81. številka.
V Ljubljani, i sredo, IO. aprila NIZ.
XLV. leto
s--— . —"
v Ljubljani na dom dostavljen:
•cio leto K 24-—
pol leta . • *           ■ •   ■ 12"—
ćetrt leta .                     • 6*—
na mesec ,   2*—
Slovenski Narod* velja:
v upravništvu prejemati:
celo leto.......K 22*—
pol leta , II"—
četrt leta , 5*50
na mesec    .  .       .... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Rnaflova ulica st 5 (v pritličju levov telefon št. 34.
Iihaja vsak dan sveftar isvxa«Ui nedeljo ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
—- Posamezna številka vel|a 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna1* telefon st 85.
»Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . pol leta . četrt leta na mesec
K 25-— . 13— . 6-50 . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 23 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*—
Vprašanjem glede fnseratov m naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravniStvo: Bnaflova ulica št. 5 fspodaj, dvorišče levo), telefon št. 83
Kritični tedni.
Prihodnji tedni bodo v avstro-ogrski monarhiji kritičnega značaja. Prednaznanilo pripravljajočega se boja so vesti, da bo moral vojni minister Auffenberg odstopiti.
V petek se snide ogrski državni :bor. Na dnevnem redu je zopet brambna predloga in zagotovljeno je, da bo opozicija nadaljevala ob-strukcijo. Zaman je ogrski ministrski predsednik potegni! krono v politični boj in si poskusil pomagati z grožnjo, da hoče cesar odstopiti. Madžari so hoteli krono pripraviti ob eno najvažnejših njenih pravic, da sme sklicati rezerviste, kadar jih potrebuje, tako da bi postala krona igrača v rokah ogrskega parlamenta. Dotična resolucija je pač pokopana za sedanji trenotek, a obstrukcija proti brambni predlogi ni izginila. V prihodnjih tednih se odloči, kaj se zgodi. Najpriprostejša rešitev cele krize bi pač bila, da bi, kakor v Zagreb, prišel tudi v Budimpešto kraljevski komisar in dobil pooblastilo, uvesti splošno in enako volilno pravico. A to se ne zgodi, za življenja cesarja Franca Jožefa gotovo ne. Kriza pa bo neizogibna. Mogoče, da odleti grof Khaen - Hedervarv, a verjet-
le je, da ostane in razpusti vsi ogr-
parlament poskusi svojo srečo z r.ovimi volitvami.
Koncem tega meseca se snideta tudi delegaciji. Skupni državni proračun je namreč dovoljen samo ao konca meseca aprila. Merodajni krogi bi se delegaeijskim razpravam najraje izognili, a ker to skoro ni mogoče, priDravljajo javnost na to, da bo zasedanje le jako kratko. A Če je še tako kratko, toliko časa se bo vseka-ko dobilo, da pride na razpravo postopanje     ogrskega ministrskega
isednika, ki je pokril sebe s tem, da je vrgel v svet poročilo o eventu-valnem odstopu cesarjevem in da pride na razpravo etabliranje absolutizma in imenovanje kraljevskega komisarja na Hrvatskem.
To pa sta dve zadevi, zaradi katerih nastane lahko največje nasprotje med avstrijsko in med ogrsko delegacijo.
Naposled pa se bodo morale v prihodnjih tednih razjasniti tudi razmere v avstrijskem parlamentu, kjer životari  vlada   ob   samem ^Fort-
vvurstlanju«. Ministrski predsednik je za velikonočne praznike sporočil avstrijski javnosti potom »N. Fr. Pr.«, da poskusi pritegniti delavski večini parlamenta vse večje in srednjeveške stranke in jih združiti na skupen delavski program. Taki načrti so od nekdaj jako poceni in vlade kujejo take načrte vedno, kadar rabijo parlament, da jim kaj dovoli. Novi davki — to je tista skrb, ki mori vlado in za katero išče trdno večino, ki bo imela veselje za »delo-. A vsaka taka večina je odvisna od predpogojev, če pa se bodo ti dali ustvariti, je drugo vprašanje. \ sekako bodo tudi prihodnji tedni v avstrijskem parlamentu precej interesantni.
Vobče vidimo torej v celi državi največjo razoranost in razdeja-nost. Na Ogrskem boj med Krono in oligarhijo, na Hrvatskem brutalni absolutizem, v Cislitvanski vse razbito, vse nezanesljivo, anarhija v vsem javnem življenju.
Znani italijanski zgodovinar Bonghi je nekoč opravičeval slabosti svojega plemena z besedam : Star narod smo, silno star in vsled tega imamo pokvarjeno kri. Avstrija pa je stara, silno stara država, v kateri je mnogo tramov strohnelo, a ker je ni močne roke in modre glave med državniki, ki bi znala strohnele tramove nadomestiti z novimi, zato se vrste kriza za krizo.
PrimorsM Slovani in iaSo vseučilišče.
Pod tem naslovom priobčujejo »Innsbrucker Nachrichten« članek, ki je zanimiv in poučen tudi za nas Slovence. Zato ea v naslednjem podajamo v glavnih potezah.
Clankar piše med drugim: »Trieste o nulla«! kriče Lahi, Slovenci pa se smejejo v pest. Trst šteje danes 230.000 prebivalcev, med temi okoli 80.000 Slovanov, večinoma Slovencev in okrog 20.000 Nemcev.
Tržaška okolica, takozvani teritorij, je čisto slovenska in slovenski »Kraševci« imajo v posesti vsa predmestja.
Italijanstvo je v Trstu nerodovitno, kar je pač posledica vcliko-mestnega življenja. Stare rodo vine so izumrle in Novotalijani se drže na
površju večinoma s tem, da si asimilirajo drugojezične elemente.
Ako čitamo v italijanskih listih izkaz darov za šolsko društvo »Lega nazionale«, najdemo v njem dan za dnevom več kakor polovico, često celo dve tretjini slovanskih in nemških imen.
Narod, ki je navezan samo na tujce, ki zataje svoj rod, stoji na slabih nogah. Da se prišteva takozvano denarno plemstvo k Italijanom in da je njihovo časopisje in strankarski ustroj v rokah borze, je samo ob sebi umljivo.
Toda v zadnjih letih pojema možnost, da bi Italijani mogli asimilirati drugojezične elemente.
Slovani sede v zaključenem jezikovnem ozemlju pred vratmi mesta; Lahi so obkoljeni krog in krog.
Vrhu tega pa se Slovenci silno množe in so od odvetnikov in duhovnikov vzgojeni k narodni zavesti.
Na razoranem pustem Krasu za Trstom do globoko doli v Istro, na Balkan in gori na Kranjsko nimajo kaj jesti. (?!)
Kraji ob obali Jadranskega morja pa se nahajajo skoro brez izjeme v polnem razcvetu: v Trstu zlasti je jela cveteti trgovina, Pulj kot vojno pristanišče pa so ugodna tla za vse one, ki iščejo dela.
Razumljivo je torej, da prihajajo zaslužka željni Slovnu s Krasa v velikih množicah v obmorska mesta in se tii naseljujejo. Njihove banke skrbe potem za vse nadaljno, kar je potreba.
V Trstu je na primer več slovanskih denarnih zavodov kakor laških, a velike češke banke korakajo na čelu. To so najkrepkejše oporne točke za smotrene slovenske akcije.
Lah je večinoma len in brez vsake častiželjnosti, Slovenec pa je štedljiv in nosi vsak groš v hranilnico.
V Trstu je že več slovenskih ve-lctržcev.
Za šole morajo Slovani v Trstu sami skrbeti.
»Družba sv. Cirila in Metoda« vzdržuje v Trstu 24 razredov, kar je za 80.000 duš odločno premalo.
Za to pošiljajo Slovenci svoje otroke v nemške državne ljudske šole ali pa jih dajo v laške mestne šole.
Ti otroci se nauče nemški v šoli, slovenski doma,   italijanski   pa na
ulici. Zato je med Slovenci na stotine navadnih ljudi, ki obvladajo poleg slovenskega maternega jezika tudi nemško in laško. Pri bolje situiranih slojih se to seveda še češče dogaja.
Će bi se torej laško vseučilišče osnovalo v Trstu, Gorici, Gradiški, Tržiču, Kopru, Pulju, Piranu, Zadru ali v najslabšem primorskem gnezdu, bi italijanščine vešči Slovenci in Hrvati pri množici dijakov, ki jih vsako leto producirajo srednje šole, trumoma posečali to visoko šolo, da bi par sto laških kričačev proti njim kar izginilo.
Pri tem bi bili Jugoslovani tudi v gmotnem oziru veliko na boljem, ker bi si prihranili znatne potne stroške za dolgo pot v Gradec, na Dunaj, v Prago in Inomost.
Laško vseučilišče s slovenskim dijaštvom bi bilo za Slovane tudi v tem oziru velike koristi, ker bi s tem dobili brezplačno in kar tako mimogrede v svoje roke središče za svoje osvojevalno delovanje, zakaj njihova težnja k morju je resna in slovensko geslo: »Morje adri-jansko mora biti naše!« je bojna parola vseh Jugoslovanov. Dr. Rvbaf. državni poslanec tržaške okolice, je preteklo poletje pozdravil v Trstu jugoslovansko učiteljsko skupščino z besedami: »Po preteku 30 let bo vas pozdravljal Slovan kot župan tržaški!«
To je seveda nekoliko bahavo, to pa je gotovo, da bi laško vseučilišče v Primorju preje ali sleje moralo preiti v slovenske roke, prav tako sigurno, kakor izginja zanored italijanska trobojnica z občinskih hiš na Primorskem. Kar zahtevajo Slovani, to bi s tem dosegli: c. kr. vseučilišče v bodoči jugoslovanski državni tretjini, morda celo v njenem glavnem mestu, v »Slovanskem Trstu« prihodnje generacije.«
Priznati morajo, da odgovarja jedro izvajanj tirolskega lista »Inns-brucker Nachrichten« objektivni resnici. _
Hernški planinci na delu po Slovenskem.
Kakor je znano, potujejo dijaki radi v počitnicah okrog in v zadnjem času posebno radi na planine, kjer uživajo v planinskih kočah posebne ugodnosti, da so prosti Dre-
nočnine. »Nemško in avstrijsko planinsko društvo« je še vrhutega pridobilo mnogo gostilničarjev, ki dajejo dijakom prenočišča ali zastonj ali po zelo znižani ceni. Te gostilne so dobile tablice z napisi »Studen-tenherbergen« (dijaška prenočišča). Tudi »deželne zveze za promet tujcev« delajo zadnji čas v tem smislu, n. pr. na Štajerskem in Koroškem. Ker pa morajo biti »deželne zveze za promet tujcev« vsled ukaza ministrstva za javna dela v verskem, narodnem in političnem oziru nepristranske, so si zagrizeni Nemci ustanovili za slovenske dežele svoje posebne društvo »Deutscher Landes-verband ftir Fremdenverkehr in Siidosterreich« (»nemška deželna zveza za promet tujcev v južni Avstriji«). Ti hočejo izpopolniti mrežo prenočišč za nemške dijake še po Kranjskem in Primorskem. Na čeln tega odbora je gimnazijski profesor Hans Hille v Ljubljani, kateri je v št. 75. »Tagespost« objavil poslano, kjer pravi med drugim: »Mochten nun doch auch noch an reeht vielen Orten die Gemeindevertretungen, Verschonerengs- und Vei kehi sve-reine oder Siidmarkortsgmppen vor Ende Marž durch Zusicherung einer Herberge das ihre dazu beitragen, dass heuer die deutschen Studenten freudigst uberrascht die herzlicben Ostalpenlander allenthalben ihrem fieien, frohen Wandern ersehlossen sehen und diesen schonen deutschen Gebieten viele neue dankbare Freunde aus den ganzen \veiten deutschen Landen ge\vonnen wer-den.« Ali ni škandal, da nemški profesor Hille imenuje brez sramu slovenske dežele »deutsches Gebiet«? Kaj bi se li zgodilo slovenskemu profesorju, ki bi na tako nesramen način provocira! drugo deželno narodnost, pravilno ogromno večino deželnega prebivalstva. Radovedni smo, koliko slovenskih gostilničarjev bode dalo nemškim dijakom predlagana »prenočišča« v zgoraj omenjenem pozivu?
Pri tej priliki pozivamo »Slovensko planinsko društvo-, naj vendar enkrat vpelje v tej zadevi akcijo, da bodo tudi slovenski dijaki imeli v svoji domovini prenočišča v važnih planinskih krajih, kakor so Čehi vpeljali svoje »nocleharne«. Pred nekaj leti je v tem smislu začel delovati »Češki planinski krožek«, ki pa je zaspal in ž njim lepa in po-
Lepi stričefe.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de Mau-passant. — Prevel Oton Župančič.
Prvi del.
(Dalje.)
In Forestier je odšel s svojo Orno hojo, dočim je Durov zlagoma korakal, od stopnice do stopnice, premišljuje, kaj naj poreče, in vznemirjen, kako bo neki vzprejet.
Sluga mu je prišel odpirat. Imel je moder predpasnik in v roki je držal metlo.
»Gospod je že odšel,« je dejal, ne da bi počakal prašanja.
Durov pa ni odnehal: »Prašajte gospe Forestier, ali me utegne vzprejeti, in povejte ji, da me je poslal njen soprog, ki sem ga srečal na cesti.«
Potem je čakal. Možak se je vrnil, odprl vrata na desno in je javil: -Gospa vas pričakuje, gospod.«
Sedela je v naslanjaču pred pisalno mizo, v majhni sobici, ki so ji stene vseskozi zakrite s knjigami, lepo razvrščenimi po policah od črnega lesa. Vezi različnih barv, rde-^e, rumene, zelene, višnjeve in mo-
dre, so oživljale z veselo pisanostjo te enakomerne redi samih knjig.
Smehljaje se je obrnila, zavita v bel jutranji plašč, s čipkami našit; iztegnila je roko in iz široko odprtega rokava se je pokazal goli laket.
»Tako zgodaj?« je rekla; nato le pristavila: »To ni očitek, nego zgolj prašanje.«
Jecljal je: »O, gospa, nisem hotel iti; a vaš mož, ki sem ga srečal spodaj, me je primorah Tako sem v zadregi, da si ne upam povedati, kaj me je napotilo k vam.«
Pokazala mu je stol: »Sedite in govorite.«
Med dvema prstoma je držala gosje pero in ga je hitro vrtela; pred njo pa je ležala velika pola papirja, do polovice popisana; ko je prišel mladi mož, je prenehala.
Videti je bilo, da je pri tej pisalni mizi doma, na svojem mestu kakor v salonu, kakor da je to njeno navadno opravilo. Lahen vonj je vstajal od njenega plašča, sveži vonj pravkar končane toalete. In Duroy je ugibal, zdelo se mu je, da ga vidi, mladi in čisti život, bujen in vroč, narahlo zavit v voljno odelo.
In ker ni govoril, je povzela ona besedo: »Torej, povejte, kaj je?«
Momljal je cencaje: »Lejte... ampak zares... ne upam si... Namreč, delal sem snoči zelo pozno... in davi... zelo zgodaj... hotel sem napisati tisti članek o Algiriji, ki mi ga je naročil gospod Walter... a
nič pravega se mi ne posreči... raztrgal sem vse svoje poizkuse ... Jaz nisem vajen takega-le dela; pa sem prišel Forestiera prosit, da bi mi pomagal ... za enkrat...«
Prekinila ga je, smeje se od vsega srca, srečna, vesela in laskava: »In on vam je rekel, da pojdite k meni? ... To je prelepo ...«
»Tako je, gospa. Rekel mi je, da me boste vi rešili iz zadrege bolje nego on... Ampak jaz, jaz si nisem upal. nisem hotel. Saj razumete?«
Vstala je: »Saj to bo prekrasno, delati tako-le skupaj. Ta vaša ideja mi zelo ugaja. Čakajte, sedite na moj stol, zakaj pri listu poznajo mojo pisavo. In zvarila bova članek, povem vam, že tak članek.«
Sedel je, prijel pero, razprostrl pred seboj list papirja in je čakal.
Gospa Forestier je stoje gledala njegove priprave; potem si je vzela s kamina cigareto in jo je prižgala:
»Ne morem delati, da ne bi kadila,« je dejala. »Torej, kaj hočete pripovedovati ?«
Ves v čudu je obrnil giavo proti
nji.
