Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o podporah mvaposlenoem. - Naredbe poverjeništva za notranje aadove: o razpustu krajevnih skupin (podružnic) neka-
!Ä*a
spadajo v njegovo področje, od oddelka za notranje zadeve. - Razglasi vojažkih oblasti: Tiralici; prekhe tiral.ee; popravek tirahce. - Razglas, drug.h uradov .n oblast..
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
536.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o podporah nezaposlancem.
Člen 1.
Veljavnost naredi) o inxlporah nezaposlen-cem:
1.	) z dne 23. decembra 1918., št. 218 Ur.l., in
2.	) z dne 24. marca 1919., št. 416 Ur.l.,
je podaljšana do dne 30. septembra 1919. z nastopnimi izprememhami:
Člen 2.
Na mesto § I. naredbe z dne 23. decembra ' 1918., št. 218 Ur. 1., in člena 2. naredbe z dne 24. marca 1919.. št. 416 Ur.!., naj stopi naslednja določba:
Pravico do podpore nezaposlenemu ima:
' Ht Vsrfls WJalTosTcm 'dčRl^čc td nameščenec nrez razlike six>la, ako ima domovinsko pravico na ozemlju deželne vlade za Slovenijo ter je dolžan po zakonu /. dne 30. marca 1888., drž. zak. št.33,1 o bolniškem zavarovanju delavcev, dalje po zakonu z dne 28. junija 1889., drž. zak. št. 127, o ureditvi bratovskih skladnje in po zakonu z dne i6. decembra 1906., drž. zak. št. 1 iz leta 1907., o pokojninskem zavarovanju nameščencev v obliki cesarske naredbe z dne 25. junija 1914., drž. zak. št. 138, § 1., brez omejitve starosti in določbe zadnjega odstavka, da se zavaruje za bolezen, oziroma za pokojnino.
b)	Vsak nezaposleni bivši delavec, nameščenec, nadalje vsak nezaposleni,) za delo zmožni vojni invalid, ki je odpuščen od vojakov, pa je bil ob vpoklicu v vojake dolžan, da se zavaruje za bolezen, oziroma za pokojnino.
c)	Vsak nezaposleni delavec in nameščenec, ki je živel v inozemstvu in bil tam dolžah, da se zavaruje za bolezen, za invalidnost, za starost, oziroma za pokojnino sploh.
č) Vsak nezaposleni delavec na domu in vsak nezaposleni1 član produktivnih zadrug, ako ima domovinsko pravico na ozemlju deželne vlade za Slovenijo.
Ti poslednji pa dobe podporo samo, če to sklene deželna vlada.
Člen 3.
Na mesto § 3. naredbe z dne 23. decembra
1918.,	št.218 Ur.l., naj stopi naslednja določba: Podporo nczaposlencev dobivajo vsi neza-l^sleni delavci in nameščenci, omenjeni v členu Pod č) imenovani z omejitvijo člena 2., zadnji
odstavek, do dne 30. septembra 1919.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo pa more izdajati za posamezne kategorije delavcev in nameščencev posebne naredbe, ki omeje dobo podpore z ozirom na stanje delovnega trga.
Člen -4.
Na mesto § 4., 1. odstavek, naredbe z dne 23. decembra 1918., št. 218 Ur.l., in člena 3. na-
redbe z dne 24. marca !919.. št. 416 Ur.l., naj stopi naslednja določba:
Izza dne 1. julija 1919. se bo izplačevala ne-zaposlencem dnevna podpora v nastopni višini: mladostnim do 17. leta 2 K. vsem drugim pa 5 K.
Člen 5.
\'a mesto § 5. naredbe z dne 23. decembra 1918., št. 218 Ur.l., naj stopi naslednja določba: Ko se določa višina podpore nezaposlencem, je odračunati vse morebitne dohodke iz kakega posestva, denarnih prihrankov, zaslnžka, pokojnine, rente itd., oziroma je takim nezaposlencem, ako so zadostno preskrbljeni, zlasti če lahko zanje skrbe starši, sploh odbiti podporo neza-poslencev.
