predmet, se takoj vrže nanj s svojim strašnim , zobovjem. Vendar so opazili, da barracuda popade samo enkrat. Neverjetno je, kako strašne rane povzroči z enim samim ugrizom. Barracuda je približno tako dolga kakor 12 leten deček. Radio, kino in alkohol Na umetnostni razstavi. Gospa svoji prijateljici: »Oh, kako rada bi poznala slikarja tega portreta!« — »Dovolite, milostljiva, da se Vam predstavim — to sem slikal jaz,« se je oglasil gospod, ki je stal v ozadju. — »O, to je krasno! Ali bi mi mogli povedati, prosim, kje naroča ta dama svoje obleke?« Založnik mlademu pesniku: »Rešili ste mi življenje, ljubi moj! S čim naj Vam povrnem?« — »Založite moje pesmi!« — »Vrzite me takoj nazaj v vodo!« Zavarovalni agent hišnemu posestniku: -Kako visoko pa hočete zavarovati svoio hišo?« — »Do dimnika, mislim!« Mototauuucaa tekma v MoPMUratskem gorovju (pokrajina Baroeioua): ovinku. anagovalec na strmem Angleži so bili kot mornarji vedno veliki prijatelji močnih pijač. Leta 1909. so popili na Angleškem 145,077.849 litrov whiskyja, nima in gina. V zadnjih dobah pa se je uvedla dosledna propaganda m treznost; razen tega so začeli ljudje, namesto da bi sedeli po gostilnah in krčmah, obiskovati kino in radio. Poraba alkohola je padala leto za letom in 1927 leta je znaišal konsum samo še 46,858.144 litrov, ilorej za okroglo dve tretjini manj. Nekoliko manj je padla poraba piva: leta 1906 je znašala 31,810.877 litrov, leta 1913 30 milijonov 758.800 litrov, leta 1927 pa le še 23 milijonov 418.640 litrov. Padlo je tudi število gostiln in krčem, pač pa je naraslo število klubov, kjer se tudi toči alkohol. Naravno je, da se kaže napredovanje treznosti tudi v policijski statistiki. Se leta 1908 je bilo na Angle- 31/nm <»ai»0/15 fvi nMAit«MMtU 114 0*71 umiuui pijuuvou aicuiaiuii it-x.u i« voou, leta 1927 pa le 65.166. V Londonu samem je padlo število aretacij zaradi pijanstva mi polovico. V modni trgovini; »Prosim, gospodična, dajte mi za mojo ženo enako o vratno ruto, kakor je ta ■ likaj. — Oho — zdaj sem pa namesto rute \taknil v žep njeno večerno obleko t c 1115VCC „Slovenci v desetletju 1918-1928" in Nemci Pravkar uri je prišlo pod roke poročilo, da so slifino delo, kakor ga je Slovencem ob desetletnici ' zedinjenja poJclrrtlla »Leonova družba« izdati za • svojo državo tudi Nemci. Delo je zamislil še bivši i kancelar Mara, Izšlo je z uvodom N. Mllllerja in G. Stresemanna. , če prtmerfaiTK) zbornik »Zehn Jahre deutsche Gesohichte 1918 bis 1928« (Berlin, Stodlberg) s članki: Deset let nemške zgodovine; V obrambi proti boljševizmu; Nastanek drž, ustave; Notranji razvoj Nemčije; Država in dežele; Postanek nove vojne sile; Zunanja politika; Socialna politika kaša 1018; Država ln gospodarstvo; Tisk; Ženska v modemi državi z našim jubilejnim zbornikom, potem mcramo biti Slovenci na svoj almanah naravnost ponosni. Kajti z 31 razpravami smo segli še globlje v specialni obdelavi tvarine, pa tudi po obsegu. Zbornik velikega nemškega naroda obsega 556 str., 9k>vencl, ki bi se viri skupaj vzeti v nemškem glavnem mestu kar izgubili pa smo Nemce po obsegu zbornika prekosili za 230 strnil. In kljub temu je skoro za tretjino manjSi zbornik Nemcev, ki gre v svet v tisočih izvodih, za 80 Din dražji ko n?š, ki stane v celo platno vezan samo 200 Dta (nemški 20 Mark). Kakot je bila požrl vova'mest ZaloPhlee velika, ■'■'■ manjša nI malomarnost dela slovenskega >in-'igencit namenjenega dnevnega časopisja, ki more priti do tega, da bi svoje čititelje opozorilo na to delo, ki ga »Obzor« imenuje monumem-tulnt dokaz slovenske kulture. Obljubil je v kratkem prinesti o knjigi že dva daljša strokovna referata. Kolikor Je nam znano, se je zbornik >Slnvenci 1918—1928* tiskal v zelo omejeni nakladi. Nabavi si ga zato čim preje! Kajti pogrešati ga no more brez škode noben javni, politični ali kulturni delavec, pa tudi na mizi obrtnika, delavca im kmeta (prim. n