AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 86
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 11, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLT.IL
V nedeljo bo prvič zaplapolala jugoslovanska zastava na poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. To se bo zgodilo ob priliki, ki bo uradno odprt urad konzulata kraljevine Jugoslavije v drugem nad-stroju SND, na 6411 St. Clair Ave. Častni konzul kraljevine Jugoslavije, dr. James W. Mally, vabi narod, da si te prostore ogleda.
Slavnostna odprtija se prične ob enajstih dopoldne v nedeljo 14. aprila. Člani Jugoslovanske legije, postaja Jadran, bodo izvršili častno nalogo, da razvijejo na poslopju SND jugoslovansko zastavo. Jugoslovanski legiji je tudi poverjena častna naloga, da razobesi na pročelju SND, to je pred konzularnim uradom, jugoslovanski grb, ki je krasno delo v treh barvah in v velikosti 2x3 čevljev.
Zatem se vrši pa uradni sprejem gostov v konzularnem uradu. Kot nam je naročil konzul dr. Mallv, je vsak prijazno vabljen, da si ogleda urad, ki je, to moramo priznati, res nekaj posebnega. Ne verjamemo, da se more kak drug podoben urad ponašati s tako razkošno opremo, saj v Clevelandu ne. Zato moramo na tem mestu
novemu konzulu dr. Mallyu čestitati, ker ni štedil niti denarja niti časa, da dobi kraljevina Jugoslavija dovolj časten prostor. To je v kredit Jugoslaviji in v kredit našemu narodu, iz katerega je izbran novi konzul.
Dr. James W. Mally je prvi Slovenec, ki je bil imenovan za častnega konzula kraljevine Jugoslavije. Mislimo, da je največja slovenska naselbina v Zed. državah do tega tudi upravičena. Dr. Mally je bil imenovan častnim konzulom že 25. oktobra 1939, predsednik Zed. držav, Franklin Delano Roosevelt, je pa podpisal tozadevno uradno listino na 19. januarja letos.
'Kot nam naznanja dr. Mally, bo urad odprt službeno vsak dan od 9 do 12 dopoldne, od 1 do 2 in od 5 do 6 popoldne. Ob sredah in sobotah bodo pa uradne ure od 9 do opoldne. Ob nedeljah bo urad zaprt.
Naj ob tej priliki izrečemo iskrene čestitke dr. Mallyu na njegovem imenovanju. Upamo, da bo s svojo podjetnostjo in ljubeznijo do jugoslovanskega naroda tukaj in v domovini vzdržaval še trdnejše vezi med ai riškimi Jugoslavini in našo staro domovino. Bog živi!
V Evropi so mnenja, da je Hitler storil prvo napako v Skandinaviji
London. — V vojaških krogih prevladuje mnenje, da je Hitler s svojim sunkom v Dansko in Norveško napravil prvo strategično napako, ki jasno kaže, da je storil to v skrajnem obupu. Sicer zavezniki ne zanikajo, da bo za Hitlerja velike vrednosti in prednosti, če bo obdržal postojanke v Norveški, ker bo imel mnogo bližje do angleške obale za podnVornice in
Zavezniki upajo, da se bo Švedska pridružila njim in da bodo zavezniki kmalu poslali vojaštvo do norveškega pristanišča Narvik, od tam pa po železnici v švedsko, da bodo tako ustavili dovoz železne rude v Nemčijo.
Vprašanje pa je, kaj bo storila Rusija glede Skandinavije. Nek ruski uradnik v poslaništvu se je izrazil, da Rusija ne bo storila nobenega koraka v Skandinaviji, če zavezniki ne bodo napadli Rusije. Vendar pa Rusija ne vidi rada Skandinavije niti pod nemško, niti pod zavezniško kontrolo.
V splošnem pa ima angleški narod neomajano zaupanje v svojo pomorsko silo in splošno se pričakuje, da bo zdaj prišlo do kakega večjega spopada, kjer bodo zavezniki lahko pokazali svojo moč nad Nemci.
-o-
Obstrelil sestro, ker je pcrcčila zamorca
James De Rosa, star 23 let iz 2191 E. 38. ceste, je obstrelil svojo sestro in njenega moža, ker se ni hotela ž njim razporo-čiti. Poročena sta komaj en mesec in sicer sta se poročila skrivaj v Warren, O. V De Ro-sovi družini je 13 otrok. James je stopil pred svojo sestro in | njenega moža in ju vprašal, kaj bosta napravila v bodoče. Oba sta rekla, da bosta ostala skupaj. James je potegnil samokres in sprozil'tri strele v svojo sestro, nato pa še v svaka. Sestra je nevarno, ranjena, mož pa ne. James je povedal na policiji, da ni mogel trpeti, da bi bila njegova sestra poročena z zamorcem.
K molitvi
članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so proše-ne, da pridejo danes zvečer ob 7:30 v pogrebni zavod Jos. žele in Sinovi na 152. cesti, da se z molitvijo poslofve lod pokojne sestre Mary Lapuh.
Roosevelt je tudi v državi Illinois zmagal nad Garner jem
Chicago.—Kolikor je znano dozdaj iz poročil glede izida primarnih volitev v državi Illinois, je dobil predsedifik Roosevelt sijajno zmago nad podpredsednikom Garner jem, kar se tiče izvoljenih delegatov za narodno konvencijo. Roosevelt bo zmagal s 5:1 nad Garner^ jem, ko bodo znane končne številke. Na republikanski stranki je pa zbral skupaj kandidat Dewey precejšne odstotke glasov.
Garner jevi- pristaši se izgovarjajo, da niso nikdar pričakovali zmage v Illinoisu, ker niso imeli prave organizacije, niti denarja za kampanjo. Rooseveltovo ime je bilo poslano v primarne volitve po čika-škem županu Kellyu. Roosevelt sam ni dal delegatom nobene izjave, naj se zavežejo zanj.. Kelly je izjavil, da bo šlo vseh 58 illinoiških delegatov za Roosevelta, ki bodo stali pri njem do zadnjega.
-O:-
Vojna v Skandinaviji je dvignila zahtevo za tretji termin
Washington, D. C. — Roose-veltovi pristaši prerokujejo, da je najnovejša vojna v Skandinaviji dvignila zahtevlo, da bo Roosevelt kandidiral za tretji termin. Pravijo, da bodo ti najnovejši dogodki v Evropi prisilili Roosevelta, da bo sprejel kandidaturo. Kakor trdijo naj no- i vej še vesti, se je Roosevelt iz- < javil, da ne želi ostati še nada-1 lje predsednik Zed. držav, toda ne sme zapreti vseh vrat za seboj, ker ne ve, kaj bo zgodilo še v Evropi.
Senator Pepper iz Floride'je rekel: "Važno je, da Zed. države zahtevajo, da je »jih tujezem-ska politika in narodna smernica vodena po možu, ki irha izkušnje in zaledje, kot ga ima naš predsednik. Roosevelt mora sedaj nadaljevati, pa če to že hoče ali ne."
•—-o-
Izletnice so vesele
Mrs. Albina Novak, ki vodi izlet članic Sloveneke ženske zveze v Washington, je poslala včeraj brzojavko, v kateri pravi, da so izletnice srečno dospele v Washington in da so vse zidane volje. Danes zvečer se , vrnejo domov.
NAJNOVEJŠEVESTI
v
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je udaril po nemški invaziji na Dansko in Norveško z diplomatsko in finančno šibo. Odredil je zamr-znenje danskih in norveških kreditov v Zed. državah ter je tako preprečil Nemčiji, da bi se mogla polastiti tega denarja. Danskega poslanika Kauffmana je pa obvestil, da ga bodo Zed. države še naprej priznale kot pol-nomocnega, zastopnika Danske, čeprav je deželo zasedla Nemčija.
London. — Vedno bolj se širijo vesti, da bo Hitler zahteval od švedske dovoljenje, da sme prevežati svoje čete preko švedske do norveškega obrežja.
New! York. — Radio iz Rima poroča, da sta Nemčija in Rusija zahtevali od Romunske, da se izjavi glede zadnjih dogodkov v Skandinaviji in da pove, če je še vedno pripravljena dajati razne potrebščine Nemčiji.
London. — Da bo tudi Rusija kmalu posegla v boj v Skandinaviji se sklepa iz tega, da je začela Sovjetija zbirati čete v severni Rusiji.
Amsterdam, 11. apr. — Pet nemških transportnih ladij, polne vojaštva, in štiri bojne ladje so potopili sinoči Angleži ob švedski obali.. Pomorska bitka med zavezniškimi in nemškimi ladjami, ki se je pričela v Ska-gerraku ob treh popoldne, je trajala do polnoči.
London. — Nemška bojna letala so danes napadla severno angleško obalo in metala bombe na bojno pristanišče Scapa Flow. Od šest do devet nemških letal so Angleži uničili.
-o--—
Prvorojenka
Pri Mr. in Mrs. John Pristov, 1126 E. 76th St. so se oglasile rojenice in pustile zalo hčerko prvorojenko. Mati je hčerka spoštovane družine Gerjevič v Euclid, O. Mati in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Naše čestitke!
Sedem nemških divizij čaka za Balkan
Belgrad. — Na nemško-mad-jarski meji je pripravljenih kakih 100,000 nemških vojakov. Pri Krakowu, na bivšem Poljskem, imajo Nemci pa 108,000 zbranih čet. Vojaki so pripravljeni, kakor se sodi), da korakajo proti Balkanu, če bo prišlo povelje od Hitlerja.
Doznava se tudi, da Nemči ja pritiska na Jugoslavijo Ogrsko in Romunsko, da dovolijo Nemčiji zastražiti oba bregova reke Donave v vsej njeni dolžini ob omenjenih državah. S tem hoče Nemčija zavarovati dobavo potrebščin po reki. Ta pritisk in pa zadnji vpad Nemčije v Skandinavijo je še bolj opla-šil južne nevtralne države.
V političnih krogih se zdaj govori, da bo Mussolini kmalu prisiljen stopiti na to ali na ono stran. To še zlasti v slučaju, če bodo zavezniki izgubili Skandinavijo in bodo poskušali napasti Nemčijo od balkanske strani.
-o-
Kakšno moč ima Hitler?
Berlin. — če ne bodo zavezniki pregnali Hitlerja z najnovejšega ozemlja, ki ga je te dni okupiral, bo imel Hitler do konca te vojne pod seboj: 80,000,-
000	Nemcev, 14,000,000 Poljakov, 7,000,000 Čehov, 5,000,000 Slovakov in poleg tega pokroviteljstvo nad danskim in norveškim prebivalstvom, ki šteje nekaj manj kot 7,000,000 duš. V *;o pokroviteljstvo spadajo tudi kraljevske hiše z vsemi princi in drugim sorodstvom Danske in Norveške.
Danska je prevzela nemške "pokroviteljstvo" brez vsakegu oporekanja, na Norveškem je bilo pa nekaj odpora, zlasti pr zavzetju glavnega mesta Oslo Ko so dobili Nemci v roke Oslo
1	jc zbežala norveška vlada iz me j sta in vlado je prevzel premie: iVidkun Quisling, ki je znan pri •vrženec nacijev.
izgubili dve križarki, Karlsruhe in Bluecher (kar se potrjuje tudi v Berlinu). En rušilec se je potopil pri Narviku, ena križar-ka pri Bergenu in tudi sedem nemških transportnih ladij je slo v morje. Norveška je izgubila dve bojne ladji z več kot 500 možmi posadke, ko so Nemci napadli Narvik.
