LETO XXII. številka 5 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE mm LOVNEGA KRANJ, sobota, 18. I, 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik.' Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dogovor o skupnih potrebah Smučarski klub v Radovljici bo danes (v soboto) organiziral na Laneovem VIII. tradicionalno tekmovanje v smučarskih tekih in veleslalomu za MČence in učenke osnovnih šol Gorenjske. Tekmovanje je v okviru proslav Po stezah partizanske Jelovice. Start in cilj tekaških prog bo pri Zadružnem domu na Lancovem, za veleslalom pa poteka iz Pustega gradu s ciljem okoli 300 m od Zadružnega doma. Tekmovanja bodo končana že dopoldne, okoli 13. ure pa bodo razglasili rezultate In podelili priznanja. V sredo so se v Tržiču sestali na pobudo predsedstva občinske skupščine predstavniki samoupravnih organov in direktorji gospodarskih organizacij, da bi s predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij in občinske uprave izmenjali mnenja o letošnji proračunski situaciji, ki ne obeta najboljšega. Potreb, za katere bi skorajda lahko rekli, da so neodložljive in terjajo takojšnjih rešitev, je toliko, da bo pro- računskega denarja prav gotovo premalo. Brez velikega razumevanja in konkretnega sodelovanja gospodarskih organizacij ne bo šlo. Ko je tekla razprava o predlaganih proračunskih stopnjah, o stopnjah prispevka za šolstvo in o drugih potrebah, je prišlo do žive razprave o tržaškem gospodarstvu nasploh. Razveseljivo pa je, da kljub težavam, s katerimi se borijo skoraj vse gospodarske organizacije, ni bilo no- benih nasprotovanj ali po* mislekov proti predlogom občinske skupščine. Iz leta v leto v delovne organizacije bolj prodira spoznanje, da brez razvoja družbenih služb tudi ni hitrejšega razvoja gospodarstva. Tako kaže, da bo tudi letošnja leto kljub nekaterim težavam, uspešno. -rk Tekmovanje v ročni obdelavi kovin V ponedeljek se bodo v Kranju srečali najboljši učenci poklicnih šol z Gorenjske in iz Novega mesta. Za memorial Vilka Kusa se bo v ponedeljek in torek 24 najboljših pomerilo v ročni obdelavi kovin in znanju strokovnih predmetov. Razen tega se bodo pomerili tudi v raznih športnih disciplinah in odšli na izlet na Krvavec. V sredo popoldne pa bodo najboljšim podelili pokale, diplome in praktične nagrade. \ A. 2. r Ob volilnem programu SZDL Organizacije socialistične zveze se na letošnje skupščinske volitve še posebno skrbno pripravljajo zaradi tega, ker jim je z ustavnimi spremembami naložena tudi odgovorna naloga pri določanju kandidatov za odbornike in poslance, pa tudi zaradi tega, ker bomo letos volili celotne sestave vseh skupščin. Zato je prav sedaj čas za obračun dela skupščin v preteklem mandatnem, obdobju in hkrati čas, ka se moramo pogovoriti o tem, katere naj bi bile poglavitne naloga bodočih skupščin. To pa naj bi po širokih in vsestranskih razpravah volilcev, članov SZDL, proizvajalcev zapisali zelo določno brez načelnega dogovarjanja v volilni program občinske organizacije SZDL. V kamniški občini je organizacija SZDL že začela oblikovati tak dokument. K temu je pritegnila vse družbenopolitične organizacije, še posebno pa občinsko skupščino in republiške poslance. Občinska skupščina bo pripravila poročilo o gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem razvoju občine v preteklih štirih letih, o delu skupščine in o aktivnosti posameznih odbornikov obeh zborov. Republiški poslanci bodo prispevali svoje poglede na delo v skupščini. Isto volivci pričakujejo tudi od zveznih poslancev. Dosedanji pogovori o volilnem programu SZDL v kamniški občini kažejo, da ta dokument ne bo mogel iti mimo naslednjih nalog bodočih skupščin, zlasti občinske: Na področju gospodarstva je potrebna hitrejša modernizacija industrijskih podjetij, zlasti investicijsko vlaganje v nove proizvodne naprave. Za močnejši razmah turizma na Kamniškem bo treba še bolj poskrbeti za sodobno opremljene gostinske in trgovske lokale ter za ostale storitvene dejavnosti. Z ustaljeno davčno politiko in z utrjevanjem kooperacijskih odnosov naj bi poleg ostalih ukrepov pripomogli k specializirani tržni proizvodnji tudi v zasebnem kmetijstvu. Na področju družbenih služb bo potrebno storiti vse, da bomo uresničili triletni načrt izgradnje šol, ki ga je občinska skupščina sprejela lani. Se letos bo potrebno sprejeti program razvoja otroškega varstva v naslednjih letih. Krajevne skupnosti so z uvedbo krajevnega samoprispevka do maja leta 1971 dobile materialno osnovo za uresničevanje svojih programov — in s tem za rešitev najbolj perečih komunalnih problemov. Ne pretiravamo, če trdimo, da je krajevni samoprispevek mnogo pripomogel, da občani vedno bolj prizadeto sodelujejo pri urejanju skupnih zadev v krajevni skupnosti v občini. Posebna skrb bo v prihodnjih letih veljala samoupravljanju v delovnih organizacijah. Hkrati s prizadevanjem, da večji delež dohodka ostane na voljo proizvajalcem, pa bo treba še mnogo storiti na eni strani za večjo odgovornost strokovnih služb, na drugi strani pa za večjo vsestransko informiranost samo-upravljavcev v delovnih kolektivih. V ta sklep sodi tudi aktivnost in odgovornost odbornikov občinske skupščine, in bo morala skupno z vsemi družbenimi činitelji in s sodelovanjem vseh občanov v občini poskrbeti, da bo to kar bomo zapisali v volilni program, tudi uresničeno. F. S. Po stezah partizanske Jelovice Srečanje šenčurskih in koprskih pionirjev V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, ki letos potekajo pod naslovom Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode, bodo v nedeljo obiskali učence osnovne šole Stanka Mlakarja v Šenčurju učenci koprske osnovne šole Janka Pre-mrla-Vojka. V nedeljo ob 15. uri bosta pevska zbora obeh šol imela v telovadnici šenčurske šole koncert. Podoben nastop pa bo v ponedeljek ob 12. uri tudi v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. Učenci obeh šol bodo tako v ponedeljek in torek izkoristili dva letošnja športna dneva. Razen obeh koncertov pa se bodo pomerili tudi v zimskih in drugih športnih igrah. Ob tem prvem srečanju, ki ga je organiziralaJšola v Šenčurju, bodo učenci tega dela kranjske občine spoznalT^prek sto mladih prebivalcev Kopra. Poleti pa bodo potem učenci osnovne šole Stanka Mlakarja obisk vrnili in prebili tri dni ob morju. A. 2. iiiiiii]:..;;.,jjK;iiiiimi;i:n Kako so 2 toni na vrh Krvavca spravili ? SSSS 300 metrov pod hotelom na Krvavcu se je zataknilo. Zaradi južnega snega In dober meter debelega zameta se RATRAC ni mogel sam dokopati na vrh. Kranjska Pepelka Pred letošnjim referendumom o gradnji novih šol v kranjski občini V kranjski občini vsako leto na novo prestopi šolski pvag okoli 900 prvošolcev. Lani je Kranj sicer dobil novo šclo na Zlatem polju, vendar pa s tem problem novih šolskih prostorov ni odpravljen že za petdeset let. Čeprav število Slovencev in Kranjcev ne narašča ravno progresivno, ne bi smela biti v naslednjih letih glavna skrb šolnikov, ali bi v šole uvedli triizmenski pouk ali štlriiz-menski. Sicer pa ne bi ponavljali že starih in znanih ugotovitev, da imajo naši otroci pravico sprejemati cs-novnošolsko učenost v funkcionalno urejenih šolah s telovadnicami ter v enoizmen-skem pouku z varstvom. To tudi niso nove ugotovitve, o tem govori tudi zakon o osnovnem šolstvu. ŠOLA V STOLETNI STAVBI Zakon pa govori tudi o te:n, da imajo vsi otroci pravico do obveznega šolanja. In to urejenega obveznega šolanja. Tudi otroci, ki ne morejo slediti pouku v naši reformirani šoli. Otroci, ki počasneje sledijo pouku, ki počasneje zaznavajo, hodijo v posebno šolo. Tam ob posebni pomoči učitelja spoznavajo snov, ki je predpisana za osnovno šolo. Posebne šole se je dolgo držal vzdevek pomožna šo'a, kar nekateri še danes uporabljajo. Znana je anekdota, ko je neka mati pripeljala svojega otroka v posebno šolo in pri tem prosila učitelja: »Saj vem, da ne bo mogel postati pravi učitelj, ampak rada bi, da bi postal vsaj tak kot vi, pomožen.« — Resnica je namreč ta, da navadni učitelji sploh ne poučujejo na posebnih šolah, ampak se z otroki ukvarjajo učitelji z visoko ali višjo izobrazbo. Kdo ve, morda je bilo ime »pomožna« šola krivo tega, da so bili otroci posebne osnovne šole vedno — lahko bi rekli — prikrajšani za osnovne pogoje svojega osnovnega šolanja. Starši sami ne morejo urejati teh problemov. V kranjski občini se na leto rodi okoli 2 do 3 odstotke otrok, ki ne morejo obiskovati osnovne šole. Med njimi Je največ lažje prizadetih otrok, ki so sposobni ob strokovni pomoči dokončati obvezno šolanje in se sami preživljati. Običajno se povsem normalno vključijo v življenje, celo zelo dobri delavci so, skratka poprečni ljudje. Težave, če so, nastanejo največkrat zaradi tega, ker Jih okolica zasmehuje, če izve, da so hodili na pomožno šolo. Morda bi bilo prav, da bi v Šolskih dokumentih črko P prav zaradi tega izpustiiL Srednje prizadeti otroci in pa težje prizadeti pa za zdaj nimajo nobene možnosti, da bi jih družba usposobila za samostojno življenje, težje prizadeti tega niti niso zmožni. Z njimi se ukvarjajo izključno starši, če drugega ne, ti otroci potrebujejo čustveno navezanost na svojo družino, r Nekaj srednje prizadetih otrok sicer obiskuje posebno šolo, vendar pa v tako šolo ne sodijo. NIC VEC ADAPTACIJ Vse do sedaj je skušala posebna šola urejevati svoje probleme s prostori tako, da so vsako leto adaptirali in preurejali stare prostore, šola ima svoje prostore v šlirih stavbah, v bivših urcdih mari j aničča, v nekdanjih gospodarskih poslopjih, k telovadbi pa hodijo v delavski dem. Odveč bi bilo opisovati, da učihiice niso primerne, da so s prostori tako na tesnem, da je na primer logopedski pouk v pisarni ravnate"iice, da niso sami uporabniki teh stavb. Razen tega pouk moti hrup iz kurilnice samopostrežne restavracije ipd. Vsaka telovadna ura je krajša kot na ostalih šolah, ker vsaj četrtina šolske ure odpade na pot do delavskega doma in seveda oblačenje in slačenje. Razen tega tudi ni v vsaki stavbi stranišča in morajo otroci tekati čez dvorišče, šolske kuhinje prav tako ni, pomagajo si z majhno čajno kuhinjo. Kadar skličejo roditeljski sestanek, povabijo starše prav v delavski dom, ker v celotni šoli ni prostora, kjer bi se lahko starši zbrali. Za uporabo dvorane pa morajo seveda odšteti 20.000 starih din. NIC VEC POMOŽNO REŠEVANJE Letos naj bi končno začeli med drugim pripravljati gradnjo posebne šole. Nova stavba za posebno šolo je bila sicer vključena v družbeni plan občine že leta 1964. O novih šolah potrebnih v kranjski občini pa se bodo občani odločali na referendumu spomladi letos. Vsekakor si bodo vsi, ki si sedaj prizadevajo, da bi se posebna osnovna Sola preselila iz stoletne stavbe v sodobnejšo, kjer ne bo potreben štiriizmenski pouk kot sedaj, lahko oddahnili. Ne samo zato, ker žele otrokom, s katerimi se ukvarjajo, boljše pogoje za učenje, pač pa tudi zato, ker je urejeno posebno šolstvo končno tudi izraz kulturne moči neke sredine. Gorenjska kreditna banka Kranj S POSLOVNIMI ENOTAMI na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje ZA VLAGATELJE VEZANIH HRANILNIH VLOG IN DEVIZ. RAČUNOV NAGRADIMO ŽREBANJE DNE 14. FEBRUARJA 1969 V POSLOVNIH PROSTORIH PODRUŽNICE ŠKOFJA LOKA prva nagrada j© osebni avto ŠKODA 10 DVOKOLES PONY 10 ELEKTRIČNIH BRIVNIKOV Braun Iskra sikstant 50 ROČNIH UR DARVVIL 10 ODEJ 10 JEDILNIH PRIBOROV 9 NALIVNIH PERES STANOVANJSKI VARČEVALCI pa bodo prav tako 14. februarja izžrebali 10 denarnih nagrad v vrednosti 5100 N din za nakup gradbenega materiala ali opremo po izbiri. Pohitite s privarčevanimi zneski v vašo Gorenjsko kreditno banko. Še je čas! i L. M. isjBrsjTjrjmsMrs.A Izvoz vreden 5 milijonov dolarjev Industrijska proizvodnja kamniških podjetij se je lani povečala za 11,2 % •rT.ii3>>u»nninniunvt>inuniunin»Hn»!-unnuu Kmet, odbornik, poslanec, predsednik Kaj meni'o delavci o vodilnih uslužbencih Na osnovi členov 14. in 15. Pravilnika o delovnih razmerjih PODJETJA ZA PTT PROMET V KRANJU razglašamo NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. 