pr. le tehtna izvajanj*! in praktične nasvete članka o narodnem gospod"rstvu ed J. Jo-vana) bo ta naš jubilejni zbornik ltistnikai dober svetovalec in zanesljiv kažipot. . Zagrebško pismo Slišali ste, da je »Matica Hrvatska« pridela isdajati svojo revijo »Hrvatska revija«. Prvi dve številki sta izšli skupno koncem enajstega meseca preteklega leta v okusni opremi, z dobrimi prilogami. Toda razneslo se je, da bo revija s to številko radi velikih stroškov sploh prenehala. Medtem Matica nadaljuje z izdajanjem in Je te dni Izšla prva letošnja številka. V tej številki je nekoliko političnih člankov, tako da bi lahko prišel človek na misel, da želijo naši književni magnati •/ Matici konkurirati siroti Novi Evropi?, ki je v eadnjem času postala politična. Krnjevičeva razprava o desetletnici hrvatske politike ni niti po-'no, jasno pisana niti nima pisec toliko poguma, bi odkrito pogledal na negativne strehi naše vatske politike. Radi tega je enostranski, Cesto tudi priproet. Sicer pa, kaj hočete, »naš mladi Chamberlain« ima včasih tudi književne ambicije in bi to torej bili nekoliko raztegnjeni člani:) »Doma«. Zato je mestoma interesantnejši in pregnmit-nejši članek o cesarju Viljemu, ki ga je napisal, sodeč po stilu, g. Miroslav Krleža. O. Krleža daje na podlagi knjige Emila K oh na plastični portret razbrzdanega Viljema, »taiperatoris gratia Ded«. Z močnimi poudarki in s posebno naznačenimi karakteristikami z ironijo, ki je lastni g. Krleži, rarte lik te fatalne osebnosti. Brez dvoma je to eden najmočne'ši.11 portretov, 1:1 jih je nepls-i! g. Kvleža. Zalo ga priporočamo vsem, ki se interesi-rajo za najnovejšo preteklost in osebnost cesarja Viljema. G. Dragan Plamenac je podal v grobih črtah umetniško osebnost Franca Sehubert a, pod-črtujoč posebno razliko med Beethovnom in ni ton. V feljtonu je posebno interesantma kritika g. Ljube Maraikoviča o knjigi M. Nehajevn »Volkovi*. G. Marakovič pravi, da je to delo usoelo v vsakem pogledu in da je poleg tega prvi veliki poskus ro-mansirane biografije. Poleg tega je treba pripomniti, da je ta številka prinesla tudi Sest reproduk- Sir Artliur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. Edaj, ko smo bili na jasnem, se je spomnil vsak wmed nas, kako dvomljivo se je obnašal mešanec poprej, kako je stalno hotel zvedeti naše načrte, kako smo ga zasačili poleg našega šotora, kjer je prisluškoval, kako je včasih presenetil tega ali onega izmed nas njegov potuhnjeno sovražni pogled, še vedno smo se pogovarjali in poizkušali pretehtati naš novi položaj, ko je vzbudil našo pažnjo nov, čuden prizor, ki se je odigral globoko spodaj, sredi planjave. Človek v beli obleki, ki je moral biti samo preostali mešanec, je letel, kot da bi mu bila smrt za petami. Takoj za njim, v nekolikih yardih razdalje, smo zagledali visoko, črno postavo Zamboja, našega zvestega zamorca. Bas ko smo gledali, je skočil beguncu na vrat in ga stisnil z rokami. Oba skupaj sta se zvrnila na tla. Prihodnji trenutek je že planil Zambo zopet na noge, pogledal nepremično stegnje-nega človeka, nam veselo zamahnil z roko in na vso moč stekel nazaj proti nam. Bela postava pa je obležala sredi široke planjave ln se ni več gibala. Oba naša izdajalca sta jo izkupila, a zločin, ki sta ga storila, ju je preživel. Na noben način se nismo mogli povrniti nazaj na šilasto skalo. Ce smo bili poprej v vsem svetu doma, smo zdaj bili doma samo na planoti. Prišli smo v povsem drugačen in poseben položaj. Tam spodaj je ležala ravan, po kateri bi lahko prišli do naših čolnov, še naprej, onslran meglenega, vijoličastega obzorja je tekla reka, ki je vodila v kulturni svet. A med tem in onim svetom ni bilo nobene zveze. Človeški razum ne bi bil zmožen izumiti način, kako premostiti brezdno od naše preteklosti. Sam nedavno pokazal kot slab dramatik. Upravi hrvatskih slikarjev. Izflla jfc prva številka »Pautheon*« g. dr. Mla-dema Horvata