Severno od Narvika so se Norvežani postavili v bran Nemcem. Zaprli so cesto v Tromsoe, ki je še vedno v norveških rokah. Tukaj bodo najbrže zavezniki izkr-cavali svoje čete. Nemci prodirajo severno od glavnega mesta Oslo, toda se morajo boriti za vsako ped zemlje. Južno od El-veruma N o r v e ž a n i potiskajo Nemce nazaj.
LONDON: Tujezemski minister Halifax je izjavil, da se bodo zavezniki borili z Nemci za posest Norveške, tudi brez pomoči Norvežanov.
PARIS : Premier Reynaud j-6 izjavil v parlamentu, da se bodo zavezniki borili z Nemci do samega konca in da zavezniška mornarica obkoljuje nemško mornarico na severu. Norveški viri poročajo, da Se bo vršila odločilna bitka za pristanišče Tromsoe. Od te bitke .je odvisno, kdo bo gospodar čez severno Norveško.
BALKAN SE TRESE ZA BODOČNOST
Belgrade. — Vesti o vpadu Nemčije v Skandinavijo so opla-šile balkanske države. Ogrska ne more k sapi radi naglega sunka Nemčije v Dansko in Norveško. Romunska se čudi, da se zavezniki tako počasi gibljejo. Jugoslavija je nervozna glede prihodnje poteze Nemčije. Vse sprašuje, kaj bo zdaj napravila Italija.
Bolgarska kliče vojake pod
orožje. Tukaj se govori, da bo Rusija vpadla v Romunsko. Turčija je prepričana, da se bo tukaj v kratkem nekaj važnega zgodilo. Državniki mislijo, da bo nova fronta ošibila Nemčijo.
Med Jugoslavijo in Ogrsko se je sklenila danes nova trgovska pogodba. Jugoslavija bo zamenjala mineralije in les za ogrske stroje. Promet bo znašal do 350,000,000 dinarjev na leto.
c
Nemški general pravi, da i so zavezniki "pozabili" T napasti Nemčijo	«
r
Rim. — Ameriški časnikar- j ski poročevalec Wiegand se je r obrnil pismeno na vrhovnega1] poveljnika nemških čet, genera-; la Brauchitscha, naj bi mu dal' kako izjavo glede bojnega plo-'t žaja v Evropi. General mu je'r poslal brzojavni odgovor, v ka- j terem pravi, da je smešno pod-1 r cenjevati nemško vojaško moč. !j Nemci so pokazali svojo zmožnost in silo pri okupaciji Polj-i j ske, pravi general. Naučili so ; se mnogo tudi iz zadnje svfetov-'( ne vojne in pa od napak nasprot-', nikov. Radi tega je danes nem-j ška armada boljše oborožena in ( opremljena kot zavezniška. j, "Toda kje so bili angleški ge-^ nerali takrat, ko je bila skoro'] vsa naša sila na Poljskem?".] zbadljivo vprašuje nemški ge-[ neral. "Takrat so zamudili naj-j lepšo priliko napasti nemško: mejo, kar so jo še kdaj imeli.] Toda ni se jim ljubilo maršira- , ti in se bojevati. In še zdaj ča- ■ kam na fronti na prvega angleškega vojaka. Zavezniki so nam dali dovolj časa, da smo ojačili zapadno fronto, za kar gre največja zahvala angleškim generalom. Zavezniki pravijo, da1 smo mi zamudili lepo priliko,' ker nismo takoj v začetku te' vojne udarili na Anglijo in Fran-' cijo. No, čas bo pokazal, kdo je zamudil' najlepšo priliko za zmago.
-o-
Bogata darila
Na bazarju, ki ga je priredilo v nedeljo 7. aprila društvo j Najsv. Imena fare sv. Vida, so bili nekateri srečni med srečnimi jako bogato obdarjeni. Prvo ; nagrado $500 je dobil J. Brod-' nik i? 5465 Lake Ct.; drugo na-1 grado $100 je dobila Elizabeth ' Opaskar, 3435 Euclid Heights ' Blvd.; tretjo nagrado $50 je " dobila Janet Nitz, 1203 E. 74 r St. Po, $10 so dobili: Josephine Prince, John Hosta, Katarina Turk, J. Kersman, Mrs. F. Pohar. Po $5: Amalija Ko-bal, R. Ogrinc, Albert Novak, Mr. Legat, Anton Golob, Geo. 0 King, Mrs. G. Novak, Andrew ~ Bajt, Harry Prosek, Mary Gornik, Louis Rigler, A. Trebar, F. Kotnik, Stanley Andolek, J. Kuhel, Mrs. L. Gornik, Marija Malenšek, D. Paik, Mohorich, F. Eckhart.
Prememba seje
. ičilani društva Dom št. 25 SDZ imajo sejo v petek 12. aprila mesto v soboto.
Washington, 10. apr. — Predsednik Roosevelt je označil severno Evropo kot bojno zono, kamor ne smejo pluti ameriške ladje. V tem odloku so označene vse vode okrog Skandinavije in nekatera ruska pristanišča v arktičnem morju: Predsednik ima po nevtralni postavi polno moč to določiti. Edina pristanišča, kamor smejo danes ameriške ladje so na Portugalskem, na Španskem in v nevtralne dežele v Sredozemlju. t
Predsednik Roosevelt je tudi ukazal, da se ustavi ves kredil sknadinavskim deželam. Ta od lok prizadene $10,000,000 kredi ta za Dansko, $10,000,000 zt Norveško, $15,000,000 za Šved sko in $1,000,000 za Islandijo Te kredite je že dovolila Expor Import banka, toda kredit še n bil izčrpan.
Državni tajnik Hull .je povedal, da njegov urad dela s polno paro radi varnosti 3,000 Ameri-kancev v Skandinaviji. Državni oddelek študira pota, po katerih bi se te ameriške državljane dobilo iz Skandinavije.
Mr. Kennick odstopil Na volivnem uradu se je včeraj doznalo, da je Mr. Wm. J. Kennick umaknil svojo kandidaturo za kongresnika v 20. okraju. Tako sta zdaj v 20. okraju samo dva kandidata za kongres: Martin L. Sweeney in Michael A. Feighan. Yetta Land dobila povabilo Komunistka Yetta Land, ki .je, kot znano, kandidirala za clevelandsko županjo, je dobila od Diesovega "preiskovalnega odseka iz Washingtona povabilo, da se javi na pričevanje radi komunističnih aktivnosti.
Angleški topovi merijo na Oslo
Boji za posest Norveške
Norveške čete so se na več krajih postavile Nemcem v bran. Na južnem obrežju Norveške se vrše spopadi med zavezniško mornarico in letali ter med nemško mornarico in letali.
ANGLEŠKE BOJNE LADJE OBLEGAJO NORVEŠKO PRISTANIŠČE NARVIK IN OSLO
Jugoslovanska zastava bo vihrala na S. N. Domu

DOMOVINA
Stockholm, 10. apr. — Pri morski ožini Skagerrak, preliv med Dansko in švedsko, so se! »prijele angleške in nemške bojne ladje s sodelovanjem bojnih letal obeh strani. Poročila zatrjujejo, da je v boju 10 nemških I ladij, število zavezniških pa ni 'znano. Poročilo tudi zatrjuje, da sta bili potopljeni dve nemški ladji.
Norveški kralj Haakon je danes govoril z zastopnikom Nemčije, dr. Brauerjem v mestu Ha-mar. Tu sem je bila pribežala i norveška vlada včeraj, toda danes je zbežala tudi od tukaj, a ! kralj je ostal.
j Tu sem so prišia danes poročila, da so zavezniki vzeli Nem-,cem norveška mesta Bergen in (Tronclheim. Najbolj vroča bit-jka se vrši za posest norveškega I mesta Narvik, ki ga so zavzeli I Nemci včeraj v teku 40 minut, j Angleški, rušilci obstreljujejo nemške bojne ladje .v pristaiVi-toda Nemci se branijo z ,obrežnimi baterijami, katere so I vzeli Norvežanom. I NEMČIJA trdi, da so poškodovali Angležem štiri bojne la-| d je, dve križarki in dve transportni ladji, poleg dveh rušilcev, ki sta bila včeraj potopljena pri i Narviku.
j ANGLIJA trdi, da so Nemci
'r ;■ i;: i: 11 ;<L"j; -■ i'-:';,!:'.'.' c
Iz severne Norveške prihajajo poročila, da so si angleške bojne ladje priborile pot do glavnega mesta Oslo in da zahtevajo od j nemške posadke, da se uda. Ci-j vilnemu prebivalstvu je bilo ukazano, da zapusti mesto do 11:15 dopoldne v sredo. Dolge kolone avtov, trnkov in busov se vijejo iz mesta. Kakih 250,000 prebivalcev je zapustilo mesto, pred-no so ga zasedli Nemci. - Najnovejša poročila zatrjujejo, da je nemška posadka v Narviku popolnoma zajeta. Pred
pristaniščem so angleške bojne ladje, s suhega pritiskajo na nemško posadko pa Norvežani, da se Nemci niti ganiti ne morejo. Ker nemška posadka ne bo mogla dobiti nobene pomoči, se bo morala kmalu udati.
Stockholm, 10. apr. — Norveški kralj Haakon je izdal na narod apel, naj se trdno drži ter naj stoji na strani svoje vlade, ki je zavrnila zahtevo Nemčije, da bi postala njena podložnica. Vlada pozi vije vse Norvežane, da se bore za svojo svobodo.
Dr. J. W. Mally
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
........ » '■ » » « » » «»»»■»»»■»■—
j BESEDA IZ MIOM
Konzul daje priznanje WPA projektu
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

83
No. 86 Thyrsi., April 11, 1940
Kaj vam nismo povedali!
Tisti preroki, ki so že pred meseci pisali in svarili pred slinami, ki jih cedita Hitler in Stalin pred Skandinavijo, danes lahko z zadoščenjem rečejo: Kaj vam nismo pravili, da bo tako!
Hitler je v torek zjutraj navsezgodaj planil v Dansko in v Norveško! Danska vlada se je brez upora udala in molče sprejela kruto usodo. Hitler jim je zagrozil, da bo s silo stri vsak odpor. In Danci niso delani iz takega testa, kot so delani Finci. Sicer pa kaj bo peščica Dancev opravila proti močni nemški sili, ki je planila nanje, kot plane jastreb na jato piščet.
Ni se še steklo dosti vode v morje, ko je angleški minister Churchill govoril po radiu nevtralnim državam, da je njih edina varnost v tem, če se pridružijo zaveznikom v vojni proti Nemčiji. Nevtralne države so se takrat zgražale nad angleško politiko, ki jih hoče zaplesti v vojno v svojo lastno korist. No, zdaj vidijo, kako prav je imel izkušen angleški državnik.
Za časa finske vojne smo tudi mi mnogo pisali o Hitlerjevi in Stalinovi nameri, ki gre za tem, da,si razdelita Skandinavijo. Takrat smo pisali, da je edina rešitev za severno Evropo V tem, da zavezniki obenem z Norveško in Švedsko priskočijo na pomoč Finski, da ustavijo Ruse pri Manner-heim liniji. Če bi bile videle skandinavske države takrat v bodočnost, bi bili Rusi še danes pred Mannerheim linijo, ali bi bili pa boji že za posest Leningrada in Hitler bi ne bil danes v Norveški. Toda skandinavske države so si takrat izvolile ostati nevtralne in danes so na isti poti kot je bila Finska.