2 inženirjev 2.1 tehnika z diplomo II. stopnje clcktro fakultete — šibki tok elektro oddelek, šibki tok (za terensko delo). Pogoji za sprejem so naslednji-pod 1.) zaželena je 1-lctna praksa in odslužen kadrovski rok ped 2.) odslužen kadrovski rok in vozniški izpit B-kalegorije Kandidati naj vlože svoie piošnje pri Kadrovski komisiji PODJETJA ZA PTT PROMET V KRANJU v 15 dneh po objavi v časopisu. Po podatkih občinske skupščine Kamnik je bila industrijska proizvodnja kamniških podjetij v preteklem letu za 11,2 odstotka večja kot v prejšnjem letu. S tem je industrija znatno presegla planirano stopnjo rasti. Povečanje je še toliko pomembnejše, ker je vladal v prvem trimesečju še znaten zastoj v proizvodnji, zamujeno pa so nadoknadili šele v naslednjih mesecih. Med najbolj uspešne mesece preteklega leta lahko štejemo oktober in december, nič manjša proizvodnja pa ni bila julija in avgusta, torej v času dopustov. Za leto 1968 je značilno povečanje števiila zaposlenih za 2,3 odstotka, tako da je bilo decembra v delovnih organizacijah 7340 zaposlenih. V tem času se je znižalo tudi število brezposelnih, ki je sedaj manjše od 200. Ustrezno povečanju produktivnosti dela za 9 odstotkov so se povečali tudi poprečni osebni dohodki zaposlenih, ki so lani znašali 923 N din. Med devetimi industrijskimi podjetji, kolikor jih je v občini Kamnik, so manj proizvedli Je v tovarni kovanega orodja. Ta 76-članski kolektiv je lani tudi zelo slabo gospodaril, zato je umestna j odločitev občinske skupščine, ki je z novim letom uvedla prisilno upravo. V enajstih mesecih preteklega leta so »prigospodarili« skoraj 5 milijonov S din izgube. Največje uspehe so v preteklem letu dosegli v tovarni kovinskih izdelkov in livarni Titan, čeprav so še leta 1967 biLi v nemajhnih gospodarskih težavah. Povečali so proizvodnjo za 22,6 odstotka, prav tako pa so se povečali osebni dohodki zaposlenih in večji je izvoz. Zelo intenzivna je tudi gospodarska rast v živilski industriji, kjer zelo uspešno prodajajo predelane vrtnine, kvas in druge prehrambene proizvode. Vsa pričakovanja pa so bila presežena v izvozu, saj so lani dosegli skoraj 5 milijonov ameriških dolarjev s prodajo v tujino. Kamniški dolarji so toliko veljavnejši, ker so bili skoraj vsi zasluženi v deželah s čvrsto valuto. Čeprav carinske pregrade, posebno uvozne carine dežel skupnega evropskega tržišča, ovirajo prodajo, je bil lani iz- voz kar za 34,5 odstotka večji kot leta 1967. S svojimi stoli in pisarniškim pohištvom dupljiški Stol osvaja ne le domače, temveč tudi tuja tržišča. Z več kot 1,5 milijona ameriških dolarjev je največji kamniški izvozik. Ta prizadevni kolektiv, ki zaposluje veliko število strokovnjakov, bo v prihodnje še povečal izvoz. Nič manjša pa niso bila izvozna prizadevanja v tovarni usnja, ki je v preteklem letu svoj iZVOZ potrojila. Z 1,2 r.c'.ivalcem Komende pa tudi Kamničanom Nandeta v odeta ni treba posebej predstavljati. Poznajo ga kot dobrega kmetovalca, kot odbornika občinske skupščine, poslanca republiškega zbora skup čine republike Slovenije in n? nazadnje kot predsednika izvršnega odbora republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. In vsa ta dejstava so nam rabila kot »opravičilo«, ko smo ga poiskali na njegovem domu v Komendi In ga zaprosili za razgovor. Zanimalo nas je, kako usklajuje delo na kmetiji z od-borniško in poslansko funkcijo? »Včasih kar težko. Zaradi sodelovanja na sejah občinske skupščine ali na zasedanju republiške skupščine mi delo na kmetiji večkrat zastane.« »Kot prebivalec Komende, zlasti pa še kot družbeni delavec, gotovo veste, kateri problemi najbolj »žulijo« vaše vaščanc?« »Največji problem Komende je že dvajset let šola. Sedanji prostori sploh ne ustrezajo namenu. Letos upamo, da bomo Zft&eli graditi novo. Poleg šole je pereča še razširitev pokopališča ter Uredfiftev priključka na cesto Moste—Kranj — okoli 700 metrov dolžine. Lani smo uredili in asfaltiradi cesto od Komende do Mlaike ter od spo.men.iika do cerkve. V ta namen smo prispevali kar 20 milijonov S dinarjev.« milijona ameriških dolarjev iztržka v izvozu v Zahodno Nemčijo, ZDA in Italijo, se uvrščajo na drugo mesto med kamniškimi podjetji. Ker je kvaliteta kamniškega usnja zelo dobra, imajo dovolj naročil in vsem tujim kupcem ne morejo ustreči. Izvoz so v preteklem letu povečali Se v Svilanitu, Titanu in podjetju Kamnik. Nižji pa je bil v kemijskem kombinatu Svit, ki z zakasnelo montažo tune'ske pači ni uspel doseči izvoznih predvidevanj. — jan »Kot poslanca in odbornika občinske skupščine vas ljudje gotovo večkrat ustavljajo na cesti in vasi sprašujejo. Kaj jih najbolj zanima in kaj jim odgovorite?« »Ljudje me sprašu jejo predvsem o vprašanjih kmetijstva, o zdravstvenem zavarovanju, zanima pa jih tudi, koliko se zavzemam za določene rešitve. Odgovarjam jim, da je v našem gospodarstvu kmet še vedno pomemben gospodarski činitelj, saj proizvaja In ima še vedno okoli osem desetin colotne kmetijske proizvodnje. S tem pa se preživlja okoli ena tretjina prebivalstva. Ce ugotavljamo, da bomo s samoupravnim .socializmom uveljavili pravice delovnega človeka, potem moram žal ugotoviti, da za kmete to še ne velja. Vsi namreč ne uživajo enakih pravic, kot bi jih morali. Cc navedem svoj primer — kot kmet, poslanec, proizvajalec in kooperant s trajnimi pogodbami z agrokombioatom, ugotavljam, da nimam pravice voliti svojih predstavnikov v ustrezne zbore, v občinsko kot zvezno skupščino. Vodno znova se sprašujem, komu je v našom sistemu še vedno dana pravica, da zastopa kmeta v raznih družbenopolitičnih organih. Ne vem, zakaj naj bi bil prav kmet tako nesposoben ali nezanesljiv, da bi imel pri vsaki stvari skrbnika, ki naj uporablja pravice in dolžnosti v njegovem imenu.« V. G. V TRIO — tržiški industriji obutve in usnjene konfekcije, so med vse zaposlene razdelili anonimne ankete, s katerimi naj bi dobili odgovore na vsa pomembna vprašanja medsebojnih odnosov in gospodarjenja v delovni organizaciji. Vprašanja v anketi so zelo dobro izbrana, saj i bodo odgovori pokazali, kaj menijo delavci o razvoju podjetja, kaj o direktorju, se- | Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Jesenice določa vrsto olajšav za različne kategorije občanov. Tako so med drugim določe- i ne tudi olajšave za krnele, \ borce. i Kmetom, borcem NOV, ki ! so nosilci »spomenice 1941«, španskim borcem in predvojnim komunistom, se priznavajo olajšave v višini odmerjenega prispevka, ki pripada občini. Kmetom, borcem ali aktivnim sodelavcem NOV, ki j .m je bila priznana posebna ds-iovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9. septembrom 1943. leta pa neprekinjeno do 15. maja 1945. leta, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja katastrskega dohodka za znesek 2000 din. Kmetom, borcem in aktivnim udeležencem NOV, ki so vstopili aH aktivno sodelo- kretarju, računovodji, komercialnem vodji, obratovod-jih ki mojstrih. Nadalje bodo delavci odkrito povedali, kaj je po njihovem mnenju narobe v organizaciji deia. Anketa bi bila popolna, če bi zajemala tudi vprašanja o delitvi osebnih dohodkov, toda kljub lemu bodo rezultati prav gotovo dali pravo sliko odnosov v delovni organizaciji, -rk vali v NOV v času od 9. septembra 1943. pa do 31. 12. 1944. leta in jim je za ta čaz priznana dvojna delovna doba, se prizna oljašava pri odmeri prispevka, ki pripada občini v obliki znižanja katastrskega dohodka za znesek 1CO0 din. Olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, se prizna tudi po vojni umrlemu možu-borcu NOV, kakor tudi obratno, zavezancu prispevka, če je njegova žena aktivno sodelovala v NOV in ima priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju. Toda pri teh olajšavah je pogoj: Će zavezanec prispevka, njegov zakonec ali kdo od članov gospodarske skupnosti prejema osebne dohodke iz delovnega razmerja* pokojnine in invalidnine, ali Če vdova po padlem borcu znova sklene zakonsko zvezo, se olajšave ne priznajo. J. Vidic Olajšave za kmete-borce Razstava in prodaja pohištva NA JESENICAH V OSNOVNI ŠOLI PREŽIHOV VORANC od 23.1. do 1.2.1969. ODPRTA VSAK DAN OD 9.—18. URE. Gorenjsko gospodarstvo potrebuje Prekinitev dela strokovno obdelavo v železarni poldne je bila v prostorih Občinske skupščine seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Na seji so razpravljali o analizi gibanja gospodarstva na Gorenjskem oz. o nekaterih lanskih 9-mesečnih podatkih, ki so jih primerjali z enakim obdobjem 1967. le!a. Seje so se razen članov sveta udeležili tudi predsedniki nekaterih gorenjskih obe. skupščin in direktorji večjih gorenjskih gospodarskih organizacij. V razpravi so predvsem poudarili, da bi se v posameznih gospodarskih in tudi drugih vprašanjih morala na gorenjskem odražati večja enotnost in usklajenost. Ugotovili so, da bi se gorenjsko gospodarstvo zaradi obstoje- čega kapitala moralo bolje vključevati v razvoj gospodarjenja v republiki. Iz tega se je porodila tudi misel, da bi na Gorenjskem po- Smernice predsedstva In izvršnega komiteja CK ZKJ, sprejete lanskega 9. junija, niso tako enostaven dokument, kot so si ali pa si še nekateri zamišljajo. Njihovo uresničevanje je v naši praksi kljub pravnim oziroma zakonskim normam težje kot je morda vid:ti na prvi pogled. V nekaterih primerih celo posameznim komunistom niso jasne različne družbene deformacije in njihov pomen. trebovali nekatere medobčinske strokovne službe, katerih analize bi lahko vsak hip pokazale, kje se v širšem programiranju nahaja gorenjska regija . A. 2. Zato se ne bi smeli zadovoljiti z oceno, da je morda na videz vse prav. Celo spoštovanje zakonitosti ponekod ne more biti zagotovitev, da Je vse v redu. In prav zato bi se morali zavedati, da se prav tam, kjer se objektivno konča zakonitost, kot merilo presojanja nekega dogodka, smernice in naši akcijski programi lahko pokažejo kot edino objektivno merilo. Te ugotovitve niso plod nekih zamišljenih dejstev in razmišljanj. So dejanski odsev, ki se kaže v različnih nepravilnostih, ki so jih ugotovile nekatere občinske in druge službe v zadnjih mesecih oziroma dveh letih. Priča smo raznim utajam, nedovoljeni trgovini, neupravičenemu zaposlovanju delovne sile, poneverbam itd. Ponekod se to kaže v različnih oblikah kolektivne in osebne odgovornosti oziroma neodgovornosti. Še bi lahko naštevali. Vendar povejmo le to, da je bilo takšnih primerov, o katerih so govorili na seji medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, na področju petih gorenjskih občin kar precej. Ne bi naštevali njihovih vzrokov. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da tudi socialistična družba pozna protislovja. Zato je vprašanje, kako ta čim bolj učinkovito reševati. Vedeti moramo tudi, da vseh protislovij ni mogoče rešiti s predpisi. Velikokrat je vzrok za neučinkovito delo tako imenovana slaba notranja kontrola v delovnih organizacijah, ki potem povzroči po principu verižne reakcije tudi neučinkovito zunanjo-družbeno kontrolo. Velikokrat je tega kriva neusklajena politika v določenih vprašanjih (obrt, turizem oz. gostinstvo) med posameznimi občinami. In kakšna je rešitev? Odločen in hiter ukrep na take pojave. Vplivanje ln delo ter reševanje, da v naših zakonih ne bomo iskali lukenj, ampak dejansko resnico. Zavedati se moramo, da smernice niso muha enodnevnica, kampanija, trenutna pomiritev ali ukrep, ko se pokaže problem, marveč nenehna preventiva in odgovornost vsakega posameznika. A. Žalar V martinarni jeseniške železarne so delavci v sredo, 15. januarja, cb 14.30 prekinili delo. Okoli 200 delavcev tega obrata je namreč dobilo nizke plače, zato so zahtevali takojšen sestanek z vodilnimi delavci obrata. Na sestanku so delavcem zagotovili, da bodo zadevo z nizkimi plačami uredili. Nezanimanje za^kulturno udejstvovanje v Železnikih ' Prav v zadnjih dneh so bile uprizorjene v Železnikih v okviru občinskega praznika občine škof j a Loka razne kulturne prireditve. Za uvod v dneve praznovanja je mladina osnovne šole iz Železnikov pripravila lep kulturni program, združen s partizansko pesmijo, pri katerem je sodelovala tudi godba na pihala pod vodstvom dirigenta tov. Guliča iz Škofje Loke. I Kino podjetje je pripravilo za dan v tednu praznovanja primeren jugoslovanski film Komisar X. Da bi se dalo v dneh praznovanja čimveč poudarka težkim dnem ( kupacije in spominom na dražgoško borbo, je DPD Svoboda Železniki uprizorila dvakrat dobro pripravljeno, za tovrstno praznovanje najbolj primerno prireditev, in sicer dramo Zorana Hudalesa Korak s poti. Dokaj zadovoljiva udeležba je bila tako na mladinski kot kino predstavi, medtem ko je bila udeležba ob priliki prireditve drame že prvi dan minimalna, v nedeljo, 12. t. m., ko bi bilo pričakovati zasedeno dvorano tako Železnikarjev kakor prebivalcev bližnje okolice, pa je bil obisk drame dramatičen. Igralci z režiserjem na čelu, ki so se pripravljali dolge mesece in zabijali prosti čas zato, da bi prireditev čimbolje uspela, so bili razočarani, saj se je je udeležilo komaj 50 ljudi. Vse priznanje gre režiserju in nastopajočim domačinom, od katerih so se nekateri vozili na vaje celo iz Ljubljane in škofje Loke, kjer so zaposleni. Graje vredno pa je dejstvo, da imajo ljudje posluh za vse prej kot za kulturno udejstvovanje. Drama Korak s poti, ki nazorno prikazuje pretresljive dogodke iz časov NOB in ki bi bila primerna, da si jo ogleda predvsem doraščajoča zaposlena mladina in pa tisti, ki pozabljajo žrtve in prispevke med NOB, ni doživela zaželenega uspeha. Ne bi stvar izzvenela tako tragično, če se Železnikarji in okoličani ne bi tako masovno udeleževali raznih drugih prireditev, kot so različni ansambli in cirkuške predstave, ob katerih je komaj najti prostora v nemajhni dvorani. Sklepanja o obisku tovrstnih prireditev so lahko različna, kakor tudi vzroki za nezanimanje. Nekateri ljudje res niso kazali, ne kažejo in ne bodo kazali razumevanja in zanimanja za razne odrske prireditve, ker pač nimajo za to posluha, vendar je pa dosti takih, ki razne kulturne prireditve spremljajo z zanimanjem in je zato treba vzrok v tem primeru iskati drugje. Pogoste so danes izjave, naj dogodki iz preteklosti gredo v pozabo ter da naj se enkrat prekine s temi spomini na okupacijske čase. Ta dejanja in take misli se porajajo tudi v Železnikih in okolici, kar nam potrjuje zlasti zadnji primer Z uprizoritvijo partizanske drame Korak s poti. Ce le ne zamerimo toliko mlajši generaciji, pa je prav da prikličemo v spomin starejšim ljudem, ki so okusili vsa mogoča trpljenja ln najstrašnejšo bedo v predaprilski Jugoslaviji V nepozabnih dnevih okupatorskega nasilja in partizanskih bojev, da s takšnimi odnosi in omalovaževanjem pridobitev NOB kažejo samo svojo neznačajnost. Prav bi bilo in kar je tudi moralna dolžnost predvsem borcev NOB, ki jih v Železnikih in okolici ni malo, da predvsem pri sebi utrdijo zavest, da nenehno vzgajajo mladino in jo spominjajo na predvojne in medvojne dni. V nedeljo, 19.1.1969, bodo v Dražgošah razne prireditve, na katerih bi bilo želeti čimvečjo udeležbo predvsem tistih, ki v Železnikih tokrat niso pokazali razumevanja B. M. ^»kiuiiitiifiiii£iiiiixiiiiiiiiii£iiiiiiiiiiffiiis2iEiiiii;iiiif*iiiifiiiijiiiiffiii:ii:tiiii££iiiiiiiiiiiJtii«iijijffirv 2 s I SKUPŠČINA OBČINE KRANJ 3 Davčna uprava I Številka: 42-010/1968-03 1 Na podlagi 148. in 150. člena zakona o prispevkih in 3 1 davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, § 3 5/68, 27/68 in 40/68) izdaja davčna uprava pri skup- i 2 ščini občine Kranj naslednji ! JAVNI POZIV ! 3 a 3 3 3 Do najkasneje 31. januarja 1968 morajo vložiti 1 I napoved za odmero prispevka oziroma davka 1 naslednji občani: i 3 3 1. vsi zavezanci prispevka od obrti In Intelektualnih S storitev, katerim se prispevek odmerja od dejan- H skega dohodka po preteku leta — nepavšalisti = 3 za dohodke, dosežene v letu 1968; I 2. vsi zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih 3 storitev, katerim se prispevek odmerja po pavšal- = ni letni osnovi za tekoče leto — pavšalisti — za 3 dohodke, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu I 1969; 1 3 3. vsi zavezanci prispevka od skupnega dohodka 3 občanov, kateri so v letu 1968 imeli skupni čisti =• dohodek nad 20.000,00 din. V skupni čisti dohodek I se vštevajo naslednji dohodki: iz stalnega delov- 3 nega razmerja, iz dopolnilnega dela pri drugih |§ izplačevalcih osebnega dohodka, od pokojnin, od S nadomestil za čas bolezni, od avtorskih pravic, I 3 patentov in tehničnih izboljšav, od kmetijske de- 3 javnosti, od obrtnih in drugih gospodarskih dejav- s nosti, od intelektualnih storitev, od stavb in od I premoženja in premoženjskih pravic; = 4. vsi zavezanci davka na dohodke od premoženja in 3 premoženjskih pravic (od dohodkov v zakup od- 3 danih nepremičnin ali premičnin, od podnajemnin 3 ali od drugih premoženjskih pravic, od oddajanja §j opremljenih sob in podobno) — za dohodke, do- S 3 sežene v letu 1968; = 5. vsi zavezanci davka na kmetijske proizvajalne pri- 3 prave, ki imajo težke traktorje z jakostjo nad 3 35 KS, buldožerje, kombajne in bagre. 3 Zavezanci prispevka oziroma davka, ki ne bodo vlo- = 3 žili v roku napovedi, bodo nosili posledice po dolo- 3 g čilih 152. člena zakona o prispevkih in davkih obča- 3 3 nov. 3 Prijav za odmero davka od stavb za leto 1968 ni 3 S treba vlagati, če ni sprememb v dohodku ali lastni- 1 3 štvu, ker je odmera podaljšana. 3 Tiskovine — prijave — za odmero prispevka in dav- 3 s ka se dobijo v sprejemni pisarni skupščine občine 3 i Kranj — soba št. 70 — in na krajevnih uradih, kjer 3 3 se tudi vložijo izpolnjene prijave. 3 I DAVČNA UPRAVA | 7rifllHI!£III3IIIIIliSIIlIll!NIII3II31!!IXllllIiIIIfI]lIIlSiaUlI]I31IIllllllIIII1SF?!r;nigEU131!lllIia]3BllinBlllfn GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umotnositnozgodovinska zbirka, vGaleriji v Mestni hiši pa razstava Uporabna umetnost v ZDA. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem in v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji pa slikarska razstava Pranceta Zupeta-Krištofa. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17.—19. ure. Tuhinjski podedovani greh Zakaj mora 6.000 ljudi, tretjina občanov Kamnika, iz rodu v rod trpeti nezakrivljeno krivico v svoji 25 km dolgi in osamljeni dolini? Morda pa je ta ugotovitev le občutek potnika, primerjava z življenjem ljudi v Kamniku, na Vranskem, onstran na Štajerskem, kjer se ta dolina konča. Ljubezen do rojstnega kraja, do lastnega doma, lepota te doline z vabljivimi travniki ob bistrem potoku, bogati gozdovi po okoliških hribih in prijazne vasice, vse to je verjetno za te ljudi več kot lagodnost — kot moderni svet z vsem sodobnim napredkom v mestih. Morda? Potrebno bi bilo oboje doživeti, preživeti im šele potem ocenjevati. Verjetno je imel prav kmet v šmartnem, ki se je čudil, kako da pozimi v vsem snegu in mrazu koilovratim peš tam okrog in me vabil, naj pridem poleti, ko je tam tako lepo — čist zrak, mir, sadje.. . Že zaradi vljudnosti sem obljubil, da pridem. Takrat je v dolini res lepo, lahko verjamem. Toda za tisto lepo morajo ti ljudje veliko pretrpeti, zlasti v sedanji zimi. IZ ENEGA — TRI »Pridni so ljudje te doline. Vredno, da o njih kaj napišete. Napišite kot je, kako delajo. Zdaj je sneg. Toda prej! Ni bilo nedelje, da niso nekje množično kopali jarkov za vodovod, jam za električne drogove, popravljali in urejevali ceste. Ce dobijo le malo pomoči, naredijo sami še toliko več. Iz vrednosti enega dinarja so naredili tri — trikrat več! Nikjer drugje tako.« To je povedal že predsednik občinske skupščine Vinko Gobec pred »ekspedicijo« v to dolino. In približno tako so o ljudeh te doline povedali tudi na občinskem sindikalnem svetu, na socialistični zvezi in drugod. Tudi priljubljeni in delovni občinski odbornik te doline Ivan Mali v Loki. V tamkajšnji krajevni skupnosti Srednja vas so zlasti po 1965. letu veliko naredili, ko so uveljavili krajevni samoprispevek. Ta denar seveda ne zadostuje za tolikšne potrebe. Vendar služi kot pobuda, za plačilo najnujnejšega, za nakup materiala. Največ pa dajo in naredijo ljudje srni. Tako so si napravili najprej vodovod, cesto v Pirševo, most čez potok, marsikaj. Domačini so dobili veselje do dela še zlasti, ko so videli, da jim je vedno pripravljena pomagati občina, Gozdno gospodarstvo in drugi. Letos je v veljavi že drugi samoprispevek, ki so ga ljudje potrdili in vestno vplačevali že od 1965. leta. To velja za celotno občino. Toda ob odločitvi je bilo prav razpoloženje te doline odločilno za vso občino. Po Kamniku in okolici niso bili tako navdušeni za to. Ljudje tod pač nimajo tolikih potreb. DAN KRUHA Prijazen sprevodnik me je opozoril na izstop v Lazah r»ri Tuhinju, še dobre četrt ure ji do Tuhinja Imel sem službo. Doma- činka, suhljata ženica, mi je med potjo povedala marsikatero zanimivost kraja. »Danes imamo svež kruh,« je med drugim dejala z nekim ponosom in pokazala na šlruco v mreži. Začudilo me je to. Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, pripeljejo v dolino kruh. Seveda, če ga naročijo. Primerjal sem v mislih naše petične zahteve v mestih. Razburjamo se, če nam ponudijo kruh prejšnjega dne, če ni še topel. A tu? Pravo veselje ob »dnevnu kruha«! Na to dvakratno tedensko radost so me tisto popoldne spomnile tudi punčke pred manjšo hišo ob postajališču za Hruševko.ko so prišle pred hišo s kosi kruha, namazanimi z marmelado. Pač dan kruha! Vendar to ni izjema v oskrbi te doline. Zaradi manjšega prometa, trgovska podjetja niso zainteresirana za nove, lepše lokale, za sodobno postrežbo. Ce so tam že nekatere prodajalne bolje urejene, je to v glavnem zasluga občime. V vlažni prodajalni v šmartnem je prodajalka dobila revmo in komaj dosegla, da so jo premestili v Kamnik. V trgovini v Lazah so metle, bela moka, vile za gnoj, petrolejke —- vse na kupu. In zraven na isti prodajni mizi šilce likerja, kozarci piva — vse. Upam, da se nad tem ne bo spotaknil kaik inšpektor. Potrebno je pač upoštevati stanje, razmere in možnosti in ne ljudem odvzeti še to, kar imajo, če že boljšega ne damo. Končno ne gre zgolj za trgovine, za preskrbo. Vsa komunalna ureditev in komunikacije je vsaj za en rod v zakasnitvi v primeri z dragimi razvitimi kraji. Tako imajo vse vasi vzdolž 25 km doline samo en telefon in še ta je na pošti v šmartnem, kjer je na voljo samo določene ure čez dan. (NE)USTRELJENI DESETI BRAT "WT prvi hiši nad potokom y proti Hraševki sem se zadržal z možakom, ki je pletel koš. Pravi mojster je. Samo pred vojno sem še videl taka dela. Toda potrebe in način dela je tam tako kot nekoč in tudi raba košev. Sosed Franc Pavlic pa je pripovedoval o zanimivi zgodbi na odru v šmartnem. Bilo je pred kakimi 15 leti. Naštu-dirali so Desetega brata. Bil je glavni junak. Na vajah in na generalki so dobro pripravili vse potrebno in tudi dve puški za prizor, ko Marjan ustreli Desetega brata. Toda takrat, na prvi predstavi, ni nič počilo za odrom. »Ustreljeni« je to opazil, vendar se je ob tem dejanju zgrudil z igralsko spretnostjo. Po končani predstavi je zvedel, da so med igro otroci zamenjali puške za odrom. Tako je Marjan imel v roki puško s pravim nabojem. LAHKO bi resnično ustrelil človeka na odru. Le k sre- či, da Marjan ni pritisnil na petelina. Sicer ...! Ko je to zvedel, pravi Franc, se je šele prestrašil. Toda s tisto predstavo, kot da so glavnega igralca v resnici ustrelili ni bilo več dosti predstav in prireditev. Vse kulturno življenje je počasi izumrlo v dolini. Danes je le dvorana v Lazah, kjer vsak ponedeljek predvajajo kak film. Vse drugo je usmerjeno v Kamnik. So ljudje, ki po leta in leta niso videli nobene predstave, nobene prireditve. Zlasti mladi občutijo to kulturno praznino in seveda, če se le da hodijo v Kamnik. URADNE NEDELJE Na poti iz Hruševke je šel možak. Ko sem mu povedal namen svoje poti, je takoj samozavestno dejal, da bi pač moral priti, ko je kopno, da bi videl njihovo cesto, kako lepo so jo uredili. Lepša je kot ona glavna po dolini. Lani so postavili tudi nov transformator preuredili napeljavo. Pobaram naj Jaraeja Razpotni-ka ali Lovrenca Hočevarja. 