»Jaz tega ne vem, saj zato sem prišel k vam.«
Ona je povzela: »Da, jaz vam stvar uredim. Poskrbim vam omako, ampak mesa mi je treba.«
Bil je ves zmeden, naposled je obotavljaje se odgovoril: »Rad bi pripovedoval svoje potovanje od začetka ...«
Tedaj je sedla njemu nasproti, na drugi konec velike mize, in mu je gledala v oči:
»Dobro, pripovedujte ro najprej meni, saj razumete, čisto samo meni, prav zložno, ne pozabite ničesar, in jaz izberem tisto, kar je treba zgrabiti.«
A ker ni vedel, kje bi začel, ga je jela izpraševati, kakor duhovnik v izpovednici, stavila mu je določna prašanja, ki so mu priklicala v spomin že pozabljene podrobnosti, osebe, ki jih je srečal, obraze ki jih je samo mimogrede videl.
Ko ga je prisilila, da je tako govoril slabe četrt ure, ga je hipoma prekinila: »Sedaj pa lahko začneva. Najprej recimo, da pišete svoje vtis-ke prijatelju; s tem vam je dana prilika, da poveste celo kopo neumnosti, nanizate vsakovrstnih opazk, da pišete naravno in šegavo, Če moreva. Začnite:
»Dragi moj Henrv! Rad bi vedel, kako je kaj z Algirijo; to lahko izveš. Ker res ne vem, kaj bi počel v svoji tesni koČici od posušenega blata, kjer prebivam, ti bom pošiljal nekak dnevnik svojega življenja, dan za dnevom, nro za uro. Včasih bo precej razposajen, pa kaj, saj ni, da bi ga moral kazati svojim znankam, damam...«
Prenehala je, da bi si prižgala cigareto, ki ji je ugasnila, in mahoma se je ustavilo raskavo praskanje gosjega peresa po papirju.
»In seda] nadaljujva,« je rekla.
»Algirija je velika francoska pokrajina, meječa na obširne neznane dežele, ki se imenujejo puščava, Sahara, osrednja Afrika itd., itd.
»Algir, to so vrata, bela in očarljiva vrata v to prečudežno Zemljino.
»A najprej je treba priti tja, to pa ni vsakemu kar si bodi. Jaz sem, to veš sam, imeniten jahač, saj vež-bam polkovniku konje, a lahko si dober jezdec pa slab mornar. In taka je z menoj.
»Ali se spominjaš polkovnega zdravnika Simbretasa, ki smo mu rekli doktor Kozel? Kadar smo mislili, da smo godni za štiriindvajset ur bolniščnice, te naše obljubljene dežele, smo se prijavili k viziti.
»Sedel je na stolu, svoja debela stegna v rdečih hlačah razkrenjena, dlani na kolenih, roke narazen, s komolci v zraku, in je vrtil svoje debele, izbuljene oŠ, grižljaje si bele brke.
»Saj se spominjaš njegovega predpisa:
»Ta vojak ima pokvarjen želodec. Dajte mu bljuvalo št. 3 po mojem navodilu, potle dvanajst ur počitka, in dobro mu bo.«
»To bljuvalo je mogočno učinkovalo, bilo je neodoljivo. Požrl si ga torej, ker si ga moral. In potem, ko si izvršil navodilo doktorja Koz« la, si vžival dvanajst ur dobro zasluženega počitka.
(Dalje prihodnjič.)
trebna namera. Osrednji odbor S. P.
D. naj se obrne na svoje podružnice, da vse potrebno ukrenejo, vrhu tega pa še da poziv na gostilničarje v »Gostilničarski Vestnik*. S tem si lahko pridobimo novo generacijo nekdaj vnetih planincev in bodočih članov S. P. D. Prihodnji letnik »Planinskega koledarja« bi potem lahko prinesel imenik vseh teh prenočišč za slovenske dijake.
*
Leta 1911 Je prinesla »Deutsche Alpenzeitung« od Hansa Bartha spis o njegovem potovanju od Železne Kaple v Logarjevo dolino, na Ojstrico, čez Skuto na Grintavec in na Gornjo Jezersko. Pisatelj pripoveduje, da je te kraje brez znanja slovenščine prepotoval in je opazoval, da so bili domačini v nasprotju z na-hujskanimi mestnimi Slovenci zelo vljudni in gostoljubni, oskrbniki slovenskih koč postrežljivi, peščica slovenskih turistov prikupna. Oskrbniki koč Sloven. plan. društva so baje iz kupčijskih ozirov vljudni, ker so Nemci njihovii najboljši gosti (Čeprav ni res!). Pisatelj obžaljuje potem sovražno stališče »Slov. plan. društva« proti nemškemu in vpraša, ali so kdaj Nemci skušali, da bi dosegli »častno planinsko poravnavo«. Sedanji čas smatra za ugoden, ker se je po njegovem mnenju panslavi-stična ideja razbila.
»Grazer Tagblatt« pravi o tem v št. 328 od 26. novembra 1911, da gre tukaj za zagrizenega slovenskega politika ne pa za planinskega gostilničarja. Barth poziva nemške hri-bolazce, da bi marljivo obiskovali Savinjske ali Solčavske planine. Po »Gr. Tagblattu« se pisatelj moti, da se bodo potem nasprotstva proti nemškemu in avstrijskemu planinskemu društvu nehala. Nemci in njih stvaritve se zamorejo varovati in pospeševati le potem, ako Nemci svoje potrebščine kupijo le pri Nemcih.
S tem je jasno povedano, kaj Nemci žele. Zato je narodna dolžnost, da slovenski turisti obiskujejo le svoje domače krasne planine, kjer imajo vse udobnosti v kočah »Slov. planin, društva«. Podpirajmo torej svoja lastna podjetja in navdušujmo se v domačin gorah za »lepo našo domovino«.
* *
*
Tudi nemški narodni sveti za planinske dežele imajo v Celovcu svoj odbor za promet tujcev. To je politična organizacija, ki je nam Slovencem še bolj nevarna, kakor druge. Dne 27. marca t. 1. je imel omenjeni odbor sejo, katere so se udeležili zastopniki iz Celovca, Beljaka, Ljubljane, Celja in Gorice. Izdali bodo zopet zastonj brošure »Deutsche Sommerfrischen in den Karawan-ken« ter enake za Kranjsko in slovenski Štajer, dalje »Gaststattenver-zeichnis fiir Stidosterreich« v 6. izdaji in ilustrovani vodnik po Karavankah, Julskih in Savinjskih Alpah. Tako delajo v nemškem smislu dosledno za Nemce. »Planinski koledar«, ki je prvi prinesel »Seznam slovenskih gostilen« kot odgovor na zgoraj omenjene nemške težnje, pa ne najde med slovenskimi gostilničarji in turisti iste podpore, kakor bi zaslužil. Je pač slovenska malomarnost. Po toči zvoniti je prepozno.
Iz navedenih podatkov se vidi, kako Nemci tudi v planinskih zadevah zidajo sistematično vštric nemškega šolskega društva in »Siidmar-ke« svoj nemški most do Adrije. Slovenci, ne podcenjujte nemških nakan, dokler je še čas!
Rienzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Peti dele
(Dalje.)
Med takimi pogovori so se približali še vedno odprtim durim. Vladala je smrtna tihota. Vojska, sestavljena skoro samo iz tujih najemnikov, se je neodločeno ustavila. Zdaj je priletela čez obzidje plamenica, gorela trenotek in prasketale ugasnila na vlažnih tleh.
»To je dogovorjeno znamenje naših prijateljev v mestu,« je zakli-cal stari Colonna. »Peter, pojdi s svojim oddelkom naprej!«
Mladi plemič je zaprl vizir svojega šljema in jezdil v kratkem galopu s povešeno sulico proti mestnim durim. Nebo je bilo zjutraj oblačno in solnce se je le tod in tam malo po-kazalo.a zdaj se je razlilo morje sijajne svetlobe in blestelo na pregibajo-čem se peresu in na svetlem oklopu mladega jezdeca, ki je nekaj korakov prej svojimi ljudmi izginil pod temnim obokom mestnih vrat. Sledili so mu njegovi vojaki; potem :e prišel Gianni Colonna, Petrov oče, na čelu svojim konjenikom.
Trenotno tihoto je motilo samo žvenketanje orožja in peketanje konjskih kopit. A naenkrat je zado-
Hedparlamentarična miroma unlli.
Bruselj, 9. aprila.
Predsednik medparlamentarićne mirovne unije v Bruslju sporoča vladam resolucijo italijanska skupim te unije, ki protestira proti temu, da «e veliki svet unije izrekel Italiji zaradi njenega nastopa v tripoliškem konfliktu grajo. Italija le bale Izjavila, da hoče izstopiti iz unije in navaja kot vzrok, da bi bila morala unija protestirati tudi proti zasedenju Perzije, zlasti, ker se je to zasedenje izvršilo brez napovedi vojne.
Ta odpoved Italije bi mogla imeti dalekosežne posledice za vso mirovno akcijo in morda celo za obstoj mirovnega sodišča v Haagu. Na drugi strani pa je Italija kljub svoji odpovedi vezana še leto dni na pogoje mirovne unije, ki ima namen pripraviti gradivo za prihodnji mirovni kongres. V slučaju pa, da bi hotela Italija izstopiti tudi iz zveze onih držav, ki so podpisale protokol druge mednarodne mirovne konference v Haagu z dne 30. junija 1908 bi bila vendar vezana na določbe te konference do leta 1914, ker je pogodba sklenjena sicer za 12 iet pač pa imajo posamezne države pravico odpovedati pogodbo od 6 do b let in sicer vselej vsai eno leto pred potekom te 61etne dobe.
Kljub vsem tem določbam pa je mirovna akcija vsled koraka italile, če se ta ne mara udeležiti predpriprav za novo mirovno konferenco, zelo ogrožena, ker ni pričakovati, da bi velesile nastopile proti i'aliji z vso strogostjo, kakršno zahteva pogodba.__
Italijansko - turška vojna.
S tripolitankega bojišča.
Carigrad, 9. aprila.
Vojno ministrstvo objavlja brzojavna poročila o manjših bojih pred-straž pred Tobrukom, ki so se vršili 31. marca in 1. aprila in v kateri so se Turki vedno uspešno bojevali. 4. t. m. je 500 Turkov zasedlo italijanske okope pri Tobruku. Trije italijanski bataljoni, ki jih je podpirala artilerija, so napadli Turke. Ko je teh 500 mož dobilo pomoč, so se Italijani umaknili. Turki niso imeli nobenih izgub, Italijani pa kakih 30 mrtvih.
Milan, 9. aprila.
»Avanti« objavlja pismo svojega dopisnika v Tripolisu, v katerem ta poroča, da se je začelo med vojaki letnika 1888. neko sumljivo gibanje. Vojaki le polagoma ali pa napačno izvršujejo dana jim povelja. Častniki store vse, kar je v njihovi moči, ker razumejo razpoloženje vojakov, ki so namreč že šest mesecev pod orožjem in zahtevajo, naj se jih odpusti. Na debla palm in na utrdbe pišejo: »Letnik 1888 hoče domov.« Ko sta v noči na 3. april dobila dva polka povelje, naj se vkrcata, da se odpeljeta na neko neznano bojišče v svrho vojne operacije, so začeli vojaki preklinjati, godrnjati in razbijati, česar pa častniki niso skušali preprečiti.
Edhem - paša o situaciji na bojišču.
London, 9. aprila.
Iz Kahire poročajo: Edhem-pa-ša, dosedanji poveljnik turških čet v Tobruku, je prišel sem in poroča o situaciji na bojišču sledeče: Zdaj je v Derni,   Tobruku,   Benghasiju in
Tripolisu angažiranih 10.000 turških vojakov, ki jih podpira kakih 200.000 Arabcev. Arabcem, od katerih imajo nekateri tudi svoje žene s seboj, poveljujejo njihovi šejki. Arabci imajo puške in streljivo, kar so večinoma odvzeli Italijanom, bojujejo se z največjo ljutostjo. Turki lahko vzdrže še najmanj eno leto. Edhem - paša zelo hvali italijanske Častnike, do-Čim pa od moštva ne pričakuje mnogo. Ladje porabijo po njegovem mnenju ogromno množino streljiva, vendar pa dosežejo le malenkosten učinek. Aeroplane oporaMjaJo za re-kognosciranje. Enega so pred kratkem Turki pred Benghasijem uničili. V poslednjih šestih tednih se je položaj Italijanov v Tobruku precej poslabšal, ker so mnenja, da so vodnjaki zastrupljeni. Zdaj dobivajo skoro vso vodo iz Itabje. Major Enver-bej je bil le lahko ranjen in je zopet popolnoma zdrav.
Pogajanja velevlasti.
Rim, 9. aprila.
Pogajanja velevlasti zaradi skupnega koraka v Carigradu še niso končana in bodo najbrže trajala še dalj Časa, kar se more iz tega sklepati, da se italijanski zunanji minister marchese di San Giuliano ne bo udeležil slavnosti v Benetkah in da je to svojo odsotnost motiviral s službenim preobremenjen jem. Evropska diplomacija hoče večinoma podvzeti skupni korak šele potem, ko se bo sestal nanovo izvoljeni italijanski parlament. »Corriere d* Ita-lia« pravi, da je to odlašanje nov dokaz za sistematično nasprotovanje velevlasti proti Italiji, ki se je pojavilo že pri izbruhu vojne. Italijanska vlada se mora odločiti, da nastopi z večjo energijo in sicer tembolj, ker bi zelo vplivalo na diplomatična Dogajanja, če bi se začelo z velikim akcijskim načrtom. List poudarja, da je Giobtti že večkrat izjavil, da Italijo prav nič ne ovirajo velevlasti v njeni akcijski svobodi. Diplomatično akcijo Sazanova bi velika vojna akcija Italije le podpirala, posebno ker fanatične demonstracije Mladotur-kov pri otvoritvi parlamenta gotovo niso usnešno vplivale na posredovalno akcijo velevlasti.
Carigrad, 9. aprila.
Govori se, da bo ruski poslanik Svečin izročil v četrtek turški vladi oficielen posredovalen predlog.
Staiepsko.
Umrl je v Trbovljah posestnik g. Franc Pust, star 38 let. P. v m.!
Iz Celja. Bavili smo se letos že enkrat s pomanjkanjem pismonoš pri tukajšnjem poštnem uradu. Prebivalci ob periferiji mesta uživajo zlasti ob praznikih srečo, da dobe jutranjo pošto šele opoldne ali celo kasneje. Štirje pismonoši ne morejo absolutno zmarati vsega dela. Posebno če so še ljudje prejšnjo noč do polnoči v službi, se ne more od niiih zahtevati, da bi drugi dan letali kot podlasice po ulicah. Kakor čujemo, misli poštna uprava sedaj še na 5. pismonošo, kar pa je za velik poštni promet v Celju in precej obsežni mestni teritorij še mnogo premalo. Biti bi morala še najmanje dva, da bi bilo nekoliko bolje. Prosimo g. oskrbnika Krainza, naj se na mero-dajnem mestu zastavi za pomnoži-tev osobja. Dobro bi bilo, da bi se zganili za to tudi naši mestni očetje. Bilo bi zelo hvaležno opravilo.
Iz Šmarja pri Jelšah. (Razne novice.) Te dni so naložili nezna-
ni zlikovci na tračnice med železnič-nima postajama Mestinje in Šmarje kamenja in zabili med dve tračnici močan železen žebelj, tako da bi se lahko zgodila velika nesreča, ako bi se kamenja pravočasno ne opazilo. — Po Sotelski dolini se klatijo skrajno predrzni hrvaški tatovi. Dne 31. marca so oropali kmeta Janeza Bla-huta pri Sv. Emi in dne 3. aprila kmeta Martina Škorjanca istotam. Vdrli so v hiši obeh in pokradli obleke in perila v vrednosti 150 K. 4. aprila ponoči so vdrli na Tinskem na dveh krajih in odnesli denarja okrog 300 K. Ako jih ljudje zasačijo, pa jim prete z revolverji in jih prisilijo, da morajo ostati mirni. Zakaj se orožni-štva ob meji ne pomnoži? (Glej tozadevno poročilo iz Podčetrtka. Op. uredn.)