Naj nekoliko ponovimo besede, ki smo jih zapisali pred meseci na tem mestu in ki so se izpolnile do pičice. Tako smo zapisali na 7. decembra: "Tako stoji zdaj na obrežju deroče reke skoro ves svet in gleda v vodo, kjer se Finska obupno bori z valovi in se skuša rešiti na breg. Ves svet jo bodri, naj ne omaga. Toda nikogar ni, fci bi ji vrgel rešilno vrv in jo potegnil na suho. Zdaj oni na bregu še ne vidijo potrebe, da bi rešili plavača. Naj pomislijo, da bodo nekega dne morda i sami plavali in obupno prosili ljudi na bregu pomoči."
Z dne 16. februarja smo zapisali: "Rusija in njena zaveznica Nemčija bosta dobili popolno kontrolo nad Finskim zalivom in delno na Botniškim zalivom. Tako bo Finska na tleh, Švedska in Norveška bosta pa brez moči med Rusijo in Nemčijo. In ko bo enkrat Skandinavija dominirana po ruski ali nemški bojni sili, bo ogrožana angleška moč na morju."
In 27. februarja smo pisali na tem mestu, kako je bil švedski narod razočaran, ko je švedska vlada odklonila vsako pomoč Finski in kar se tiče prehoda zavezniških čet preko švedskega ozemlja, tega Švedska ne more nikdar dovoliti. Kralj Gustav je pripomnil, da bi vsaka nadaljna intervencija; napram sosedni Finski zapletla Švedsko v vojno s to ali ono državo. Takrat je spregovoril v imenu generalnega štaba švedski polkovnik Bratt, ki je rekel: "Zdaj je usoda Finske znana in kaj bo z Švedsko ?" S tem je hotel povedati to, kar misli ves švedski narod, da je cilj Rusije Atlantik in potem prideta na vrsto Švedska in Norveška. Polkovnik Bratt je spregovoril preroške besede, ko je rekel: "V kritičnem trenutku je bolje sprejeti udarec takoj, kot pa tedaj, ko ga bo težko prestreči."
In vse to se je zdaj izpolnilo. Švedska in Norveška, ki nista hoteli iti na pomoč svoji sosedi Finski, ker se nista hoteli zameriti Nemčiji, sta danes na tleh. Zdaj vidita, v koliko je Hitler cenil njiju tedanjo nevtralnost, ki je bila samo v korist Hitlerju in Stalinu.
Značilno je pa to, da je angleški minister Churchill še leta 1933, ko ni bil še pri vladi, svaril pred Hitlerjem, ko je udri v Porurje. Videl je že takrat, da je bil prav takrat pravi čas, da se ustavi Hitlerja. Toda angleški državniki tega niso videli, pa so popuščali Hitlerju v točki za točko tako dolgo, da si je Hitler osvojil že skoro pol Evrope.
Churchill je svaril nevtralne države in jih pozival na boj proti Nemčiji še ko je stala Finska trdno pri Mannerheim liniji. Takrat je prosil Švedsko in Norveško naj skupno z zavezniki hitijo na pomoč Finski. Zdaj je Finska nž tleh, Švedska in Norveška istotako.
Kakor je bila pred meseci simpatija vsega sveta s Finsko, tako je danes z Dansko,^ Norveško in švedsko. Pa kaj pomaga samo simpatija, ko je treba vzeti v roke palico in pošteno namlatiti nemškega vojnega boga Hitlerja, ki mu ni sveta nobena mednarodna postava, mu niso svete nobene meje svobodnih držav, dokler služi to njemu v korist.
Vedeti je treba, da imajo Hitlerjevi aeroplani od norveškega obrežja še enkrat krajšo pot do angleške obale, kot so jo imeli pa prej od nemške meje. Vprašanje je, kaj bo zdaj napravil Stalin? Ali si bosta s Hitlerjem delila Skandinavijo? Ali bo dobil Hitler Dansko in del Norveške, Stalin pa vso Finsko, Švedsko in severno Norveško?
Naj reče kdo o angleški politiki kar hoče, končno bodo morale nevtralne države priznati, da je imel Churchill prav, ko jih je pozival za skupen nastop proti Hitlerju. Naj je tudi bilo to v interesu Anglije, pa je bilo tudi v interesu nev-
Publicijski oddelek WPA, ki ima nalogo, da prestavi na angleški jezik tujezemske časopise, da se seznani ameriška javnost z šegami in navadami številnih narodnosti, ki so si izbrale Zedinjene države za svojo novo domovino, je dovršil pred nekaj dnevi tudi obširno knjigo, ki je vsa posvečena Slovencem. O tem ogromnem in edinstvenem delu se je izrazil jugoslovanski konzul dr. Mally sledeče: "Cleveland, 3. aprila, 1940. Miss Marion F. Wilson, Director Professional and Service Division WPA, 1275 Ontario St., Cleveland, O.—Tem potom Vam želim sporočiti, da sem imel priložnost včeraj ogledati si peti zvezek (slovenski oddelek) WPA projekta. Reči moram, da je to delo velike vred-dnosti. Ta knjiga in enake knjige drugih narodnosti bodo služile tistim, ki preiskujejo narodnostne vire, zgodovino in razne doprinose teh narodnostnih skupin v našem ameriškem življenju.
"Zato čestitam na tem delu Vam in osobju. Delo je tako perfektno, da iskreno želim, da se bo izvedlo do vse popolnosti. Danes sem bil nadvse prijazno sprejet od Mr. Oscar Bana,, ki si je vzel čas, da mi je pokazal in razkazal vse delo. Zelo mi je žal, da ne morem dobiti te knjige, da bi jih poslal v arhive deželi, katero jaz častno zastopam in za arhiv lokalnega konzulata. Rad zi dobil tri kopije te knjige, če je to mogoče.
"Dovolite, da Vam ponovno čestitam na tem delu ter bele žim z odličnim, spoštovanjem "Dr. James W. Mally, "konzul kraljevine Jugoslavije." -o-
naroda. V vseh mogočih ozirih biti v pomoč našim ljudem. Odločno proti vsem novim davkom. Priporočam, da volite za vse slovenske kandidate, ker nomini-ranih bo 18. Vsem volivcem v Cuyahoga okraju bom zelo hvaležen ajco boste poleg ostalih slovenskih kandidatov, naredili križ tudi pred mojim imenom na demokratski glasovnici, primarne volitve 14. maja 1940.
S spoštovanjem
John Rožance, kandidat za državno postavodajo -o-
Kartna partija in ples
šivalni klub sv. Klare pri fari Marije Vnebovzete priredi zanimivo 'Card party' in ples v nedeljo, 28. aprila in sicer v študijski sobi v leseni šoli. Obeta se vam fina zabava. Starši kakor tudi mladina, vsi ste prav prijazno vabljeni.
Čisti dobiček prireditve gre v pomoč naši blagajni, da bomo lahko z delom nadaljevale. Saj veste, da je vedno treba kaj popravljati, bodisi cerkvene obleke našim gospodom duhovnikom kakor tudi cerkvene prtove in drugo,
Dekleta so se zbrale, da bodo za vse to skfbele in zašile, kar bo potreba ali pa tudi napravile nove stvari, ki se jih potrebuje. Zato vas prijazno vabimo in prosimo, da nam pomagate pri tem delu s tem, da se polnošte-vlino udeležite te naše prireditve in se z nami pozabavate.
To je jako zanimivo delo naših deklet in tudi koristno pri vsaki fari. Pridite in nam pomagajte, da bomo lahko nadaljevale z započetim delom. Vsi ste prav vljudno vabljeni in ne pozabite nas v nedeljo, 28. aprila. Na svidenje.
Mary Habjan. --—o-
Ob 30 letnici prihoda v Ameriko
(Nadaljevanje)
Prekoračili smo avstrijsko mejo in nekako tri postaje prej ko ' smo dospeli v Bazel, je prišel k | nam neki precej elegantno oblečen gospod, ki nas je-takoj spo-' znal, kateri smo njegovi potni-
meni, ampak je že stari pregovor, ki pravi: "Kdor Marije ne pozna, naj se na morje poda!" Zato tudi sedaj javno prosim vse naše rojake, Slovence, da se vzdržite tistih grdih kletvin, ki žalijo Mater božjo. S tem boste pridobili na ugledu ne samo med seboj, ampak tudi pri drugih narodih.
Vsak, ki kaj dobrega stori svojemu bližnjemu, bo imel gotovo lahko srce, kdor pa sovraži svojega bližnjega, tak gotovo ne more imeti mirnega srca. Vsak naj se zaveda, da smo pred Bogom vsi enaki. Bogastvo človeka ne osreči.
Malo sem zašel, upam in želim vsem čitateljem Ameriške Domovine, da bi bili vsi zdravi do prihodnjič in se boste z mano odpeljali na široko morje. Pozdravljeni,
France s cleve. hriba.
(Dalje prihodnjič) --o-
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem vsem mojih prijateljem za obiske v bolnišnici in na domu za časa moje bolezni. Prav posebno pa se še zahvaljujem za vse poslane cvetlice in kartice, katere sem prejela v tem času od družine Andy Hočevar, od družine Anton Traven, od Mrs, Mary Miklič ni od priljubljenega pevskega zbora "Kanarčkov,' za katere bom še z večjim veseljem delovala takoj, ko mi ljubi Bog da zdravje. Torej najlepša hvala vsem skupaj!
Jennie Novak, 3705 E. 108th St. ---o—--
Kandidat stopa pred volivce
Kot že prej naznanjeno v. tem listu, kandidiram letos za drža- , vnega poslanca postavodajne ! zbornice.
Da se naši volivci in volivke ( bolje seznanijo z mojo osebnostjo in zmožnostjo za ta urad, sem se namenil pdati vam moj življenjepis. Rojen sem bil v Cer-kenici pri Rakeku. V Ameriko sem prišel leta 1910 ter se nastanil v Collinwood-Cleveland, kjer od takrat stanujem. Upisal sem se takoj v večerne šole, da sem se prej navadil angleščine. Poročil sem se leta 1913. Stanujem na 469 E. 149th St. V zakonskem življenju nas je teta štorklja obdarila s 3 sinovi. S trdim delom in varčevanjem sem si prihranil nekaj denarja in pričel trgovino z modnim blagom leta 1924, katero sem vodil do leta 1937. Efio leto sem delal v držav-nem oddelku prodajalni žganja. Leta 1939 sem dobil državno dovoljenje za prodajo zemljišč, ter delam v družbi Mr. Dan Staki-cha Collinwood Realty Co.
Največ prostega časa sem žrtvoval za naš narod v podpornih, kulturnih delavskih, trgovskih j 1 in političnih organizacijah. Aktivnost mojega trdega dela v življenju in med narod,om me je izučila, da vem kakšno zastopstvo delavni narod in mali trgovec potrebuje. Ako me boste torej izvolili, se bom v posta-vodajni zbornici boril za zadostno podporo brezposelnim, posta- i Ne v korist in blagostanje delavcev, da se odpravi davek na nadrobno prodajo (sales tax), da se pomaga brezposelnim do dela, da se zviša plačilo starostne penzije in zniža začetno leto, da se potom postav pomaga malim j trgovcem, katerim preti pogin 'od veletrusta, da se varuje civilne svobodščine in blagostanje
ki.