46 hiš po vseh okoliških naseljih ima sedaj izvrsten električni tok, Samo denarja so zbrali čez dva milijona (starih, seveda!), delati je moral vsak po 16 ur. A nekateri, kot Tine Drolc in drugi so delali kar so zmogli, vsak prosti čas, vsako nedeljo. In s kakšnim zanosom je to pripovedoval. Razumel sem ga. Kjer ljudje sami delajo in kaj napravijo, ima povsem drugačno ceno, kot tam, kjer to naredi komunalno podjetje. O takem upravičenem ponosu na svoje delo in uspehe pa lahko govorijo skorajda po vsej dolini od Podhruakc do Motnika. Vaščani Sel, Ri-žičnega, Trobelnega, Zubcje-vega in Znojil so se lotili vodovoda. Odločili so se. Skopati bodo morali 3500 m jarka zgraditi 5 rezervoarjev in kaj še vse! Zbrali so že 20 kubičnih metrov lesa, vsaka hiša oziroma družina je že prispevala po 30.000 (starih!) dinarjev in vsi so pripravljeni za delo. Celotna vrednost vodovoda bo okroglo 42 mi-lijnov (starih!) dinarjev kar ni malo, čeprav računajo na pomoč občine in tudi rudni ka kaolina, ki odpira tamkaj svoj obrat... JULIJA DVAINŠTIRIDESE-TEGA Mamo Terezijo Hočevar-jevo v Hraševki smo našli na#eči. Veliko je pripovedovala o cesti, o vodi, o elektriki. Tako lepo so si vse uredili! Potem pa je povedala še eno iz tistih hudih časov zadnje vojne. Neke noči od torka na sredo, v začetku julija 1942, so v vas pridrveli Nemci. Vse ljudi so izgnali iz hiš. Sposobnejše moške so odstranili in ostanke njihovih obžganih kosti so čez nekaj dni našli v pogorišču v bližnji vasi Gradišče. Vse ostale pa so izgnali v taborišča. Med temi je bilo tudi osem otrok. Najmlajši Petcrček je imel komaj teden dni. Mati je umrla na porodu. Očeta pa so tisto noč sežgali. Mali Peterčck je umrl v taborišču. Vsi ostali so se vrnili. Danes so že vsi odrasli, se izučili, šli po službah, se nekateri že poženili, prihajajo na obisk s svojimi vozili. Pravi samoras! nikli Vajeni najtršega življenja v svoji rani mladosti so si znali utreti pot v življenje in s svojo pridnostjo priti do kruha. To je pač značilno za vse ljudi te doline. BEG V NOČ Zgodnja in mrzla zimska noč se je bližala ko sem prikolovratil do Srednje vasi navzdol po dolini. Želel sem še obiskati in se pogovarjati s Kaduncem, s tem in onim, spoznati čimveč. Iz Kamnika je pripeljal šolski avtobus. Razigrani in nasmejani otroci s šolskimi torbicami na hrbtu so se lakoj kepali, drsali in se počasi porazgubili med hišami. A nekateri so imeli po vsej temi in mrazu po zasneženih in poledenelih stezah še po uro hoda. Toda zanje ni to nič posebnega, nič hudega, nenavadnega. Do vasi Ravne imajo celo več kot uro in po samem gozdu. Zamaknil in zamsilil sem se v te otroke in skoraj pozabil, da moram misliti tudi na prenočišče. »V gostilni v Loki ali v Potoku imajo sobe,« so mi povedali. Mahnil sem jo tjakaj. In nič ni bilo. Nikjer niti enega ležišča. Nisem imel časa razmišljati o perspektivnem razvoju turizma v tej sicer lepi dolini brez postelj, kajti moral sem skrbeti najprej zase, takoj za tisto noč. Na srečo je bil še en avtobus za Kamnik. Toda šele, ko sem sedal v njem, sem se zamisli v svoj neljubi, prezgodnji beg iz te doline. BREZ KRIVDE KRIVI Po Kamniku je bilo živahno. Iz pavarne je bilo slišati zvoke glasbe, prek trga so hiteli mladinci z inštrumenti pod pazt duhami, po lokalih so ljudje kramljali v polnem večernem razpoloženju. Pač življenje v mestu. Misli pa so se vračale v dolino. Kako hodijo otroci po tistih gozdovih in snegu iz šole. Pogledal sem na uro. Niso še doma. Kako naj sporočijo ponoči, če se tam kaj zgodi, kako bodo otroci šo štiri dni čakali na »dan kraha«! Kot da me je nekaj stisnilo v prsih ob vsem tem. Kakšne zasluge imamo mi V mestih, da lahko rabimo soh dobne kulturne in tehnične napredke, da nam je življenje udobnejše? In kaj so krivi oni v tej osamljeni dolini. Pač, brez krivde krivi, s po* dedovandm »grehom«, da so pač tam rojeni K. MjJoic Kako so dve toni /na vrh Krvavca / spravili? Krvavški fantje in teptalni stroj RATRAC — S fotoreporter jem Franci jem sva spremljala spravljanje teptalnega stroja na Krvavec Pri Skrjancu v Stlškl vasi št. 1 je bilo najprej treba spraviti s poti les ln narediti prostor »racmanu«. Mislili kmalu smo, da je najhuje v Gosti Ravni. Pa nI bilo tako. Kasneje smo ugotovili, da smo pre-razbili steklenico. Slatnarjeva Florjan in Peter ter Franci Grilc (vsi z Ambroža pod Krvavcem) so med potjo morali podirati tudi takale drevesa. Vse skupaj se je pravzaprav začelo, ko je fotoreporter Franci Perdan v ponedeljek na kranjski železniški postaji slikal stroj za teptanje snega. Kupilo ga je namreč turistično prometno podjetje GREINA Kranj za urejanje smučarskih prog na Krvavcu. V v torek zvečer smo v tiskarni končavali zadnje strani Glasa, ko md pravi urednik: »Tole bi bila pa lahko zanimiva reportaža. Takle stroj spraviti na Krvavec, prav gotovo niso mačje solze.« V sredo zjutraj so težki oblaki silili k tlom. Deževalo je in kazalo, da bova imela težak dan. Kratek jutranji »bojni« posvet Je odločil, da | greva s Francijem na Krvavec. Spremljala da bova teptalni stroj, ko ga bodo spravljali na vrh. Moram priznati, da še nisem šel peš na Krvavec. Zato si tudi nisem znal predstavljati, kaj naju čaka. V naglici sem v trgovini kupil gumijaste škornje, se preoblekel in ob pol devetih sva se odpeljala v Cerklje. V mehanični delavnici sva izvedela, da so Franjo Kreačič, Jože Flais, Slatnarjeva Peter in Florjan in Franci Grilc (zadnji trije z Ambroža pod Krvavcem) že odšli. S spačkom sva se potem pognala za njimi. V vasi Grad sva zavila na cesto proti Šenturški gori. V dolini so se preganjale megle in dež je malce ponehal, ko sva prišla do križišča, kjer se odcepi pot za Stisko vas. Ob robu naju je parkirani volksvvagon opozarjal, da je odtod naprej bolj varno peš. Z DEŽNIKOM, PLAŠČEM IN KLOBUKOM SVA LOVILA RATRAC Takrat še nisva vedela, kaj naju čaka. Oblečena skoraj kot dva turista (Franci je imel plašč, dežnik in klobuk) sva jo po močno zasledoneli cesti mahnila za njimi. Žalostno sva pogledovala za spačkom, ki je potem ves dan sameval ob poti. Malce naju je skrbelo, da sva prepozna in da fantov s strojem ne bova več ujela. Dobre pol ure sva že hodila in modrovala, da bi bolje naredila, ko bi z žičnico šla na vrh Krvavaca in počakala, da bo gosendčar prilezel gior. Potem pa sva jih zagledala. Prvi jih je v Stiski vasi pod Skrjancem opazil Franci. Mahnila sva jo kar počez čez njive in jih ob deseti uri dopoldne že pi-ecej utrujena ujela. Kolena so silila k tlom in pot nama je curkoma lil po obrazu, ko sva se kot dva romarja priplazila do njih. Pod Skrjancem je pot precej ozka in fantje so se nemalo namučili, da so racmana, kot sva ga krstila, »privlekli« do Skrjančeve kmetije v Stiski vasi. Skrjančevi so ravno nakladali les na voz. Gospodinja, ki se je pred dvana tirni leti • Senturške gore primožila na kmetijo in kjer danes gospodari 38-letni Jože Skrjanc, mi je povedala, da kaj takega še niso vlekli na Krvavec. Medtem ko so fantje in domači pripravljali pot, sem izvedel, da je Skrjančcva domačija stara že prek tristo let. 80-letna Joževa mati Marija, ki je doma iz Stefa-nje gore, mi je v izbi povedala, da so Skrjanci zdrav rod. Tako praded, ded, oče in še nekateri drugi so dočakali precej čez devetdeset. »V teh krajih kmetovati ni tako lahko. Od jutra do večera je treba trdo delati, čeprav smo se zadnja leta malo motorizira:! je vseeno treba krepko prijemati, da labko vsako leto zberemo 180 starih tisočakov za davek.« je povedal gospodar Jože. Beseda je dala besedo in tako sva se precej zaklepetala. Medtem pa nama je go.se-ničar s fanti že ušel proti Ambrožu. Vzela sva torej še enkrat pot pod noge in jo mahnila po snegu. Po dobri uri hoda v strm breg sva jih na Ambrožu le ujela. Nekje v daijavi je zazvonilo poldne, ko nama je Slatnarjeva Anica postregla z domačim se-gedinom, sokom in žganjem. PODRLI SMO DEVET DREVES Potem smo jo mahnil i naprej. Franjo Kreačič, ki je že enajsto leto pri žičnici in njegov strojni pomočnik Jožs Flais (oba iz Ljubljane) sta sedla v kabino mi pa smo zadaj stopili na goseničarja. Ob pol enih smo bili v naj. težjem delu Goste Ravni. Na srečo sta Slatnarjeva Peter in Florian vzela motorno žago, kajti v tem delu so fantje morali podreti devet dreves. Tako smo od Goste Ravni do Zakuštrovca za kilometer dolgo pot porabili kar eno uro. ZASLUŽENA RAZBIlA STEKLENICA Mislili smo, da smo na konju, ko smo nekaj po trinajsti uri prišli na Vrtače. (Nadalj. na 24. str.) Človek, ki je znal dvoriti murnovi samički Ivan Regen, največji slovenski biolog, je bil rojen v Laj šah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini Malce pozni smo s temle prispevkom. Pozni zato, ker je od stoletnice rojstva prof. dr. Ivana Regna minil že dober mesec. 8. decembra lan? so namreč v Lajšah, rojstni vasi slavnega biologa, odkrili spominsko ploščo. Mnogo ljudi se je zbralo tamkaj. Prišli so doktorjevi učenci, sorodniki, prijatelji in znanci. Vsakdo je o velikem znanstveniku vedel povedati kaj zanimivega. Iz neštetih drobcev smo polagoma sestavili sliko poljanskega rojaka, ki je — kot bomo videli — s svojim delom in metodami bistveno vplival na nadaljnji razvoj bioloških ved v svetu. Pri tem nam je bil v veliko pomoč biografski zapis dr. ANTONA POLENCA, iz katerega smo zvedeli za kopico malo znanih podrobnosti. temnjen prostor, poln svojevrstnih naprav, sredi katerega je bil lastnijk postavil pravi pravcati miniaturni travnik, je napolnjevalo čudno cvrčanje. Povzročala stta ga samčka neke vrste kobilice, ki sta čepela med bilkami. Nenadoma je vmes posegel še tretji. Tudi najboljši poznavalec drobnih muzi-kantov bi ne mogel ugotoviti, da ne gre za pravo kobilico. Oglasili se je namreč Regen. Njegovi občutljivi prsti so iz strun goslim podobnoga glasbila izvabljali zvoke, povsem sorodne ko-biiičinim. Ze hip kasneje je ena od živalic umolknila, druga pa začela odgovarjati znanstvenitku. Kaj podobnega se do takrat še ni posrečilo nikomur. Profesor je pravzaprav »govoril« z žuželko. Poplačane so bile ure, dnevi in tedni prizadevanj ter brezuspešnih poskusov. Nešteto glasbil je med tem zavrgel Regen. Udarjal je po zvoncih, uglaiševai piščalke in godala, počenjal najrazličnejše reči — samo da bi čirikal kot kobilica. Dvomi so ga razjedali, ob neuspehih je često obunaval, a vedno začel znova — in nazadnje uspel. Njegova predvidevanja so se uresničila. Ce dovolj dobro poznaš žiival, če jo spremljaš od rojstva do smrti, se jI lahko povsem približaš, je trdil biolog iz Drobni Janezkovi prsti so previdno segli v travo, stiskajoč za črnuhom, ki je skušal uteči zvedavim fantovim pogledom. Toda zaman. Spretni ročici sta zgrabili murna, ga dvignila in ponesli k očem. Zamaknjenega obraza je otrok strmel v gomazečo živalco, jo občudovai ter božal. Priljubila so se mu mala bitja, ki ob poletnih večerih s svojini cvrčanjem in brenčanjem oživljajo pisane poljane. Med tem ko si je mati — dninar-ica dajala opravka z živino in pazila, da bi govedo med pašo kam ne zašlo, je Janez zdel v travi ter ure dolgo opazoval svet pod seboj. Navduševale so ga poskočne kobilice, ga: raške mravlje, hrošči vseh barv in velikosti, pa bojeviti murni, ki jih je toplo sonce zvabilo na piano. Čudna druščina drobnih, na pogled brezpomembnih in za večino ljudi neopaznih bitij je odločilno posegla v usodo pobiča ter dala smer in smisel njegovemu nadaljnjemu življenju. PROFESOR »SE POGOVARJA« S KOBILICO Skoraj pol stoletja kasneje, 31. avgusta 1925, so se v laboratoriju dr. Ivana Regna, tedaj že znanega biologa, dogajale nenavadne stvari. Za- Posredujemo prodajo karamboiiranih osebnih avtomobilov: 1. VOLKSVVAGEN 1600 letnik 1967, prevoženih 13.000 km Začetna cena 12.250,00 N din. 2. ZASTAVA 750 letnik 1964, prevoženih 36.000 km Začetna cena 4.200,00 N din. 3. OPEL REKORD KARAVAN letnik 1959 Začetna cena 5.000,00 N din. Ogled vozil pod 1. in 2. je možen vsak dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava, poslovna enota Kranj. Pod točko 3., t. j. Opel Karavan pa vsak dan od 6. do 18. ure za Gasilnim domom v škof ji Loki oz. pri hišniku v Gasilnem domu v Škofji Loki. Pismene ponudbe sprejemamo do 22. 1. 