Člen 3.
Naredba stupi v veljavo dne 1. julija 1919.
V	Ljubljani, dne 23.junija 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Golia s. r. Kristan s. r. Prepeluh s. r.
Dr. Ravnihar s- r. D.-. V «ratovi« k s. r.
537.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve glede razpasla krajevnih skupin (podružnic) nekaterih nemških osrednjih društev s sedežem v sovražnem inozemstvn.
Vse krajevne skupine (podružnice) nemških osrednjih društev: Südösterreichischer Turngau (pod imenom Deutscher Turnverein), Touristenverein „Die Naturfreunde“, Deutsch-evangelischer Bund, ki imajo sedež na ozemlju deželne vlade za Slovenijo, so s tem razpuščene, ker so krajevne skupine (podružnice) društev, ki imajo sedež v inozemstvu.
V	Ljubljani, dne M. junija 1919.
Golia s. r.
538.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpuščajo štirje občinski odbori.
Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo nastopne občinske odbore ter postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le gerente:
v Gradišču (okraj ptujski) — gerent Anton Kranjc, posestnik v Gradišču št. 27:
v Kraljevcih (okraj ljutomerski) — gerent Janez Slekovec, posestnik v Kraljevcih;
v Podvincih (okraj ptujski) — gerent Franc Petrovič, veleposestnik v Podvincih:
v Rošpohu (okraj mariborski) — gerent Jožef Marko, posestnik v Rošpohu.
Za prisednike so bili imenovani: v Gradišču: posestniki Ivan Mustar, Jožef Mustar in Andraž Stpmberger — vsi v Gradišču, dr. Bela Štuhec, zdravnik v Ptuju in posestnik v Gradišču, Ivan Kranjc, posestnikov sin v Gradišču;
v Kraljevcih: Peter Holc, Jožef D o in a n j-ko in Anton Zorko, vsi posestniki v Kraljevcih ;
v Podvincih: Juri Ceh, p. d. Kralj, posestnik : Martin 'I' o p 1 a k. p. d. Zupanov, veleposestnik : Tomaž Ceh, želar: Anton Popošek, gostilničar : Peter Arnu š, krojač ; Martin Ceh, p. d. Obran, veleposestnik — vsi v Podvincih;
v Rošpohu: Juri Jošt, Henrik Smolnik, Ferdo Pukl, Franc Košir, Janez Krebs, Franc A m b r o ž, Janez N e r a t b — vsi posestniki v Rošpohu.
V	L j u b 1 j a n i, dne 20. junija 1919.
Golia s. r.
539.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenajejo prisedniki ▼ sosvet občinskemu gerenta pri Sv. Marjeti na Dravskem polju.
Za prisednike v sosvet občinskemu gerentu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju se imenujejo: nadučitelj Anton M o h o r, posestnik Anton Ulčs v Prepolju, posestnik Franc Klasinc v Prepolju, posestnik Franc Greif pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, posestnik Janez Klasinc pri Sv. Marjeti na Dravskem polju m posestnik Franc Greif č Trničah.
V	Ljubljani, dne 21.junija 1919.
Golia s. r.
540.
Naredba poverjeništva za javna dela v sporazumu s poverjeništvom za pravosodje o prisednikih razsodišča bratovskih skladnic.
Na podstavi zakona z. dne 24. julija 1917., drž. zak. št. 307, se ukazuje:
Poslovna doba dosedanjih prisednikov razsodišča bratovskih skladnic v Ljubljani in njih namestnikov je podaljšana do izvolitve, oziroma imenovanja novih članov.
V	Ljubljani, dne 21. junija 1919.