Ker je videl, da smo ga nekateri precej nezaupno gledali, nam je povedal, da se ni treba nič bat in da je on tisti, ki nas bo spremljal. Rekel nam je, samo pokažite svoj znak, pa bo vse urejeno. Ko smo prišli v Bazel, nas je nekam skril in ko je bil vlak pripravljen za odhod proti Parizu, nas je prišel iskat in, nas je pomešal med druge potnike.
Ravno v tistem času pa je bila reka Rena poplavila vse ceste in tudi železniško progo. Videli smo precej malih hiš, ki jih je reka nesla s seboj proti Parizu. Tudi naš vlak je zabredel v vodo in sicer tako globoko, da so bila vsa kolesa pod vodo. Tedaj pa se je potnikov polastila panika. Vse je začelo upiti, ker smo se bali, da se bomo vsak čas prevrnili v vodo in fta^o sklenili svoje življenje v vodi.
Končno pa je naš vlak srečno prebredel podivjane valove in smo tako vsi živi in zdravi dospeli v Pariz. Tu smo se zahvaliti Bogu, da smo srečno ušli smrti v mrzlih valovih. Seveda se je lahko šaliti doma pri mizi, a ni šala, če človek poln življenja gleda smrti v obraz. Takrat človek popolnoma pozabi na vse posvetno življenje in iz dna duše so se nam vzdigovali klici k Mariji Pomočnici mornarjev.
Na misel mj je prišlo, kako nekateri ljudje dan za dan sovražno govore proti svojemu Bogu in Mariji, a kadar pa pride sila, tedaj se jih pa tako hitro spomnijo in prosijo Njihove ponoči. To se ni pri merilo,samo
Math Tekavec:
Slika katoliške cerkve
Slika, kot jo servira članom SNPJ urednik Prosvete v št. 76 po nekem "članu katoliške župnije na srednjem zapadu" imenovanem N. V. Fetterlyja, povzeta po aprilskem magazi-nu "The Forum."
Molek pravi: ". . . je žgoča kritika katoliške cerkve." Jaz pa mislim, da je vredna Mole-kove "dostojnosti" (?), .in ne bo odveč, če ji posveti malo več pozornosti. V uvodu bi pripomnil dvom ,da je dotični Fetterlyja, najbrže toliko v zvezi "s katoliško župnijo na srednjem zapadu" kot je prevajalec dotičnega članka, član župnije sv. Štefana v Chiqagu.
Kot navaja urednik: "Pisec pravi, da se je že naveličal nedemokratičnega — 1avtokra-tičnega sistema svoje cerkve,'ki je silno občutljiva napram kritiki od znotraj ali od zunaj. Jedro njegove kritike je, da Cerkev (to je, duhovščina), postopa z maso svojih vernikov kakor z otroci, ki še nimajo razuma. Verniki nimajo druge pravice kakor posvetovalni glas pri upravi svojih župnij in če kaj kritizirajo so strogo disciplinirani. Naloga vernikov je le, da pridno plačujejo, pridno molijo, pridno ubogajo, pridno molče, kakor otroci!
Verniki pa s tem niso zadovoljni. Verniki imajo oči in ušesa za silen kontrast med svojo cerkvijo in ostalo demokratično Ameriko. Katoliška cerkev vztraja za vsako ceno, da obdrži avtokratične, avtoritativne postave in predpise, ki so v nekaterih ozirih še iz starega veka in ki so veliko nasprotje ameriški ustavi in ameriškim demokratičnim institucijam. Verniki vse to vidijo, toda pomagati si ne morejo; oni, katerim ta avtokracija cerkve preseda* že do skrajnosti, postanejo brezbrižni in polagoma odpadejo. Katoliška cerkev v Ameriki izgubi mnogo več starih članov kot pa pridobi-novih sleherno leto."
Odmev na ta dva odstavka je: Torej dotični Fetterlyja se je naveličal biti — kakor Molek — katoličan. Upam, da mu je od samega veselja Molek poslal brzojavno čestitko. Kaj si moremo pomagati, katoliška cerkev je izgubila eno svojih
ovac, pa upajmo, da se kljub izgubi Fetterlyja ne bo omajala. Čudno pa se nam zdi, da se "Prosvetin" urednik boji zanjo in nam po Fetterlyju kaže napake, ki bi jih morala izločiti in se reformirati, ako noče izginiti s površja zemlje.
če bi bila kakšna doslednost pri Moleku, bi moral še to kar je v Cerkvi "slabega" na vso moč podčrtati, da se čimprej zruši .in zgine z zemeljskega površja. Kako bo Molek z vašimi upi—". . . da leze v grob, že davno pripravljen in davno zaslužen" — (kakor včasih izražate želje svojega srca), če se posluži stvari, ki bi jo po vašem mnenju ta ustanova'nuj no potrebovala? Ali niste v protislovju? Oprostite mi, da povem svoje mnenje. Meni se zdi, da ste v hinavščini prerastli svoje vzore, svetopisemske farizeje. Zdite se mi zelo slični tisti skupini, ki je prišla pred Jezusa in ga skušala. V evangeliju je takole zapisan ta prizor: "Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, da bi Ga ujeli v besedi. In pošljejo svoje učence skupaj s herodovci in reko: 'Učenik, vemo da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo in se ne meniš za nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se Ti zdi, ali se sme dajati cesarju davek, ali ne?'
"Jezus pa je poznal njih zlobo in je rekel: 'Kaj me skušate hinavci? Pokažite mi davčni novec.' Prinesli so Mu ga in reče jim: 'Čigava je ta podoba in ta napis?' Reko mu: 'Cesarjeva.' Tedaj jim pravi: 'Dajte cesarju,»kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.' Ko so to slišali so odšli." (Matt. 22, 15-22).
Pripomnim ,da so imeli farizeji past v tem, če bi Jezus rekel, da se ne sme plačevati davek Rimljanom, pod katero oblast je tedaj Judeja spadala, bi Gabili zatožili Rimljanom. Ako bi bil pa rekel, da se mora, bi izrabili farizeji izjavo, češ, da je sovražnik judovskega ljudstva, ki ukazuje rimskemu tla-čanu plačevati davke.
Ne pisec Fetterlyja, ne oproda Molek, ne poznata Cerkve, zato ne bo odveč, če se posveti temu predmetu malo več razmišljanja. Iz j katekizma nam je znano: "Da je katoliška cerkev ustanovljena od Jezusa Kristusa vidna družba, ki veruje v iste nauke, prejema iste zakramente in ima rimskega papeža za vidnega poglavarja." Torej ne more biti v tem pogleduTTerkev to, da bi šla po željah posameznega vernika, ker to ni ustanova od ljudi, pač pa božja ustanova. Služabnik Cerkve je, kot človek, lahko podvržen kritiki. Saj ima vsak človek svoje vrline in svoje napake.
Katoliška cerkev ne more nikogar prisiliti, da bi bil njen vernik in če hoče kdo vztrajati v svoji zmoti, tedaj ne more biti več njen član. Zato zahteva Cerkev pokor.ščino.
Meni se zdi, da so najbolj zgoščene misli pri globokem mislecu, ki se je zedinil s katoliško Cerkvijo, pri Vladimirju Solojevu (Op. da je omenjeni eden izmed največjih ruskih filozofov zadnjega stoletja, sovrstnik Tolstoja in Dostojevskega). .On, nekdanji pravoslavni vernik in pozneje zedi-njen z Rimom, navaja sledeče: "Pokorščina božje-pravni cerkveni avtoriteti, odpoved lastni volji je pogoj in pot k pravi religiji in moralni popolnosti. Ni čudno, da se sovražniki religije posebno bore proti temu načelu, na katerem stoji moč verske in cerkvene stavbe. A žalostno nesporazumljenje je, da celo verni ljudje včasih zame-tujejo načelo pokorščine. To je nevarna zmota. Celo v prvih stoletjih, ko je sv. Duh še bolj pogosto deloval, so nasprotniki cerkvene pokorščine
padaji) v herezije*. Nesporazumljenje je, če kdo misli, da milost nasprotuje zakonu; brezumna je misel, da je pokorščina v nasprotju z ljubeznijo. čim več ljubezni tem manj vpliva strah, tem čistejša, svobodnejša je pokorščina, ljubezen je ponižna, popolna ljubezen izganja strah. Kdor nasprotuje verski pokorščini, nasprotuje duhu Kristusovem, o katerem pravi' sv. Pavel, da se je ponižal in bil pokoren do smrti. Pokorščina je torej bistvena krščanska krepost, res značilna Kristusova krepost.
Človek je sin zemlje, a po umski duši se dviga nad zemljo — k Bogu. Kolikor bolj se dviga nad zemeljsko omejenost, toliko bolj se bliža pravi človečnosti. K tej pravi človečnosti dviga človeka Cerkev, ki človeka uvaja v božje kraljestvo in združenje z Bogom. V prirodnem človeku se ustvarja ideal zemske prirode in v Cerkvi pa se ustvarja ideal človeštva.
Zato mora biti vidna Cerkev kot vidna oblika-bivanj a reda in ustroja za človeštvo. S te 'strani se Cerkev predstavlja kot stavba, človeški elementi pa kot kamni (1 Peter 2). Kamni Cerkve so ljudje, a načrt cerkvene stavbe pa je od Boga. Forma — načrt, določa značaj vseh sestavnih delov. Gradivo — kamni morajo biti po mate-rijalni naravi enaki, a po položaju v skupnem načrtu cele stavbe, dobivajo jako različen značaj; kamni v temelji imajo drug značaj nego (po naravi) enaki kamni v zidu ali svodu. V cerkveni stavbi je občni stavbeni načrt hieiiiično ustroj-stvo. To ustrojstvo določa cerkveno stališče čjenov; laik mora biti po osebnih svojstvih enak najvišjemu hierarhu, a ta qsebna svojstva mu ne dajejo nobenih hierarhičnih pravic.
Dokler človeštvo ne bo popolnoma združeno z Bogom, to je, dokler se Cerkev še bori na zemlji, toliko časa cerkveni hierarhični ustroj ni neposredni odsev moralnega reda, ampak ima svoj posebni samostojni pomen, zaradi katerega stopnja hierarhične službe ni odvisna od stopnje osebne popolnosti. Prvi pogoj za vstop v božje kraljestvo je namreč brezpogojna pokorščina božji volji. Notranje kraljestvo božje zahteva popolno udanost v voljo božjo. Ako je notranje razpoloženje iskreno, se mora ustvarjati v vnanjem, praktičnem življenju.
Kako pa naj vsak človek spozna voljo božjo? Bog bi jo moral vsakemu posebej razodevati po notranjih ali vna-njih nadnaravnih znamenjih (čudežih). A v tem pomenu bi bilo spopolnjevanje božje volje mehanično in človek bi bil samo orodje višjih sil. Z druge strani pa človek ne more biti prepuščen samemu sebi brez višjega vodstva, ker se potem poslušnost božji volji ne bi kazala v delovanju. Torej je potrebno posredno, objektivno razodetje volje božje; potrebno je živo človeško posredovanje.
(Dalje prihodnjič.) -o--
Zoh ga je bolel — v pljučih
Iz Solnograda poročajo: Iz Gerolzhofena je prišla čudna zdravniška novica. V ondotno bolnišnico so pripeljali mladega človeka, ki je imel hude bolečine v pljučih. Rentgenovi žarki so zdravnike jako presenetili, zakaj v pljuča se je bil zadri —zob — in zato so nastale bolečine. Bolnik se je pred nekaj leti ponesrečil z motornim kolesom in je pri tej priliki izgubil nekaj zob. En zob, ki ga je bil požrl, se je zadri v pljuča. Bolnika so operirali in ga bodo bržkone rešili.