. Iz Maribora. Nekaj tukajšnjih nemških nacijonalcev, večinoma mladih ljudi, je napravilo profesorju in poslancu dr. Verstovšku na veliko soboto zvečer pred njegovim stanovanjem v Kokošinekovem drevoredu mačjo godbo. Slišali so se iz množice klici kakor: abcug Verstov-šek, pereat Verstovšek, doli s hujskačem itd. Končno so demonstranti zapeli vahtarico in odšli. Mariborski Nemci so bojda zato prav posebno hudi na Verstovška, ker je govoril na par društvenih zborovanjih kmečke zveze v mariborski okolici. Verstovška seve take zelo nedolžne demonstracije nič ne bole, še hvaležen je nemškim nacijonalcem za ceneno reklamo.
Iz Gradca. Jutri se vrši, kakor
čitamo v uradnem listu, prodaja posestev Thala in Plankenwarta pri Gradcu. Spekulacija s temi posestvi je postala, kakor znano, usodna za Glavno posojilnico v Ljubljani.
Iz Gradca. (Vladni komisar na g r a š k e m magistra-t u.) Tekom tega tedna, najbrže v četrtek, pojdejo vodje socijalno - demokratične stranke k namestniku grofu CIarvju, da se posvetujejo z njim glede obstrukcije v graškom občinskem zaetopu. Clary bo skušal ob tej priliki posredovati za premirje. Ako se ta poskus ponesreči, bo graški občinski zastop še tekom tega tedna razpušČen in bo imenovan vladni komisar na magistrat. Kot tak pride v poštev — kakor smo vam že javili — namestniški svetnik A. M. Under-rain pl. Mevsing. Nekateri govore tudi o dosedanjem županu dr. Grafu kot vladnem komisarju; vendar pa 6e vlada ne bo odločila k temu imenovanju, ker velja dr. Graf za zastopnika vladajoče nemško - nacijonalne stranke. Občinska avtonomija je bila v Gradcu zadnjič — in takrat v kazen — sistirana 1. 1898.
Iz Gradca. (Imenovanja v finančni službi.) Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo davčne oficijale: Jožefa Kahlerja, Antona Planinca, Rudolfa Volau-sehega, Ignacija Kellnerja, Roberta Stepica, Otokarja Horvatha, Franca Aschenbrennerja, Maksa Sahlender-ja, Karla Wankeja, Ludvika Mossla in Franca Stadlerja za davčne oskrbnike v 9. plačilnem razredu in davčne asistente: Avgusta Kapferja, Fr. Konrada, Friderika Mikla, Janeza Klafteneggerja, Frana Raucha, Karla Wisia;ka, Friderika Anereringerja, Janka Vidmarja, Jožefa Kajča, Frana Bikoška, Franca Pichla, Štefana Šuca, Pavla Himmlerja, Henrika Gutjahra, Jerneja VidenŠka, Teodorja Starnma, Franca Zeilerja, Ferd. Letniga, Janeza Ortweina in Pavla Plautza za davčne oficijale v 10. plačilnem razredu.
nos in prešernost baronov sta bila premagana. Iz knežje rodovine Co-lonnov so trije mrliči ležali na bojišču. Giordano Orsini je bil smrtno ranjen: divji Rinaldo se boja ni udeležil. Izmed Frangipanijev so zmanjkali najponosnejši gospodje in Lu-I ka, strahopetni poglavar Savellijev, se je bil že davno rešil s tem, da je pobegnil.
Na drugi strani so meščani strašno trpeli. Tla so bila preplavljena s krvjo. Čez gruče ubitih je večerna zvezda videla Rienzija in Rimljane vračati se kot zmagovalce. Tribunu so sledili skozi vrata klici veselja in ko je dospel na trg za obzidjem, je zagledal množice takih, ki se boja niso mogli udeležiti, da mu čestitajo na zmagi.
Ob truplu mladega Colonne je Rienzi ustavil svojega konja. Truplo je ležalo v luži in blizu njega je ležalo — prineseno izpod vrat — truplo Giannija Colonne. Gianni Colonna, čigar sulica Je vzela Rienzijevemu nežnemu bratu življenje. Rienzi je pri svitu večerne zvezde gledal trupli; ko se je obrnil, je videl mladega Angela, ki se mu je bližal
»Otrok,« Je rekel Rienzi pokazavši na mrliča »ti si srečen, ker ti ni treba maščevati krvi kakega sorodnika. Za tistega, ki ima tako dolžnost, pride prej ali kasneje usodna ura in ta ura je strašna.«
Te besede so se globoko zasi-
Koroško.
Izkaz prispevkov za »Sokolski dom« v Borovljah — mesec marc: Gg. dr. E. Ploj, Dunaj 10 K; Rihard Schrev, Lesce 7 K 80 v; Kopitar, Ljubljana 5 K; dr. Hudelist, Veliko-vec 5 K; Detiček, notar, Celje 5 K; Ivan Vrhovnik, Ljubljana 5 K; Anton Susič, Celje 4 K; N. Gaggl 2 K; br. J. Mišic, Borovlje 1 K; prof. A. Medved, Ljubljana 4 K; dr. Milan GoriŠek, Sv. Lenard 10 K; proi. Raj-ko Perušek, Ljubljana 4 K; »Slov. Narod«, Ljubljana 5 K; dr. A. Švi-gelj, odvetnik, Ljubljana 10 K; P, Rehaček, Brežice 5 K; Andrej Oset, Tolsti vrh 2 K 50 v; Ivan Engels-berger, Tržič 2 K; dr. Janko Sernec, Celje 3 K; Ant. Krišper, Ljubljana 10 K; Josip Božič, Sp. Šiška 5 K; Omizje v »Nar. domu«, Maribor 15 kron; Ignacij Supan, Brežice 4 K; Mara Mrakova, Ljubljana 53 K 40 v; Posojilnica v Konjicah 20 K. — Zahvaljujoči se za dosedanje darove, ponavljamo zopet in zopet prošnjo: Blaga slovenska srca, odprite se, naj naši obupni klici po pomoči ne ostanejo neuslišani in brezuspešni! Čim prej nam bo pomagano, tem prej se vzdigne naš Sokol do zaže-Ijenih višin! Velika noč naj bo tudi vstajenja dan na Koroškem toliko zatrti sokolski misli! Za društvo »Sokolski dom« v Borovljah. — Odbor.
Prazniki na Koroškem. Škofijski uradni list naznanja, da ostanejo na Koroškem vsi prazniki, kakor so bili do sedaj še vedno v veljavi.
Vlom v stolno cerkev sv. Petra v Celovcu, Snoči je vlomil neznan vlomilec v stolno cerkev sv. Petra v Celovcu. Vlomilec se je skril čez dan bržkone v zvonik in je šel ponoči v cerkev. Odnesel je več nabiralnikov, pri enem pa se mu je zalomil v ključavnici ključ. Tat je odnesel tudi več manjših slik. Škoda se ne more ceniti, vendar je precejšna. O vlomilcu nimajo nobenega sledu.
Aretacija. V Zgor. Dravogradu so aretirali brusača Ilirika Morocut-tija iz Vidma na Laškem, ker je na sumu, da je lansko leto nekega delavca zaklal in zavlekel v neki jarek, kjer so ga našli s prerezanim vratom. Aretiranec je hodil vedno po Kranjskem in Koroškem s svojim brusom.
Primorsko.
Deželni glavar goriški dr. Pajer ni umrl. Razni listi so poročali, da je umrl deželni glavar goriški dr. Alojzij Pajer. Te vesti so neresnične in je zdravstveno stanje deželnega glavarja povsem zadovoljivo.
Občinske volitve v Opatjem selu. Pri zadnji občinski vol it vi so dosegli naprednjaki prav nepričakovane uspehe. Občina je bila v klerikalnih rokah in so imeli klerikalci do sedaj pretežno večino. Pri zadnji volit vi pa so dobili naprednjaki v 3. razredu samo 18 glasov manj, v drugem razredu so voljeni glasom kompromisa 3 naprednjaki in 3 klerikalci, v prvem pa 5 naprednjakov in samo 1 klerikalec. Klerikalci imajo sedaj samo še dva odbornika več kot naprednjaki in gotovo bi še teh ne bili dosegli, ko bi ne bilo na napredni strani nekaj mož, ki si niso upali s svojo barvo na dan.
Nesreča pri velikonočnem streljanju. V goriško bolnišnico so pripeljali 201etnega kmetskega fanta A. Grh-ca iz Ročinja. Fant se je udeležil pri velikonočni   procesiji   streljanja z
drale v Angelovo srce in so postale v poznejšem življenju besede usode za tistega, ki jih je izgovoril, kakor za tistega, ki jih je slišal.
Predno je tribun še prav k sebi prišel, med tem, ko so okrog njega še kričale vdove in matere ubitih, stokali umirajoči, tolažili menihi, vmes pa doneli klici veselja in tri-umfa, so začele ženske na bojnem polju kričati: »Sovražnik — sovražnik.«
»Meče v roke,« je zaklical tribun. »Postavite se zopet v vrste. A tako pogumni ne bodo.«
Zaslišalo se je peketanje kopit in glas trombe in zdaj je skozi vrata pridrvelo trideset jezdecev.
»Dajte orožje!« je zaklical tribun in je jezdil došlecem napioti. »A, glej, vodja ni oborožen — in našo zastavo ima. Pri sv. bogorodiu — to je naš poslanik v Neapolju, gospod Adrian di Castello!«
Ves zasopel in ves prašen se je Adrian ustavil kraj mlake, ki jo je rdečila kri njegovih sorodnikov, ki sta ga gledala z mrtvimi očmi.
»Prepozno! Ah — strašna usoda — nesrečni Rim!«
»Padla sta v jamo, ki sta si jo sama izkopala,« je rekel tribun z odločnim, a votlim glasom. »Plemeniti Adrian, da tvoji nasveti tega niso mogli preprečiti!«
(Dalje 3rtbodnJi&)
nelo kričanje: »Rim, tribun in ljudstvo!«
Glavno krdelo vojaštva se je prestrašeno vstavilo. Hkrati je pri-bežal iz pod vrat Gianni Colonna.
»Moj sin, moj sin!« je kričal. »Umorili so ga!« Ustavil se je — neodločen — potem je dodal: »A jaz ga bom maščeval!«
Obrnil je konja in dirjal proti durim. Tedaj se je sprožil velikanski železni stroj, nekako spustdno me-čevje je treščilo jezdeca in konja ob
tla in jo stisnilo v eno krvavo kepo.
Stari Colonna je to videl in je komaj verjel svojim očem. Še predno je njegova vojska premagala svojo prestrašenost, je stroj zopet dvignil mečevje in čez truplo |e planila iz vrat ljudska armada. Bližalo se je tisoče in tisoče ljudi, divja, hrupna, grmeča reka. Planili so od vseh strani na sovražnike. Ti pa so bili razpostavljeni v krepkih redoviti in so bili popolnoma oboroženi. Vzdržali so naskok in ga odbili.
»Osveta in Colonna!« — »Medved in Orsini!« — »Človekoljubje in Frangipani.«— »Udarite kačo in Sa-vellija!« Tako je grmelo po zraku in vmes so tulili surovi glasovi Nemcev. »Dosti plena in trije kralji iz Kelmorajna.«
Rimljani, ki so bili bolj siloviti, kakor disciplinirani, so padali v gručah, poklani od najemnikov. A kjer je padel eden, tja Je stopil drugi. In
z neminljivo ljutostjo se je razlegal protiklic: »Rim, tribun in ljudstvo!«
Rienzi, ki sta   ga   njegov pomembni dijadem in cesarski plašč posebno izpostavljala vsaki sulici in vsakemu meču, je hrabro vodil vsak naskok sukajoč velikansko bojno sekiro,   ki jo je smatral   za narodno orožje. Razvnemali so ga vsi temni in resni nagoni njegove nature, da j se je bojeval kakor vojak za svobodo in kakor vladar za krono. Začudenemu vojaku se je njegov pogum j zdel blaznost. Zdaj je bil tod, zdaj , tam. Kjer je pešala njegova armada ali kjer je bil sovražnik premagan, povsod se je videl njegov beli plašč in je pela njegova krvava bojna se-j kira. Videlo pa se je, da se obrača i njegova besnost bolj proti sovraž-! nim voditeljem,  kakor proti njihovim vojakom in kamor se je obrnil njegov bojni konj, tam se je razlegal njegov glas: »Kje Je kak Colonna? — Kljubujte Orsiniju! — Sveti duh je z nami!«
Trikrat so Rimljani napravili izpad in trikrat so bili odbiti. Pri tretjem izpadu je bilo preklano pred tribunom vihrajoče bandero. To je Rienzija prestrašilo in vznemirilo. Obrnil je pogled k nebu in zaklical: »O gospod, kaj si me zapustil?« A navdal ga je nov pogum, zasukal je novic svoje orožje in peljal novic svoje divje čete naprej.
Z večerom le nehala bitka. Po-
Uožnarji. Med streljanjem se je sprožil neki možnar poleg njega. Grbec je ;tžko poškodovan. Oslepel je popolnoma na desno oko, desno roko pa ima tako opečeno, da je tudi ne bo mogel več rabiti.
Ponesrečeni otroci. Na cesti blizo Voloske je izbruhnil ponoči ogenj ? neki koči, v kateri sta prenočevala loletni Anton Celigoj in eden njegovih prijateljev. Ćeligoj se je rešil, vendar je dobil tako težke opekline, tia so ga morali odpeljati v bolnišnico. O njegovem tovarišu ni nobenega sledu. Nedaleč od pogorišča pa so našli mrtvo deklico, popolnoma nepoznano. Pri njej so dobili samo neko pismo, naslovljeno na Adrijano Sa-vičevo. Dekle, ki je bilo brez sredstev, se je splazilo bržkone skrivaj v kočo, da bi prenočilo. Kako je ogenj nastal, je neznano.
Nalašč uprizorjeni vlom. V kratkem se je pripetil v Trstu že drugi vlom, ki je bil nalašč uprizorjeni od lastnika samega, da si prilasti, ali loje blago, ali pa, da oškoduje zavarovalnico. Tako je napravil strojnik Srebotnik, ki stanuje na cesti Campa-nilla, SrebotnLk je ovadil policiji, da so v nedeljo od 6. do 9., ko je bil on z ženo odsoten, vdrli v njegovo stanovanje in mu odnesli za okroglo 7000 kron zlatnine in raznih dragocenosti. Policijska preiskava pa je dognala, da je ta vlom uprizoril Srebotnik sam, vrednosti skril in zahteval od zavarovalnice zavarovalnino. Oba so aretirali in izročili sodišču. Aretirali so kot sokrivca tudi hišnika, katerega so pa takoj po prvi preiskavi izpustili.
Ponesrečena goljufija. Včeraj se je zglasil v filijalki kreditnega zavoda v Trstu neki neznanec in zahteval izplačilo 8700 K na ček, ki je bil podpisan od neke dobre banke v Baku. Voznanec je trdil, da je zasebnik, ki potuje v svojo zabavo in da govori rusko, armensko in turško. Blagajniku se je dozdevala cela stvar precej sumljiva in čeka ni hotel izplačati. Neznanec je obljubil, da pride drugi dan. Toda mesto njega je prišla drugi dan z dunajske centrale brzojavka, v kateri se svari pred nekim goljufom, ki hodi okrog s ponarejenimi čeki..
Nezgode. V Trstu je utonil v morju petinpolletni sin strojevodje državnih železnic Pavletičev. Otrok se je igral ob obali in padel raz neko ^ko v vodo. — Nedaleč od svojega banovanja v Trstu je padel na cesti Aol^tni uradnik južne železnice Ivan K »rošec tako nesrečno, da si je zdrobil kolensko ploščico. Odpeljali so ga v bolnišnico. — V tržaško bolnišnico so pripeljali iz okolice 81etnega dečka . na katerem je konstatira! zdravnik slučaj krčevite odrevenelosti. Krč je nastopil vsled neke zastrupljene stare rane, ki jo je imel deček na levi nogi.
Koprske saline. Lastniki salin v Kopru, med njimi eden najbogatejši je erar, so sklenili zaradi slabih Vratnih razmer opustiti letos pridobivanje soli. Tako bodo letos prvo leto koprske saline prazne.