1969 do 12. ure z 10 % kavcijo od izklicne cene. Poljanske doline. Regnove metode so kasneje sprejeli številni znanstveniki. Njegova zasluga je, da človek danes zna posnemati celo vrsto živali: metulje, ribe, ptiče ... »ZENITOVANJSKI POSREDNIK« Ivan Regen se je začel intenzivneje ukvarjati z naravoslovjem leta 1893, ko je po končanem šolanju na Trati, v škofji Loki in v Ljubljani prišel na Dunaj. Prav mali šesteronožci travniški mu-zikantje so bili predmet njegovih prvuh znanstvenih raziskav. Murnov, zvestih prijateljev iz otroških let, očitno ni mogel nikdar pozabiti. Konec 19. stoletja je bilo o murnu znanega že marsikaj. Biologi so vedeli, kako je zgrajen, s čim se hrani in še kopico drugih podrobnosti. Nihče pa ni preučeval njegovega življenja in navad. Tovrstne raziskave so namreč zelo dolgotrajne, mnogo potrpljenja in časa zahtevajo. Ali mladi Regen ni poznal zaprek. Nobena stvar mu ni bila pretežka, kadar jo šilo za male godce. S kakšno vnemo se je lotil dela, pričajo njegove razprave o godalu murna ter nekaterih kobilic, o njih petju in sluhu. Pisane so zelo živahno, zaneseno. V njih avtor natančno oriše poskuse, s katerimi je uspel ovreči kopico zmotnih teorij. Pri raziskavah je rabil najsodobnejše naprave — mikrofoni, galvanometri in oscilo-grafi so bili že od vsega začetka bistveni del njegove »orožarne«. Le tako je uspel dokazati, da imajo murni in kobilice zelo dobro razvite slušne organe. S poskusom, ki ga prav spričo njegove enostavnosti lahko proglasimo za genialnega, je ugotovil, da samci murnov in kobilic s cvrčanjem privabljajo samice, da so glasovi, ki poleti odmevajo po naravi in blažijo nočni mir, pravzaprav ljubezenski klic. Omenili smo že, da je Regen sredi svojega laboratorija zgradil miniaturni travnik. Na njem so se živalice počutile kot v naravi. Potlej je med rastlinje postavil dve prostorni stekleni posodi. Eno je ovil s črnim papirjem in položil vanjo murna — 6amčka, ki se je zelo rad oglašal. V nepokrito steklen-ko pa je vtaknila drugega samčka, postavnega, toda izredno molčečega. Kljub temu, da pevca, skritega v zastrtem kozarcu, ni bilo moč opaziti, so samičko, kd do takrat še ni nikdar niti sli-šafla samčkov in ki jo je raziskovalec spustil na travnik, vabeči glasovi iz pokrite steklenice privlačevali kot magnet. Ne da bi se zmenila za dobro vidnega murn-čka v prozorni posodi, je krenila proti pojočemu ženinu. Kadar so glasovi za hip potihnili, je pričela zbegano tekati mod bilkami, potem pa ji je njen oster sluh pokazal kod in kam. Do tedaj veljavne trditve o naglu-šnosti murnov so spričo uspelega poskusa, v katerem je genialni biolog igral vlogo nekakšnega »ženibovanjskega posrednika«, mahoma propadle. HREPENENJE PO DOMOVINI Regen pa ni bil samo bri-lj anten znanstvenik, ampak tudi velik rodoljub. O tem pričajo številna pisma pri-jiateljem, v katerih se Ivanu toži po domačih krajih, po Lajšah ln Poljanski dolini. Za slovenske študente, navadno ubožne, brez vsakih sredstev, so bdla vrata njegovega stanovanja na Dunaju vedno odprta. Svojim gostom je pripovedoval o klopi na Visokem, kjer sta včasih počivala z materjo, ter o stari hruški pred rodno hišo, pod katero je ujel prvega murnčka. Tako rad bi odšel domov, pa ne morem pustiti svojih razskovanj, je potarnal temu al onemu znancu. Ko so Rognu lota 1938 sporočili, da je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska akademija znanosti In umetnosti, je poslal prijatelju navdušeno pismo, po'lno prekipevajočega veselja. Čeprav je dolga leta živel daleč od rodnih gričev, so mu misli neprestano uhajale domov. Ni pomišljal prispevati 1000 dinarjev in s tem postati ustanovni član Prirodoslovnoga društva Slovenije.' Skromno, kolikor so mu pao dopuščala sredstva, je podprl tudi prizadevanja za osh novanije Društva visokošobi cev ter za postavitev Narod-* ne galerijo. Se in še bi lahko naštevali, a že teh nekaj podrobnosti o velikem Pol j a n-cu zadošča. V ustvarjalnem,-energije polnem telesu je utripalo mehko srce, zvesto domovini ln narodu, iz fcate-rega so zrasle mnoge velike osebnosti. Resnično velik človek je bil Rogen. Brez pomisleka ga lahko postavimo ob bok možem, katerih dela predstavljajo temelje slovenske kulture — Prešernu, Cankarju, pisateljskemu rojaku Tavčarju In drugim. T. Guzelj Plesni tečaji v Delavskem domu Kranj ZAČETNIŠKI: torek, četrtek od 18.30 do 20.30 ZAČETNIŠKI NEDELJSKI: vsako nedeljo od 8.30 do 10.30. Nadaljevalni nedeljski: vsako nedeljo od 10.30 do 12.30. Nedeljski mladinski ples vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Zdrav naš slovenski rod Na Srednjem vrhu hranijo 500 let staro ženitno pogodbo Zgodba o kmetu, ki je moral »merkati« na Turke — 600 let staro hišno ime in priimek gospodarja — Skrivnostno razodetje v sanjah — Ženitbena pogodba, pomemben in redek etnografski dokument — V predalu moje pisalne mize že več mesecev leži pismo, ki me kot črna vest preganja, naj vendar enkrat le napišem zgodbo s Srednjega vrha. V pismu Franc Žerjav, upokojenec iz Kranjsko gore, med drugim piše: »Tovariš Vidic, z zanimanjem som bral vaš dopis o razvoju dogodkov pri predoru na Hrušici ob fešističnem napadu na Jugoslavijo 1941. leta. Rad bi vas opozoril na nekatere zanimive dogodke iz našega kraja. Zelo hvaležna snov bi bil zgodovinski prikaz razvoja Srednjega vrha. Tam gospodarijo mladi gospodarji, ki so ohrcin'ili tradicije svojih dedov, kljub temu pa so se znali prilagoditi današnjim zahtevam in prav dobro go-podarijo. Znano je, da v S'oveniji številne gorske kmetije propadajo, medtem ko so na Srednjem vrhu vzorne kmetij« . ..« ODPRTO PISMO »Tcvariš Žerjav, hvala za epcTCčilo. Bil sem na Srednjem vrhu in strinjam se z vašo oceno. Obiskal sem Merklnovo družino. Saj veste zakaj! Zaradi tiste 500 let stare ženitne pogodbe. Videl sem jo pri dr. Volban-ku v Kranjski gori. Morda vam ni znano, da Merklnova diužina hrani vse pomembne liitine svojih dedov. Menda niti sami ne vedo, kakšna je zgodovinska vrednost teh dokumentov. Pred kratkim sem bil na Bledu, kjer mi je ing. Janez Juvan pokazal zapis, napisan po vašem pripovedovanju. Dovolile mi, da z njim seznanim bralce Glasa. TRIJE MOGOČNI BORI Zgornjesavska dolina je bila še v rimski dobi pokrita z gozdovi, zlasti ni bil prehoden njen zgornji, t.j. zahodni del. Naselitev je potekala z dveh strani: Od Jesenic navzgor do Dovjega in s Koroškega v zahodni del Doline, ki je bila nekdaj del rimske pokrajine No-rik. Od prve naselitve so kraji Bela peč, Rateče, Podkoren in Kranjska gora. Zveza med obema krajema Doline je bila prek Rut (vrsi Gozd) vzpostavljena šr'Ve pozneje. Prehod prek Korena je prvotno rabil za zvezo med Trbižem, Belo pečjo in Koroško. V daljnji preteklosti, ko še ni bilo Kranjske gore, so bili na tistem kraju gosti go-jasi trije mogočni, posvečeni zdovi. Pravijo, da so stali na bori. Poleg teh je nekdo postavil brunarico. Od takrat teče zgodovina Borove vasi, poznejše Kranjske gore. Zgornjesavska dolina je bila ob naselitvi Slovencev gosto porasla z gozdovi; po dolini si je Sava utirala pot, od strani so hudourniški pritoki iz Karavank in Julijskih A'p odrivali strugo Save sem ter tja. Gozdovi so segali nekdaj zelo visoko. Skoraj nedostopne police v Alpah so bile obraščene s stoletnimi macesni, prevladovala je bukev. V pobočjih Mojstrovke nad Vrščem so kopali rudo in jo kar v bližini topili — saj so tam še danes ostanki grodlja. To pomeni, da so bili v teh nadmorskih višinah tudi gozdovi in da so pridne roke že davno pred organizirano železarsko proizvodnjo na Jesenicah, ne samo v Bohinju, Železnikih, Kropi, temveč tudi v Kranjski gori in po vsej Dolini iskale in kopale železovo rudo in jo topile. Slabi časi to nastali za gozdove, ko se je povečala proizvodnja železa na Jesenicah. Les so plavili po Savi. Se danes so ostala krajevna imena: Kuže v Klinu pod Vršičem, Kuže v Mali Pišen-ci, Podkuže pri Belci. Kravanja (Žerjavov ded) je pripovedoval, da so bili gozdovi v začetku 18. stoletja v bližini vasi tako zelo izčrpani, da je oblast prepovedala sečnjo. Drva so si morali napravljatj na »Lesu« v dolini Velike Pišence. Tam so že rasla moigcčna bukova drevesa. Samovoljna sečnja ni bila dovoljena. Vsak vaščan-kmet je imel znamenje, ki ga je udaril na svoje poleno. Drva so plavili do vasi, kjer je lastnik nato lovil. RAZODETJE V SANJAH Leta 1777., ko je nekako že sredi oktobra zapadel visok sneg, so morali štirje gospodarji, dva sinova in hlapec, hitro v Hude hleve, da pomagajo ovcam v staje. Ko v Hudih hlevih prečkajo poseko, se utrga sneženi plaz in zasuje vse, razen psa, ki jih je spremljal. Pod plazom so bili kmetje HI (banja, Smo-lej, Vab, Kocjan, dva sina in hkpoc. To je bila tragedija za malo gorsko vasico. Od tu naprej pa se začne povest: Baje je imel Vah precej denarja, ki ga je imel skritega. Nihče ni vedel, kje je denar skrit. Domači so iskali, toda niso ga našli. Pri kmetu Vah u in sosedu Koeja- .nu so imeli, poleg drugih otrok, hčerki. Neko noč se je obema sanjalo, da je v omarici v Vahovi kuhinji zaklad. Ko so neko nedeljo dopoldne domači šli v dolino in sla ostali sami doma, sta odhiteli k Vahu po zaklad. Eno dakle drži stol, druga stopi nanj, da je tako lahko pobrskala po omarici, ki je bila vzidana v steno. Toda v omarici ni bilo zaklada. Končno odmakne polico, stranska deska se nagne in že je bila z roko v skritem predalu za deske. »Ga že imam,« razburjeno vzklikne. Tedaj pa obe onem i ta: v kuhinji je stal neznani moški. To je prikazen, sta si mislili dekleti in od strahu zbežali. Ko so se Vahovi vrnili iz doline? so našli v skrivališču le še en tolar, o neznancu pa ni bilo ne duha ne sluha. 2 EN ITNA POGODBA Nekega dne 1966. leta pokličejo v Srednji vrh zdravnika. Takrat so ga Merklnovi seznanili s starimi listinami, ki jih hranijo že stoletja. Večina so pisani v nemški gotici. Le kdo bi jih razumel in znal prebrati. Zdravnik je domačim svetoval, naj zaprosijo upokojenega zdravnika dr. Jožeta Volban-ka iz Kranjske gore, ker je dr. Votbank rojen na Koro-tikom in zelo dobro obvlada nemški jezik. In res so čez nekaj dni odnesli stare listine v Kranjsko goro. Dr. Vol-bank ml je dejal, da še ni uspel prebrati in prevesti vseh besed. Objavljamo besedilo te zanimive in 522 let stare ženitne pogodbe: »Z današnjim dnem je bil med Klementom Mer-tcl in Mino Robič sklenjen naslednji ženitni dogovor: 1. Nevesta bo za doto prinesla 300 forintov, 12 mernikov različnega žita, 1 mernik soli, 1 kravo in 1 telico, 6 parov rjuh, iz lanene tkanine, 5 posteljnih odej, 7 oblek, 3 posteljne blazine in dve skrinji, toda ne slabe (v originalu: nicht minder). 2. Ženin mora bratom ln sestram, in sicer vsakemu posebej, dati po dve prešiti posteljni odeji, dve posteljni blazini, poleg tega pa še bratoma Jožetu in Simonu vsakemu po 40 forintov, 3 ovce, 3 rjuhe, 1 skrinjo in to prej, preden bodo popolnoma odpravljeni (misli se od doma: opomba J. V.). Merklnova družina s Srednjega vrha, kjer so nekoč »merkalk na Turke. — Foto: J. Vidic Zgoraj navedeno je tudi dolžan plačali. 3. Ce se eden od teh namerava poročiti, potem mora ženin zanj pripraviti pošteno pojedino. 4. Starši ženina morajo v bodoče jeseni izročiti gospodarstvo. Ženin mora letno staršem dati 3 pare nogavic, 1 naglavno ruto, 6 funtov zaseke, 4 ovce, ki se trikrat na leto stri-žejo, hi 1 ovco za klanje. Poleg tega še vsakemu 1 par čevljev, pol mernika lanenega semena, 2 hru-ševa drevesa za njihovo uporabo. Bela peč 23. februarja 1446« V Bell peči je bila graščina, ki je imela tudi sodno ob'ast. Letošnje poletje sem obiskal Merklnovo družino. Zanimivo je, da se pri tej hiši najmanj že 600 let pišejo Mertelj. To je zelo redek, če ne celo edinstven primer na Gorenjskem. Zidovi stere hiše so skoraj meter debeli. Ker so ohranjeni dokumenti stari prek 500 let, upravičeno sklepamo, da te hiše požar ni nikdar upepel.il (kar se je včasih Zaradi lesenih hiš pogosto dogajalo). Tudi domače hišno ime Merkl nam marsikaj razodene. Hišno ime Merkl i".vira cd besede »merkati« (paziti). Najbrž, je bil v dobi fevdalizma na tej kmetiji svobodni kmet. Ker je moral »mer-keti« na Turke, so ga klicali Merkl (kakor so nekdaj pravili tistemu, ki je »mer-kal«). Od Merkl nove kmetije se dobro vidi belopeška graščina (zdaj v ruševinah). Ce so na Mežaklji zagoreli kresovi in oznanili novico, da se bližajo Turki,, so na Mor-klnovem vrtu zakurili ogenj in s tem opozorili belope-ske graščake na nevarnost. Iz zgodovine nam je znamOj da so se po dolini Save skozi Kranjsko goro proti Trbižu ali obratno (če so prišli po reki Soči navzgor) gibale samo manjše turške enote. V ženitni pogodbi se kot nevesta omenja Mina Robič. Bila je iz hiše v Gozd Martuljku, kjer se še danes pišejo Robič, pa tudi domače hišno ime je pri Robiču. Na Merklnovi kmetiji poleg gospodarja in žene delata še 23-letni sin Andsoj in 19-letna hčerka Marija. Ljudmila obiskuje šesti »azred osnovne šole v Kranjski gori. Vsak dan gre peš do Gozd Martuljka, od tam pa z avtobusom v šolo. V hrib gre težje. Ko se vrača iz šole, mora dobro uro pešačiti do doma. Ce je lepo vreme, ni hudo, toda pozimi ni lahko. Posebno po globokem snegu, vetru ali dežju. Dobra je ta kmetija. V hlevu sem naštel 15 glav govedi, 20 ovc, dva konja in nekaj prašičev. »Jastrebi in lisice pojedo več kokoši kot mi,« je dejala Merklnova gospodinja. 