Vodja poverjeništva: jnž. Klinar s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Ministerialni tajnik z naslovom in značajem sekcijskega svetnika dr. Leon Stare je začasno sprejet v službovanje pri deželni vladi za Slovenijo in poverjen s predstojništvom pred-sedstvenega urada poverjeništva za notranje za-
(leve	Golia s. r.
Bivši avskultant Adolf Hudnik v Ljubljani je zopet sprejet v sodno službo kot avskultant v okolišu višjega deželnega sodišča v Ljub-
•i501’-	Kavčnik s. r.
Razpis.
Za zdravilišče na Golniku pri Tržiču se razpisuje mesto upravitelja, ki bi upravljal zavod v štirimesečni sezoni (julij, avgust, september in oktober).
%
9
Služba obseza upravljanje zavoda in oskrbovanje 150 vojaških bolnikov.
Plača po dogovoru.
Prosilci naj vlože svoje prošnje, opremljene z izpričevali o strokovnih študijah in s potrdili o svoječasnem službovanju, do dne 8. julija 1919.
pri podpisanem oddelku deželne vlade v Ljubljani. Tistim, ki so že sami samostojno upravljali javne ali vojaške bolnice, gre prednost. Vpoštevali se bodo zlasti prosilci, ki poznajo vojaške in invalidske zakone in predpise.
To mesto je pripravno zlasti za upokojence, ki so zmožni za delo.
V Ljubljani, dne 20. junija |1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
St. 2519.
Prepeluh s. r.
Razglas.
Knjigovodstvo oddelka za kmetijstvo je dne 5. junija 1919. od knjigovodstval oddelka za notranje zadeve prevzelo razen trtnega posojila vse računske posle, ki spadajo v področje podpisanega oddelka.
Trtno posojilo pa prevzame dne 1. julija 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Načelnik: prelat Kalan s. r.
Razglasi vojaških oblasti.
s. 312/19.	Tiralici.
Po podpisanem sodišču se zasleduje strelec slovenskega planinskega polka, stotnije strojnih pušk Anton Kastelic, rojen dne 4. januarja 1897. v Šmarjah pri Ljubljani, pristojen v Selo, občina Grosuplje, rimsko-Katoliški, samski, sin Janeza Kastelica in Marije Kasteličeve, rojene Babičeve, kmet po poklicu, zaradi zločina ubega po § 183. voj. kaz. zak.
Anton Kastelic naj se izsledi, aretira in odpremi v vojaški zapor v Ljubljano, sklicevaje se na tukajšnjo št. S. 312/19; o tem naj se obvesti podpisano sodišče.
S. 715/19.
Zoper Franca Kokalja, strelca slovenskega planinskega polka, rojenega leta 1899. v Podgorici. okraj ljubljanski, tja pristojnega, teče pri podpisanem sodišču kazenska preiskava zaradi zločina ubega in težke telesne poškodbe.
Franc Kokalj naj se prime in s primerno eskorto izroči vojaškemu zaporu v Ljubljani ad S. 715/19.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
S. 693/19.
Preklic tiralice.
Tiralica zoper ]vana Pavlina), rojenega leta 1895. v Pristovi, okraj novomeški, pešca ljubljanskega pehotnega polka, se preklicuje, ker se je imenovanec javil pri svojem polku.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 22. junija 1919.
Popravek.
V tiralici zoper Ivana Rakošeta, priobčeni v Uradnem listu CIX, op r. št. 1029/19, naj se glasi prvi stavek pravilno tako, da je Ivan Rakoše pobegnil iz vojaškega zapora v spremstvu k 1 j u-čabja (ne: ključaničarja) narednika Rudolfa Sattlerja.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
Preds. 2901/13/19—1.	1442
Razglas vsem kazenskim sodiščem.
Višje deželno sodišče je drja. A. Ogrizka, odvetniškega kandidata v Celju, na njegovo
prošnjo sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
V	Ljubljani, dne 18. junija 1919.
Kavčnik s. r.