Nezgoda tržaškega parnika. Avstro - Američana poroča, da so se na parnrku »Sophia Hohenberg« med vožnjo \y, Amerike v Trst, pri Tene-riffi polomili stroji. Okoli 300 potnikov so morali izkrcati. Izpraznili so kotle in končno se je posrečilo, da so stroje toliko popravili, da so lahko nadaljevali potovanje.
evne vesti.
'+ Državne električne centrale v alpskih deželah. Vodocestni zakon prinese GalLški in Češki velike dobičke. Poslanci iz alpskih dežel zahtevajo, naj se jim dado primerne kompenzacije in so tik pred Veliko nočjo izvolili poseben odbor, ki naj vodi to akcijo. Zdaj je slišati, da hoče država zgraditi v alpskih deželah več velikanskih električnih central, da z njimi odškoduje alpske dežele za vodocestni zakon. Te centrale naj preskrbe alpske dežele z elektriko in naj olj enem omogočijo elektrificiranje obrata na tursiki in bohinjski železnici do Trsta. Vlada si je dotične vodne sile že zagotovila. Kar pripoveduje to poročilo, še ne zadostuje, da hi si rnogli napraviti kako .sodbo o tej Pivari in tudi ne zadostuje, da bi mogli spoznati, kaj bo s kranjsko debelo. A spreleta nas jako neprijetna lutnja, da bo vlada svoje električno centrale napravila na Štajerskem, na Koroškem in na Solnograškem, Kranjsko pa lepo nakazala na dr. Lam peta. To stoji, da si država na Kranjskem ni preskrbela nobene vodne sile. Tako utegnejo dobiti druge dežele električne centrale na državne stroške, kvečjemu če bodo zanje kaj malega prispevale, Kranjska Pa si jih bo sama plačala; druge dežele bodo dobile velikanske centrale in bo vsled tega električni tok cenejši, Kranjska pa bo imela centralo, ki bo morala tok najbrže znatno dražje oddajati. Tako se stvar kaže sedaj.
+ Silno molčeči so postali v zadnjem času naši klerikalci Nič več
ni v njih one bojevitosti, ki so jo kazali še do nedavnega časa. Kaj to pomenja? Ali morda čutijo, da jim kiičavost nič ne pomaga, da se jim vkljub temu majo tla pod nogami? Morda mislijo, da bodo preprečili kritike naprednih listov s tem, da bodo trdovratno molčali na vsako še tako težko očitanje z napredne strani. Je že mogoče. Toda če bodo s tem dosegli svoj namen, je drugo vprašanje. Bržkone, da ne. Stari latinski pregovor pravi »Qui tacet, consentire videtur« — kdor molči, priznava. Molk klerikalnega časopisja na kritike z napredne strani bo javnost pač tolmačila kot priznanje krivde in bo po tem uravnala svoje stališče nasproti klerikalcem. Sicer pa je za klerikalce v bistvu vseeno, ako reagirajo ali pa molče na napredne kritike. Končni efekt je isti: naj se klerikalci še tako zagovarjajo, oprati se vendarle ne morejo, ker so napredne kritike tako utemeljene in upravičene, da se s klerikalnimi sofizmi niti za las ne dajo izpodbiti. Zato je ob koncu koncev res najbolje za klerikalce, ako se napravijo za neumne, kakor da bi nič ne videli in ničesar ne slišali. Napredne kritike itak vselej drže, čemu bi potem klerikalno časopisje še opravljalo Sisi-fovo delo, da bi se borilo proti absolutno nepobitnim naprednim argumentom? Bolje je vreči puško v koruzo in se vdati v svojo usodo, to se si sedaj vzeli za parolo kleriKalni žurnalisti. Dasi s tem naravnost priznavajo, da sloni njihova stranka na glinastih nogah, kaj to, prav pa le imajo, da se resignirano vdajajo svoji usodi, pardon, — božji volji.
+ Pri nas in drugod. Kakor znano, je bilo rase veteransko dru-štvo razpuščeno, ker je daio manjšo vsoto za septemberske žrtve. V dunajskem »Deutsches Volksbiatt* pa čitamo dan za dnevom, kako prispevajo razna veteranska društva za nemški šulferajn. V št. 8355 čitamo med darovalci: Erster Hoch- und Deutschmeister - Militarveteranen-verein, Spende tur den bosnisehen Schulschatz, 50 K; Traismauer, Mi-Iitarveteranenverein, Spende ftir den bosnisehen Schulschatz, 20 K. — Vendar pa merodajni krogi ne smatrajo tega kot nedovoljeno in še niso razDustili nobenega teh društev. Ali veljajo v tem oziru na Nižje Avstrijskem drugi zakoni nego pri nas na Kranjskem ?
— Gospod Iličič, doslej operetni tenor slov. gledališča, ne pojde ne na Dunaj in ne v Zagreb, kakor se je govorilo m iz gledaliških krogov poročalo, marveč je angažiran za slovensko gledališče v Trstu.
— Umrla je v Osjeku operetna pevka gospa Vida pl. Zachova, rojena Kočevarjeva. Pokojnica je bila Ljubljančanka in je svojo umetniško karijero začela na našem gledališču. Ljubljansko občinstvo jo je imelo jako rado. Iz Ljubljane je šla v Osjek in se je tam poročila s pevcem Janom pl. Zachom.
— Brv pri prisilni delavnici. Ker se je utrgal na Ljubljanici čoln in trčil v brv pri prisilni delavnici ter vsled tega še ni dognano, ali je bila tudi brv poškodovana, je do preklica prepovedano hoditi čez to brv.
Vprašanie na naslov občinskega gerenta Oražma v Mostah, (i. Oraž-ma kot občinskega gerenta in načelnika občinske policije v Mostah vprašamo, ako mu je znano, da se je nedavno tega nekega lepeea jutra ob 8. pripeljalo v Moste 5 z blagom obloženih voz in da je bil pri enem izmed teh voz vprežen tudi čna konj? Ali je častivrednemu gospodu Oražmu znano, da so ti vozovi prišli iz smeri od Domžal? Ali mu je nadalje znano, da je nedavno tega izginil iz Mengša gostilničar in jermenar P e č n i k ter odpotoval v inozemstvo? Ali morda ve g. občinski ge-rent, da je bil oni črni konj preje last imenovanega Pečnika, ki je konja baje tik pred odhodom iz domovine prodal nekemu Moščanu z vozom in opravo vred za 100 Kron? Ne vemo, ako g. gerent za vse to kaj ve, ako ve, smo prepričani, da je kot načelnik občinske policije že zdavua vse to prijavil pristojni oblasti. Ako pa tega morda iz napačno razume vane blagohotnosti doslej še m storil, smo uverjeni, da bo vzpričo no-torično znane njegove natančnosti in skrbnosti zamujeno takoj popravil, čim bo čital to naše opozorilo.
Iz Kandije pri Novem mesta. Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Blagovolite objaviti v Vašem listu Novomeščanu, ki se v svojem dopisu (»Slovenski Narod« št. 77 dne 4. aprila t. 1.) po nepotrebnem dotika moje osebe, sledeče pojasnilo: Zadevni dopis je obudil tudi pri meni zanimanje za stvar, o kateri do tedaj nisem ničesar vedel. Kolikor sem pač na to mogel poiz-vedeti, se je skušalo doseči zvišanje zdravstvenih doklad v prid ženski bolnišnici v Novem mestu, in ne v prid moji osebi, ki bi bila ravno nasprotno z novimi dokladami tako prizadeta, kakor osobje drugih davko-
plačevalcev. Postopanje zdravstvenega zastopa v tej zadevi je tudi meni neumljivo, ne samo dotičnomu dopisovalcu. Posebno pa ne pojmim, kaj ima pri btvari opraviti naklju-ček, da stanujem jaz v Kandiji. Iskal sem svoj čas primernega stanovanja preje v Novem mestu kakor v Kandiji. Jaz sem okrožni zdravnik novomeškega okraja in je pri tem pač vseeno, ali stanujem tokraj ali onkraj novomeškega mostu. Sicer pa je tudi moj prednik stanoval v Kandiji. — Brezobzirno pa imenujem pitanje mojega imena s katerimikoli političnimi pridevki, ker sem jaz samo zdravnik in se politično sploh ne izpostavljam. Smešno se tudi čita v dopisu izrabljanje moje osebe na način, kakor da bi mi postal zdravstveni za-stop kar naenkrat tako naklonjen, kakor dosedaj še nisem imel prilike od njega kaj podobnega okušati. — Novo mesto - Kandija, dne 8. aprila 1912. — D r. J o s i p B u h, okrožni zdravnik.
Kinematograf »Ideal«. Ker včeraj drama »Klic po življenski sreči« ni pravočasno došla, igrala se je včeraj mesto nje drama »V globoči-ni prepada« in ameriška komična učinkovitost. — Danes pa se predvaja pri večernih predstavah »Klic po življenski sreči«. Ta slika je umetniško delo tvrdke Nordiskfilm Co., posneta iz življenja in traja predvajanje 1 uro.
Cirkus Colini Clairon. Kakcr nam poročajo, pride te dni v Ljubiji-no cirkus Colini Clairon na kratko gostovanje. Podjetje je jako odlično in obeta postati senzacija. Kaj več sporočimo še pravočasno.
Prezgodnje veselje. Lepo pomladno solnce izvabilo je v »Zvezdi« kapitalnega rogača na dan. A današnji jutranji sneg mu ni prijal in zapadel je rokam malega Jugovičevega sinčka, ki nam ga je prinesel — veselja žareč — v pisarno.
Navihani služkinji. Pri neki uradniški vdovi, ki se sedaj mudi v Opatiji, je služila 21 letna Marijana Bogataj. Ker ji je bilo dolgčas, je vzela k sebi brezposelno Franciško Hafner, s katero sta vživale vse sladkosti življenja. Na vdovino ime sta jemale po trgovinah mleko, krah, kolače, špecerijsko blago in obleko. Da je bilo življenje še prijetnejše, sta dovolile, da jih je posečal tudi neki voiak. Tako so čednima dekletoma tekle vesele urice, dokler iih ni pii-jela policija in izročila sodišču.
V policijski stražnici streljal. V
soboto popoldne je bil kontorist A. R. priveden v osrednjo policijsko stražnico v svrho zaslišanja o neki tatvini. Ko mn je bilo povedano, da bode moral v zapor, je potegnil iz žepa samokres ter z njim ustrelil, ne da bi bil zadel samega sebe aii kakega varnostnega organa. Oddali so ga sodišču.
Pobalinstvo. V tivolskem gozdu so v obližju rezervarja neznani zlikovci izruvali dve klopi ter jih vrgli
v goščavo.
Naskočila sta v ponedeljek zvečer v Lattermannovem drevoredu dva mizarska pomočnika iz kinematografa idočega Rudolfa Kolešo, mu iztrgala iz roke palico in ga z njo pretepla. Napadalca sta znana.
Kdo je lastnik? Ko je šel v ponedeljek tapetnik Ivan Matick iz Kamnika, se mu ie pridružil črn knr-ki pes z belimi lisami, katerega dobi lastnik nazaj pri Matičku v nemškem gledališču.
Kakor že poročam, fe včeraj dopoldne padla v Gradaščico neka ženska. O tem se nam poroča, da je 651etna vdova Elizabeta Mehie, rodom iz Št. Vida pri Zatičini, sedela na klopi ob Gradaščici, nakar se je zvalila v vodo. Na lice mesta došla policijska komisija je dognala, da je Mehletovo že na klopi zadela srčna kap ter da se je že mrtva zvalila v vodo. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 62 Slovencev in 40 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 80 Hrvatov in Makedoncev. 20 Hrvatov je šfo v Inomost, 25 pa v Bolcan. 150 Lahov je šlo na Dolenjsko, 400 na Dunaj in v Gradec, 400 pa v Budimpešto in Zagreb.
Izgubljeno in najdeno.  Ga. Ana
Siškova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in nekimi računi. — Dijak Rudolf Eckert je izgubil srebrno žepno uro z vetižico.
— G. Anton Ogrin je izgubil šolsko spričevalo. — Gdč. Ivanka Jagrova je izgubila baržunasto ročno torbico, v kateri je imela denarnico z 8 K. — Posestnikov sin Mihael Je/nikar Je izgubil zavitek špecerijskega, blaga.
— G. Anton Altmann je našel neki načrt. — Ga. Helena Poljakova je našla srednjo vsoto denarja, katerega dobi lastnik nazaj pri najditeljici na Dolenjski cesti št. 20.
Izgubila |e neka gdč. zlato zapestnico v obliki verižice. Pošteni najditelj jo naj proti nagradi odda v upravništvu našega lista.
Popravek. V sobotnem »Poslanem« g. Srebotnjaka proti g. Trk-manu se mora glasiti predzadnji odstavek »Vsakemu odsvetujem, da bi se zaradi sveta na Vas obračal . . . namesto: Vsakemu svetujem . . .
Društvena naznanila.
Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja vsled prijaznega povabila Muzejskega društva za Kranjsko svoje člane na predavanje vse-učiliškega docenta dr. Borisa Z a r -nika, ki se vrši v četrtek, dne 11. t. m. ob 6. zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod iz B!eiweiso-ve ceste). Učeni naš rojak bo predaval o »Činiteljlh, ki določujejo spol«. Vstop je povabljenim gostom rrost. Želeti je, da se slovenski zdravniki v čim večjem številu udeleže tega predavanja, ki se tiče aktualnega znanstvenega vprašanja.
Sluge bank, hranilnic, posojilnic, menjalnic, sploh denarnih zavodov ter veletrgovin, trgovskih in obrtnih zavodov so ustanovili svojo organizacijo pod imenom ^>Zveza« s sedežem centrale na Dunaju. Takoj po ustanovitvi je centrala razvila zelo živahno delovanje. Ustanovile so se podružnice in plačilmce po celi Avstriji. Naloga zveze je, svoje Člane podpirati v vseh ozirih, osobito pa v gospodarskem. Vsled neumornega delovanja in lepe vzajemnosti, ne oziraje se na narodnost, se je posrečilo zvezi že tekom treh let doseči velike uspehe. Pogosto se pripeti, da po težki bolezni zdravniki za časa rekonvalescence nasvelujejo nekaj tednov prebiti pod južnim nebom. Nasvet je bil dober, toda dosedaj nedosegljiv, ker plače siug niso tako umerjene, da bi si mogli kaj takega privoščiti in čeprav bi b'lo življenje od tega odvisno. V kratki dobi naše organizacije se je posrečilo, da je centrala na otoku Rab vArbe) sezidala zavetišče za svoje Člane, da jim bo mogoče proti nizki odškodnini bivati nekaj časa na jugu. Že dne 16. maja t. 1. bo otvoritev zavetišča, ki se takoj izroči svojemu namenu. A ne samo sluge, tudi uradniki zavodov, kjer so uslužbeni naši organizirani kolegi, se lahko pjslužtiieio te dobrote, ako se zglase pti naših zaupnikih. Zavetišče na Rabu je popolnoma nova stavba; ni luksurijozna in paradna, pač pa moderno urejena. Cenjenim tovarišem, ki še gledajo od strani, svetujemo naj pristopijo k zvezi, ker bo to le njim v korist in za naše skupne stanovske interese največjega pomena.
Pposveta.
Znanstveno prirodopisno predavanje priredi »Muzejsko društvo za Kranjsko« v četrtek, dne 11. aprila ob 6. zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleiweisove ceste). Predaval bo dr. Boris Zamik, docent na vseučilišču v WhrzbuTgn, o temi »Činitelji, ld določujejo spol« na podlagi lastnih in prof. Beverjevih raz-iskavanj. Predavanje bodo pojasnjevale stenske slike in mikroskopične demonstracije. Vstop k predavanju je dovoljen članom muzejskega društva, tozadevnih strokovnih organizacij, učiteljskih zborov in vsem na-obraienim krogom, ki se zanimajo za prirodoslovje. Vstopnine ni.