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
WINNET0U
P» nemikem Ininlk« K. Majr»

Pa molčali so. Ali so bili z govorjenjem pri kraju? Ali so samo za nekaj časa umolknili?
Dolgo je bilo tiho med njimi in že sem obupal in mislil oditi, ko se je končno oglasil, eden poglavarjev. Govoril je mešanico indijanskih narečij in angleškega jezika, ki je v navadi med Indijanci.
Vprašal je belega: "In. moj beli brat ve čisto natančno, da bo nocoj ognjeni konj pripeljal zlato z gorovja?" "Vem."
"Kdo mu je povedal?" "Eden tistih, ki stanujejo pri hlevih ognjenega konja." .
Beli je menil železniško postajo in najbrž železniškega- uradnika.
"In zlato je iz dežele Waikur?" (Waikur je indijansko ime za Kalifornijo.) "Da."
"In ognjeni konj ga vozi k o-četu belokožcev — predsedniku Z edin j enih držav —, ki bo iz njega koval dolarje?" "Tako je!"
"Oče belokožcev ne bo dobil niti toliko zlata, da bi le samo pol pennyja skoval!
Ali se bo mnogo belih pripeljalo z ognjenim konjem?"
"Tega ne vem. Pa naj jih bo še toliko, moj rdeči brat jih bo s svojimi pogumnimi bojevniki vse premagal."
"Bojevniki rodu Ogellalla si bodo priborili mnogo skalpov in žene in dekleta rodu bodo plesale plese veselja in zmage.
Ali bodo imeli jezdeci ognjenega konja tudi mnogo takih reči pri sebi, ki jih rdeči ljudje potrebujejo, obleko, orožje, suknje?"
"Vse to in še mftogo drugega. Rdeči bojevniki bodo zasegli bogat in velik plen.
Toda — ali bodo rdeči bojevniki res tudi dali svojemu belemu bratu, kar so mu obljubili?"
"Moj beli brat dobi vse zlato . in srebro, ki ga pelje s seboj ognjeni konj. Rdeči možje ga ne potrebujejo. V njihovih gorah je toliko nuggetov, kolikor si jih le morejo poželeti. a ne marajo za nje. Kawomien, poglavar Ogellall" — pokazal je na sebe. — "je čul nekoč pametnega, pogumnega belokožoa praviti, da je zlato deadly dust — smrtni prah —, ki ga je ustvaril hudobni duh, da bi zapeljal ljudi k tatvini in k umoru."
"Tisti belokožec je bil osel!"
"Tisti belokožec ni bil nikak osel. Pameten, pogumen bojevnik je bil!"
"Kje pa si naletel na njega?"
"Otroci rodu Ogellalla so bili zbrani gori ob vodah Broad Fork a, da si vzamejo skalpe nekih trapper j ev, ki so lovili bobre na njihovem ozemlju. In pri lovcih je bil tudi tisti belokožec. Imeli so ga za norca, ker je nabiral zelišča in iskal hrošče in ker je prišel, da vidi, kaka je savana. Toda v njegovi glavi je prebivala. modrost in v njegovi roki moč; njegova puška ni nikdar zgrešila in njegov nož se ni bal sivega medveda Skalnega gorovja. Modre nasvete jim je dajal, ko so jih sinovi rodu Ogellalla napadli, pa smejali so se mu. Zato pa so tudi vse pobili in njihovi s'kalpi krasijo še danes wigwame ogellallskih bojevni-nikov.
Beli bojevnik pa ni zapustil svojih belih bratov, čeprav so se mu smejali, boril s6 je ob njihovi strani in ubil mnogo rdečih bojevnikov. Pa preveč jih je bilo, podrli so ga na tla, četudi je stal ko hrast v gozdu, ki vse podere, kadar pade pod sekiro dr-varjevo. Ujetega smo ga peljali v vasi našega rodu. Nismo ga ubili, pogumen bojevnik je bil in marsikatero dekle našega rodu bi bilo rado šlo z njim v njegov šotor. Matiru, najslavnej-
ši poglavar rodu Ogellalla, mu je ponudil wigwam svoje hčerke, le če bi je ne hotel, bi moral umreti. Toda beli bojevnik je odklonil cvetlico prerije, ukradel poglavarjevega najboljšega konja, si vzel svoje orožje iz poglavarjevega šotora, ubil nekaj rdečih bojevnikov in ušel."
"Kako dolgo je temu?"
"Štiri zime je od tistega časa sonce premagalo."
"In kako mu je ime?"
"Njegova pest je bila kakor medvedova šapa, z golo roko je razbil glavo mnogim rdečim in tudi nekaterim belim bojevnikom. Zato ga . imenujejo beli lovci Old Shatterhand."
Res sem nekoč doživel, kar je Kawomien pripovedoval. Spozi-nal sem ga, dobro sem se ga še spominjal. In poleg njega je sedel Matiru, tudi njega sem se še spominjal, ujel me je tistikrat. KaWomien je seveda s svojim pripovedovanjem obilo pretiraval in dogodek okrasil z bujno slikovitostjo indijanskega izražanja.
"Old Shatterhand je bil — ?" je pravil beli. "O, njega pa poznam! Dobro poznam!"
"Ali je že tudi moj beli brat okusil njegovo pest?" je zbadljivo vprašal Kawomien.
"Ne. Naletel sem na njega v Old Firehandovem hide spotu— skrivališču —. Napadel sem ga z nekaterimi svojimi pogumnimi tovariši, mikale so me Old Firehandova zaloge kožuhovine. Pa se nam žal ni posrečilo. Ušel sem tistikrat z dvema tovarišema, vsi drugi so padli. Rad bi lopova spet kje srečal in poravnal z njim tiste še neplačane račune. Z obrestmi vred bi mi jih moral plačati!"
Tudi njega sem spoznal. Bil je vodja roparske tolpe, ki nas je napadla na južnem Saska-čewanu, ki smo jo pa tako spre-jeli, da so samo trije ušli. Ne-varen človek je bil, prerijski ropar. Takih ljudi se je treba bolj bati ko naj krvoločne j ših rdečih, ker združujejo v podvojeni meri vse slabe lastnosti belega in rdečega plemena.
Oglasil se je tudi Matiru. Dvignil je roko.
"Gorje mu, če ga dobijo Ogel-lalle kedaj v pest! Mučili ga bodo na kolu, lastnoročno bi mu Matiru rezal meso s kosti! PObil je mnogo pogumnih bojevnikov rodu Ogellalla, najboljšega poglavarjevega konja je ukradel in zavrnil je srce najlepše hčerke savane!"
Če bi bili tile trije vedeli, da čepi komaj pol metra oddaljen od njih človek, ki bi ga tako radi dobili v pest —!
Kawomien je na Matiruove besede obžalovaje dejal:
"Rdeči ljudje ne bodo nikdar več videli Old Shatterhanda! Šel je daleč črez veliko vodo, v deželo, kjer solnce žge ko o-genj, kjer je peska več ko savane, kjer rjovijo levi in kjer si smejo moški vzeti žen, kolikor si jih hočejo."
Kar zavzel sem se —. Pripovedoval sem pri taborskih ognjih, da bom potoval v Afriko in obiskal tudi Saharo. Res sem bil medtem v Afriki in Sahari, pa se že spet vrnil na prerijo. In tule sem čul, da je vest o tem mojem potovanju zašla celo med Indijance —.
Z bowieknifom v pesti sem na prerijah in savanah hitreje zaslovel ko doma s peresom v roki —. 'i
"Vrnil se bo!" je poudaril Matiru. "Kdor je pil zrak savane, tega žeja po njem, pa če gre še tako daleč po svetu, in žejalo ga bo, dokler ga bo veliki Duh pustil živeti!"
Resnico je povedal! Kakor je hribovcu !na ravnini dolgčas po njegovih solnčnih višavah in prav kakor mornar zboli na suhem od koprnenja po
ZAHVAI4
(Nadaljevanje)
Jaz ga pa hitro vprašam: "Kdaj si pa še slišal, da je kdo sam hodil vabit, če je pa hotel biti 'suprajzan,' samo to mi povedi." — "Oh, kar pozabi," pravi Mr. Mlakar, "bomo pa za drugič bolj pazili." Nato sta Pa prišla še Mr. in Mrs. Baraga in tako je stvar ostala nezaključena. Sedaj naj pa še kdo reče, da stvar ni bila že naprej zmenjena. Ta je vedel za moj rojstni dan, drugi za 25-letnico in za rojstni dan, pa še za tistega je zvedel prav po naklučju, kakor je rekel.
Sam sebe nisem mogel spoznati, kako da 'nisem ničesar slutil, da ta dva prijatelja nekaj kujeta za najinim hrbtom. Seveda k tej četvorici sta se pa še pridružila Mr. in Mrs. Lan-genfus. Seveda to veva sedaj, prej nisva vedela. Ko smo tako vasovali in se pogovarjali, kar se zasliši močno trkanje na vrata. Veste, ko sem bil še tajnik društev, pa se je večkrat prigodilo, da j,e bil kateri izmed članov kaj ponesrečen in so prišli policmani k meni, zato sem se tudi sedaj tako močnega trkanja skoro prestrašil, ker sem mislil, da so policmani. Skočim k vratom in kdo je bil -Mr. Pengal.
Takoj sem ga nahrulil: "Kaj mišliš hišo podreti, kaj pa je taka sila, da tako razbijaš, kaj se je prigodilo kaj nepotrebnega?" V eni sapi mi pove, da pa še precej nepotrebnega. Žena mu je zbolela in sedaj pa je njega poslala po njenih opravkih. Mrs. Langenfus pa hitro vpraša kaj neki je tako važnega? Mr. Pengal ji pove, da bo njegov "švoger" John obhajal 70-letnico in da so se ženske zmenile, da bi mu nekaj napravile, kakšen "party." Prišel sem bil k vam, pa ker" ni bilo nikogar doma, sem prišel pa še sem, ker vem, da ste vedno skupaj, če hi on tam, ste pa vi tukaj.
. "Np bosta kaj dala, vesta petlam." — "Pa je bil John na našem 'party'?" vpraša Mrs. Langenfus. "Noja, bova pa dala par dolarjev, samo moram iti domov po denar," in je hotela vstati. Moja žena pa brž reče: "Kaj pa hočete, saj imava tudi midva denar, kaj boste hodili domov, ko ste komaj prišli."
Ko Mr. Pengal zabeleži njihova imena, se obrne pa še proti nama, rekoč: "Kaj pa vid-
va?" Predno je mogel še kaj reči, sem se že odrezal: "No, za take stvari ne dava nič. Sva že dosti dala, od zdaj naprej pa ne dovo več." Mr. Pengal in Mrs. Langenfus sta nama prigovarjala, da če dava za Johna Dolenca par dolarjev, se nama ne bo veliko poznalo, pa ko ga tako dobro poznava. Moja žena reče: "No pa daj par dolarjev."
Povedal sem, naj bo, dal bom, ampak na party pa ne bom šel. Mr. Pengal pa brž povzame, da moram priti tudi na party, ker bodo tam sami dobri prijatelji, ki vse dobro poznam in da bo luštno. Še enkrat sem mu povedal, da ne grem, ker se mi take gtvari vidijo neumnost, človek samo de-' nar zapravlja, potem je pa vse pozabljeno. Mr. Pengal pravi: "Če! pa ne greš, pa še obraz predrugači in tudi denarja ne vzamem, kdor da, mora biti tudi navzoč."