Firma 909, zadr. VI 9/17.	1428 3—2
]R£fcss£rl;a<!3>
V	zadružnem registru se je izvršil dne 16. junija 1919. pri zadrugi:
Živinorejska zadruga na Brdu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopni vpis:
Po sklepu občnega zbora z dne 12. maja 1918. se je zadruga razdružila in je stopila v likvidacijo.
Likvidatorji sO’ člani tačasnega načelništva.
Likvidacijska firma:
Živinorejska zadruga na Brdu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Načelnik likvidacijskega odbora in eden ostalih likvidatorjev bosta skupno podpisovala likvidacijsko 'firmo s svojima podpisoma.
Upniki se pozivljčjo, naj se zglase pfi zadrugi.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 16. junija 1919.
Firma 857, zadr. VI 175/1.	1465
Razglas.
Vpisala se je v zadružni register dne 21. junija 1919. zadruga:
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet:
a)	sprejema proti obrestovanju hranilne vloge od Vsakogar;
b)	daje zadružnikom proti obrestovanju posojila in
c)	naroča skupno za zadružnike in plačuje razne potrebščine za gospodarstvo, trgovino in obrt.
Zadružna pogodba (statut) z dne 2. junija 1919.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih desetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo i>o razglasih, nabitih v zadružni pisarni; prav tako je razglasiti štir-najst dni prej dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvo sestoji iz predsednika in dveh do šestih članov; predsednik je Anton Pesek, hišni posestnik v Ljubljani, člani pa so: Dominik Čebin, uradnik v Ljubljani, Branko Hla-vaty, veletrgovec v Zagrebu, Edvard Lakner, trgovec v Celju, in Franc Vakselj, tiskarnar v Ljubljani.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno predsednik in en član načelništva.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 21. junija 1919.
T I 74/19—4.	1380
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Čakš.
Janez C a k š, rojen dne 5. decembra 1884. v Zibiki in tja pristojen, poslovodja l^onsumnega društva pri Sv. Emi, je odšel začetkom vojne kot pešec k 5. stotniji 26. domobranskega pehotnega polka v Mariboru. Izza dne 10. septembra 1914. se po umiku avstro-ogrske vojske v Galiciji pogreša.	1
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji žene Ane Cakševe, posestnice v Harčji vasi, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku gospodu drju. Josipu Karlovšku,
odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešanem
Janez Čakš se pozivlje, naj se' zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 10. maja 1919.
T I 73/19—4.	1378
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Marguč.
Janez M argu č, rojen dne 11. decembra 1880. v Ivenci, žagar istotam, je odšel začetkom vojne k domobranskemu pehotnemu polku št. 26, in sicer k 9. stotniji, ter je z njim odrinil na bojišče. Po poročilu Rdečega križa je baje padfel dne 21. oktobra 1914. Zadnjikrat je pisal dne 4. oktobra 1914., od tega dne pa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji žene Marije Margučeve, posestnice v Ivenci št. 8, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, i aj izporoči sodišču ali skrbniku gospodu drju. Fricu Zanggerju, odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o imenovanem
Janez Marguč se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 10. maja 1919.
T I 115/19—2.	.. 1396
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Bnlej.
hrane Brilej, posestnik v Ješovcu št. 20, pristojen v občino Kozje, rojen dnp 11. decembra 1881. v Ješovcu, je ob prvi mobilizaciji s 27. pehotnim polkom odšel na ru^ko fronto. Zadnjič še je oglasil dne 24. avgusta 1914., potem pa je došlo poročilo ruskega Rdečega križa, da je v ujetništvu v Tjumenu, in sicer meseca marca 1915.: od tedaj ni več glasu o' njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3. maja
1918.,	št. 138 drž. zak., se uvaja po prošnji Frančiške Brilejeve, posestnice v Ješovcu št. 20, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešanem
Franc Brilej se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. januarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 27. maja 1919.