in BegovlCevega Književnika«; O njih se more reči, da so izžii in, zdi se* nič drugega. Vederemo, kako bo ta »Pnmtheon« pri/pravil mesto svojemu uredniku v hrvatskem Pantheoou. Nov list: »Zagreb«. Kratko: če bi se po njem sodil Zagreb, bi slabo odrezal. Tolažimo se, da je Zagreb vendar daleč cd »Zagreba«. Mislimo, da bi bilo bolje, Ce bi so list imenoval »ČuCerje«. Sicer pa čast na Somu ČuCerju: sa.j je cd tam slavni Na-cek Vuglek, naš znameniti politik tn krčmar! Sicer dobri kritik fn esejist g. Nehajer se je nedavno pokazal kot slab dramaitk. Upravi hrvatskega gledališCa je izročil dramo »Klop v mesečini«, ki se je tudi pretekle dni vprizorila. Čakali smo premiere: nič! čakali smo reprlzo: n>LCI In rezultat bo, da se bo najbrž komad odstavil s programa. M kritiki isti rezultat: obsodba. Kaj hočete, tako je na svetu. Premeščen je g. ravnatelj drame Milan Bego-vič. Danes, ko nima smisla plsitl rekriiminacije proti g. Grolu za to njegovo dejanje, ko se bo najbrž tudi Sam povrnil k gledališču, kamor spada, je treba naglasiti, da. je kljub kričanju listov g. Beg'viS spoznal potrebe hrvatskega gledališča ta da je skušal s pomočjo repertoarja dvigniti — gledališko blagajno. Ce je kdaj umetniški nivo radi tega trpel, nI kriv g. Re^oviC. ampak kino in tako dalje. Sicer pa se nadejamo, da bo novi minister to stvar 8'fltlral. Ker ni gledališki človek, pač ne bo nevoščljiv. Sleer pa je bilo zelo ganljivo, kako je g. Begoviča vzelo v zaščito časopisje, ki ga je nekoč tako zasrsmovalo, ker je šel v Italijo na premiere »Pustolovca pred vrati«. Kaj hočeta, časi se spreminjajo hi ljudje, posrtmo pa Hrvati. Nedavno sem Vam pisal, da je pričelo Društvo sv. Joremiina lzd"iflti svoi z^b^vno-iv-mCni list z aširše sloje »0biteIj«.To bi bila nekoliko popularnega sk venska »Mlrdika« s tedenskim izhajanjem. Prvi dve številki sta n-kazali da je Društvo sv. Jeronima krenilo po dobri poti. Zagotavljajo nss, d-> je lif-t n"šel izvrsten eclrlv. Vi bi radi še Icaj slišali? Naši knjigi ne prija zima: preveč je tenkočutna. Zato čakajmo pomladi. Diskv. Slovenski rokopis iz XIII. stoletja. V knjižnici nekdiinjega dominikanskega samostana v Sori-ano v Kalabriji 83 našit rokopis štirih evangelijev v slovenskem jeziku Iz XIII. stoletja. Kakor poroča »Information« je knjižnica danes last občine, ki pa jo hrte s samostanom vred vrniti dcmtaikancem, ker b do ti najbolje mogli dvignili še neodkrite zaklade te knjižnice. 14 mašnih pesmi za mešani zbor. Zložil Martin Ž e 1 e z n i k, besedilo spisal Gregor Mali. Založila Jugosovanska knjigarna v Ljubljani. Cena part. 32 Din, glasovi po 6 Din. — Vsebina pričujoče zbirke je zelo zanimiva: prvič jx> izvirnih na-pevih, (X) slogu, ki bi ga po pravici imenovali »Železnikov slog«, drugič pa po novem, istotako izvirnem besedilu, kakršnega dosedaj še nismo slišali. Staro besedilo, ki smo se ga doslej posluževali, dasi je lepo, ie postalo že pievsakdanje; zato skladatelju hvafa, da si je preskrbel za svoje originalne napeve nov tekst. Te masne joesmi so na cer-kveno-glasbenem polju neka posebnost. Zanimive so tako po harmoniji, kakor obliki in ritmu. Posebno zanimivi sta zadnji številki, štev. 13 je v začetku brez takta, šele proti koncu stopi zbor v % takt. Štev. 14 jepa sploh brez vsakega takta, od začetka do konca. Tu se bo treba držati dirigenlove interpretacije. Vsak zbor boljši ali šibkejši bo našel v tej zbirki za svoje razmere primerno gradivo. V sk'adbo se boš moral poglobiti, jo pridno vaditi, streti marsikatero trdo lupino, da prideš do sladkega jedra, uspeh bo potem toliko sigurnejši. Zbirko toplo priporočamo ne le cerkvenim zborom, temveč tudi posameznim glasbenikom ker jim bo kot študij dobro služila. Radio Programi Radio-Ljubljjana t 1 Sobota, 12. jan.