2e nekaj let žita ne seje jo. Se ne splača, ker je preveč jelenov, ki uničujejo žito. Zato sadijo največ krompirja. Ko sem odhajal, sem nekaj doumel: doumel sem, zakaj se je slovenski narod ohranil kljub tisočletnemu suženjstvu. Pripis: Zahvaljujem se dr. Jožetu Volbanku, ing. Janezu Juvanu, Francu Žerjavu in Merklnovi družini, ki so prispevali gradivo za ta sestavek J. Vidic »•®®®®e®«®9$®®®t®e®< Ne bo vam berite Jutri Beli dan na Veliki Turistično in transportno podjetje Ljubljana transrjort bo jutri priredilo na Veliki planini praznik ljubiteljev smučanja — tako imenovani Beli dan. Podobna prireditev je bila že lani in po številu obiskovalcev lahko sklepamo, da je uspela. Posebna privlačnost Belega dne na Veliki planini bo prikaz smučarskih veščin, ki ga bodo izvedli znani smučarski vaditelji. Novost, veseli jo bodo predvsem smučarji, je tudi v tem, da se bodo lahko na vseh smučarskih vlečnicah na Veliki planini vozili za 1 novi dinar. Skratka za 1 dinar — neomejeno število voženj. Kot lani, sta tudi letos hotel šimnovec in gostišče na Zelenem robu pripravila vrsto toplih obrokov po znižanih cenah, medtem ko bo ob vlečnici v Tihi dolini obratoval »beli bar«. Vsem, ki se boste jutri odpravili na Veliko planino, naj povemo, da je cesta do spodnje postaje žičnice v Stahovici suha, ob sami spodnji postaji pa so urejena parkirišča za okoli 300 vozil. Tudi glede snega ni treba biti v skrbeh, saj je na spodnji postaji žičnice 60 centimetrov snega, v Tihi dolini pa celo 100. Omenimo naj še, da bo gondol-ska žičnica jutri obratovala od sedmih zjutraj do osme ure zvečer, vig mladinske popevke Nastopile tudi Kranj čanke Berta Ambrož, Sonja Gabcršek in Metka Štok — Gledalci iz protesta zapuščali dvorano V sredo je bil v Ljubljani v hali Tivoli drugi festival slovenske mladinske popevke, ki ga je s pomočjo uredništev Dnevnika, Mladine te/ RTV Ljubljana organiziral mladinski center Tivoli, štiriindvajset pevcev je ob spremljavi plesnega orkestra RTV Ljubljana, vokal no-in s t r umen t alnega ansambla Union, Belih vran in Mladih levov zapelo dvanajst popevk. Njihovi avtorji niso bili starejši cd šestindvajsetih let. Strokovna komisija je prvo mesto prisodila popevki Po-iščimo si novega boga. katero je v prvi izvedbi zapela Andreja Zupančič, v drugi pa Alenka Pinterič. Druga je bila pesem Srčki. Peli sta jo Marjetka Falk in Berta Ambrož, tretja pa je bila popevka življenje, v izvedbi Jerneja Junga in Irene Kohont. Medtem, ko je Alenka Pinterič izvajala zmagovalno popevko so gledalci iz protesta proti odločitvi strokovne komisije in zaradi nepriljubljenosti mariborske pevke množično zapuščali dvorano. J. Košnjek ®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®$«®®®&®3@#«3< o VABIMO VAS NA OGLED SVETOVNO ZNANE DUNAJSKE DRSALNE REVIJE C O M F E T T I z avtobusom prek Trbiža v Celovec v soboto — 8.2., torek — 11.2. in soboto — 15.2. 1969. Vse informacije pri KOMPAS KRANJ, KOROŠKA TELEFON 21431 »a®®«®®«®®«®®®®®®®®«®®®®®®®®®®®®®®*®?-rt m IBBBESBBBBHaBBBBBBBBBBaBI B ■ a IBBBBBBBBBBBBSflBBBBBBBBBBESSI Roka — najčudovitejše orodje Njena edinstvena sestava je usposobila človeka, da je v svojem milijone let trajajočem razvoju lahko napredoval; kajti roka mu omogoča spretnosti, ki ga ločijo od vseh drugih živih bitij. V temoti materinega naročja stopa neznaten zarodek slonokoščene barve v četrti teden svojega življenja. V komaj 5 cm dolgem, še negibnem organizmu raste z neverjetno naglico na milijone mladih celic. V območju vratu klije na obeh straneh popek, ki se naglo razdeljuje na tri oddelke. Skrajni ud zavzema počasi veslaste oblike. Na robu tega vesla nastane pet loputic. V njih se stvarjajo mišice, kite, živci. Nekako v tretjem mesecu izvajajo majceni »prsti« na malih plavutih že ritmične gibe. Nasta'a je človeška roka. Mesece kasneje, ob rojstvu otroka, zgrabijo ti prstki že za roko porodničarja ali babice in jo drže z neverjetno močjo. Odslej naprej bodo te roke, ki jih vodijo možgani, v prvi vrsti odločale, v koliki meri se bo življenje tega človeka razločevalo od življenja vseh živih bitij na svetu. Noben drug del telesa ni tako važen za človekovo ravnanje. S svojimi rokami delamo, se igramo, ljubkujemo, zdravimo, se učimo, se sporazumevamo med seboj. S svojimi rokami izražamo čustva, ustvarjamo umetnine, oblikujemo svojo kulturo. Roka in čustvo sta tako tesno povezana med seboj, da pomeni pri večini ljudstev na svetu stisk roke zvestobo, ljubezen, prijateljstvo — stisnjena pest prav tako čisto jasno grožnjo, moč, odločnost. Kako in kdaj v neskončno dolgi dobi razvoja je nastal ta izredni organ? Praoblika človeške roke je ribja plavut. Ko je riba zlezla iz morja na kopno in se razvila v dvoživko, ki diha s pljuči, so se njene sprednje plavuti začele spreminjati v organ za plazenje in oprijemanje, njihova osnovna oblika pa je v vseh teh milijonih letih razvoja ostala nespremenjena. Opazujmo samo zlato ribico v akvariju! Elegantni udarec s pahljačo njenih sprednjih plavut, ki z njimi usmerja svoje gibanje, krmili vrsta mišic, ki predstavlja praobliko mišičja naše roke. Roka, katero štejemo med najbolj komplicirane instrumente našega telesa, je edinstveno orodje, ki sestoji iz mišic, masti, vezi, kit, kosti in izredno občutljivih živčnih vlaken. Z veliko natančnostjo lahko opravlja na tisoče opravkov. Že za najenostavnejši prijem kake reči je potrebno sodelovanje številnih mišic, zglobov in kit od ramen pa do konic prstov. Kadar nesemo žlico juhe v usta, sodeluje pri tem nad trideset zglobov in petdeset mišic. Roka ima veliko kosti. Osem jih je v zapestju, pet na hrbtu roke, štirinajst v prstih. Vezi so iz odpornega tkiva in učvrščujejo kosti ob zglobih. Premikanje prstov posiedujejo kite, odporna vlakna vezivnega tkiva, ki povezujejo kosti roke in zapestja z ustreznimi mišicami. Palec, ki se giblje popolnoma neodvisno od ostalih štirih prstov, je najbolj zaposleni in tudi najvažnejši prst. Ker edino on lahko sega povprek čez dlan in ker z vsemi prsti lahko tvori krog, je roka še vedno vsaj za silo uporabna, če je na njej ostal palec in vsaj še en prst ali celo samo štreelj enega prsta. Ostali štirje prsti so različno krepki. Sredinec je navadno najkrepkejši, sledi mu kazalec. O prstancu pravijo učitelji glasbe in strojepisja, da ga je težko »strenirati«. ker ima zelo slabe mišice. Mezinec je med vsemi najšibkejši. Velikost roke sama nam še ne zagotavlja trdote prijema niti ne spretnosti in ročnosti. Pri glasbenikih, zdravnikih in upodabljajočih umetnikih in sploh pri ljudeh, ki je njihov zaslužek odvisen od dela njihovih rok, najdemo prav različne vrste rok, od zavaljenih do zelo vitkih, od velikih do zelo majhnih. Spretnost prstov se da stopnjevati do neverjetnosti storitev. Virtuoz na klavirju lahko udari 120-krat na sekundo po tipkah. Spreten kirurg lahko z dvema prstoma zavezuje v bijočem srcu kot las tanke svilene nitke v vozle. Cirkuški akrobat je z dolgoletno vajo dosegel, da je v ročni stoji nosil vso težo telesa samo kazalec desne roke. Vsak hip w našem življenju doznavamo številne informacije o rečeh, ki se jih dotaknemo — samo po tem, kako jih občutimo. To je mogoče le, ker je roka povsem drugače grajena kot ostali deli telesa. Prav tako trdna je kot prožna in naravnost neverjetno občutljiva. Koža na hrbtu roke se lahko raztegne za cel centimeter in več, če roka kaj poprime ali stisne. Pri tem se koža na dlani za prav toliko skrči. Pod debelo notranjo plastjo kože leži blazinica masti. Ta varuje važne pregibalne kite in krvne žile pri stalnem in velikem drgnjenju, ki mu je zgronja plast kože izpostavljena pri vrtenju, prijemanju, vlečenju in stiskanju z roko. Dlan, predvsem pa blazinice prstov so opremljeni s posebnim aparatom za čut. Košček kože z roke, manjši kot navadna znamka, ima več milijonov živčnih celic. Kožne gube na površju imajo številne pore in končnice živcev, tako imenovana tipalna telesca, ki nas obveščajo o toploti in značilnosti površine raznih teles. Znano je, da po prstnih odtisih — to je po zavojih gub na blazinici konic prstov — ugotavljamo osebnost človeka. Niti dva človeka nimata popolnoma enakih zavojev. Najhujši sovražnik človeške roke je mraz. Prsti so namreč sestavljeni iz členkov, ki so poprečno manj prekrva-vljeni in zato se v njih toplota prej zniža kot v dobro prekrvavljenih mišicah. Zato se npr. lahko smučamo ves dan pri — 18° C, ne da bi si zavarovali obraz, ker je zelo dobro prekrvavljen, prsti pa postanejo brez toplih rokavic že v kratkem otrpli in nas začno boleti. Sklepe na prstih, kakor tudi vse druge sklepe v telesu napaja brezbarvno, gosto sklepno mazivo (Svnovia), ki skrbi, da so gibi enakomerno prožni, če npr. skrčimo prst ali komolec. Ce se to mazivo preveč ohladi, postane pregosto in prst v sklepih težko gibljiv, trd. Zaradi komplicirane mreže živcev in mišic je roka izredno občutljiva za poškodbe. Skoraj polovica vseh poškodb pri delu je takih na prstih, sklepih roke in na roki sploh. Vsaka ranitev kože lahko postane nevarna, ker je prav vse, kar čez dan primemo, naseljeno s celimi kolonijami zdravju škodljivih bakterij. Debela zunanja plast kože na dlaneh je za bakterije neprehodna ovira, dokler je cela, neranjena. Že skozi majhno prasko ali vbod pa lahko vderejo klice v notranjost. Svojim rokam bi morali vedno posvečati največjo pozornost, jih varovati pred vsakršnimi poškodbami in paziti na snago. Roka je instrument učenja, dela, medsebojnega sporazumevanja, lahko jo imenujemo najosnovnejše izr razno sredstvo za naše misli. K. D. Kamniku, dne imet WOY OH PRI ti K; ';) 1 nNIC^l|MLA N A RO ONA ČITALNICA V KAM Ni K ti blatodni Čitalnici v meni Wleimd iMpjfl.n ip m- Ki v/, mhj. i>it>u ritiri. "■ l",~>"1 li itfhli C 1 i <'.«!<« i' Mi ■run- \iU\ K-ie inish ■ >"'<• o« ■Ipivu >{niv>iijdmui >«m/'m iu tj>u p*, tt>, i //j utttaniUigafpudarilii m-m-iimt. bi vb ifvk {X ptfnt v %t vt.frjih in*«*«■■' K<> t>- m ••<*•'•• na r'tokih i«W>, iMni?m> ^««/*>-■tu i« fAtjmivečiitttuUt «<•»«•/«. ipt. h r r,;« "C' kinki^ rti' pi-iti #>•'*« tft p»>. r ,»•, \tiltit'4o litianf-n« in tk^bm, hhl'mi* »ttissut-k}ti-f» «. fjut* A«: * »■„,■!, p,<>- f i<' prfft. . ivUitviiha. ghtMiih, umflumi ifd. \» ittufnH, si uliti, kako in h>h, ..«- u, Kn. Sutob* ht.ilnta-' '/Mt„ »>- wm ab »V,-r uttftM-mu m 4 »,„r*mo »J »Inih taffUi h iz p,*j umenjettr.ga nrpozui'VHfa projilipn ■nji- Mvriidttth liiith. , ci CilntuHa pn-žholu »« ,h /" yn») wMf> » pvjmiio punu .Vurm6t4> .iOtitiiii- i- mini'lL pu t»,H ;. . <(-<*mj> »'« ki bi tudi protrh trnki) pfim, j*Jp- , min, mU, M(it»- p. In Ml:« Uto i« platno >. ,..Ji.A kli-ittro, ki tuku mlml,«l>iH in HU* ;. »i»10)iltt> .« «»< i;««-«!*!* afirmnrift • iuanniiKfiu thuiahmi: iir-'fcnju. Sr,>j» (milic* h a-,m, >:i)..„:>, jiUUff j* m« ^ iT«r»> i« i,kr*iHi Sript. :}ti h\ .vabi**: Iftjt « mniuhju th fuilunln'iiltU'p> ita'0 !iRi>(fa>ijiiun iw».«V c*»^K wn> bn-j-a ii*:tptl.p: >>► •.,oS/o^>« ilfihi. Im frirb Prva strar Kamničana 1.1939 ob 70-Ietnlcl Narodne čitalnice 100 let Narodne čitalnice v Kamniku Karnničani so včeraj z uprizoritvijo Citalniškega večera dostojno proslaviJi 100-Ietni-oo ustanovitve Narodne čitalnice v Kamniku. Na proslavi je govoril dr. Milan Orožen, ki je bil kot dijak in študent član kamniške čitalnice, prvega slovenskega pevskega društva Lira in salonskega orkestra. 