T l 55/19—4.	1397
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ivan Pirnat.
Ivan Pirnat, rojen dne 10. februarja 1883. v Dobrovi, pristojen v Šmartno pri Slovenjgradcu, je s črnovojniškim pehotnim polkom št. 4 odšel na rusko fronto, bil leta 1915. ujet ter je baje leta 1916. umrl v ujetništvu. Dza leta 1916. ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3. maja
1918..	št. 138 drž. zak., se na prošnjo Ivane Pirnatove, posestnice v Dobrovi, uvaja postopanje, da se Ivan Pirnat proglasi pa mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku gospodu odvetniku Alojziju Gregorinu, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešancu.
Ivan Pirnat se pozivlj 3, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 8. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 27. maja 1919.
'J' 1 113/19—2.	“	1398
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Valentin Vodišek.
Valentin Vodišek, • ojen dne 27.januarja 1882. v Podvinu, pristojen v Marijo Gradec, je. dne 15. februarja 1915. odšel k vojakom, in sicer k celjskemu pehotnemu polku; od dne 25.julija 1915. (izza bitke na Doberdobu) se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3. maja
1918.,	št. 138 drž. zak., se uvaja po prošnji Ane Vodiškove, posestnice v Podvinu, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu.
Valentin Vodišek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 31. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., jft
dne 27. maja 1919.
T I 119/19—2.	1399
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Bezenšek.
Franc Bezenšek, rojen dne 7. februarja 1882. v Novi vasi, oženjen, kočar v Novi vasi št. 20, pristojen v Sladko goro, je dne 15. februarja 1915. odšel v vojaško službo k 87. pehotnemu polku; izza dne 13. aprila 1915. se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3. maja
1918.,	se uvaja po prošnji Antonije Bezenškove, posestnice v Aržišču št. 36, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču rdi skrbniku gospodu drju. Sernecu, odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar b' vedel o imenovancu.
Franc Bezenšek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. januarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 29. maja 1919.
T I 114/19—2.	1402
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jožef Močnik.
Jožef Močnik (tildi Kos), rojen dne 3. maja 1882. v Grobelcah, pristojen v občino okolico St. Juri ob južni železnici, je ob prvi mobilizaciji odšel k 17. pehotnemu polku, se oglasil zadnjič dne 15. avgusta 1914. iz Galicije, potem pa ni bilo več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3. maja
1918.,	št. 138 drž. zak., se uvaja na predlog Ane Močnikove v Bezovju postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Jožef Močnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 31. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 29. maja 1919.
T l 110/19—2.	~~	1369
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Rupnik.
Anton Rupnik, rojen dne 12. junija 1895. v Roginčah, posestnikov sin v Roginčah, pristojen v Rog in.s ko gorco, je dne 15. februarja j915. odšel v vojno službo;'bil je dodeljen bram-’ovskemu pehotnemu polku št. 35 ter se je zad-
oglasil dne 5. maja 1915. Od tedaj ni več poročila o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3. maja
1918.,	se po predlogu Janeza Rupnika uvaja postopanje, da §e pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Anton Rupnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. januarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 29. maja 1919.
T I 63/19—3.	1407
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Stipčič.
Janez Stipčič, 67 let rtar, trgovski pomočnik v Loki pri 2usmu, je leta 1874. baje odšel na Dunaj ter se od istega časa pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Franca Stipčiča, posestnika v Sv. Jerneju, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Janez Stipčič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. juliju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 29. maja 1919.
Firma 141/19, dr. I 110/23.	1389
Izprememba pri že vpisani firmi.
V registru se je vpisala dne 4. junija 1919. v zmislu § 2. naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 21. maja 1919., št.498 Ur. 1., pri firmi;
Brüder Winkler s sedežem v Sevnici,
obratni predmet: tvornica kopit, nastopna izprememba:
S sklepom deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 21. maja 1919., št. 2987/19, se stavlja tvornica kopit Brüder Winkler v Sevnici pod posebni nadzor in sekvester.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 4. junija 1919.