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna jioročilu; 13.30 Stanje vode in časovna napoved; 17 Hadio-orkesler; 18.30 Ureditev zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti tn smrti po zak. za zav. del. predava ravnatelj dr. Bohlnjc; 19 Nemščina, poučuje ga dr. Plsker-nlk; 19.80 Ma«aryk, vzgojitelj svojega naroda, predava vseuč. prof. dr. Karol Ozvald; 20 St. Premrl: Božične skrivnosti II., poje g. Marijan Rus. pri klavirju spremlja g. Premrl: 1. Božična pesem, 2. Angelsko čeSčenJe, 3. V snegu, 4. Čudeži, 5. Jutro, 6. Skrivnosti, 7. Beg, 8. Počitek, 9. Sveti večer. Za tem pojoča žaga. igra prof. Ivan Noč. Radio-orkester; 22 Poročila ln Časovna napoved. Nedelja, dne 18. jan. C00 Preme« cerkvene glasbe iz franč. cerkve; 10.30 Elektromotor v poljedelstvu, predava Ing. Ditrlch; 11 Koncert Radio-orkestra; 15 Lahka glrsba (Magistri) 1(5 šaljivi spevi Franca Vidmarja iz Zg. Luše; 16.20 Lahka glasba (tereet Slika); 17 Veseloigra; 20 Šentpeter-skl cerkveni zbor poje stare božične pesmi: 1. A. Hribar: Angotako petje se čuje v vičavi, 2. Cvok: Glej čudno se nebo svetli, 8. A. Hribar: Radujte se danes vsi zetnvlje rodovi, 4. Cvek: Slava na višavi, 6. Zupan: Vsi bodimo veseli 7. Illrdnlk: Sveta nebesa široko se odpro, 8. Zupan: Božji nam Je ro'en sin. 9. I! lil ar: T'azglašejije Gospodovo, 10. Hltdnlk- Zakaj svitlobe; Radio orkester; 22 Poročil« in časovna napoved. Drugi programi: Sobota, 12. januarja. Zagreb: 17 Pravljice — 17.30 Plesna glrsba — 21 »Vsaki na svojem valu«, zabava radijske postaje. — Praga: 12 30 Opokkmakl koncert. — 15.45 Basni — 16.30 Lahka gl eba — 19 komična opera. — Stuttt-art: 16.35 Popoldanski koncert — 19.15 Knjigovodstvo — 20.15 Alzaška ura. — Nato vesele pesmi raznih narodov. — Touhusc: 1845 Koncert — 21.30 Opera »Hoffnumnove pripovedke«. — Bern: 16 Orkester — 19.20 Zgodovinsko predavanje — 22.15 Koncert zdraviliške gedbe. — Katovice: 16 Reproducirana glasba — 17.55 Programi za deoo — 20.30 Opereta — 22.30 Ple6na glasba. — Berlin: 16 Iz zgodovine letalstva — 17 Lahka glasba — 18.40 Kavarniška glasbi — 21 Lahka glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda — 16 Orkester — 17.30 Pravljice — 18 komorna glasba — 20.15 Tri glasbene enodejanke. — Budapest: 9.15 Doifoklrnskl koncert — 16 Novele — 17.45 Reproducirana glasba — 20 Iz Puccinijeve opere »Madame Butterfly«. — 22 Ciganski orkester. Do smrti povožen z avtom (Izpred sodišča.) Močno natrkan so je nekega večera vraSal proti domu Pirkman Peter. Tako je bil pijan listi večer, da je meril cesto čez in čez, kakor je povedal sam stražnik, ki je moža opazoval. Tistikrat pa je pridrvel po ulici avto, Peter se je mahoma povalil po tleh, avto je šel čezenj in Pestra že nI bilo več na tem svetu. Avto je drvel dalje, kajti šofer ni bil nikogar videl. Sele, ko se je bil vrnil s kolodvora, kamor se mu je silno mudilo na nočni brzovlak, nazaj prod pošto, so mu tamkaj povedali, kako in kaj. Šoferja Filipa so klicali na sodnijo in se je zgovarjal, da ni nikogar videl pred seboj na ulici. Morda ga res ni videl, ker je bila ulica želo slabo razsvetljena, kar so potrdile vse priče; j lahko je pa tudi, da je Peter ležal že prej na tleh, ker se je ugotovilo, da je šlo le zadnje desno kolo čezenj. Šofer Filip je bil obsojen na en mesec težke ječe s poostritvami. Razen tega je bil obsojen na plačanje vseh stroškov postopanji s takso vred in nazadnje bo moral še soprogi pokojnega izplaCati 6000 dinarjev kot odškodnino. Huda Ančka (Izpred sod.ica.) Naj obrne Ančka tako ali tako, vselej se ji slabo izteče. Ko jo je povabil stari Petrač za gospodinjo, je bila vesela in je rekla pri sebi: zdaj pa končno le bo! V miru bom živeli in dobro se mi bo godilo. Dedca starega že kako zonegavhn, da bom mir imela pred njim in amen ln tako bo! — je udarila s pest;o j>o mizi pred dedcem, da je Petrač čudno pogledal Ančko, češ. kaj pa bo zdaj. Tale ženska je pa od hudika huda in mi bo nemara še komedije štimala. in jih je Ančka res štimala komedije, pa še k"kšne. Parkrat je Petrača pretolkla za