21. JUNIJA USTANOVNI OBČNI ZBOR Na dobo slovenskega narodnega prebujanja, na čas prvih zgodovinskih ljudskih taborov in na vsa takra'na I gibanja lah*, o g!eda K;>mn k ! s piecejšnjim ponosom. V 1 šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se tudi na Kranjskem začele porajati narodne čitalnice, ki to predstavljale pomembna središča kul-turno prosvetnega življenja v naših mestih. Tako Je bila leta 1868 ustanovljena Narodna čitalnica v Kamniku, ki je imela svoje prostore v zgradbi, kjer je danes kavarna. Iz kroga čitalnlčarjev je Izšla pobuda za prvo samostojno slovensko pevsko društvo Lira, ki je bilo ustanovljeno leta 1882 in iz krega čitalnlčarjev In članov pevske-j ga društva Lira je bila dana osnova Planinskemu društvu 1 Kamnik, ki je bilo ustanov- ljeno 1893, le nekaj mesecev za Planinskim društvom Ljubljana — matica. Narodna čitalnica v Kamniku je bila ustanovljena na pobudo odvetnika dr. Valentina Prevca in njegovega kon-cipienta, slovenskega pesnika Simona Jenka, ki sta v kratkem času pridobila toliko članov, da je deželna vlada : v Ljubljani z odlokom številka 1853 z dne 18. marca 1868 potrdila društvena pravila ter dovolila ustanovitev društva. Po kratkih organizacijskih pripravah je biil 21. junija 1858 ob 3. uri popoldne ustanovni občni zbor na Graško- vem vrtu pod zgodovinsko hruško (danes Krautov vrt na šutni za prodajalno Borovo; hruška še stoji). Na tem občnem zboru so izvolili prvi odbor, ki se je na svoji prvi seji 24. junija 1868 konstituiral v naslednji sestavi: predsednik Janez Debevc, podpredsednik dr. Valentin Preveč, tajnik Simon Jenko, blagajnik Andrej Gori ter odborniki — Janez Fiink, Aleksander Gasperotti, Jernej Grašek in Janez Klander. Čitalnica je imela v začtt-ku sedež v Krištofovi hiši in Graškovi hiši na Šutni, le>a 1873 pa se je stalno naselila v stavbo, kjer je danes kavarna. Leta 1907 je takratni predsednik čitalnice Josip Močnik zbral sredstva, s katerimi je čitalnica to stavbo kupila in ostala v njej d» konca svojega obstoja. Deloo je prispevala k nakupu tudi Lira, ki je imela v čilaVaici v prostorih današnje knjižnice od samega začetka pa do osvoboditve svojo pevsko sobo. »SLOVENSKI NAROD« PIŠE ... 11. februarja 1869 je Slovanski narod objavili zanimiv dopis o občnem zboru kamniške čitalnice, iz katerega povzemamo nekaj misli. »Narodno gibanje v našem mestu, odkar imamo čitalnico, kaj veselo napreduje, število udov od dne do dne veselo narašča. Tretjega januarja je bila zopet prav mikavna veselica, bila je komična loterija napravljena. Bila je nalašč zato zložena »bala-d« ali komična igra: kako co-prnik med gromom in bliskom zapove staremu letu đari, inu mlademu letu izročiti, ter ta "je zgoraj mnoga dariSa med občinstvo razdelil. 17. januarja napravila je Čitalnica ples v prostornih dvoranah pri »Krištofu«, še na nobenem plesu nismo, tu toliko ljudstva zbranega, in tak lep venec krasnega spola videli. Tudi iz Mengša nam je gospoda jako dobro došla. Videli smo tudi še le prvikrat na sredi dvorane viseti, iz mesenga krasno izdelan svečnik s šestimi svetilnfcaml, kterega je g. Alojz Stadler čitalnici podaril...« O proslavi Vodnikovega spomina v kamniški čitalnici 31. januarja 1869 je Slovenski narod zapisal: » ... Zapeli so naj prvo pevci Ilirija oživljena, potem pa stopi pred občinstvo gospod V. T. in tako jasno in navdušeno govori o slovenskem narodu starejših časov, in kaj lepo uplete življenjepis Vodnikov, ln h koncu pride na sedanjo še veselejšo dobe. Res, srce domoljubov od veselja Igra, ko vidi, kako se slovenska reč, kljub vsemu prizadevanju naših nasprotnikov, vendar čedalje lepše razvija, da se bo pa narodni jezik med nami še bolj udomačil in utrdil, bo napravila čitalnica tudi gle-dišne igre, ktere bomo že zdaj v postu 2 ali 3 predstavljati videli. Oder bo do srede t. m. zgotovljen, in s tem bo čitalnica velik korak naprej storila.« 4. APRILA 1869 — »DOMAČI PREPIRI« Čitalnica je imela ves čas obstoja zolo močno in prizadevno dramsko družino. Prva gledališka predstava je bila 4. aprila 1869, ko so uprizorili veseloigro »Domači prepiri«. 27. julija 1873 je dobila čitalnica svojo društveno zastavo, ki je ohranjena še danes. Iz citalniškega pevskega zbora se je leta 1882 osnovalo samostojno društvo, in sicer I. slovensko pevsko društvo »Lira«, ki kot najstarejše pevsko društvo v Sloveniji uspešno deluje še danes. Pod okriljem Narodne čitalnice je skladatelj Viktor Parma leta 1899 ustanovil »Kamniški salonski orkester«, v katerem je po njegovem odhodu dolga leta delal kot načelnik pokojni veterinarski inšpektor Josip Nik. Sad-sikar. Posebnost čitalnice je bila tudi izredno bogata garderoba igralske družine in zbirka izvirnih narodnih noš. Gospodar te zbirke je bil edinstveni entuziast Jožko — pokojni Josip Štele. Zal pa je ta zbirka med drugo svetovno vojno razpadla. ZADNJI OBČNI ZBOR LETA 1947 čitalnica v Kamniku je imela za takratne razmere zelo bogato knjižnico, ki je imela vsestransko podporo. Ne smemo pozabiti, da je bila v Kamniku ena redkih podeželskih tiskarn, Hinko Sax, kasneje Anton Slatnar, ki je tiskal številne knjige slovenskih književnikov. Knjižnica, dramska družina in salonski orkester so delali do samega kouca čitalnice. Zadnji občni zbor so imeli čitalničarji po osvoboditvi leta 1947. Ob novi registraciji društvo ni bilo več obnovljeno in je prenehalo z de-| k»m. VSAKE KVATRE ENA Pod tem naslovom in s podnaslovom Pri čitalniškem omizju je »Kamničan« ob 70-letnici Čitalnice objavil naslednji šali: »Mhm, dober dan želim gospodje! Eno sem pogruntal. Pravijo, da se Kamničanom v primeru vojne ni treba bati zračnih napadov. Od občine bosta odrejena Miloš in Val-ter, da bosta, ko začne piska-ti sirena, sedla v avtomobile, se parkrat zapodila po ulicah ln namah bo Kamnik v »umetni« megli.« c___ »1. lovec: Zadnjoč na lovu so psi prignali zajca nekemu lovcu za hrbet; ta se pa še zmenil ni zanj, ampak je mirno jedel svojo klobaso naprej. 2. lovec: Hudiča, kaj ne-mrem zato, kaj sem mislil, da su se kužeki hecall.« Dve različni poti do zvezd Alfonz Skala zadnji predsednik Čitalnice Včeraj so v Kamniku proslavili 100-letnlco ustanovitve Narodne čitalnice. Alfonz tekala Je bil zadnji predsed-nih Čitalnice, zato smo ga poiskali ln se z njim pogovarjali o delu čitalnice v letih njegovega predsedovanja. \ »Ko sem bil lota 1932 izvoljen za predsednika Narodne čitalnice v Kamniku, sem intarizdvno skrbel, da so tekle Čilalniške dramske predstave. Letno smo imeli najmanj lest do osem premier z najmanj dvakratnimi ponovitva-,tni. Igrali smo Legionarje, Rakcjvnjače, Fauna, Divjega Lovca. Z dramsko družino «mo večkrat gostovali tudi v Kranju in okoliških krajih. I Poleg dramske družine je bil takrat zelo delaven »Kamniški salonski orkester«, ki je štol do dvajset članov. Ta orkester, ki je bil v okviru Čitalnice, je prirejal tudi samostojne koncerte v Kamniku (v nekdanji restavraciji Kenda — sedanja Planinka, v hotelu Stara pošta in v kavarni čitalnice) in bližnji okolici.« »Ali ste za igranje dobili kakšen honorar?« »Kje pa, vse je bilo brezplačno. Bili smo entuziasti v pravem pomenu besede in nam je bilo sodelovanje v ponos. Sploh pa smo bili vsi čilalničarji ena velika družina.« »Kaj ste poleg iger in salonskega orkestra še imeli v Čitalnici?« »Redno smo prirejali čital-niške plese. Razen valčka, polke in tanga smo takrat plesali še četvorko, češko besedo in charleston. Zanimivo je to, da so bile vse prireditve zelo dobro obiskane.« »Na račun Alfonza Skale so čitalničarji »pogruntali« tudi dobro šalo, ki je bila objavljena v »Kamnlčanu« ob 70-letnici čitalnice: »Ker se je svojčas širila govorica, da se kamniška čitalnica ruši zaradi slabih fun-damentov, smo se informirali pri znanem arhitektu ing. Zi-dariču. Dobili smo pomirljivo pojasnilo, da za čitalnico ni prav nobene nevarnosti, ker stoji na — živi Skali. (Na Alfonzi Skali — op. p.) V. Guček Ladji Sojuz 4 in Sojuz 5, ki že nekaj dni krožita po vesolju, sta zbudili v svetu precejšnje zanimanje. Kakšne naloge še čakajo četverico kozmonavtov, ki se ji je minuli četrtek posrečila združitev dveh kabin? Je bila preselitev Evgcnija Hru-nova in Alekseja Jelisejeva iz enega vozila v drugo dramatični vrh novega sovjetskega poskusa, ali bo dosedanjim uspelim manevrom sledilo še kaj več? Znanstveniki, zlasti zahodni, menijo, da pomeni najnovejši polet dveh kabin Sojuz začetek uresničevanja obširnega projekta, po katerem naj bi Sovjetska zveza sestavila v orbiti bolj ali manj stalno vesoljsko postajo s človeško posadko, ki bi v kasnejših letih rabila kot odskočna deska za polete proti oddaljenim planetom. V tem primeru bi se moral dvema ladjama prav kmalu pridružiti še Sojuz 6. Morda so ta čas gornja ugibanja že postala resnica. Morda. Toda važnejše je nekaj drugega. Sovjeti so namreč ovrgli trditve številnih opazovalcev, po katerih naj bi se njih vesoljski program preusmeril izključno le na poskuse z avtomatskimi postajami brez človeške posadke. Bolj prav imajo tisti, ki menijo, da sovjetska ra.dcovanja med-zvezdnega prostora ubirajo le druga pota, da so drugačna od ameriških. Brez dvoma prva vesoljska sila sveta ne skuša za vsako ceno osvojiti Meseca. Zanjo je to drugotnega pomena. Znanstveno tehnična »bitka za Luno« s tem sicer izgublja svoj mik, toda za trezne strokovnjake sta različni izhodišči pri osvajanju neznanih prostranstev mnogo bolj poučni. Ocenjevanje dosežkov ene ali druge strani utegne biti sila varljivo početje. Če odštejemo »selitev« iz ene kabine v drugo, ni dosedanji podvig Sovjotov nič posebnega. Američani so podoben manover izvedli že pred tre- Jože Franko je dejal: wVsi obrtniki nismo špekulanti ..." mi leti, z Geminijem 5 in 6. Toda združevanje dveh vozil sredi vesolja je za Sovjetsko zvezo, ki teži h gradnji stalnih postaj, mnogo važnejše kot za ZDA, kjer predstavlja pristanek na Luni končni cilj vseh poletov s človeško posadko. Presojati eno ali drugo stran, tehtati dva različna programa, ni lahka stvar. Sovjeti očitno gledajo dlje v prihodnost kot njih zahodni tekmec. Nekako so iz svojih kombinacij spustili Mesec. Bolj jih zanimata Mars in Venera. Zato poleti njihovih kozmonavtov bržkone še dolgo ne bodo tako senzacionalna kot ameriški. Ne mislimo s tem reči, da v doglcd-nem času ne bodo pristali na Luni. Toda brez dvoma so lovorov venec zmagovalca načrtno prepustili Američanom. V ZDA je prihod k Zemljinemu satelitu prešel v zadnjo fazo. Po uspelem podvigu, ko so trije astronavti nekajkrat obkrožili Luno Ena izmed najstarejših obrtniških dejavnosti je gotovo izdelovanje čevljev. Danes ta obrt vse bolj pojema, saj je zaslužek majhen, delo pa sorazmerno naporno. Da bi nokoliko več izvedel o čevljarskem življenju, sem se napotil k Franku Jožetu, čevljarskemu mojstru iz škofje Loke. Takole mi je pripovedoval o svojem poklicu: »Na trinožnik sem se prvič usedel pred 48 leti pri nekem mojstru v Puštalu pri škofji Loki. Tam sem enajst let »tolkel po kolenih« kot vajenec in pomočnik. Med tem časom pa sem za osemnajst mesecev oblekel še vojaško suknjo. 1932 leta sem se osamosvojil. Pričel sem delati v delavnici, kjer sem Se sedaj. Do pred nekaj leti sem imel še po več pomočnikov, sedaj pa se čevljarstva ne gre skoro nihče več učiti, saj po deset ur na dan nanese v mesecu komaj 600 din zaslužka. To pa mladim ni povšeči, saj v tovarnah lahko zaslužijo več, lažje delajo, pa še za delovno dobo vedo, koliko jo Imajo. Največja težava, ki nas čevljarje muči, je ta, da sedaj čevlje lahko samo popravljamo. Pri tem pa je še In se srečno vrnili, lahko tri dimo, da je pristanek na njeni površini le še vprašanje nekaj mesecev. A kaj potem? Sicer zgovorni uslužbenci NASE obmolknejo kaJ dar pogovor seže v bodočnost. Američani namreč še nimajo izdelanih načrtov, ki bi merili dlje od puščobne zemljinc spremljevalke. Vse skupaj se končuje pri meglenih napovedih in nejasnih ugibanjih. Trenutna prednost zahodne vesoljske znanosti je zato precej negotova. Kratkoročni programi so sicer na pogled efektni, v resnici pa nič kaj spodbudni. Negotovost, ki jo povzročajo pri izdelovalcih raket ter vesoljskih vozil, utegne sprožiti hude zastoje v ameriškem vesoljskem računu. Sicer pa, kot že rečeno, ugibanja so varljiva stvar. Morda se motimo. Počakaj-mo raje in prepustimo času, da odgovori na zastavljena vprašanja. Presenečenja kaj rada obračajo na glavo še tako prepričljive ugotovitve. in dogodki slabše to, ker moramo skoro vsa dela opravili rolno. Od strojev dejansko potrebujemo le šivalne stroje in čistilne stroje, medtem ko se drugi ne izplačajo. Prav pa ni tudi to, da čevljev ne sr.ie-mo prodajati na trgih aH pa v trgovini. Med novimi čevlji izdelujemo le še razne ortopedske in delavske če v le. V zadnjih letih pa nas precej muči moda. Pred leti so se pričeli čevlji ožiti in temu primerno smo mi popravljali modele. Lani, pa se je mo:!a naenkrat obrnila, moderni so ponovno široki čevlji in marsikateri mojster je ostal brez modelov. Sem tudi član znanega čevljarskega ceha, ki je bil v Škofji Loki ustanovljen 1636. leta. še sedaj se sestane letno okoli 40 čevljarskih mojstrov in pomočnikov v eni Izmed škofjeloških gostiln. Tedaj se pogovarjamo o svojih problemih, nato pa se malo poveseliino. še tole bi rad dodal: Veliko je govora o tem, da smo obrtniki špekulanti, če bi bilo to res, bi se obrtniško čevljarstvo iz leta v leto bolj razširjalo, ne pa da bo čez par let, ko nas ne bo več, izumrlo.