Koncert »Ljubljanske pevske župe«. Pri koncertu, ki se vrši v soboto, dne 13. aprila v veliki dvorani »Narodnega doma«, bo izvajala »Slovenska FOharmonija« še sledeči orkestralni skladbi: A. Dvorak: Slovanski plesi št 1. Naše občinstvo je imelo že pogosto priliko slišati instrumentalna dela češkega skladatelja Dvofa-ka, eno najpopolnejših njegovih del so gotovo »Slovanski plesi«, katerih prvega igra »Slovenska Filharmonija« pri omenjenem koncertu. Ta ples se odlikuje po izrednem, veselem in živahnem značaju. Nadaljna orkestralna točka je: Fr. Liszt: Ogrska rapsodija št. 2. Največji in najženi-jalnejši klavirski virtuoz Liszt, čigar stoletnico smo praznovali v ravnokar minolem letu, je posebno rad študiral bistvo svoje domače ogrske glasbe, ki je zlasti pri ciganih doma. V to svrho je cele mesece prebival pri njih, da se v to posebno glasbo popolnoma uživi in sad teh njegovih stadij so njegove rapsodije. Stari grški rapsodi so v svojih rapsodijah opevali junaške čine slavnih pradedov. V analogiji s tem je Liszt imenoval svoje skladbe rapsodije, ker nam jasno, sicer v umetniški obliki predočuje jo dušo ciganskega naroda na Ogrskem. Druga rapsodija spada k najlepšim in najpriljubljenejšim. Ogrski značaj glasbe vseskozi. V vokalnem delu nam je omeniti dva bisera slovenske glasbene literature, t. j. Anton Laje-vioeva solospeva, serenada in Hil Se-renada se je dosedaj izvajala le 8 epremljevanjem klavirja, to pot pa se izvaja tako kot jo je Lajovic ustvaril t. j. s spremljevanjem orkestra. Urednik »N. A.«c g. dr. Gojniir Krek piše o Serenadi: »Ta pesem je tako čudovito lepa, da bi jo mogel imenovati
\ nebohod zemske ljubezni ...« Lajovic je sicer kot skladatelj v vsakem oziru na svojem mestu. Vendar tako k srcu nam morda še nikoli ni govoril, kakor s to svojo Serenado. Ta kos je uspel tem bolj, ker se ogiblje skladatelj sebi lastni masivnosti instrumentalne podlage in harmon-ski pTeobloženosti spremljevanja. To je enkrat skladba, ki ne zapušča niti ene želje in vsaka beseda je odveč-« Druga Lajoviceva pesem »Hi!« je povsem kontrerna Seneradi! Že v tempu se razlikujeta, prva je počasna, druga živahna. Po vsebini pa toliko bolj. Iz serenade veje neka svetost, iz Hi! pa veselje nad mladostjo. Besedilo obeh pesmi je Zupančičevo in ni mi znana pesem, v kateri bi se skladba z besedilom tako ujemala, kakor ravno pri Hi! Hi je še v manuskriptu. — Vstopnice za koncert se že dobivajo pri zlatarju gosp. Cerne-tu v Wolfovi ulici. Cene so zato tako nizke, da se omogoči obisk najširji masi.
Umetnost.
Razstava slik, ilustrujočih romane velikega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza, v Mestnem domu bo še par dni odprta. Opozarjamo na to slovensko občinstvo, naj ne zamudi prilike, da bi si ne ogledalo te zanimive razstave. Priporočamo zlasti našim šolskim zavodom, naj dado mladini priliko, da si ogleda te krasne slike. Ako se mladina vodi v cirkuse in slične naprave, bi se pač preje izplačalo, da bi se jo peljalo v resno razstavo, ki vpliva na mladino res estetsko in moralno. Nadejamo se, da naša opozoritev ne bo ostala brezuspešna.
Razne stvori.
* Iz ogrskih bolnišnic. Budimpešta, 9. aprila. Umobolni Smihar je gluhonemko Hudec v kleti bolnišnice posilil in nato zadavil. Smihal je pobegnil.
* Žrtev poklica. Budimpešta, 9. aprila. Larvngolog dr. Edmnnd Baumgartner, rojen Dunajčan, je umrl vsled zastrupljenja krvi. Pred par dnevi je operiral neko deklico, ki ga je pri tem vgriznila v prst.
* Nesreča pri ognjemetu. San Sebastian, 9. aprila. Pri ognjemetu so ubili koščki ognjemetne bombe enega gledalca, enega pa težko in enega lahko ranili.
* Samomor morilca. Berolin, 10. aprila. Voznik Mikov, ki je predvčerajšnjem ubil svojo svakinjo, se je ponoči obesil, ker mu je bila policija na sledu. Poizvedbe so dognale,da je Mikov umor dobro pripravil in da ga je najbrže izvršil iz maščevanja.
* Nezgode v gorah. Curih, 9. aprila. Na Pilatuzu se je ponesrečil curi-ški trgovec z avtomobili Božičevič, rodom Zagrebčan. Kamen, ki se je odtrgal, ga je ubil. Na istem mestu se je pred osmimi dnevi zgodila enaka nesreča.
* Usodepolna panika pri koncertu. Avesnes, 8. aprila. Včeraj zvečer se je v Hondamu pri nekem koncertu razbila neka svetilka. Med poslušalci je nastala vsled tega panika Sedem oseb je bilo pri tem usmrčenih, 15 pa ranjenih.
* Stavkujoči uredniki. Velifki Va-radin, 9. aprila. Pri nekem tukajšnjem časopisu so začeli vsi uredniki stavkati, ker je bil odgovorni urednik naenkrat odpuščen. Včeraj so sklicali velik ljudski shod, na katerem so pozivali bralce, naj bojkotirajo list.
* Nesreča pri bikoborbi. Avig-non, 9. aprila. Pri včerajšnji bikoborbi je bik nabodel bikoborca Bnlliste-ja, ga vrgel v zrak ter potem pohodil. Bullisteja so prenesli umirajočega v bolnišnico. Drugi bik je predrl barijero. Med gledalci je nastala velika panika. Pri tem je bilo 21 oseb več ali manj ranjenih.
* Praznoverstvo. Budimpešta, 9. aprila, V Gyula je kmetica Molnar dala na nasvet neke ciganke svojo triletno rejenko v peč za kruh, da bi zdravilo, ki je je zapisal zdravnik, bolje učinkovalo. Navzlic temu, da je otrok vpil in klical na pomoč, ga praznoverna kmetica ni hotela prej vzeti iz peči, da je dobil smrtnone-varne opekline.
* Parnik se je ponesrečil. Kahi-ra, 9. aprila. Pamik tramvajske družbe, na katerem je bilo polno izletnikov, se je včeraj ob 11. zvečer na Nilu potopil. Govori se, da je 200 oseb utonilo. V mestu je veliko razburjenje. — Berolin, 9. aprila. O katastrofi na Nilu poročajo, da so bili ponesrečenci večinoma domačini. Utonilo je samo 50 oseb.
* Vohunstvo? Norimberg, 9. aprila. Orožniki so prijeli dva Francoza, ki sta se včeraj v bližini mesta spustila z zrakoplovom na tla. Prvi je rekel, da je krojač, drugi pa, da je bančni uradnik, oba pa da sta člana pariškega zrakoplovskega kluba. Ker sta imela fotografične aparate I in precej denarja pri sebi, sumi orož-ništvo, da sta francoska častnika.
* Semenj za otroke na Tirolskem.
S Tirolskega in Predarlskega je šlo letos 340 otrok na takozvani semenj za otroke v Friedrichshafen, kjer so jih kmetovalci iz rajha do jeseni najeli kot pastirje. Za otroke so plačali po 50 do 200 mark. Med otroci jih je 53 še šolobveznih. S to trgovino se posebno pečajo duhovniki.
* V šestih dneh sezidali vilo. Rekord so napravili stavbniki ter so te dni dogradili neko vilo v Londonu. V vili je 11 sob. Materijal, ki so ga porabili za zgradbo, telita 250 ton. Vilo so zgradili v šestih dneh. Poslopje bo središče razstave za idealna stanovališča. Razstavo je priredil časopis »Daily Mail«.
* Bogat kmet. V občini Temes-rekas na Ogrskem je neki kmet kupil graščino grofa Mikiosa za 1,333.500 kron. Posestvo obsega 1300 oralov. Kmet je celi kupni znesek plačal z gotovim denarjem. Denar je imel shranjen doma v posebnih lesenih, z železjem dobro okovanih posodah. Ogrski kmetje namreč kaj neradi zaupajo svoj prihranjeni denar denarnim zavodom.
* Tragikomičen dogodek tata. Iz Schauensteina poročajo: Tu so našli te dni zjutraj v neki gostilni v podstrešju tujca, ki se je ponoči tam vložiral. Gostilničar je vsiljivca kratkomalo ven vrgel. Tujec ni prav nič godrnjal in se vznemirjal, ker je imel pri sebi 8000 mark, ki jih je ponoči ukradel v spalni sobi gostilničarjevi. Gostilničar je seveda zelo vznevoljen, ker si ni natančno ogledal tujca.
* Češka šola v berolinskem predmestju — odklonjena. Češki steklarski delavci v predmestju Stralau pri Berolinu so že pred dvemi leti prosili %a češko vsporednioo na ondotni komunalni šoli. Letos so zopet prosili, vendar je bila pa njihova prošnja zopet zavrnjena. Ravnatelj in uči-teljstvo šole je namreč izjavilo, da bodo Cehi za slučaj, če se jim dovoli šola, zahtevali vedno več razredov in končno tudi še češke učitelje. Tudi občinski svet je zavrnil prošnjo.
* Očeta umoril. Pariz, 8. aprila. Veliko senzacijo vzbuja drama, ki se je včeraj zjutraj odigrala na cesti. Sedemdeseiietnega jjroiesorja na tehniki in viteza častne legije Pilleta je ustrelil na sprehodu njegov štiridesetletni sin. Sin je med pogovorom naenkrat potegnil revolver ter dvakrat ustrelil na očeta. Morilec je skušal pobegniti, vendar so ga pa prijeli. Profesorja so prepeljali v bolnišnico, vendar je pa tako težko ranjen, da bo komaj okreval. Nekateri pravijo, da morilec ni bil pri pravi pameti, vendar pa tega splošno ne verjamejo.
* Povodnju Vag - Novo mesto, 8. aprila. Vaga je včeraj izstopila iz svoje struge in preplavila dolino kakega pol kilometra naokoli. Voda neprenehoma narašča. — Felso - Viso,
8. aprila. Po štiridnevnem deževanju je reka Viso razdrla bregove in odnesla 200 metrov dolgi most. Več hiš se je porušilo. Škoda znaša dozdaj čez 100.000 K. — Memphis (Tennessee),
7. aprila. Vsled dvetedenske povodu ji je 30.000 oseb brez strehe, vtonilo je pa 30.000 ljudi, kar je skoraj neverjetno. 2000 kvadratnih mil dežele je poplavljeno. Škoda znaša 10 milijonov dolarjev. Več sto oseb je še v nevarnosti.
* Viharji. Dunaj, 8. aprila. Ponoči od sobote na nedeljo je divjal tu velik vihar, ki je napravil mnogo škode. — Dunaj, 8. aprila. Vihar je povzročil po krajih ob južni železnici mnogo škode in je bil tudi promet zelo oviran. Vlaki so morali počasi voziti, tupatam so se morali celo ustaviti. Ves telofonski promet je bil nekaj časa ustavljen. V Dunajskem Novem mestu je vihar razkril mnogo hiš. V Gloggnitzu je vihar razdjal mnogo dimnikov. Po nekaterih krajih je ruval drevesa. — Linec, 8. aprila. Vsled močnega viharja, ki ie divjal že od petka, je po dolini ob Donavi velika škoda. Tudi več oseb je ponesrečilo.
* Pariški apaši. Pariz, 9. aprila. Včeraj so našli v severnem delu Pariza za nekim zidom truplo policista A zova. Preiskava je dognala, da ima počeno lobanjo. Menijo, da so apaši umorili policista. A zova so že pred enim letom napadli apaši. — Pariz,
9. aprila. Apaši v francoski armadi so izvršili zopet par zločinov. Dva dragonca, ki sta šla s kolodvora, ne da bi oddala voznih listkov, sta se upirala, ko so jih hoteli prijeti. Par sumljivih individuvov se jima je pridružilo. Začeli so streljati. Več železniških uslužbencev je bilo pri tem ranjenih. — V Rouenu je neki artile-rist, ki je bil na dopustu, streljal na svojo gospodinjo ter jo ranil. Na cesti proti Nizzi je več vojakov napadlo nekega pismonošo, ki je nosil denar. Dva napadalca so dobili, ostali so pobegnili.
* Bombe pri procesiji. Berolin,
8. aprila. »Berliner Tagebiatt« poroča iz Lizbone: Pri velikonočni procesiji je prišlo v mestu Chamuska do krvavih ekscesov. Policija je prepovedala javno procesijo. Navzlic
temu se je zbralo pred glavno cerkvijo kakih 5000 klerikalcev, ki so vdrli v cerkev, vzeli bandera in svetniške podobe ter jih nesli v procesiji po mestu. Kmalu nato je pred cerkvijo eksplodirala bomba, ki pa ni napravila nobene škode. Vsled teh dogodkov je dala policija zapreti ostale cerkve. Klerikalci pa so vlomili vrata. Nato so republikanci zastopili procesiji pot in pred občinsko hišo je prišlo do divjega pretepa. Med procesijo je nekdo vrgel bombo, ki je eksplodirala ter poškodovala več oseb. Začel se Je nato krvav boj z revolverji in puškami. Streljali so tudi iz hiš. Tri osebe so bile ubite, trideset je pa težk > ranjenih. Končno je nastopilo vojaštvo ter napravilo red. Tudi v mestu Faggia so bili nemiri, pri kalerih je bilo mnogo oseb ranjenih.
* Ponesrečen izlet v Srbijo. Učitelj Potorek v Surčinu je napravil v sredo pred veliko nočjo s šolskimi otroci izlet v Srbijo. V šestih čolnih so se hoteli prepeljati čez Savo na srbsko stran. Ko so bili sredi Save, je nastal hud vihar, ki je prevrnil enega izmed čolnov. Še**t otrok je padlo v vodo, vendar so jih pa rešili. Kmalu nato se je prevrnil tudi čoln, v katerem je bil učitelj. Dva šolarja sta utonila. Ostali so se rešili, vendar so morali še hoditi dve uri premočeni in v mrzlem vetru, vsled česar so se najbrže do dobrega prehladili. Proti učitelju so uvedli disciplinarno preiskavo in so ga tudi naznanili sodišču.
* Vrt z drevesi iz celega sveta.
Ameriško olepševalno društvo je napravilo načrt, po katerem hoee zgraditi živ muzej dreves iz celega sveta. Najbrže ga napravijo v ogromnih vrtovih Leth\vorthovih v nevvorški državi. Ta muzej naj bi bil obenem svetovna šola za sadjarstvo in velik luksorijozni promenad-ni narodni park. Lethworth, ki je umrl pred dvema letoma, je zasadil svoj vrt L 1859. Prvotno je bil vrt posvečen prebivalcem Amerike, Indijancem, posebno Irokezom. Tam so zbirali indijansko orožje in razne druge spomine. Bil je pravzaprav nekak indijanski muzej. V parku so pred kratkim postavili spomenik Ma-ry Semisonovi, ki je preživela celo svoje življenje med rdečokožci ter studirala njihova narečja in navade. Po smrti Lethhorthovi je podedovala muzej in ogromne vrtove newyor-ška država.
* Vlečenje loterije za ogrevalnl-ce bo danes ob 8. v dvorani za žrebanje poslopja c. kr. blagajnice državnih dolgov na Dunaju I., Singer-strasse. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah ter v loterijski pisarni Dunaj L, Goldschmiedgasse 8.
Izpred sodišča.
Kazenske   razprave   pred okrajnim sodiščem.