božji Ion, da je revež 14 dni po glavi skrbno negoval različne bu".ke, potlej mu je zonegavila obleko, da ni bila veC za obleCI, nazadnje, ko se ga je že naveličala in Je vedela, da bo treba iti, ga Je pa še okradla. V kotu je hranil Petrač najlepše kose svoje obleke ln druge reči. Pa se je Ančka zagledala prav v tisti kot. Razbila je ključavnico in vzela iz Kovčka: Črne hlnče, belo srajco, volneno jopico, vse najnovejše mode, zakaj na modo je Petrač zelo držal. Anica je vzela tudi vso posteljno odejo za spomin ln par nogavic in brisačo za vsakdanjo jootrebo. Na sodnijl so Ančki povedali, da bo tri mesece zn vse te stvari, toda Ančka je rekla, da tisto pa že ne. Predsednik senata so seveda na dekletov ugovor ni dosti oziral, ampak Je zapisnikarju dejal, naj le vse lepo zapiše. Ančka pa je zdaj kar poskoCila od Jeze: »Ne sprejmem, pa ne sprejmem! Nič ni treba pisati ker res ne sprejmem, vse zastonj.« In se je Ančka z rokami podbočlla in je strogo pogledala sodnika. »Ja kaj pa potlej, če ne sprejmete. Pa se pritožite v Zagreb. Boste pa toliko časa^r-dela, da bo doli rešeno!« — »Bom pa sedela,«fje ostro odvrnila Ančka »saj je sneg tam zunaj...« In se je Ančka zakrohotala na vse grlo. Koj pn se je spet zresnila, ko jo jo paznik pozval, naj mu sledi. In ko je stopala mimo Petrača, ki je bil za pričo, je silno zomahnila z roko, da se je mož kar ustrašil. Požugala mu je Ančka s pestjo in namerila udarec naravnost v obraz: »Te bom tako perme.iduš usekala, da boš koj gin...!« Takšna je Ančka, vidite! Ni bila zastonj že devetkrat kaznovana. Naznanila Ljubljansko Gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Sobota, 12. januarja ob 15: STILMONDSK1 ZUPAN. Dijaška predstava pri globoko znižanih cenah. Izven. Nedeja, 13. januarja ob U; Prireditev Rdečega križa. Izven. — Ob 15: KROJACEK-IUNA-ČEK. Mladinska predstava. — Ob 20: KROG S KREDO. Izven. Znižane cene. OPERA: Začetek ob pol 20. Sobota, 12. januarja: BORIS GODUNOV. Ljudska predstava pri ;nižanih cenah. Izven. Nedel a, 13. januarja ob 15: JCNNY SVIRA. Izv. Ob pol20: PRI TREH MLADENKAH. Izv. Pondeljek, 14. januarja. Zaprto. Josip Križaj kot Boris Godunov. Drevi se poje v ojneri MusorgJnovilvijo tega dela ustre-žemo našemu občinstvu. Ostala zasedba opere je običajna. Cene so nekoliko znižane, na kar prav posebno opozarjamo. Mariborsko gleetališče Sobota, 12. januarja ob 20: DIVJA RACA. Ab. B. iVemijera. Nedelja, 13. januarja ob 15: JANKO IN MCTKA. Znižane cene. Otroška predstava. — Ob 20: »BAJADERA«. Kuponi. Gostuje, g. Nerat. Prireditve in društvene vesti V Rokodelskem domu co v nedeljo, 13. t. m. ob 5 popoldne filmsko »redavan/o o tisku in c mednarodni razstavi tiska v Kalinu. Predaval bo g, Ivan Martelnnc. Na sporedu je tudi kratek lilm veselega značaja. Vstop prnst Strokovno društvo javnih pameščenrer v Ljubljani ima drevi svojo običajno rodno sejo. Redni letni obCni zbor »Glasbene Malice« ljubljanske se vrši v ponedeljek, dno 28. t. m. ob 20 v pevski dvorani »Glasbene Matice? z običajnim dnevnim redom. Cerkveni vestni!t Dom duhovnih vaj. 7a tečaj od 19 do 23. januarja so že vse sobice oddane. Vodstvo doma. Poizvedovanja Izgubljena je bila 10. t. m. okoli 14 srebrna žepna ura s sr-brno verižico na potu: Turjaški trg, Gosposka ulica, Valvasorjev trg, Emonska cesta, Aškerčeva ulica, mimo srednjo tehnične šole, Mirje št. 4. Najditelj je prošen, da jo odda proti običajni nagradi na naslov: R. Jakopič, Turjaški trg 2, L nadstr. 42 samcati dogodek je popolnoma spremenil vse naše življenjske razmere. V sličnem trenutku sem najbolj spoznal, iz kakega testa so zgneteni moji trije tovariši. Ostali so, čeprav resni in zamišljeni, neomajno mirni. Za sedaj ničesar drugega nismo mogli početi, kakor potrpežljivo sedeti v senci grmovja in pričakovati Zambo-vega povratka. Kmalu se je izza skale prikazal njegov pošteni črni obraz in potem je zrastla vrh špice vsa njegova orjaška postava. »Kaj naj storim?