Firma 109/18, Rg.A I 97/3.	1387
Izprememba pri že vpisani firmi.
V registru se je vpisala dne 4. junija 1919. pri firmi;	Priča & Kramar
s sedežem v Celju,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, nastopna izprememba:
Izstopil je vsled smrti javni družabnik Emanuel Priča.
Besedilo firme se glasi odslej:
Franc Kramar.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II., dne 4. junija 1919.
FiVma 112/19, zadr. II 187/1.	1424
Vpis zadruge.
Vpisala se je v zadružni register dne 6. junija 1919.:
Konsumna zadruga v Gornjem gradu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Gornjem gradu,
obratni predmet: skupno nakupovanje in nadrobno prodajanje vseh potrebščin za gospodarstvo in gospodinjstvo.
Zadružna pogodba z dne 13. aprila 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 6. junija 1919.
T 64 19—-5,	1435
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Josip Mohorko.
Josip Mohorko, rojen dne 12. marca 1882. v Zgornjih Račah, pristojen v Rače, je ob splošni mobilizaciji dne 27. julija 1914. odšel k bivšemu c. kr. strelskemu polku št. 26 v Maribor. Do-’ deljen je bil drugi stotniji. Meseca novembra je prišel v rusko ujetništvo, kjer je bil v Ačinski v Sibiriji pri gradnji železnice v Dubeckovem. Zadnjič je pisal sorodnikom dopisnico, datirano z dne 27. januarja 1917.; od tedaj pa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marjete Mohorkove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Josipu Lasiču, gostilničarju v Zgornjih Račah, kar bi vedel o imenovancu.
Josip Mohorko se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu dd kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 11. junija 1919.
T 30/19—8.	1450
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Emeršič.
Franc E m e r š i č, rojen leta 1886., pristojen v občino Skorišnjak, okraj ptujski, rezervist mariborskega pehotnega polka št. 26, je odšel meseca avgusta 1914. s tretjo stotnijo v Galicijo na rusko bojišče. Zadnjikrat je pisal dne 8. septembra 1914; od tedaj ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Emeršičeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Visenjaku, odvetniškemu kandidatu v Ptuju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešancu.
Franc Emeršič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. januarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 15. junija 1919.
T 96/19—4.	1446
Amortizacija.
Po prošnji Martina Miška, posestnika v Frankovcih št. 16, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica št. IX/9419, glaseča se na imeni Martin in Ana Miško, s stanjem 9686 K 64 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 16. junijal lt>19.
Firma 105/19, zadr. I 45/17.	1354
Izprememba pri že vpisani zadrugi,
V zadružnem registru se je vpisala dne 6. junija 1919. pri zadrugi:
Okrajna posojilnica v Ormožu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
na podstavi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1919. nastopna izprememba:
Izbrisali so se načelnik dr. Anton 2ižek in člana načelništva Leopold Petovar in Ivan Veselič, vpisali pa so se kot novi načelnik Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih, in kot nova člana načelništva dr. Adam Ban, odvetnik
v Ormožu, in Anton Golenko, trgovec pri Svetem Miklavžu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 6. junija 1919.
Firma 85/19, zadr. 1 21/40.	1355
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala dne 6.junija 1919. pri zadrugi:
Posojilnica v Gornji Radgoni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, na podstavi sklepa občnega zbora z dne 31. marca 1919. izprememba zadružnih pravil, in sicer pri §§ 2., 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16.,
17.,	18., 19., 20.. 21., 24., 26.,'27., 28., 29., 30., 31.,
32.,	33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40.
Obenem se je izbrisal član n^čelništva Janko Čirič in vpisal novoizvoljeni član načelništva Jožef Hamler, posestnik in gostilničar v Gornji Radgoni.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 6. junija 1919.