Moja žena malo pogleda in seče: "Pa dajva še en dolar, pa bova šla malo pogledat." Ker sem videl, da se moja žena boji
brezkončnem morju, prav tako tudi prerija objame tistega, ki je le samo enkrat užival njeno lepoto, pa ga ne* izpusti več. Tudi jaz sem se vrnil na prerijo —.
Kawqmien je pokazal na zvezde.
(Dalje prihodnjič)
zameriti Mr. Pegalu, sem pa rekel, pa naj bo, bom pa šel, če se kaj hudega ne primeri. Nato pa sem mu ponudil "enega" s pripombo, da ni ravno ta najboljši. Pangel izpije in hitro reče: "Dober je dober, kar daj-mi še enega." Seveda sem hitro pospravil steklenico in mu ponudil kozarec vode, pa kaj mi je rekel: "Ali ne veš, da voda še v čevljih ni dobra?" Potem mi je pa še posebej naročil, da če ne mislim priti, da mi da raje denar nazaj in da me bo ... (in se je prijel za vrat). Se lepo poslovil z pozdravom : "Lahko noč in na svidenje 2. marca v SND."
Ostala dva sta se pomudila še nekaj časa in mi prigovarjala, da bi si ja ne premislil in sta mi pripovedovala, da bo luštno in da bodo sami luštni ljuje. Moral sem obljubiti, da gremo, bom pa še tam kaj dodal. Ko najina mlajša hčerka to sliši, je pa veselo poskočila: "Tudi jaz pojdem z vama!" Kakor sem zvedel, je bila moja mlajša hčerka za poštarico brez znamke, saj naslednji dan je že vsak vedel, kako je ta Rib-ničan opravil. Tudi to smo zvedeli vse potem, ko je bilo že končano.
Takoj drugi teden je šla moja žena po opravkih na St. Clair in je domovgredoč spodrsnila na ledu in se poškodovala na nogi. Prvo pomoč sta ji nudila Langenfusova. Posebno si je prizadeval Mr. Langenfus, ki je bil takoj na mestu z zdravili in dajal navodila, ki jih pozna iz svoje lastne izkušnje, saj veste pri kanarčkih . . . Ker sem jaz delal vsak dan, sem ga postavil za "janitorja," da je skrbel za gorkoto v hiši, da se mi poleg vse nesreče, žena še ne prehladi. Da ste ga videli, kako zvesto je opravljal svojo službo, pa brez vsake plače.
Mrs. Langenfus in Mrs. B'o-govich sta pa skrbeli, da se je moji ženi dobrogodilo kakor še nikdar poprej. Kako so skrbele, da bi se j a hitro pozdravila, saj sta ona dva imela nalogo, da naju speljeta in zato jih je pa skrbelo in ne samo njiju, ampak tudi ostale, saj je vedno kakšen prišel pogledat kako je. Seveda midva nisva popolnoma nič slutila, zakaj se gre in sva pač mislila, da jo obiskujejo kot prijateljice.
Približala se je sobota, žena mi reče, da naj jo peljem v Grdina Hardware Store, da ima nekaj za kupit. "Kaj te bom vozil, saj lahko sam opravim, ko grem na St. Clair." A ji ni bilo všeč, ker je trdila, da mora sama videti, kaj bo kupila,, da bo stvar pravilna. Jaz bi bil še rad malo ven, saj veste, da smo moški že taki, da radi kaj storimo za svojo boljšo polovico, posebno, če se gre na St. Clair, kjer se človek še lahko malo ustavi /za par minut. Ni mi to uspelo, moral sem storiti kakor mi je bilo ukazano. Ko sem jo čakal na avtu, da si je nakupila, kar je mislila, sem zagledal Mr. Baraga. Takoj sem pritisnil na "horn," on se je malo ozrl, a ni me videl. Zopet zatrobim, tedaj pa je naglo skočil v svoj avto in se odpeljal. Sam pri sebi sem si mislil, saj tako vem, kam gre, tja h Kernu na 55. cesto.
Pozneje pa, sem zvedel, da sta bila Mr. Baraga in Mr. Mlakar načelnika vse prireditve, zato sta morala preskrbeti vse, kar Se rabi pri taki stvari. Slučajno sta bila ravno v trgovini, kjer se prodaja žganje, ko sta zagledala mojo ženo, ki je zavila v Grdi-novo trgovino. Naglo sta se spogledala in nista vedela kaj storiti. (Oh, kako bi jih bil rad videl kako sta se držala). Mlakar je rekel Baragu naj gre hitro ven in če bi slučajno videl Johna zunaj, da se kar slepega naredi in sc odpelje na stransko cesto in počaka, da bova midva odšla. Prav tako se je tudi zgodilo. Kakor sem že prej omenil, da je Mr. Baraga nekam čudno gledal
proti mojemu avtu, ampak ona dva sta jo pa le tiščala, saj mi nečeta vsega povedati, ampak jaz že sam vem, kako se godi človeku v takem slučaju.
Ko se je žena vrnila, sem ji povedal, da sem videl Mr. Baraga, pa me ni hotel videti. Ona pa reče, da je mogoče kaj ježem, ker sem zadnjič tako godrnjal čez tiste, ki k vajam hodim, ker me niso prišli počastit. Mogoče, sem rekel in pogovor obrnil na drugo stran. Povedal sem ji, da bi šel rad še malo ven in v SND pogledat kako pripravljajo za party, (pa ne za moj, ampak za Johna Dolenca), žena me je odgovarjala, češ, da bova šla raje jutri in da bo šla tudi ona z menoj. Grem pa čez cesto, doma ne bom." Pa pojdimo, če te ravno tako ima, oh, kakšni ste moški! Samo, da niste doma pa je dobro."
Prišel sem k sosedu Langen-fusu, kjer so mi stavili toliko
azličnih vprašanj, da skoro nisem mogel odgovarjati in že nisem mislil nič odgovoriti. Končno sem jima pa vseeno povedal, da se bojim za ženo, da bi se zopet kje ne potolkla. Tako smo klepetali skoro do šeste ure zvečer. čas je bil, da gremo malo pojest in potem se pa odpravimo na party, vprašal sem še kdaj gremo in oba hkrati sta mi odgovorila, da pred deveto se nam nikamor ne mudi, češ, da bodo Johna pripeljali krog pol desete, saj se ve kako je pri takih stvareh.
Odšel sem domov, povečerjal in se odpravil kakor se spodobi ter še priganjam ženo, da naj se kaj kmalu odpravi, da naju ne bod čakali kot ponavadi, ko se vselej prične odpravljati, ko je že čas iti. Odgovor je bil, saj se ne mudi pred deveto uro. "Če se ti pa tako mudi pa sam,pojdi, bom pa doma, saj ne bom prvič." Seveda mene so pa te besede nekam zbodle in sem se obrnil kakor soldat in prav na debelo za-krulil, "kaj ga spet zdaj biješ?"
Ta bi bila pa lepa, da bi šel sam, sosedje so pa tako skrbeli zate ves teden in te zdravili, da so te spravili na noge. Veš pa tista deveta ura se mi nič kaj ne dopade. Zakaj bi pa ne šli ob pol devetih, da smo vedno ta zadnji, saj vem, da so drugi že tam. Končno pa smo se podali proti Slovenskem narodnem domu in sicer v spodnje prostore, še nismo bili doli po stopnicah pa so nam že hiteli jemati suknje in klobuke, pravkar smo dobili telefon, da bodo vsak čas tukaj, že mi je bilo na jeziku da bi bil zabrusil, pa ne samo moji ženi, ampak tudi sosedovi,' zdaj pa imata tisto deveto uro. A ni bilo časa, ker se je vsem jjreveč mudilo brž, brž, brž. . . in nas pehajo proti vratom, jaz pa se nisem dal pehati ali porivati, kakor že hočete, pa stegnem roko, da bi. odprl vrata in kot bi ustrelil, sem bil že notri in še predno sem imel čas se postaviti v linijo, pa že zaupijejo "suur-prajz."
Bil sem že pripravljen, da bi segel Johnu v roko in v istem trenotku pa so m'e že imeli v rokah in prav tako se je godilo moji ženi. Nekaj časa sem se otepal nadležnih ljudi in ko sem pa zagledal mojo soprogo, ki je bila bleda ko zid, tedaj. se je pa tudi moja kri nekam ohladila. Rad bi bil priskočil njej na pomoč, a kaj, ko sem stal kot bi bil iz kamna. V tem pa že zaslišim tisto lepo pesem "Pozdrav," ki sq mi jo zapeli tisti, kamor tudi jaz hodim k vajam vsak teden
Sedaj sva se šele zavedla kje sva. Sprevidela sva kako so naju vodili za nos skoro tri mesece. Odvedejo naju k mizi in tu pa sva videla lep velik "cake" z napisom "25 letnica zakonskega življenja." Ta "cake" je bil mojstrsko delo John PianecRija. Poleg tega pa je bil lepo okrašena košarica s 25 srebrniki. Dvorana je bila vsa lepo okrašena z velikim napisom "Congratulations Mr. and Mrs. John Znidaršič on
your 25th Anniversary," kakor nama je bilo pozneje povedano je bil tisti napis delo Mr. Rudy Lokarja. Hvala lepa za trud in požrtvovalnost, Rudy!
Sedaj se je šele pričela prava svatba. Kuharice so pripravile izvrstnih jedil, katera smo zalivali z večvrstno pijačo. Postrežba ni mogla biti boljša. Hvala vam vsem, ki ste stregli in skrbeli, da je bil vsak dovolj postrežem
O polnoči pa so nama zapeli tri krasne pesmi: "Venček na glavici," "Eno devo le bom ljubil" in "Moja kosa je križavna." Torej prav lepa hvala tudi pevskemu zboru, društva Ložka dolina za tako lepo petje.
Nadaljevanja zabave pa ne bom opisaval, ker vsak, ki je bil navzoč, že ve kako je bilo. Prav lepa hvala vam vsem skupaj za prijaznost in darila, katera sta nama izročila Mr. Baraga in Mr. Mlakar. Iskreno Se zahvaljujeva najinima hčerkama, ki sta se vse to izmislili in družinama Baraga in Mlakar za njihov veliki trud in delo, ki sta izvršila v splošno zadovoljstvo. Hvala družini Langenfus ,kateri je bi-a dana naloga, da so preskrbeli Ribničana, da pokaže kako se Lo-žana potegne, če je treba in to je izvršil Mr. John Pengal iz Myron Ave. Hvala lepa John ,se bova že enkrat spogledala. Hvala Mrs. Kushan, najini sorodnici, ki je tudi žrtvovala precej časa, da je bilo vse lepo izpopolnjeno.
Hvala lepa kuharicam: Mrs. Kolegar in Mrs. Klemenčič ter njih pomočnicam za tako okusno in fino pripravljeno večerjo. Zahvaljujeva se tudi vodstvu SND za vsestransko postrežbo. Torej še enkrat lepa hvala vsem in vsakemu posebej in ob enakih prilikah se vas bova tudi midva spomnila.