Dober dan mamca! V priprosto kmetsko vežo v Rudniku je vstopil čez dvostopni prag mlad človek, prikupne vnanjosti, veselega obraza in silno prijazno pozdravil kmetico, ki je pospravljala po veži. Dober dan mamca! Klanjam se mamca! Lepe podobe imam in kipe Jezusa, Matere božje in vseh ta velkih svetnikov. Mamca poglejte. In ponudil je ženici knjižico, v kateri so bile razne slike kot vzorci za podobe. Žena ga je zavrnila, in sicer precej strogo, da ne potrebuje podob, in da tudi na ta način več ne kupi, ker je imela nekoč že sitnosti, ko jo je nekdo opeharil za en križ in je morala še celo na sodnijo hoditi. Toda mož se ni dal tako lahko odpoditi. Poznal je lahkovernost naših žensk in računal na njih pieteto, pri čemer se ni zmotil. Razgrnil je zbirko slik, govoril nevzdržno o Mariji sedem žalosti itd. toliko časa, da je ženico premagala radovednost in začela je slike ogledovati. In že je bila vjeta. Spraševala ie po cenah. Prebrisanec je stavil jako ugodne ponudbe. In dala mu je žena 5 kron na kup, za ostanek kupnine pa sta se dovorila, da mu ga kmetica plača drugi dan, ko prinese kupljeno sliko. Toda zastonj je ženica čakala na mladega moža, ni ga bilo. Z njim pa je izginilo tudi 5 K. Podoben manever je izpeljal neznani goljuf v več hišah in marsikatera ženica in tudi moški v Rudniku in okolici pogrešajo po 2, 3, 5 tudi 10 kron, in čakajo zastonj na fanta s podobami. Išče ga pa tudi sodnija, toda do-sedaj še brezuspešno. Prebrisanec je odšel z dobrim plenom bržkotne iz dežele.
Prečitane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero •
Telefonska in brzojavna poročilo.
Ugovor naprednih spodnještajerskih Slovencev proti samodrštvu na HrvaŠkem.
Celje, 10. aprila. Izvrševalni odbor Narodne stranke za Štajersko je imel snoči polnoštevilno obiskano sejo, v kateri je sklenil sledečo resolucijo: Izvrševalni odbor Narodne stranke za Štajersko ugovarja naj-odločnejše proti samovoljnemu in neopravičljivemu kršenju najpripro-stejših državljanskih pravic bratov Hrvatov in Srbov v kraljevini Hrvaški na ljubo oni madžarski gentrv, ki kaže ob vsaki priliki svoje sovraštvo do dinastije in skupnosti naše monarhije. Obračamo se do vseh naprednih strank v avstrijskem državnem zboru in delegacijah, da povzdignejo v imenu človekoljubja in svobode svoj elas proti samodrški vladi na Hrvaškem. Za nas Jugoslovane prihajajo v boju za naš narodni obstanek odločilni trenutki, ki nas najdejo združene, odločne in pripravljene za najtežje žrtve. Svojim bratom onkraj Sotle izražamo v njihovem trdem boju svoje najiskre-nejše simpatije v trdnem prepričanju, da bo končna zmaga njihove pravične stvari njihova in s tem tudi naša.
Obstrukcija v državnem zboru?
Šibenik, 10. aprila. Glasilo dalmatinske stranke prava »Hrvatska Rieč« javlja, da bodo dalmatinski poslanci v državnem zboru takoj ko se snide pričeli z obstrukcijo radi uvedbe kraljevskega komisariiata na HrvaŠkem. List nadalje zatrjuje, da se bo obstrukcijonistom pridružil tudi dalmatinski deželni glavar dr. V. Ivčevič.
Selitev nadvojvode Franc Ferdinanda.
Dunaj, 10. aprila. Nadvojvoda Franc Ferdinand se preseli s soprogo in otroci iz Belvedera v dvorni grad, kjer ostane delj Časa. Med tem časom bodo Bclvedere povečali in na novo preuredili.
Premembe v dvornem maršalatu.
Dunaj, 10. aprila. K razširjenim vestem glede premembe v dvornem maršalatu poročajo sedaj, da pride v slučaju kake premembe nadzornik dvornih hlevov grof Kinskv v prvi vrsti v poštev kot naslednik kneza Montenuovo. Da bi prišel na mesto kneza Montenuova princ Hohen-lohe, ne pripuščajo politične razmere, ker je princ Hohenlohe v očigled sedanjim političnim razmeram kot namestnik tržaški skoro nenadomestljiv. V slučaju, da odstopi knez Montenuovo. poda svojo že delj Časa naznanjeno demisijo tudi dvorni svetnik Wetschl, na čegar mesto bi prišel bržkotne baron pl. Paumann. Generalna intendanca dvornega gledališča se ne ustanovi več.
Odlikovanje.
Dunaj, 10. aprila. Ministerijalni svetnik v presidiju ministrskega sve-| ta, dr. Friderik Pinschof je dobil viteški križec Leopoldovega reda, sek-cijski svetnik Walter Breiskv pa red železne krone III. razreda.
Hrvati in mirovni kongres v Parizu.
Dunaj, 10. aprila. Hrvaški politiki in publicisti se nameravajo obrniti na mirovni koneres, ki se bo meseca junija vršil v Parizu, ter ga za-interesovati za dogodke na Hrvaškem. Tajnik kongresa Pelissier se zelo zanima za dogodke v Avstriji, zlasti pa na slovanskem jugu, in je že obljubil, da bo v vsakem oziru šel na roke Hrvatom. Te dni se nanoti v Prago, Zaereb, Belgrad in Zofijo, da stopi tamkaj v zvezo s tamošnjimi odličnimi politiki. Kongresa v Parizu se bodo udeležili tudi hrvaški odposlanci, ki bodo na kongresu sprožili diskusijo o hrvaških razmerah. Na čelu hrvaške delegacije bo dr. Hinkovič, ki od časa znanega, proti njemu naperjenega procesa živi stalno v Parizu. Za častnega predsednika tega kongresa bo izvoljen Ro-osevelt.
Zaroka v cesarski rodbini.
Dunaj, 10. aprila. Zaroka nad-vojvodinje Elizabete z grofom Jur jem Waldburgom se izvrši meseca julija v Išlu. Ob tej priliki bodo prav enako postopali kakor pred 22 leti povodom poroke matere sedanje neveste. Takrat so bile slavnosti zelo reducirane, ker je preteklo od smrti prestolonaslednika šele pol leta.
Odlikovanje   francoskega poslanika.
Dunaj, 10. aprila. Cesar je odlikoval francosk. poslanika Croziera povodom njegovega odpoklican ja z velikim križem reda sv. Štefana.
Poslanec Wolf zbolel.
Praga, 10. aprila. Kakvr poroča »Prager Tagblatt«, je zbolel poslanec Karel Herman Wolf za vnetjem pljuč.
Demonstracije v puljskem gledališču.
Puli, 10. aprila. Ko je vprizori-la pred par dnevi neka italijanska operetna družba opereto »Dunajska kri«, in so nastopile na koncu II. dejanja nekatere plesalke v uniformah bersaglierijev. Je galerija demonstrativno ploskala. Vsled tega se je čutila vojna mornarica prisiljeno proti takemu izzivanju primerno nastopiti, ker so v orkestru sodelovali tudi člani godbe vojne mornarice. Sedaj gostuje v Pulju neka dunajska operetna družba in je začela svoje predstave v nedeljo s »Sramežljivo Suzano«. Igro je italijanska publika sprejela z velikim navdušenjem in ko so začetkoma predstave naznanili, da bo godbo oskrboval najet igralec na klavir, ploskanje ni hotelo ponehati.
Iz dežele absolutizma,
Zagreb, 10. aprila. Preventivna cenzura se izvaja z vso strogostjo. Snoči ni moglo do pozno v noč iziti več opozicijonalnih listov, ker so bili po dvakrat, trikrat, da, celo štirikrat od policije zaplenjeni. Ob takih razmerah seveda listi ne bodo moerli izhajali. Zato se v opozicijonalnih krofih resno razmotriva vprašanje, ako bi ne kazalo, da bi se vsaj glavnejši opozicijonalni listi izselili iz Hrvatske ter začasno izhajali v Avstriji in na Ogrskem.
Kolikor se sedaj ve, se bo glasilo socijalnodemokratske stranke »Slobodna Riječ« preselilo v Pešto. O preselitvi »Hrvatskega Pokreta« se še ni sklepalo. Ce se bo ta list vobče kam preselil, potem pride edino v poštev Ljubljana. Na drugi strani pa se tudi pretresa vprašanje, ako bi ne kazalo, da bi vse opozicijonalne stranke — hrvatsko-srbska koalicija in stranka prava v prvi vrsti — izdajale za čas trajanja komisarijata skupen dnevnik, ki bi naj izhajal na Dunaju ali pa v Ljubljani. To vprašanje je bilo šele sproženo in se torej nahaja šele v prvem stadiju razmo-trivanja.
Zagreb, 10. aprila. Več pokrajinskih hrvatskih in srbskih listov je prenehalo izhajati, ker niso mogli položiti od vlade zahtevano kavcijo. Med temi je tudi organ koalicije v Varaždinu »Naše Pravice« in socijal-no-demokratski  list »Volksrecht«.
Zagreb, 10. aprila. Ćlan uredništva dnevnika »Neues Tagblatt« Bergstein je izgnan iz Hrvatske, ker je pisal v listu članke, naperjene proti Madžarom. Bergstein je izgnan iz vseh ogrsko-hrvatskih dežela za tri leta.
Zagreb, 10. aprila. Včerajšnji »Slovenski Narod« je danes pobrala po vseh kavarnah in gostilnah policija. Kaj hujšega se ni prigod i lo. Redarstveni organi iščejo po zagrebških hotelih »Narodovega dopisnika«.
Koze v Krakovu.
Lvov, 10. aprila. Iz nekega vzga-jališča v Pradniku, kjer je zbolelo 16 dijakov za kozami in iz Podgorce, kjer je zbolelo tudi več ljudi za kozami, so prenesli bolezen tudi v krakovska predmestja. Sanitetne oblasti so izdale najstrožje odredbe ter razglasile obligatorično cepljenje koz. Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 10. aprila. V četrtek zvečer se sestane skupni komite za določitev debat v ogrskem državnem zboru, ki so ga sklicale opozicijonalne stranke. Kakor se čuje, hočejo opozicijonalne stranke preprečiti reformo bramhnega zakona z debato o raznih okolnostih povodom reativiranja Khuenovega kabineta in šele nato poseči po tehnični obstrukciji. Za rdeči polumesec.
Sarajevo, 10. aprila. Bosanski in hercegovski muzlimani so nabrali za »Rdeči polumesec« v Tripolitaniji skupno V« milijona kron.
Policija v konzulatu.
Tcbris, 10. aprila. Štirje redarji so šiloma udrli v turski konzulat v Tebrisu, da poiščejo baje nekatere zločince. Turški poslanik v Teheranu je energično protestiral proti takemu postopanju in zahteval, da perzijska vlada krivce strogo kaznuje.
Nemški cesar pride v London.
London, 10. aprila. Govori se, da pride nemški cesar meseca junija na Angleško in se bo udeležil mednarodne konjske tekme, ki se začne 17. junija, in katere se udeleži tudi več nemških častnikov. Brezžični brzojav med Rimom in Tripolisom.
Rim, 10. aprila. »Messaggero« javlja, da bo brezžična brzojavna zveza med Rimom in Tripolisom v kratkem dograjena in se izroči prometu 15. t. m.
Turška vlada in armenski škofi, Carigrad, 10. aprila. Kakor poročajo, je sklenila turška vlada, da ne nastavi večjega števila armensko-katoliških škofov, ki jih je imenoval odstavljeni patriarh Tercijao med italijansko-tursko vojno iz Rima, ne da bi bil vprašal narodno skupščino.
Ob rusko-turški meji. Carigrad, 10. aprila. Ruski vojaki so ustrelili pri Kasmanu 4 Turke iz Alaškerta v erzerumskem vilajetu, ki so potovali v Kars, ker so prekoračili rusko mejo.
Nezgoda na Chiemseeju. Monakovo, 10. aprila. Baron Ferstel, oče na jezeru Chiemsee ponesrečenega medicinca Henrika Ferstla, je razpisal nagrado 1000 mark za onega, ki bi našel trupli njegovega sina in gdčne. Rouband. Vsled nevihte je »koro vsaka akcija onemogočena. Jadernica rodbine Rouband se je zarila tako globoko v pesek na južnem bregu jezera, da je ni mogel niti parnik oprostiti. Ja-drenico bodo morali izkopati iz peska.
Odstop nemškega državnega tajnika.
Berolin, 10. aprila. Nemški državni tajnik KiderlenAViiehter odstopi v najkrajšem času, vsekakor Se tekom meseca aprila. Njegov naslednik bo baje nemški poslanik v \Ya-shingtonu, grof Bernstorff.
Darila,
Upravništvu naših listov so poslali :
Za Ciril - Metodovo družbo: G. dr. Jos. Cer ven v, okr. zdravnik v Cerknici, 11 K, nabrano v družbi pri I. Strgulcu v Cerknici in družina Iv. Dražilova, restavracija »Narodni dom v Ljubljani, 10 K, mesto venca na krsto umrli gospe Mariji Zalazni-kovi. Skupaj 21 K.
Za »Narodni sklad«: Neimenovani iz Črnomlja 100 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
*
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marca 1912 sledeče prispevke, in sicer:
I. Prispevki iz nabiralnikov.
J. Jereb, Ziri, 3 K 50 v; J. Hodnik, Srednja vas, 5 K 08 v; M. Goni-bačeva, Matavun, 3 K 14 v; M. Ga-brijan, Adlešiče, 2 K 20 v; trnovsko župnišče, tu, 11 K; hotel »Avstrija«, Slov. Bistrica, 7 K; podružnica, Štanjel, i. s. Nabergoj 3 K 27 v, Stare 4 K 69 v, Vaies 4 K 17 v, Švagelj 2 K 04 v, skupaj 14 K 77 v; F. Šlibar, Selca i. s. M. Dolenc 9 K 36 v, F. Šli-ber 4 K, skupaj 13 K 36 v; dr. J. Hra-šovec, Celje, 3 K; gostilna pri »Faj-moštru«, tu 52 K -|- 11 K 55 v, skupaj 63 K 55 v; podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu, 172 K 58 v; gostilna »Mesto Gradec«, Celje, 13 K 76 v; podr. Sodrazica i. s. Fajdiga 45 K, Mikolič 1 K, Krže 1 K, Drobnič 1 K, Čanipa 1 K 40 v, Bartel 1 K, skupaj 51 K 80 v; gost. Ukniar, Atiber, 12 K 32 v; B. Sablačan, Glin je, 7 K; podr. Lonjer i. s. Kljuder 2 K 43 v; 2upan
1 K 42 v, Ferljuga 15 v, konz. društvo 2 K 10 v, skupaj 6 K 10 v; podr. Laški trg i. s. v pivnici 2 K 69 v, Drol 76 v, skupaj 3 K 45 v; trg. Mr-har, Dolenja vas 4 K; V. Picek, Ribnica i. s. trg. Picek 12 K 80 v, M. Podboj 64 v, A. Podboj 5 K 64 v, J. Kline 12 K 68, Goderer 4 K 70 v, A. Arko 3 K 14 v, Lovšin 3 K 14 v, }Jl. Klun 1 K 70 v, skupaj 44 K 44 v; V. Magajna, Divača, 3 K 20 v; »Nar. dom«, Slov. Gradec, 28 K 60 v; F. Štubelj, Šmarje, 20 K 76 v; A. Vuga, Sv. Lucija, 4 K 54 v; gost. Robič, Limbuš, 10 K; moška podružnica v Radovljici i. s. Avguštin 19 K 20 v, Bastelj 11 K, Lectar 22 K 50 v, skupaj 52 K 70 v; omizje pri. »Belem volku«, tu, 200 K; »Narodni dom«, Celje, 4 K 30 v; S. Hrast, Livek, 4 K 37 v; moška podružnica, Maribor i. s. »Narodni dom« 16 K, Meden 11 K, Vrtnik 2 K, Novak 1 K, Golob 3 K 20 v, Amer 3 K, Lašič 1 K, dijaki
2 K, skupaj 39 K 20 v; gost. Sršen, Skaručina, 5 K 12 v; podružnica Bazovica i. s. društvena gostilna 3 K 30 v, pri »Lipi« 6 K 50 v, Grgič 42 v, skupaj 10 K 22 v; J. Komljanec, Ptuj i. s. čitalnica 9 K 96 v, Lenart
3 K, Muršec 97 v, Mahorič 69 v, Zupančič 46 v, Senekovič 1 K 76 v, Gra-har 1 K 74 v, skupaj IS K 58 v; gost. Kern, Cerklje pri Kranju 20 K 30 v; F. Jelene, Lukovica i. s. Narat 10 K 78 v; moška podružnica Celje i. s. Ravnihar 1 K 15 v, dr. J. Hrašovec 2 K 75 v, »Narodni dom« 3 K 63 v, »Beli vol« 12 K 81 v, Confidenti 22 K 68 v, skupaj 43 K 02 v; gost. Ploj, Breg, 11 K 60 v; podr uznica Devin i. s. Ples 3 K 22, Gabrovc 1 K 26 v, Blazina 1 K 31 v, Trčon 1 K 50 v, Ur-dich 3 K 31 v, Trčon 2 K 54 v, skupaj 13 K 14 v; nabiralniki v Ljubljani: Gorše 2 K 12 v; Bevc 40 v; pri »Maliču« 25 v; trafika Dolenc 1 K 50 v; Perles 1 K 12 v; »Zlata kaplja« 36 v; pri Krofu 1 K 10 v; pri Fal-karju 1 K 50; Cinkole 1 K 36 v; Ko lovrataar 1 K 30 v; Auer 30 v; traf. Pichler 1 K 48 v; Avg. Zaje 2 K 90 v; hotel »Štrukelj« 1 K 96 v; Pavšek 14 K 57 v; Drašček 3 K 30 v; Zupančič 5 K 80 v; Cuzak 3 K 12 v; Prhavc 2 K 80 v; pri Jurju 80 v; pri Sokolu 82 v; pri Mačku 1 K 90; goriška klet 14 v; kavarna pri Leonu 75 v; Zabu-kovec 3 K 30 v; trg. Leskovic * Meden 3 K 12 v; trg. Ravtar 40 v; urar
Krape« 34 v; pri Lipi 1 K 58 v; Čehovin, G. Braniča 10 K; resi. prašler, Borovnica, 17 K; Iv. Nemec, ^abrežina 2 K 38 v; F. Hrastnik, Ra-fca 4 K 28 vin.