Firma 68/19, zadr. 1 23/28.	1423
Pri firmi:
Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, sta se izbrisala dosedanja člana načelništva Ivan Klemen, (umrli) župnik v Beli cerkvi, in Franc Potočar v Stari vasi, vpisala pa sta se nova člana Ignacij Omahen, župnik v Beli cerkvi, in Jožef Novak, posestnik v Orehovici.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 14. junija 1919.
P 94/19—1.
Oklic.
1422
Marija Zlobko, posestnikova hči v Creš-njicah št. 16, se je s tusodnim sklepom z dne 2. junija 1919., L 4/19/3, zaradi umobolnosti popolnoma preklicala.
Za skrbnika se ji je postavil Matija Zugič, posestnik v Črešnjicah.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek I., dne 13. junija 1919.
C 69/19—2.
Oklic.
1449
Marica Kcserič, rojena Rajakovič, v Metliki št. 125 toži Jelo B a d o v i n č e v o, rojeno Ke-kičevo, posestnikovo ženo iz Malincev št. 24, sedaj neznanega bivališča.
Narok za ustno sporno razpravo je določen
na dan	,	. , . . ,„ '
, ,	11. i u 11 i a 1919.
ob devetih.
Za skrbnika toženki se imenuje Tade Badovinac, posestnik v Malineih št. 24.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 21. junija 1919.
terjatve dovolila oprostitev in izdaja vrednosti, naloženih za kavcijo.
Notarska zbornica v Ljubljani,
dne 20. junija 1919.
Predsednik: Hudovernik . r.
C 71/19—3 in C 87/19—1.	1443
Oklic.
O tožbah a) Katarine Balkovčeve v Goleku št. 15 zoper neznano kje v Ameriki bivajočega Iva Bene tiča iz Goleka št. 5 zaradi priznanja služnosti vozne pravice in b) Jurija Mušiča v Dolu št. 10 zoper neznano kje v Ameriki bivajoče Mihaela in Petra Rozmana, Marjeto in Ano Rozmanovo iz Dola št. 10 zaradi plačila 6000 K s pripadki se je odredil narok pod al na dan g jui;ja 1919.
in pod b) na dan
15. julija 1919.,
obakrat ob devetih, pri tem sodišču v sobi št.7.
Pod a) imenovanemu tožencu je, postavljena za skrbnico Ana Benetič v Goleku št. 5, pod b) imenovanim tožencem pa je postavljen za skrbnika Ivan Rozman v Kotu št. 8. la dva bosta zastopala tožence v oznamenovanih pravnih stvareh, dokler se ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščencev.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 15. junija 1919.
1432 Razglas o preklicu.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 16. maja 1919.. opr. št. L 3/19—5, je bil Franc Meglič, stanujoč v Grobljah št. 1, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Gospod Jožef Meglič, posestnik v Grabljah št. 1, je postavljen preklicancu za skrbnika.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 14. junija 1919.
C 36/19—1.	1447
Oklic.
Zoper rudarsko družbo „Hochofengewerkschaft Prävali“ neznanega sedeža je podal pri podpisanem sodišču Franc Apuhal, p. d. Zibov-nik, v Podkraju, zastopan po notarju Valentinu Schwarzlu v Pliberku, tožbo zaradi 9|00 K s pripadki.
Na podstavi tožbe se je določil narok na dan 18. julija 1919. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 9.
V obrambo pravic tožene stranke se postavlja za skrbnika gospod F'ranc Müller, tajnik občine libuške v Pliberku. Ta skrbnik jo bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na nje nevarnost in stroške, dokler se „Hochofengewerkschaft Prävali“, oziroma njen zastopnik ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Pliberku, oddelek II.,
dne 15. junija 1919.
Št. 561/19.	'	1463
Okj a/ira«,
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Ivan 'Tavčar ml. z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
V	Ljubija 11 i, dne 18. junija 1919.
Za. odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik : dr. D. Majaron s. r.