S spoštovanjem ostajava hvaležna vam,
John in Mary Znidaršič,
6617 Schaefer Ave.
Kako nastane ozeblina
O tem piše nemški zdravnik v svojem zdravniškem tedniku: Doslej smo opekline in ozeblji-ne glede na bistvo in zdravljenje preveč metali v en koš, ko se druga od druge vendar jako razlikujeta. Res je, da se pri obeh tkivo kože uniči, a pri opeklini je krog in krog tkivo zdravo, pri ozeblini pa ni. Ozeblina ni krajevno omejena. Ne smemo zanemariti prevažnega čini-telja: stanja celic in njihovih lastnih živcev. Že to, da večidel zmrznejo prsti na nogah in pa noge, nam da misliti. Kakor pove statistika, pride na sto zmrznjenih nog le dvoje rok, pa so vendar roke tiste, ki so večidel nepokrite v mrazu! Toda noge so bolj slabo preskrbljene s krvjo in se v njih krvni obtok rad prekine. Sploh se do-, zdeva, da ni taku važno, če mraz samo krajevno vpliva. Ce se umetno izzove ozeblina kože, pri čemer tkivo do trdega zmrzne, nikoli ne ostane koža poškodovana, ker to igraje premaga s krvjo dobro preskrbljeno tkivo. Sicer pa noge ne zmrznejo vselej takrat, če so izpostavljene hudemu mrazu. Nasprotno — vprav mokro, mrzlo vreme, časih celo nad ničlo, je v vojnah povzročilo več primerov ozeblin. Pri tem so bili krivi vsi tisti vzroki; ki ovirajo krvni obtok. Večkrat so nastale ozebline zaradi pretesne obutve, zaradi pretesnih ovojnic ali škornjev. Nekaterim je pa prirojeno, da je njih krvni obtok bolj počasen, pa so v večji nevarnosti, da dobijo ozebline.
Ozeblina nastaja v treh stopnjah. Na prvi se pokaže huda rdečica in nabreklimi, Čeprav ni tako mrzlo. Na drugi je te-mnordeča ali vijoličasta, mrzla in neobčutljiva koža pokrita z mehurji, in v nasprotju z mehurji opeklin, je tu kri spremenjena, je tkivo razdrto in je v mehurjih sokrvica. Na tretji stopnji so celice razdrte, ker
se je napravil led, voda je pošla, jedro celic je razpadlo in v protoplazmi so votli prostori. V nasprotju s posledicami po opeklinah, so bolezni, ki nastanejo po ozeblinah, povsem drugačne in sicer se tvorijo boleče otekline, prsti na rokah in nogah so zmaličeni, celice kože polne oteklin „in prisada.
Važno je, kako se je treba ozeblin varovati, ko se je je treba že vnaprej ubraniti s slabimi prevodniki toplote. Hkrati pa moramo vse odstraniti, kar bi oviralo obtok krvi, kar je praktično težko izvedljivo, zakaj, čim bolj na debelo je noga obuta v čevelj, tem laže se prekine obtok krvi. Ker pa vsi slabi prevodniki toplote, če se zmočijo, niso več slabi prevodniki, se mora obutev zagatiti z mažo, oljem itd. Slabo je tudi, ker se usnje v moči raztegne, a volnene stvari se v moči skrčijo v čevljih. Noga se poti in še poveča močo v čevljih. Zatorej je dobro, da se večkrat preobujemo. Najboljše varstvo noge je krzno, ki ima dlako na znotraj obrnjeno. Dalje je potrebno, da se človek giblje, da se kri vedno urno pretaka. Alkohol vpliva na bivanje v mrazu rajši slabo, in veliko alkohola piti je pozimi Zmeraj nevarno, že zato, ker je človek po alkoholu len in se bolj počasi giblje. Pri zdravljenju ozeblin je treba vpoštevati krajevno zdravljenje in še poživljanje krvnega obtoka. Zdravljenje pa pomaga le, če se koj začne. Zatorej je treba dati človeka koj v bolnišnico in ne šele takrat, ko mora zdravnik kak ud že kar odrezati!
iZPRIMORJA
—Trnovo pri II. Bistrici, februarja 1940. — Letošnji mraz nikakor noče prenehati. Zadnji sneg je pobelil strehe še v nedeljo 18. t. m. ponoči, silna burja pa je odnašala zapadel sneg in celo zemljo z njiv v zatišja na kupe. Le najvažnejše poti med okoliškimi vasmi so toliko očiščene snežnih žametov, da so za silo prehodne, po ostalih pa je še danes promet zastal. Vendar ta sneg, burja in mraz ne pomenijo nič, napram burji in mrazu, ki sta razsajala pri nas v sredini januarja. V Trnovem, kjer pravijo, da ima burja svoje gnezdo in v II. Bistrici, je burja povzročila celo razdejanje. Zlasti v Trnovem, kjer je podrla stavbo z garažo in pokopala pod ruševinami tovorni auto, odkrivala hiše in tovarniška poslopja, rušila dimnike, -barake, je povzročila ogromno škodo, ki jO uradno cenijo na dva milijona Lir.
—V Toma ju na Krasu je umrl v. starosti 60 let posestnik Josip Kjuder, značaj en in podjeten mož, daleč naokrog znan kot spreten vinogradnik. Pred vojno je vodil trgovino, ki jo je pa po vojni opustil in se ves posvetil vinogradništvu. Zadnja leta je bil tudi kletar tomajske vinarske zadruge.
MALI OGLASI
John Glach
kovač 13408 St. Clair Ave. Brusimo in popravljamo kose in stroje za rezanje trave. Tel. GL-3963.	(x)
Lepa prilika!
Naprodaj je preša za grozdje in vse, kar spada zraven. Tukaj je lepa prilika za podjetnega človeka. Vprašajte pri Jernej Knaus 1052 E. 62nd St.
--—(88)
Za $5,000 hranilnih knjižic od North American Mortgage & Loan Co. vzamemo v zameno za pohištvo in električne predmete.
Norwood Appliance & Furniture
6104 fit. Clair Ave. 19 E. 185th St.
|19
Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič
Ko so angleški zrakoplovci opazili nemško podmornico, na kateri ni bilo videti vojakov in tudi topovi so bili tudi še pokriti, so se zrakoplovci spustili nižje in vrgli četvero bomb, k'atere so dobro zadele. Kakšen uspeh so imele bombe, nam kaže mala slika v okvirju, ko se podmornica potaplja.
Vzemite c>oma liaiton za 6 steklenic ianes"
Ako potrebujete
KAKŠNA POPRAVILA PRI STREHAH, ŽLEBOVIH IN FURNEZIH
se oglasite lahko pri ' (
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Rd. (
ali pokličite	/
HEnderson 5779 /
® Ako boste kupili hišo, pridite v to staro vzajemno banko, da vam pokažemo, kako vas moderna hranilna vknjižba ali FHA vknjižba olajša skrbi, kako boste plačali za vašo hišo. Mi vam bomo natančno povedali, koliko vas bo stalo vsak
mesec.
$0tittu 6r
V~>	FOUNDED *—'	1849	C/
Ljudska banka na Public Square
Člani Federal Deposit Insurance Corporation
's««1 itt-reu
Cista, redilna, okusna—Coca-Cola spada v vašo ledenico doma. In udoben način dobiti jo tje je priročen karton za šest steklenic. Naprodaj povsod.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
PRojpect 0333
V NEDELJO, 14. APRILA, 1940 \ v Slovenskem Delavskem Domu nal Waterloo Rd.
Pričetek ob treh popoldne. Vstopnina 50 centov, Zvečer ples, igra orkester Vadnal
VABILO K 20-LETNICI OBSTOJA PEVSKEGA ZBORA
"JADRAN"
"CIGANSKA NEVESTA"
ki vprizori opereto
"Oliver," je rekel Harry I Maylie potihem, "besedo bi rad o spregovoril s teboj."	k
Oliver je stopil k oknu, kamor mu je namignil gospod t Maylie, in se je zelo čudil, kako \ se izraža v vsem Harryjevem vedenju žalost in nemir.	s
"Zdaj znaš že dobro pisati?" c je vprašal Harry ter mu polo- i žil roko na ramo.
"Mislim že, sir," je odgovo- \ ril Oliver.	1
"Nekaj časa me najbrž ne bo j domov, zato bi rad, da bi mi ti i pisal, recimo, vsakih štirinajst i dni, vsak drugi ponedeljek na i glavni poštni urad v London. 1 Boš?"	i
"O, rad, sir. Ponosen bom na < to!" je vzkliknil Oliver ves vesel take naloge'.
"Rad bi vedel, kako — kako je moji materi in gospodični Maylijevi," je rekel mladi mož. "Celo polo lahko napišeš, kako se sprehajate, kaj se pogovarjate in ali je — ali sta, hočem reči — videti srečni in zdravi. Me razumeš?
"O, popolnoma, popolnoma," je odgovoril Oliver.
"Ljubše mi je, če jima nič ne omeniš," je rekel Harry naglo in kakor mimogrede. "Drugače bi moja mati skrbela in bi bolj pogosto pisala, to pa bi ji bilo sitno in utrudljivo. Naj ostane skrivnost med nama, in pazi da mi boš prav vse pisal! Zanesem se nate!"
Oliver, ves v zanosu in počaščen ob zavesti svoje važnosti, je zvesto obljubil, da bo molčeč in v svojih poročilih natančen. In gospod Maylie se je pčslovil od njega z mnogimi toplimi zatrdili o svoji naklonjenosti.
Doktor je sedel že na vozu. Giles (ki so sklenili, da ostane doma) je držal vrata odprta; in postrežnice so gledale z vrta.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAQKQBNTH SPOMENIKOV
Vse vrste premog
in bukova drva dobite lahko po najnižjih cenah. Pokličite KEnmore 5374 — 4381.
Jos. Kern 353 E. 156th St.
(Thurs. x)
EUCLID BRAND VINO
od 79^ galona naprej
MandeVs Winery BW 215
TED MANDEL, lastnik 821 E. 222d St. KEnmore 3445
Nobenih skrbi radi vknjižb
Harry se je še naglo ozrl proti ®
omreženemu oknu in skočil v
kočijo.	,
"Poženi!" je velel. "Hitro,
bliskoma. Danes moram leteti, 3
v • „ z: vse drugo mi je prepočasi.
"Ola!" je zakričal doktor postil jonu in urno spustil prednje ^ okence, "meni ni treba leteti, „ meni se ne mudi! Slišiš?"	c
Ropotaje in drdraje je bežal ^ voz po cesti, zavit v oblak pra- r hu, se zdaj čisto skril, zdaj zo- j-pet pokazal, kakor je prihajal n mimo predmetov ali kakor se je vila cesta. In šele, ko se je ^ šum že davno v daljavi izgu- ^ bil in ko ni bilo videti niti pra-šnega oblačka več, so se gledal- ^ ci razkropili.
Eni gledalki pa so strmele o- . či na tisto mesto, kjer je voz ^ izginil, še dolgo potem, ko je . bil že mnogo milj oddaljen; za- j. kaj za belo zaveso, ki jo je za- z grnila, ko je bil pogledal Harry proti oknu, je sedela Roza.
"Videti je dobre volje in sre- \ čen," je dejala naposled. "Nekaj časa sem se bala, da bo drugače. Motila sem se. Zelo, ] zelo sem vesela."
Solze so znamenje ali vese-, 1 ja ali žalbsti. Tiste pa, ki so se potočile Rozi po licu, ko je sedela zamišljena za oknom in , strmela še vedno v isto smer, so pričale bolj o pobitosti nego j o radosti.
SEDEM IN TRIDESETO POGLAVJE . V katerem opazi čitatelj nasprotje, ne nenavadno v za-i konskem življenju.