II. Prispevki podružnic.
Kranjsko: Metlika 8 K; Tur-ik 3 K; Črnomelj, moška in ženska 170 K; Radovljica moška 3 K; Prem |2 K 65 v; Cerklje pri Kranju 51 K ,'0 v; Ljubljana, šentjakobsko - trnovska moška 20 K; skupaj 268 K 33 vin.
Štajersko : Maribor, moška, *50 + 200 + 40 = 490 kron; Mari-lK>r, ž., 50 + 131 K = 181 K; Konji-ce. 5 K 5 vin.; Bočna 4 K + 11 K G vin. = 15 K 6 vin.; Poljčane 37 K 56 vin. -h 12 K = 49 K 86 vin.; Laiki trg 64 K; Gradec, izvenakad., 120 K; Ljubno (g. Št.) 30 K; Celje jupš., 2 K; Ribnica 62 K; Braslovče ]00 K; Št. Pavel pri Preboldu, m., 25 K 20 v, ž. 136 K 60 v; skupaj 1280 K 77 v.
Koroško. Celovec 100 K. Primorsko : Selo 25 K; Sv. JCriž-Dobravlje 27 K; Komen 85 K; Devin 125 K 70 v + 6 K -j- 1 K = 132 K 70 v; Kobarid 79 K; Krmin 24 K + 11 K = 35 K; skupaj 383 K 70 vinarjev.
III. Zbirke časopisov.
»Slovenski Narod,«   tu,   248 K
12 vinarjev.
IV. Prispevki Slovencev v Ameriki.
Podružnica v Clevelandu št. 24 'poslal L. Kirc) 100 K; podružnica V Novem Jorku št. 1 (poslal L. Andol-gek)  1000 kron;    skupaj 1100 kron.
V. Prispevki  od  družbenega blaga. I. Perdan. feu, od vžigalic, 1500
kron; Golob et Komp., tu, od mazila i kovine in vazelina za čevlje, 325 •on; skupaj 1825 K. VI    Prispevki   za   obrambni sklad.
R. Osvald, Jesenice, 10 K + 10 tron = 20 K; finančni uradnik, tu, 5 K. neimenovan učitelj v pokoju na rskem 200 K; J. Bregant, Ma-3 K 33 v; M. Lj. Novak, Gra-8 K; L. C vernic, tu, 5 K; L. Peto-var. Ivanjkovci, 5 K; Efem, Gradec, 10 K; posojilnica, Frani, 40 K; F.
<pc, tu, 20 K; F. Oset, Trbovlje, 5 K; Janko vit. Bleiweis Trsteniški, tu, 5 K: občni zbor podružnice v Ceven 125 K; B. Defraneeschi. Tržič, 200 K; slov. društvo »Lipa«. Zagreb, 36 K 4- 14 K = 50 K; županstvo naJ 40 K; posojilnica Ribnica 50 Jbon; podružnica Klanec 100 K; du-m -ki slovenski tehniki 25 K: ne-novan na Dolenjskem 200 K; po* niča Bazovica 50 K; dr. J. Šav-Trst, 5 K 6 vin: omizje samcev ri Zlati kaplji, tu, 3 K 70 v; posoda, Vojnik, 40 K; podružnica Dnnlo, Pa., v Ameriki, 200 K; Ida Žilik. Gorica, 200 K.
VII. Razni prispevki.
M. Domicelj, Cerknica, 5 K; prva a    zavarovalnica   za življenje,
•. 28 K 48 v: trnovski Moborjani. tu, 1 K 50 v 4- 60 K — 20 K; I. Ma-. Tržič,    kazenska poravnava. A-z., 5 K; na zlati poroki gosp. Dolžan a, nabrala gospa Borštnar 20 K; dr. F. Novak, tu, kazenska poravnava, 5 K; mestna občina ljubljanska, K;   Ivan Vojsk, Sitarovci, na-na gostiji Ivana Lepo v a   3 K -:1 vin.; posojilnica Št. Janž (Koroško) 20 K; Ig. Radoš, Bukarest, nabral 27 K 25 v: M. Mohorčič, Kapela, nabrala 5 K 16 v, Voglar dodal 10 K, skupaj 15 K 16 v; kmetska posojilni-
tu, 400 K; Iv. Celešnik, tu, mesto npflnbljene vstopnice v koncert. 4 K; P. Oset. Trbovlje, mesto računskega a nabral 9 K; volilo umrlega Ivana Ogris, Borovi j o. 92 K 36 vin.; Graletov   Janez in Šaloka Franica,
!nja vas, 4 K; Košuta Felicita, S« niia. nabrain na poroki V. Hrena
M. Rožič, 27 K; gimnazijci na II. državni gimnaziji, tu, na imendanu prof. dr. Pipenbacherja, 10 K 60 v; županstvo Prvačina, 10 K; Iv. Skrlec Sv. Tomaž, mesto venca umrleera F.
mika i. s.: Iv. Veselic 2 K, Iv. Orivec 1 K, skupaj 3 K; A. Potočnik,
Rok. 1 K; veseli ajdovski in štur-
Žgančarji, zbrali pri igri »Buni« 3 K 30 v; prebitek recit. V. Rožan-
za v Liitiji 6 K; Ana Podboj, Rib-ea, mesto venca umrle Amalije Podboj v Ilir. Bistrici, 10 K; K. Dolenc, tu, 4 K; H. Požun, Gor. Radgona, nabral 5 K; A. Hudovemik, tu, nabral narodnega davka, 20 K; H. Kladile, Gorenje polje, 15 K 84 vin.; F. Nateik, Celje, nabral pri Zvezdi 14 kron.
Dsmšnu list obsega 8 stran*.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ra&tu Pustoslemček. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. aprila: Magdalena Fi-scher, zasebnica, 79 let, Marije Terezije cesta 11.
Dne 9. aprila: Elizabeta Mehle, zasebnica, 65 let, Cerkvena ulica 19. Marijan Humek, sin dež. sacije-
rejskega učitelja, 16 dni, Linhartova ulica 12.
V deželni bolnici.
Dne 6. aprila: Josip Šuštar, sin bajtarja, 11 mesecev. — Antonija Kune, užitkarica, 52 let.
Dne   7, aprila:   Pavel Rendek,
krošnjar, 64 let.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje In sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 2»—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A* MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Donafn, Tnch-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    5 19
Vsaka mati ve
v koliki meri dojenje pospešuje napredovanje nje otročička. Čut utrujenosti, ki se v tem napornem času pojavlja tako rad, se z rabo Scottove emul-:-:      lahko odvrne. :-:
Scottova
::   emulzija   :: |
obsega   vrsto krvotvornih
krepilnih  sestavin,  ki  jako PriWlo"Mmo B
udodno   vplivajo   na   mate- «© mamico —
rino mleko  ter oživljajo in ~ osvežujejo Scotiova emul stopanja.
zija   je   lahko   prebavna   in   se torej lahko uživa.
Pri nakupu zahtevajte »rečno   Scottovo emulzijo Znamka
»Scott€   je, ki je  vpeljan* te   tet   45 let in  larači ta dobro kakovost in učinek
Cena izvira:  steklenici 2  K 50   £>obi  se v vsaki lekarni
8
Prve avtoritete, tuzemstva in inozemstva priporočajo .Kufeke" kot najbolj-Se živilo
črevesnemu
1
proti bljevanju, katarin itd.
Za otroke m odrasle.
driski,
Nevarne starosti ni
pač pa nevarni letni čas. Nevarna je predvsem predpomlad, ki notorično prinaša največje število prehlajenj. Kdor si noče pokvariti pomladanskega veselja in si hoče hitro odpraviti morebitna vnetja vratnih sluznic, ta naj se navadi na to, da uporablja vedno Faveve prave sodenice. Kupi se škatliico za K 1*25 v vseh lekarnah in drogerijah, pazi pa naj se vedno,
da se ne dobi ponaredb.
MOl STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju ias kakor sploh za racionalno negovanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani Bay-rum s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L. V steklenicah po K 2 — in 4'—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. ::
25
if>oi*o^a
J. Ciuha
Stari trg št. 1
Pod rWwm**&o.
Proti praha)ein, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše prlznan«
Tanno-cn'nin Mtura
matera   okreočuje   lasiftče, odstranjuje
luske in preproouje  Ispadanje la«. I steklenlea z navodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot
dve steklenici.
Zaloga vseh  preizkušenih zdravil, Tied'c. rril, rredioinal. vin, epeollall tet, najf-nejolh parfumov, kirurgi ftkih obverf svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarna MIlana Leuiteko
vtiub!|an Rislava tista it L
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
iubli. mosta 17
V te! lekarni dobivalo ćlanl bolniških blaga|s lutaš telesni**, c. kr. tobačne tovarn* in okr. seUUikt blagajn* v »i«kljaal.
Boran« pofM>6i!a.
L|*M|a»ska
.Kreditna banka f Ljubljani*.
Uraial karti iSMjskt kane 10. april* 1912
I
4% majevi renta . . . . 4-2'/, srebrna renta .... 4*/, avetr. kronska renta . . i*U op. „ „ . . V \ knnltko deželno poso)llo 4*/9 k. o. češke dež. banke .
■resne.
Srečke Iz I. 1W0 '/,    .   . • •»        »t 18S4 •  • .
tiske ..... zemeljske I. Izdaje .
M H*       99 •
ogrske hlpotečne . . dan. komunalne avstr. kreditne . I)abl|anske .... avstr. rdeč. krila   . .
Off.      „ „
baafirka.....
tnrike......
»t »» ■ *»
H »* i»
Belaloe.
()r»btj*fi«ke kreditne bank# Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . luine felesnlee . . . . Državne Železnice . . . Alolne-Mnntan .... Ceike sladkorne družbe . Zlvnostenske banke.   . .
Salata.
Cekini Marke Franki
f ire . RtiblJI.
Seaaral
89 65 92-95 8965 8935 9225 9175
424 — 6U-— 29 75 305 IT 269 60 2jQ — 502-— 493 — 7050 62 85 41 7S 3 2-2 S 242 70
457 — 657 75 533 25 !0.S SO 731-75 941 75 373 — 283-40
11 38 11770 9572»
94 70 253 75
■i.K»».l
8985 9315 8 »85
89 55 93*25 92 75
436 — 623 -a 7 75 317 — 281 50 302 — 514 — 505 — 76 50 H8 85 47-75 36 25 245 70
459 50 658 75 534 25 106 80 732 75 94 2 75 376 — 284-30
11-41 11790 9.^94*
94 95 554*0
ne eene v Budimpešti.
Dne 10 aprila 1912. Termin.
Pšenica za april 1912 . za 50 ker 1160
Pšenica za maj 1912. . za 50 kg 1161
Pšenica za oktober 1912. za 50 kg 1090
Rž za april 1912.       ... za 50 kc 1^32
Rž za oktober 1912  .   . . za 50 kg 8 90
Oves za  april 1912     . . za 50 kc 9 83
Ove«; za oktober 1912   . . za 50 kg 958
Koruza za maj 1912 .   . . za f?0 kg 8'95
Koruza za julij 1912 . za 50 kg 890
Zahvala!
Za mnogobrojne prijazne čestitke, ki so mi Od blizu in daleč dospele povodom Najvišjega imenovanja za  cesarskega svetnika,
izrekam presrčno zahvalo.
J. Hm Rfiger, st.
Spominjajte se
deteorološluiG porotno«
Višina nad morjem 3t0*2
SrednM zra£«! ti t V 39*76 mm
a Stanje   i o
iS baro-    « -
t °P"°" ™<tra S- vanJa
s -
v mm  h- —
Vetrovi
Nebo
9.
10.
2. pop. 9. zv.
72f5 719-2
7. zj. I 7232
18-1 'p. m. jzah. 10*8 i sr. szah.
30 ■ si. svzh.
pol oblač. dež
oblačno.
Srednja  včerajšnja   temperatura 13'6C norm. 85° Padavina v 24 urah 31 8 mm. Po noči je zapadel sneg
ZAHVALA.
Rodbina Gasrlč se vsem, ki so
s tako častnim spremstvom na zadnji poti njenega soproga, ozir. očeta
Leopolda Gabriča
sprevodnika jni. železnice v p.
počastili in nam izrazili svoje sočutje ob bridki izgubi, iskreno zahvaliuje. Zlasti še si. pogreb, društvu železničarjev za obilno zastopstvo pri pogrebu svojega tovariša.
Iskrena hvala vsem! LJUBLJANA, 10 aprila 1912.
Prostovoljno gasilno drnšlvo v Trbovlfah naznania, da je v torek zvečer umrl njega zaslužni dolgoletni član, ljubeznjivi tovariš, vodja plezalcev, gospod
FRANC PUST
posestnik v Trbovljah.
Pogreb se vrši v petek, dne 12. aprila ob pol 1C. dopoldan na trboveljsko pokopališče.
V Trbovljah, 10. aprila 1912.
Slava njegovemu spominu! 1301
Juro Naglas,
Ivan Kratnmer,
načelnik
¥■4
Zahvala.
Prekruto nas je udarila usoda, ugrabivši nam nenadno na tako tragičen način ljubljenega sina ozir. brata, gospoda
dr. Jos. Cerka.
Docela smo potrti, in zato moremo le tem potom izreči svojo najiskrenejšo zahvalo vsem društvom, skupinam in posameznikom, ki so se ponesrečenca v katerikoli obliki spomnili in pokazali, da so ga imeli radi.
Ti brezštevilni izrazi so bili tako iskreni, da ne najdejo primere. Najtoplejs* zahvala pa tudi vsem onim blagim, ki so pismeno ali ustmeno pokazali sočutje z nami.
Žalujoča rodbina Cerkova.
Zahvala.
Za odkritosrčno sočutje med boleznijo in ob smrti naše preljub-Ijenc matere, ozir. soproge, gospe
Marije Zalaznik
izrekamo najtoplejšo zahvalo zlasti preč. duhovščini, ki je nepozabno ranjko spremila na zadnjo pot, si. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za ganljivo petje, si. telovadnemu društvu »Sokol 11.« za spremstvo, cenj. darovalcem prekrasnih vencev in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili preljubo ranjko do groba.
¥ Mnaljanl, dne 10. aprila 1912.