« je zaklical, >povejte, pa storim!«; Lažje je bilo zastaviti to vprašanje kakor nanj odgovoriti. Samo eno je bilo nedvomno. Zamorec je ostal edina zanesljiva zveza med nami in ostalim svetom. Na noben način nas ne bi smel zapustiti. »Ne, ne!« je zavpil, kot da bi čital naše misli. »Ne zapustim vas. Naj pride kar hoče, najdete me vedno tu. Samo Indijancev ne morem zadržati. Pravijo, da preveč kurupuri prebivajo na tem kraju pa hočejo iti domov. Zdaj sem z njimi sam pa jih ne morem zadržati.« Naši Indijanci so res večkrat kazali v zadnjem času, da so se naveličali potovanja in «bi se prav radi povrnili domov. Razumeli smo, da ima Zambo prav pa jih ne bi mogel zadržati. »Povej jim, Zambo, naj ostanejo vsaj do jutri,« sem zaklical, »potem lahko z njimi pošljem pismo!« »Dobro, sarrl Obljubujem, da že počakajo do jutri,« je odgovoril zamorec. »A kaj naj zdaj storim za vas?« Bilo je vse polno posla in zvesti fant ga je opravil izvrstno. Pred vsem je odvezal pod našim vodstvom konopec, ki je bil ovit okoli panja, in vrgel konec nam. Vrv ni bila bolj debela kakor navadna vrv za obešanje perila, zato pa izredno močna; če nam tudi ni mogla nadomestiti mosta, ianko bi bila za nas neprecenljive vrednosti v slučaju, da bi zopet morali laziti po skalovju. Na drugi konec konopca je potem navezal Zambo vrečo z živili, ki jo je privlekel na vrh, pa smo jo lahko potegnili na našo stran. S to zalogo bi lahko izhajali vsaj teden, če se tudi ne bi posrečilo dobiti nobenega drugega živeža. Naposled se je spustil Zambo vnovič dol in je prinesel še dva svežnja z raznimi stvarmi, zaboj streljiva in še druge potrebščine, katere smo vlekli s pomočjo konopca, ki smo ga vedno vrgli zamorcu nazaj. Čele zvečer se je spustil v vznožje in nam zopet zagotovil za slovo, da bo že obdržal Indijance do prihodnjega jutra. Na ta način sem porabil skoro vso prvo noč našega bivanja na planoti za popisovanje vseh naših doživljajev pri luči edine leščerbe, ki jo imamo. Povečerjali smo in se spravili spat tik ob robu planote, ko smo potolažili žejo z dvema steklenicama slatine, ki smo jo našli v zaboju med drugimi rečmi. Priti do vode je za nas življenjsko vprašanje, toda mislim, da ima celo neutrudljivi lord John za danes dosti doživljajev, pa sploh ni nihče izmed nas navdušen za takojšnje raziskovanje nepoznanega sveta. Nocoj nismo prižgali ognja in smo se potrudili ostati po možnosti tihi. Jutri (ali pa, prav za prav, danes, ker se že svita, med tem ko to pišem) se poglobimo v notranjost te čudne dežele. Ne vem, kdaj bom zopet lahko pisal in ali bom sploh imel priliko pisati. Kakor vidim zdaj, so Indijanci še tu, in brez dvoma bo kmalu tu zvesti Zamo, da vzame pismo. Upam torej, da pride res na naslov. P. S. — Cim več premišljujem, tem obupneje se ml zdi naše stanje. Nimam nobenega upanja na po-vratek. Če bi še rastlo ob robu planote kako visoko drevo, bi lahko zopet premostili prepad, a ni nobenega drevesa bližje kakor v petdesetih yardih odtod. Tudi vsi skupaj ne bi mogli privleči debla, ki bi se lahko porabilo za most. Konopec je pač prekratek, da bi se z njim poskusili spusiiii navzdol. Ne, naš položaj je obupen — obupent EiliElii cznsii H'— P1 bjJ^. S rn a. c - C ---- C^r 2 Z 3. . sv s i nz O^r^N1 — i—/ ^ . C^c » ; = < V' t/l — ■ p ™ < o,gcSg 5' 1 b 5 a g N < S*1 Sg-e-^cis' SPS-I * *1 ^ a m S s S j g. C 5 S » "C N T" 3 Si* m mm ^ N 27C-P-Ž- (iisiiis Mali oglasi Vsaka beseda 50parali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaogla^e jtrogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'rc Najmanjši zne*ek10Din.Pristojbina ia šifroEDin.V>akoqla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepriloiena znamka.Cek.račun Ljubljana10.3Wel.4t.2?-28 m Uradnik^ zmožen, z večletno pis. prakso, vešč slov, in nemške stenografije, strojepisja in knjigovodstva — išče službo koresponden-ta ali kontorista. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Zanesljiva moč«. \luzbodobe Učenca ta trgovino z meš. blagom, ki ima veselje do trgovine, je pošten ter krepak, sprejme takoj Stanko Lenarčič, trg. z meš. blagom v Novivasi pri Rakeku. Ženska starejša, ki ima veselje in se rarume na prašičjerejo se sprejme na večje posestvo kot samostojna gospodinja. - Anton Godec, Mala Noga 3, p. Kresnice (postaja Jevnica). Čevljarskega vajenca ki oštenega, pridnega in repkega sprejmem takoj. Sinovi železničarjev in nemščine zmožni imajo prednost. Vsa oskrba v hiši. Avg. Jeglič, Radeče. Išče se boljša deklica za vse k trem osebam za takojšnji nastop. Plača po dogovoru. — Ponudbe s sliko na LaJčinsko c. 102, Zagreb. Kuharico samostojno, pridno, snažno in dobrosrčno, sprejmem. Oseb 12. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na upravo Slov. pod: Trgovina 325. Blagajničarka vešča mešane stroke in kavcije zmožna, se takoj sprejme. — Ponudbe na oglas, oddel. »Slovenca« pod: »Navedba kavcije«. Prodamo Koks suh, 80 Din 1100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarne. Čevljar, šivalni stroj (Cylindcrhohlmaschine) -za levo roko, viseča sve-tiljka in šivalni stroj, se poceni proda. — Sidar, Maribor, Pobreška c. 9. Stanovanja Lepo opremljeno sobo kabinet, kuhinjo z balkonom, sc odda boljši stranki brez otrok. Naslov na upravo »Slovenca« pod št. 351. Kupimo Gospodinjo ki vloži 2500 Din, sprejmem takoj v dobro idočo obrt (letovišče). Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pripravljena«. Družabnika - mizarja sprejmem za že dobro vpeljano mizarstvo, strojni obrat, v bližini Ljubljane. Potreben kapital 30 tisoč Din. Ev. tudi prodam. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 288. Fotografski aparat 18X24 cm, malo rabljen, s prvovrstnim objektivom - (Weitwinkelobjektiv m. Protarsatz ali pod) - kupimo. - Ponudbe z opisom in ceno na upravo Slov. pod »Foto it. 291«. ILTCIJISI? Gostilna dobro idoča, na prometnem kraju, se odda na račun, zanesljivo poštenemu in izvežbanemu -kavcije zmožnemu zakonskemu paru. Mož ima lahko postransko službo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 246. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmani 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Uica 82 Trgovec na deželi, dobro situiran, se želi poročiti z gospodično trgov, naobrazbe v starosti do 23 let. Samo resne ponudbe na oglas, odd. Slov. pod »Grosist.« Pliše volnene in gobeline za tapcciranje pohištva, ima lepe in najcenejše v zalogi Rudclf Sever, tapetništvo, Marijin trg št. 2. A. Arhar in drug Podjetje elektrotehničnih naprav in popravil. Ljubljana VII Celovška cesta št. 80 izvršuje elektrarne, elek- troinstalacije, telefone, daljnovode itd. po najnižjih cenah, - Postrežba točna. Priložnostni nakup. Najprimernejša darila so: volnene in ilor nogavice, rokavice, triko perilo« puloverji, vestje, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročnetorbice, aktovke, dežniki, toaletna mila, športne potrebščine Itd. Le pri Josip Petelincu, Ljubljana Svete najfinejše, norveško ribje olje z I ekarne dr. O. Piecoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam Kdo bi želel dobaviti smrekove in ielove deske in late in tesan les solidni lesni trgovini Julij Berkovič, Zemun PSenitno moKo na;tv>l]6ib ralmov nudi najo«.-i veletrgovina žita in mlevahib ttdeikov A. VOLK Llnbllano Restjcva cesta 24. Gostilničarji Nabavite si pri nas naravna in izborna pitna vina po zmernih cenah. Vinarna CIGLAR i drag, imejitelj lastnih vinogradov, Stnbica pri Zagreba. Naznanilo! Naznanjam cenj. občinstvo, da se je preselil k meni dobro poznani čevljarski mojster Filip Geza, prej se nahajajoč pri tvrdki Aleksander Oblat. -Izdelovalo sc bo po meri vse vrste damskih čevljev do najfinejših luksuznih, prav tako moške fine in tudi športne čevlje po zelo ugodni ceni. — Sc priporoča tvrdka Matej Orehek. Kolodvorska ul. 