Gospod Bumble je sedel v so-1 bi v ubožnici, upiral potrto oči . v žalostno ognjišče, od katerega ni izhajal, ker je bil poletni čas, nikak svetlejši sijaj ne-; go odsvit medlih sončnih žar-i kov, ki so se odbijali od njegove hladne in bleščeče površine. Pa-- pirnata muholovka je binglja-la od stropa, proti kateri je kdaj pa kdaj pogledal v otožnih mislih. Nič hudega sluteč so muhe plesale okoli tiste ša-; raste pasti in, gospodu Bum-blu so se dvigale prsi v težkih vzdihih, in še mračnejša senca mu je legla na obraz. Gospod Bumble je bil zatopljen v premišljevanje in mogoče so ga spominjale tiste žuželke kake žalostne prigode iz lastnega življenja.
A opazovalcu bi ne budila neke prijazne melanholije edino mrkoba gospoda Bumbla. Še drugih stvari je bilo, in to zelo tesno zvezanih z njegovo osebo, ki so oznanjale, da se je izvršila v njegovih razmerah velika sprememba. Suknja z na-| šivki in klobuk na tri roglje — i kje sta? Nosil je še vedno hlače dokolenke in črne pavolnate nogavice. Pa to niso bile tiste hlače. Suknja je bila na široke škrice in, kar se tega tiče, podobna oni suknji, toda, oh, kako vse drugačna! Mogočni tri-rog je bil zamenjan s skromnim ' okroglim' klobukom. Gospod
Bumble ni bil več birič, 1 Povišanja so v našem življenju, katerim dajejo, brez ozira na izdatnejše dohodke, posebno ceno in veljavo suknje in telovniki, ki so z njimi v zvezi. ' Maršal ima svojo uniformo, škof svoj svileni plašč, odvetnik svoj svileni talar, birič svoj klobuk na tri roglje. Vzemi škofu ornat, vzemi biriču tri-rog in resice — kaj sta še? Človeka — samo še človeka sta.
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vafiega avtomobila. Delo točno in dobro.
Veljava in včasih celo svetost j B je dosti bolj v zvezi s suknjo in telovnikom, nego si nekateri m ljudje mislijo.	v(
Gospod Bumble se je oženil z gospo Corneyevo in je bil go- SI spodar v ubožnici. Oblast je a] prevzel neki drug birič in z njo j, vred mu je bilo treba odstopiti trirog, z zlatom obšito suknjo g( in palico — vse troje.	]j
"In jutri bo dva meseca tega!" je vzdihnil gospod Bum- tj ble. "Cela večnost, bi dejal." n
Mogoče je gospod Bumble hotel reči, da se mu je zgnetlo z. v teh kratkih osmih tednih celo ^ življenje blaženosti. A vzdih — s-vzdih je dosti pomenil.
"Prodal sem se," je razpre- n dal gospod Bumble isto misel, s "za šest žličk za čaj, za klešči- r ce za sladkor, za kanglo za mle- n ko, za nekaj pohištva iz druge n roke in dvajset funtov denarja. Dober kup sem se dal — pod p nič!"	0
"Pod nič!" je zavreščal za- n dirčen glas gospodu Bumblu g na uho. "Za vsako ceno bi bil z predrag. In dosti drago sem te K plačala, sam Bog ve, da." r Gospod Bumble se je' ozrl in r je srečal obraz svoje ljubezni- r ve družice, ki je prisluškovala j in ujela samo približno nekaj besed ter mu je gornjo opazko c zabrusila kar na slepo srečo. g "Gospa Bumblova, ma'am," j je rekel gospod Bumble z ob- j čutljivo strogostjo.	j
"No?" je zavpila dama. ' "Bodi tako dobra in poglej f ' me," je rekel gospod Bumble , in uprl oči v njo.	j
j "Če vzdrži tako oko," je dejal 1 . gospod Bumble sam pri sebi, : i "potem vzdrži nekaj. To je o-, ko, ki mi ni pri ubožcih nikdar ) odpovedalo; če mi odpove pri njej, je moja oblast zbogom."
Ali zadošča že malo bolj debelo oko, da kroti ubožce, ki se . ob svoji pičli hrani seveda ne _ repenčijo kdovekaj, ali je bila prejšnja gospa Corneyeva pro-. ti orlovskim pogledom posebno i utrjena, o tem bi se dalo prere-_ kati. Resnica je ta, da srepe oči _ gospoda Bumbla niso ustraho-vale matrone, nasprotno, kiju-, ._ bovala jim je s prezirom in ce-e 16 s smehom, ki je zvenel, kakor da je neprisiljen.
Ko je gospod Bumble zasli-e šal te nepričakovane zvoke, je pogledal najprej neverno, po-g tem pa začudeno. Nato se je L_ pogreznil ?;opet v svoje prejš-nje stanje zamišljenosti. Ni se h ganil, dokler ga ni prebudil iz-a nova glas njegove družice: j "Ali boš ves dan tukaj sedel in- smrčal?" je vprašala gospa)
Bumblova.	n
"Sedel bom tukaj, dokler se 1< mi bo zdelo, ma'am," je odgo- V voril gospod Bumble. "In če- p prav nisem smrčal, pa bom — c smrčal, zdehal, kihal, smejal se č ali jokal, kakršna volja me obi- n de, zato, ker imam pravico!" z "Ti — pravico?" se je rogala j gospa Bumblova z 'nedopoved- i ljivim zaničevanjem.	s
"Tako sem rekel, ma'am," je g dejal gospod Bumble. "Mož i- t ma pravico ukazovati."	j
"In kakšno pravico ima žena, za božjo nebeško voljo?" je za- ] kričala vdova po rajniku go- s spodu Corneyu.	i
"Ubogati, ma'am," je zagr- i mel gospod Bumble. "Tvoj nesrečni rajnik mož bi te bil mo- ] ral tega naučiti, potem bi ne- ( mara še zdaj živel. Privoščil bi ; mu. revežu!"	|
Gospa Bumblova je videla na • prvi pogled, da je prišel zdaj odločilni trenutek, in kateri mahne zdaj, je mahnil in odločil s tem enkrat za vselej boj za gospostvo na tej ali oni strani. In toliko, da je slišala omeniti pokojnika, že se je vrgla na stol, začela prelivati potokoma solze in vpiti, da je gospod Bumble trdosrčna surovina.
S solzami ni bilo priti gospodu Bumblu do živega; njegovo srce ni puščalo vode. Kakor pe-rilni kastorci, ki jih dež še izboljša, so se njegovi živci od te plohe čvrstili in krepili. Solze so mu bile znamenje slabosti in so mu kot tiho priznanje njego-1 ve premoči samo dobro dele in ga dvigale. Gledal je svojo vrlo [ tovarišico z velikim zadovoljstvom in jo spodbujal, naj le . kriči, kar se ji da; zakaj zdrav-. niki so dognali, kako je ta teles-; na vaja za zdravje koristna.
"Razprostre pljuča, umije o-. braz, okrepi oči in pomiri raz-3 burjenost," je rekel gospod 3 Bumble. "Kar joči se, kar!" i Ko se je gospod Bumble iz-
-	nebil te šale, je snel klobuk s 3 klina, ga potisnil malo objest-
-	no po strani, kakor človek, ki i si je v svesti, da je pokazal mo-
-	ža, vtaknil roke v žepe in se od--,majal proti vratom — ves je
-	sijal od lahkotne prešernosti.
No, gospa Corneyeva je poskusila najprej s solzami, ker
-	stanejo manj truda nego na-e skok na pesti. Bila pa je doce-
la pripravljena tudi za tak po-e skus, kar ni ostalo gospodu
Bumblu dolgo skrito. e Prvo znamenje tega dejstva je bil zamolkel pok — neposredno za tem je zletel njegov klo-;1 buk po bliskovo na nasprotni a i konec izbe. To uvodno postopa-
nje mu je razkrilo glavo, in iz-j. f kušena dama ga je z eno rokq 1 krepko ubrala za vrat, z drugci 11 pa ga je spretno in krepko ob- ' delovala po pleši. Ko je to kon- ^ čala, je poskrbela za malo spre- 1 membe: praskala ga je po obra- > zu in mu rvala lase. In ko se ji je zdelo, da je kazen primerna l prestopku, ga je pahnila proti ] stolu, ki je bil kakor nalašč nastavljen v ta namen, in ga spod- 1 bujala, naj začne spet o svojih . pravicah, če si upa.	1
'"Vstani!" je rekla gospa i Bumblova z zapovedljivim gla- : som, "in spravi se odtod, če ne, , me boš prignal do obupnih korakov."
Gospod Bumble je vstal z ja-ko klavrnim obrazom in je čudoma premišljal, kakšni so neki obupni koraki; nato- je po' bral klobuk in je pogledal proti vratom.
"No, ali pojdeš?" je vprašala gospa Bumblova.
"Seveda, ljuba moja, seveda," je odgovoril gospod Bumble in se pomikal malo hitreje proti vratom. "Saj nisem hotel — že grem, draga moja! Ti si pa že tako nagla, da jaz —."
V tem trenutku je gospa Bumblova urno stopila naprej,
da bi popravila preprogo, ki se je med bojem zavila. Gospod Bumble je planil takoj iz so-] be; pozabil je končati svoj stavek in je bojišče prepustil popolnoma vdovi gospe Corneye-vi.
Gospod Bumble je bil zasko-čen iz zasede in docela potolčen. Rad se je poširokoustil; tudi ga je veselilo, če se je mogel nad kom znesti. Iz tega sledi, da je bil šleva (česar ne bi bilo niti omeniti treba). To pa Bog ne daj, da bi bilo kako sramote-nje njegovega značaja. Med javnimi osebami, visoko spoštovanimi in občudovanimi, jih je premnogo podvrženih podobnim slabostim. Ta opomba naj govori bolj zanj kot zoper njega, da namreč čitatelj lahko pravilno preceni njegove sposobnosti za uradnika.
Toda mera njegovega ponižanja še ni bila polna. Obhodil je hišo, in sedaj, mu je prišla prvič misel, da so postave za ubožce ljudem pretežko breme; in možje, ki pobegnejo svojim ženam in jih naprtijo občini, da po pravem ne bi zaslužili nikakršne kazni, marveč še nagrado kot zaslužne osebe, ki so toliko pretrpele. V takem
modrovanju je prišel do sobe, kjer je po navadi nekaj ubo-žic pralo srenjsko perilo in od koder se je razlegalo sedaj živahno kramljanje.
"Hm!" je dejal gospod Bumble in zbral vso svojo prirojeno veljavnost. "Vsaj te ženske morajo še dalje spoštovati moje pravice. — Ala, ala! Kaj se pa to pravi, to regljanje, bab-nice!"
S temi besedami je odprl gospod Bumble vrata in jezno bu-šil v sobo; toda mahoma mu je upadel greben, da je bil ves po-niglav, ko so mu oči iznenada obstale na postavi njegove gospe soproge.
(Dalje prihodnjič)
-o-
—30,000 ton žita za Italijo. V splitsko pristanišče je priplul italijanski parnik "Perla," ki bo naložil 2500 ton pšenice za Itali-. jo. Kakor poročajo, se bo skozi Split izvozilo okrog 30,000 ton | žita za razna italijanska prista-. nišča. Vsak dan pride v Split . 80 do 100 vagonov pšenice in je . zaradi tega promet v splitskem . pristanišču oživel. Promet bi bil » še večji, če ne bi bil železniški i prometi med Zagrebom in Spli-i tom prekinjen.