Št. 564/19.	1464
Otojja/vsa.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Fran Poš z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Laškem trgu.
V	Ljubljani, dne 18. junija 1919.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
Št. 8341.
Nemške srednje šole.
C 116/19—1.
1430
Oklic.
Zoper Frančiško in Marijo Krenovo, posestnici v Kočevju št. 49, katerih bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Kočevju Anton Hauff, posestnik v Kočevju, po drju. Ahazhizhu, odvetniku v Kočevju, tožbo zaradi 250 K.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan 1. julija 1919. ob |x>l 'devetih pri podpisanem, sodišču v sobi št. 2.
V obrambo pravic obeh toženk se postavlja za skrbnika gospod Viktor Medved, sodni oficial v p. v Kočevju. Ta skrbnik ji bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njiju nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II dne 14. junija 1919.
A 157/18—8.	1445
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Ivana L o b e n w e i n v Zikarcih je dne 12. februarja 1918. umrla.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se po-zivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
15. julija 1919. ob desetih v .šobi št. 9 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako ni zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu, dne 18. junija 1919.
St. 348/19.	1444 3—1
Raz grla.s.
Kavcija gospoda dr j a. Morica Kar-nitschniga, bivšega notarja v Kočevju.
Notarska zbornica v Ljubljani pozivlje vse one, ki imajo po § 25. notarskega reda na podstavi svoje zakonite pravice terjati kaj plačila iz kavcije gospoda notarja drja. Morica Kar-nitschniga v Kočevju, naj svoje zahteve tekom šestih mesecev prijavijo podpisani zbornici, sicer bi se po preteku tega roka brez ozira na njih
Glede nemških srednjih šol je odločilo poverjeništvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 8. junija 1919., št. 2710:
DržaVna nemška gimnazija v Ptuju in nemške vzporednice državne gimnazije v Mariboru se ukinejo.
Državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se s prvim razredom počenši pretvori v realno gimnazijo; v drugi do osmi razred diHkuinjega zavoda pa sc sprejmejo učenci vseh razpuščenih gimnazij z nemškim učnim jezikom.
Nemške vzporednice državne realke v Ljubljani, ki bi štele prihodnje šolsko leto kvečjemu 100 učencev, se opuste.
Na državni realki v Mariboru, ki se bo postopoma razvijala s slovenskimi temeljnimi razredi, ostanejo začasno nemški razredi od dragega do sedmega: vanje se sprejmejo nemški učenci z državne realke v Ljubljani.
Dijaki prvega razreda smejo delati sprejemno preizkušnjo v nemškem jeziku samo na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 16. junija 1919.
Vadnjal s. r.
St. 22/19.
Razgrlats.
Preizkušnje iz državnega računarstva se začno v poletnem terminu v ponedeljek dne 2 8. julija 1919. ob devetih.
Prosilci naj svoje prošnje, pravilno opremljene in kol kovane, vlože do vštetega dne 1 4. j u-1 i ja 191 9. pri predsedniku podpisane komisije, finančni računski oddelek v Ljubljani, Trg k ral j a Petra I. Prošnjam je priložiti krstni list in izkaz o poklicu.
V	prošnji bodi natančno navedeno, kateri pripomočki so prosilcu služili pri učenju.
V	Ljubljani, dne 23.junija 1919.
Izpraševalna komisija iz državnega računarstva.
Razpis službe ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov.	1448
Razpisuje se v popolnitev služba ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani s prejemki VI. činovnega razreda državnih uradnikov, to je z. letno plačo 6400 K in z aktivitetno
doklado letnih 1288 K.	v .
Prosilci za to službo naj vlože svoje prošnje, opremljene z izpričevali, do dne 15. julija 1919. pri podpisani komisiji.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani, dne 17. junija 1919.
Natisnila Ig. pl. Kleimnayr ft Fed. Bamberg v Ljubljanu