26 Kupujem bože divjačine in sicer: kune, vidre, zajce, jazbece, lisice, krte in domače mačke in jih plačam 40 dinarjev višje kot drugi. ELIGIJ EBER, Ljubljana :: Kongresni trg št. 7. Zahvala. Za nebroj dokazov iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse dobre in srčno ljubljene matere, stare matere, tete in tašče, gospe Antonije Grubelnik se naiprisrčneje zahvaljujemo v prvi vrsti g. župniku v Breznu, pevskemu društvu Brezno za ganljive žalostinke in vsem ostalim prijateljem in znancem za tako števil, spremstvo. Brezno na Pohorja, dne 8. januarja 1929. Žalujoči ostali ANIK LJUBLJANA, Dunajska c. 1a, „Petovia\ MAR BOR, Gosooska ulica 17 CELJE, Aleksandrova cesta 1 PTUJ, Slovenski trg, „Petovia" Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Fellcita Kalinšek Vsestransko spopolnjena izdaja i mnogimi slikami v besedilu in 3? umetniškimi prilogami v naravnih barvah 1193 barvanih slik). Elegantuo vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Lepo stanovanje moderno opremljeno, sobe 40, 26 in 35 ms, vse moderne pritikline, SE ODDA V NAJEM s februarjem 1929 v novi hiši, Beethovnova ulica 2. Ravno tam v pritličju tri velike sobe za pisarno ali ordinacijo. — Pojasnila v pisarni Ing. MILANA ŠUKLJE, Beethovnova ulica 2. Zastopstvo CHNHDIHH PHCIFIC se nahaja sedaj v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 (Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe, poslopje Ljudske posojilnice). Vodja Mnaže se išče za večje podjetje. Biti mora vešč za samo« stojne kalkulacije, strokovno popolnoma sposoben, znati mora občevati z naročniki, znati poleg domačega tudi nemški jezik, ter biti neoporečen. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse pod »Kar-tonažer« na upravo tega lista. Nabava moke Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 28. januarja 1929 z direktno pismeno pogodbo: 3.500 kg pšenične moke br. 0 3.500 kg pšenične moke br. 2 14.000 kg pšenične moke br. 6 Pogoji se dobijo pri podpisani. - Kavcija^ pp zakonu. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje br. 621L Direkcija državnega rudnika Velenfe nabavi dne 23. januarja 1929 z direktno pismeno pogodbo 1000 ks čiste, topliene svinlske masti Pogoji se dobijo pri podpisani. - Kavcija po zakonu. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje br. 68/11. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 23. januarja 1929 3000hg hPistal. sladhopja Pogoji se dobijo pri podpisani. - Kavcija po zakonu. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje br. 67/11. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 25. januarja 1929 1000 ks surove kave v zrnu „Santos" I a Pogoji se dobijo pri podpisani. - Kavcija po zakonu Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje br, 65/IL Opozarjamo na .Hlali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Potrtega srca sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Vsemogočni pozval danes k Sebi našega dobrega sina in brata, gospoda Antona Sever po kratki bolezni, v 23. letu svoje dobe, previdenega s sv. zakramenti. Pogreb se bo vršil v nedeljo 13. januarja 1929 ob 3 popoldne z Ježice št 28 na pokopališče k Sv. Juriju v Stožicah. .Te žica, dne 11. januarja 1929. Janez, oče. Janko, Francelj, bratn. Ivana, Kristina, Pavla, sestre. + Potrti globoke žalosti javljamo pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Alojzija Battelino zasebnica danes, dne 11. januarja 1929 ob '/24 zjutraj po mukepolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vršil v soboto, dne 12. januarja 1929 ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Knezova ul. 31 v Sp. Šiški, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. januarja 1929. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zarod » Ljnbtjaoi. L* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel fet Izdaiatelj dt Ft. Kulovec. Urednik: Franc Tcrseglar. ikSiivit,. ...