2ali]Ka btHih Jaln Zabziftm
Elegantno, solnčna
1303
in pritiklinami se odda za 1 maj.
Limarieva nI. 2.. II. nadstr. vogal Stritarjeve nI.
POTNIKA
ki obiskuje trgovce na deželi« išče velika tvrdka za jedilno in namizno olje. Dobra provi« zija. Ponudbe z referencami na poštni predal sedemindvaj-1297  set (27) Trst Piazza Giuseppina
V najem se odda radi bolezni
z mešanim blagom, v prometnem kraju ob železnici, deželni cesti, in farni cerkvi na Gorenjskem. — Vprašanja na uprav. »Slovenskega Naroda« 1230
Odda se takoj
lepo meblovana 1239
soba
\ posebnim vhodom in kopalnico ter hrano.
Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda.«
Polo
Prva avstrijska zavarovalnica proti tatinskemu vlomu ¥ Ljubljani
sprejme
tri potovalne uradnike
proti mesečni plaSi 200 K in postranskimi prispevki. Sprejme tudi več
akviziterjev
proti visoki proviziji.
1298
Bleda se dale tako] v uje
HIŠA
št. 12 s tremi sobami, kuhinjo In jedilno shrambo ter vrtom, pa brez hišne oprave, Hiša je na lepem prostoru. Mesečna najemnina je kron 16. —« Več se izve pri oskrbnika Josipu Mežanu na Bledu, hišna štev. 13, Gorenjsko. 1296
Kupim
1290
par lepiti konj
zdravih nog, 5—8 let starih, 15—16 pestij visokih, ki so porabni za težke in lahke vožnje (kočije).
I '"'
(s opravo) in koleselj. Ponudbe upravi »SI. Nar.« pod pSosiJI1.
0219
0433
00
2737
85
5781
24
FRAHCOUE KOPELI
SEZIJI: 1. fflaja do 36. septembra. E KOPELI: t aprila do 30. oktobri
Prvo mahovno kopališča na svetu.
Čea 150.000 ouhonih kopali m sesajo.  Lastno mahovi**«:  10 milijonov kubičnih metru v —
glade na kemično aeatavo in idravilni atinak. — iiMOM Mvallite i
INDIKACIJE:
Karani rtfjn tmiifirlj. m ituulitjit MMlt n srde Meni
v Avstro-Sajrkal, ima nafaao&naiaa aaltffcnailaHnaka itaOaa na kontinenta. — Prospekte daje
at   ::   ::   11 II
aaatonj iupanatro.
Malokrvnost, bledičnost, skrotuloM, inficirane otroške bolezni, rflvmatizem, prottn, KOtorl aopU, sečni in preb.Tilni organi, »starano telesno zaprtje, Živčne bolezni, nevra-stenija, histerija, fentke boOezni« eksudati,  nyomp   bolezni Srca, srčne slabosti, kronično
vnetje srčnih milic, bolesni  srčnih saklopnic,  nevroza srca,  otollčelost srca.
□ □□ □ □□ □□□iniDiDininininininin
Jfajodličncjse podjetje na potovanju.
Samo specialitete in privlačnosti najprve vrste.
□IDO □ I □ IDI □ □ I □ I □ 1 □ I □ I □ I □ 1 □ I □ I □ !□ I □
f     / 9 9 priporoča
J:a poletno sedijo =
„^ngleško skiodišče obtefc"
:: O. jjernatovič;:
Ljubljana —  J/Cestni trg štev. 5 — Ljubljana
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih p las cev 13 blaga, prašnih plašče v 13 listra ier svilnatih plaščev 32 dame
vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike
?a gospode in dečke po priznano ni^ih in solidnih cenah.
loden in modno blago
m gospode in (Ume razpoiilj.
Karel Kocian,
tvornica sukna v Humpolca
Vzorci franko. TVomiske cene.
Veletrgovina z vinom, žganjem In deželnimi pridelki 1197
i potnika
za Kranjsko. Štajersko in Koroško ob fiksnem nameščenju in proviziji. Samo prve vrste sile in resni reflektanti naj svoje ponudbe pošljejo pod ffšL 1197" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
FERNET BRANCA
SpeciaKteta tvrdke fratelli Sranca, ]VtUan
je vsled svojih silno diefetskih In odlično želodec M krepečih  lastnosti :-:
3
(M
Najboljša želodčna potita sveta.
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, HI. Ungarg. 20.
Re
E 22/12/6
1294
ražbeni o
1291 Zade
m
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi.
Trdo vezan 5 K 60 v., po posti 5 K 80 v.
v Llu&llanl
Pri spodaj oznameiijeiii »odniji v sobi štev. 4, se bosta prodali dne 7. maja .912, ob 9. uri dop- sledeči posestvi:
1. vi. št. 196 k. o. Dvorskavas in 270 k. o. Luž ar je obstoječe iz gospodarskih poslopij, njiv. travnikov, gozdov in pašnikov ter pritiklice, cenjeno vse na 20.762 S 30 v. Najmanjši ponadek znaša i3.S42 K.
2 vi. št. 169, 343 in 375 d. o. Velike Lašče, obstoječega iz gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozdov ter pritikline, cenjeno vse na 11.368 E. Najmanjši ponudek znaša 7.579 E.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenern obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj otnamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija Velike Lašče, odd. II.,
dne 7. aprila 1912.
Kralj jKatjaž.
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Cena 2 S, s pošto E 2-20.
Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena broš. E i-20, ves. E 2-20, a pošto 20 v več.
Zeio zanimiv roman, poln interesantnoga dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev.
Preložil Vladimir Levstik.
Cena broš. E 1-40, vez. K 2-40, a pošto 20 v več.
V iem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane straliote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Sumavskv.
Cena broš. B 1-50, vez. 2-50, 3 pošto 20 v več.
Ta odlični roman podaja zrnimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
a
Undina.
Spisal Andre Theuriet
Cena 90 v, a pošto 10 v već.
Eden najljubeznivejših  francoskih pisateljev je v tej  knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
K »Mi
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. E 1-50, ves. B 2-50, s pošto 20 v veš.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena E 1-40, vez. B 2-20, a pošto 20 v več.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko lj'idstvo je takrat strahovito trpelo in vrli tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovine Jenalja.
Spisal Fr. Remec Cena E 1-50, s pošto E 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
ii
Cena —-80 v, ves. E 1-00, s pošto 20 v veš.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki Jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovala I Mali lord. dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena broš. E 2-—, ves. B 4—, s pošto 40 v več.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. E 1-50, ves. E 2-50, a pošto 20 v već.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. E 1-50, vas. E 2-50,
• pošto 20 v vaš.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vr5i v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Spisal F. H. Burnett Cena broš. B 1-80, vez. 2-60, s pošto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
o narodnem pašni
Spisal Valentin Zun.
Cena B 3-—, a posto B 3-20.
To jc najpopolnejše in najtemeljitejSe delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilniČarja.
Zaljijeoi kapucin.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti.
Cena broš. B 1-—, ves. E 1*80, s pošto 10 v vaš.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
i
Ljubljana o Prešernova ulica 7 o Ljubljana
_
0F
WU
0202
QD
75
2
542
03
D
tin.
-vrm-
itčno
.294
ali
vi:
eče ter asa
i iz
lizni lejo ned
jpo-Dgle
tere raž-
jejo raju
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 95
l mm i spot siflci.
Resna ženitna ponudba.
Dobrosrčen, zelo soliden, mlad in izobražen trgovec, posestnik, simpatične vna-njosti, srednje visok, se Želi seznaniti z domače vzgojeno, mirno, zdravo gospico ljudomilega srca iz brez- j madežne preteklosti. — Navesti prosim starost, visokost dote, ki se rabi za povzdigo podjetij, in če ima gospica veselje do trgovine. — Resne ponudbe s sliko pod »T ha sreča — maj 912« na 1291 upravo »Slov.
Naroda« do 22. aprila.
jideva Je strogo tajna, zato anonlm. ne vpoštevara.
V nobeni skodelici ne sme manjkati
pravi : Franckov : kavini pridatek,
on daje kavi slast, moč in lepo barvo. —
708—11. Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno.
^      Tovarna v Zagrebu. ::
veščega dela za težko vožnjo
B*F~ sprejmem takoj. "W
Sprejme se tudi, če ni Še popolnoma zmožen.   Glavne dele izdelujem sam,
1293      Frane Vičič, sedlar v Zagorja pri St Petra.
Dobro vpeljana
1247
tšl
g:
DE
0
Sanatori,
„Mirni dom".
Zdravilišče za živčne in notranje bolezni, rekonvalescente. Indi-viduelno zdravljenje. Zmerne cene. Celo leto odprto. Ceniki.
Dr. Fran Ceh
pošta Gornja Kungota pri Maribora.
■ u---------~
lil
© e
i!
^ trgovina
ESTNA HRANILNICA
I LJUBLJANSKA i
v 2.)ubijani :: v lastni nisi :: Prešernova nllca št. 3 Največja slovenska hranilnica!
OST"   Denarnega prometa koncem leta 1911,   614*3 milijonov kron ~9i
1
Spomladanska in poletna sezija 1912.
En kupon 3*10 m dolg za
kompletno moško obleko (suknja, nlače, in
telovnik)stane samo
kupon 7 kupon 10 kupon 15 kupon 17 kupon 20
kron kron
kron kron kron
£upon za črno salonsko suknjo 20 K, dalje blago
-a porriinrke turi s romski   loden,   svilnate kamgarne
itd  razpošilja po tvorniških cenah za solidno in
reci no dobro znana tvorniSUa zaloga sukna
Siegel-Imhol v Brnu.
Vzorci gratis tn Iranko. 5n Prednosti, ki jih imajo privatni odiemalci. ako
'. tjjo   naročajo   naravnost   pri   firmi Slepe'.-Imhoi
na kraja tvornice, »o velike Stalne najnižje cene.
Velika Izbire. Tudi najmanjša naročila se izvrše s •■olnoma   sve£:m   bla?om   natančno   po vzorcu
• • ■591	
as	
	a*°^s
m r.	
	EE
l .i	
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne krigižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
brez odbitka. Za vloge jamči rezevnl zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vso davčno močjo-  Poslovanje nakzoruje
c. ki«, deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija in izguba
vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 obresti m in najmanj    , % amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hnanilriilce.
Posoja tudi na menice in vrednostne u   ii   ii   u   u   ii   papirje,   n   »        si   n i:
ri
s konfekcijskim in drugim oblačilnim t blagom 86 odda tako| zanesljivi osebi
na račun.
Trgovina se tudi lahko sedaj ali pozneje odkupi.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
I izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi  prave   gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245
SlZo&ni oalon.
(SaaMim damam pztpotoča 26 Sod čfi&noo*
Žalni filoSutii vceno pet-pzcLw(^c?pi% č/a&o /uči venet
.%   doma i&aotovifcnz. %\
Velika zaloga patenio-va^ih železnih in lesenih
sadnih stolov, klopi in miz,
ki lih izdeluje in zalrga parna tovarna lesnih :: izdelkov 1186 ::
Lepa prilika za mlade trgovce I
V najem se da, oziroma proda takoj iz proste roke radi preselitve dobro idoča
i Znižane cene- — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
tik farne cerkve.   Zraven je približno 16 ha zemliiŠča. 1166
Kdo. pove upravništvo »Slov. Naroda«
Zbirka
ihz
m
Jvan jax m srn
v Ljubljani 3
Dunajska  cesta ti
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „Adler".
Pletilni stroji
vseh velikosti.
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. za k. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno ve
6 K;
po posti 6 K 20 vin.
Jhrodna knjigarna
Preblavske rudninske vode.
Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
slatina,
Preblavska
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Preblavski livad ni vrelec,
ogljikove kisline velebogat,   naraven natronski kislecy
vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tndi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.
1082
L
Dobiva se v Ljubljani pri s
A. Sarabonn, Mihaela Kastnerja, Petra Lassnika, A. Stacala, T. Mencingerja,
ter po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski
razpošiljalnici
aaateaaaias Preblan, Koroško. ■
Tehnični biro in stavbno podjetje
Resi jeva cesta štev. 26 (poleg plinarne) izdeluje t Realjeva ceata štev. 26 (poleg plinarne)
: Beton, Že'ezobeton, :     Strokovna izvršitev     : Vodovodi, električne : D^^^j
mostove, strope, 5vo-
vseh vrst načrtov,     centrale, turbine, mlini, prevzetje zgradb, žage, opekarne,
rane, Zazidke turbin.     .*: tehnična mnenja, v.     z moderne apnenice. ::
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
'E1H'
.E
Stran 8.
SLOVENSKI NAROD.
81 štev.
Priporočamo našim ::   gospodinjam s
Mit'.
KOLINSKO CIKORIJO
iz edin© slovenske tovarne v Ljubljani
150 hI. belega in rdečega
orskeso »ina
letnik 1912 se ceno proda.
Več pove F. X. FeiChter vinogradnik t StubiGi, Hrvaško. 1231
Tapeinik
Dragotin Puc
LjuHljane, Marije Terezije testa štev. 16
na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Velika lzber zgotovljenih
z divanov s
otomanov in moorocev.
zlil Is Ali
H
ttner, Lju
isi h;!!. 25, nasproti roloiila.
Nudim svoro veliko izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Kini tro it. 25, lasprafi Ml
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna ::     naročila. ::
99
u se ali preda
11 1
vseh dežela izposlujc inženir 20 I*m. CJElilBMACls, oblastveno avtor, in zapriseženi catentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilfcrstrasse št. 37.
Poizve se v trgovini Porjreb^e^a zavoda v Prešernovi ulici št. 44.
Modni salon ■
Najboljša in najzdravejša
tascnke m
rva
h-
O
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar đoŠUb
duDeiskih h pariii eiofelov kater mm zalogo Wil Mm.
Zaliti kScbuki vedno v zaiogi-
Popravila se ločno izvršujejo.      2306       Cena brez konkurence!
s.'
O
je dr. Drallea „NEBEL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v
Štefan Strrnoii
Ljubljana, Pad Trančo št. 1.
Poulične šminke in puder najfineje po zmernih cenah.
Zahtevajte   samo   najnovejše,   pa&entovane * s samosnažilnimi zvezdnimi členki, ki se dobivajo le pri edinem zastopniku za Kranjsko.
Dalje priporočamo občezna-re, s etovne neprenosljive kosiln- stroje
„Decring"
navadne in jeklene piizge (Sadi), osipai-nike, poljske
in navadne travniške brane, motorje raznih se-
cice, slamoreinice, gepeljne, brzoparilisake, sejalne stroge in vse za poljedelstvo potrebne stroje nerazrusljive konstrukcije po znano nizkih cenah. —  Velika zaloga zajamčenega
pfltad in roma^cerceBJa, fraverz, železnih Sin, fcetoc železa, železa za vezi in razne žžlsznine in crodja. n Ceniki in ponudbe na zahtevo na razpolago* "TRg
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912
unajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto* mobiii in posameznimi Jeli. mu
Mehanična delavnica prvega razreda za
vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. Zaloga pnevmatiko* za avtomobile, motorje in kolesa Popravila pnevmatiko« potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe. Izposojevalnica koles. Šola za vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
CJ
H0i
a
CN
zmožni nemščine se sprejemajo ali pa n stavijo s stalno plačo za prodajanje dov, Ijenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe po „Merkur*. Brno, Nengasse 20. 97
1025
TBtB
Eicova cesta 3
priporoča.
Zaloga
HI
f mu    Mvtfm ia od im.vit: odlikovana so
auinc melemi
prue ijabljonsko i>e!e prežama za k.oue.
Dobivajo se v pražarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgovini s špecerijskim blagom Dunajska c 6.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina I A
aceK & ftomp.
Franca Jožefa cesta 3. mm
SpreJemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ne
Solidna postrežba. Najnižje cene.
OTCHNIŠKA DRUŽBA
PREJE
KOLBEN
VYSOCANY
Dinamo stroji in električni motorji, u Naprave za električno razsvetljavo In prevajanje električne sile. :: Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tur-bogeneratorjl, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala.:: Obloč-nice In žarnice vseh vrst. :: Vodno turbine vseh sestavov (Franci«, Pelton). s Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. s Vse potrebe za instaliranje,  a  s  s  n s
RA
34
17