« S. Jesenovec Šahovski brzoturnir Loke Jože Franko v svoji delavnici — Foto: S. Jesenovec V počastitev občinskega praznika je šahovski klub Trata-škofja Loka priredil brzoturnir, na katerem je sodelovalo 10 ekip iz vse občine. Po triurni borbi je prvo mesto zasedla ekipa LIP češ-njica, drugo mesto šahovski klub Trata in tretje mesto ekipa iz LTFL Ob tej priliki je vodstvo šahovskega kluba podelilo 16 šahistom izkaznice s potrdilom o doseženi IV. kategoriji. To je namreč edinstven dogodek za škofjeloško občino, saj doslej še ni bil dokončan nobon turnir zs katerokoli kategorijo. šahovski klub bo v naslednjih mesecih organiziral turnir za HI. kategorijo. "Vlado Rozmaa GLAS * 12. STRAN GLAS * II. STRAN 24. Newall je premišljal. »Odredil bom za to Gregga ln Eenderja,« je dejal nato in po kratkem premisleku do-stavil: »Kateri advokat ga bo neki opravil ven? Stavim, da bo to Lisgard!« Flagg se je že spet udobno zleknil v naslonjaču in poki-mal. »Utegnete imeti prav, Nevvall! Tegale Lisgarda bom naslednje dni enkrat nekoliko potipal, vendar se ne mu-di tako! Zdaj bi pa rad kako urico podremal, Nevvall. Zaprite vrata in ne kličite me!« 12. Naslednjega jutra je Petra gnala radovednost v mračno stavbo policijskega sodišča in ko so bile razprave končane, je pred veznimi vrati čakal na Ne*val!a. Ko je slednjič prišel, je Peter že od daleč spoznal, da je zelo slabe volje. »Kaj pravite na to, Pdr. Rae? O tem se morate razpisati v svojem listu. In temu pravijo pravica! Mj garamo kot sužnji, da bi te tiče prijeli, kaj pa stori nato sodišče?« »Kaj pa?« je z zanimanjem vprašal Peter. »Obsodi jih na smešno de- narno globo štirideset šilingov,« je srdito odvrnil Nevvall. »Kam pa naj to pelje?« »Kdo pa je pravzaprav ta Coleman, ki bi ga za vsako ceno radi spravili v zapor?« je spretno zasukal pogovor Peter. »To bi čisto rad vedel.« Nevvall je pomežiknil. »Saj ne mislite resno, Mr. Rae, da bom zdajle z obema rokama sipal informacije za tisk, kaj?« »Njegovega pravega imena sicer ne vem, je vztrajal Peter, ne da bi se zmenil za Nevvallovo ugovarjanje, »toda kakor je navedel, stanuje v hotelu Metropol in tiste ljudi tam poznam. Zelo uslužni so. Lahko bi šel sam tja in ga obiskal, saj bi ne imeli nič proti temu, kajne, Nevvall?« »Nikakor ne,« je odvrnil Newall. V tem trenutku je šel mimo njiju šibak, izžit moški, ki je odzdravil na Ne-vvallov pozdrav. Peter se je ozrl za njim. »Kdo pa je to? Nekam znan se mi adi!« Seržant ga je očitajc<Č2 pogledal: »In vi hočete biti reporter! Saj ste ga ravnokar slišali govoriti pri razpravi. To je Colemanov advokat. Rovve je njegovo ime.« Zdaj se je Peter spet spomnil na utrujeni obraz. »No, na prvi pogled ne kaže, da bi bil kaj posebnega,« je menil. »Pa je vendar prepričal sodišče,« je brez zavisti priznal Nevvall. »In samo to nekaj velja, Mr. Rae. Toda zdaj moram takoj spet v Scotland Yard. Saj ne zamerite, če se kar takoj poslovim od vas?« »Kje neki, le nikar se ne ozirajte name,« je dejal Peter in gledal za dolgim uradnikom. Pri bližnjem cestnem vogalu se mu je pridružil tovariš in oba sta izginila v stranski ulici. Peter se je nekoliko obotavljal, potem pa Je še enkrat odšel v sodno poslopje. Stražnik pri vhodu ga je pogledal, ko je vstopil. »Ali kaj želite, Mr. Rae?« »Da,« je odvrnil Peter, »rad bi vedel, kje je pisarna advokata Rovveja!« Stražnik je uslužno segel po imeniku in začel listati v njem. »Aha, ga že imamo, Sir! Rowe in Spender, advokata, Porters Walk 45.« Peter si Je zapisal naslov, se zahvalil in se vrnil jk svojemu vozu. Vstopil je ln se odpeljal v hotel Metropol. Med vožnjo Je razmišljal epet o sodni razpravi, pri kateri je bil navzoč. Flagg v splošnem nI delal racij po igralskih klubih t- pa je vendarle tičal prav gotovo za to aretacijo To ga je vodilo do sklepa, 3a je Flagg iskal samo pretveze, da bi lahko prijel človeka, ki ga je upal najti tam. Coleman je bil obložen zaradi nošnje orožja in Nevvall se je trudil, da bi dosegel vsaj preiskovalni zapor, vendar je pri sodniku s svojim predlogom propadel. Sicer tako mirni in uravnovešeni uradnik Scotland Yarda je bil zaradi tega nenavadno razkačen, zaradi tega je Peter slutil, da bo vredno spregovoriti s tem Celemanom kako besedo. Na srečo je zdaj imel njegov naslov — Metropol, apartma 12. Ustavil je pred hotelom, šel po marmornati veži in stopil k mizi v centrali za prijave. Tudi vljudni mladenič, ki je sedel tam, mu je z obžalovanjem povedal, da Mr. Colemana trenutno ni v hotelu. »Odšel je danes dopoldne ob desetih in se doslej še ni vrnil,« je dejal. »Če bi želeli pustiti zanj kako sporočilo .. .« Peter mu je izročil svojo vizitko. »Prosim dajte mu to karto in recite, da bi zelo rad govoril z njim.« Obrnil se je že, da bi odšel, ki je v ogledalu čisto slučajno zagledal dvoje oči, ki sta ga napeto opazovali. Za-strmel se je v ogledalo in razmišljal, kje je že videl te oči, dokler mu ni šinilo v glavo. Saj res, plačilni natakar iz Meglenega kroga. Mahnil jo je k možu in, stegnil roko v pozdrav. »Halo, Mo-ran! Kot vidim, ste si tudi vi danes privoščili nekaj boljšega?« Moran se je veselo zasmejal. »Motite se, Mr .Rae. Nisem bil prepričan, da me boste spoznali.« Peter ga je pazljivo ogledoval. »Ali ste tu v službi? Ali pa je bil izkupiček napitnine zadnje čase posebno obilen'« Moran je zmajal z glavi. »Niti to niti ono, Mr. Rat. Mr. Dcrgi si je najel fc: apartma in prišel sem, ke • mu moram nekaj sporočiti > »Dargi?« Je presenečen pc-novil Peter. »Da, zelo gosposko, ka|? Kot mi je nekdo pripovedoval, je med stalnimi gosti menda kar deset milijonarjev. Kar dovolj na enem kraju, ali ne? Ste hoteli koga od njih obiskati?« Nikakor ni skrival radovednosti. Iz zgodovine železarstva v Kamni goriei (20) V kamnogoriški fari je bilo tudi več tako imenovanih zaobljubnih praznikov, ko se tudi nd delalo. Med te so sodili: sv. Florijan, Anton, Janez Krstnik in drugi. Na dan sv. Florijana je imela fara na primer celodnevno češčenje, ker so Florijana častili kot največjega zaščitnika proti požarom. Leta 1855 je v Kamni gorici razsajala kolera in poprečno vsak dan je umrlo tudi po šest ljudi. Od 23. junija do 24. avgusta je na primer umrlo 58 ljudi. Takrat so se vaščani zaobljubili raznim svetnikom in na dneve njihovih godov so hodili na romanja. Tako so hodili vsako leto bosi na dan sv. Antena v Lesce, na dan sv. Janeza Krstnika na Blejski otok, romali pa so tudi v razne druge kraje, npr. v Velesovo, na Sveto goro in drugam. V tistih časih so ob različnih dnevih prirejali tudi razne procesije v so'sednje fare npr. v Mošnje, v Kropo in ob hudi suši v Ljubno. Te procesije in tudi romanja so kasneje opustili. V fari je bilo v tistih časih po zapiskih v zgodovini 12 »štacunarjev«, trije čevljarji, en krojač, en konjederec, en mesar dva mlinarja, strojar, sodar, zidar, soboslikar, dva mizarja, dva tesarja, dva ključavničarja in podkovski kovač. V fari je bilo tudi 13 gostiln in sicer dve na Spodnji Lipnici, ostale pa v Kamni gorici. V šestih gostilnah so točili samo pogubni »eruš«, to je špirit ali narejeno žganje. Teh gostiln je bilo za fa.ro mnogo preveč, saj so povzročale veliko revščino. Danes sta na vsem tem področju le dve gostilni in kaže, da je to dovolj. Se pred petdesetimi leti je imela vsaka fara svojo občino. Občine so imele več pašnikov in gozdnih parcel, do katerih so imoli srenjsko pravico le nekateri posesti i-ki. Ti posestniki so imeli do teh parcel enake pravice kot občina. Pri tem je zanJmivo še to, da so samo ti posestniki, ki so imeli srenjsko pravico in ki jih je bilo v j vasi okrog 40, imeli tudi vo- i lilno pravico in samo oni so bili lahko izvoljeni v občinski odbor. Zato ni bilo nič čudnega, če sta bila v vasi župana čez petdeset let Adolf pl. Kapus in France Žvan, k! sla se med seboj le menjavala. Ostali posestniki (tisti brez srenjske pravice) in drugi ljudje niso imeli teli pravic. Na pašnikih, ki jih je bilo v vasi veliko, so lahko pasli svojo živino samo lastniki pravice, zato so ti imeli tudi največ živine, predvsem, koz in ovac. To dokazujejo tudi hlevi v vasi. Sele po razsutu Avstro-Ogr-ske monarhije je bil v stari Jugoslaviji leta 1920 izdan zakon, po katerem so imeli volilno pravico vsi moški od osemnajstega leta starosti naprej. Po vsem tem nam je torej lahko razumljivo, da je do tistega časa pripadala vsa oblast v fari le nekterim ljudem. NEDELJSKE MAŠE — ZBOR FARE Vsako nedeljo so se pri šesti maši zbrali vaščani iz i Kamne gorice, Zgornje ter Spodnje Lipmice in Ravnine, čeprav so nekateri imeli sko- | raj uro hoda do» vaške cerk-ve. Dohod do cerkve je bil I za tiste, ki niso bili iz Kamne gorice, po precej bližji kolovozni poti, medtem ko so morali domačini premagovati stopnice. Po maši pa so se skoraj vsi moški zbrali na vasi Pod lipo. Zanimivo je, da so na enem koncu stali moški iz obeh Lipnic, na drugem pa tisti iz Kamne gorice. Vsako nedeljo je na tem kraju občinski sluga prebral razne razglase, in sicer razglase okrajnega glavarstva iz Radovljice in tudi občinske razglase. Zelo pogosto je bilo v teh razglasih slišati tudi, da je bilo temu ali onemu vaščanu zaradi zadolžitve za-rub/ljeno del posestva ali kar ccio posestvo. Po razglasu so mnogi moški odšli v znano gostilno Pod lipo, k »Botrci«. Tudi v gostilni so se po omizjih ločili moški iz obeh Lipnic in domačini. Seveda na mizi ni manjkalo žganja; vsak je imel pred seboj svoj »frakcij«. Zbor v gostilni je bil pravzaprav neke vrste dogovarjanje o gospodarskih problemih, sklepanje o raznih delih, ki so jih opravljala Lipničani kamnogoriškim žebljarjem itd. Tako je beseda tekla o prevozih oglja in lesa z Jelovice, dogovarjali so se o cenah prevodov, o rokih in o drugem. Največkrat so se taki pogovori zavkkli do kosila, ko so moški dobre volje, nekaj zaradi alkohola, nekaj zaradi sklenjene kupčije, odšli vsak na svoj dom. Iz kronike fare je razvidno, da so bili farani vedno v zelo dobrih odnosih, kar se je ohranilo do danes. Seveda pa tega ne moremo reči za odnose med delodajalci in delavci, zakaj delavci so morali biti zelo ponižni. Za najmanjši prekršek so bili ob delo, to pa se je največkrat vezalo tudi na stanovanje. Obstajala pa je neke vrste odredba, da nobon delavec ni smel biti odpuščen ne prej in ne kasneje kot na dan sv. Jurija. Tega dne so delodajalci zamenjali veliko delavcev. Odnosi med Kamnogoriča-ni in Kroparji so biii včasih zelo slabi. Bilo je veliko sovraštva med prebivalci teh dveh krajev to se je kazalo ob vseh mogočih prilikah. Velikokrat so se med seboj stepli, pa ne samo odrasli, tudi otroci. To sovraštvo se je vleklo skoraj do druge svetovne vojne, danes pa so odnosi med obema krajema zelo dobri. Jože Vari st. Največji med geniji Univerza v Santiagu de Chile je objavila rezultate originalne ali, če hočete tudi prismuknjene ankete, v kateri je skupina strokovnjakov ocenjevala inteligenco znanih zgodovinskih osebnosti. Največ točk so prisodili nemškemu pesniku in mislecu J. VV. Goetheju, za njim pa nemškemu filozofu Leibnitzu, francoskemu mislecu Pascalu, na četrtem mestu pa je italijanski slikar, kipar ln izumitelj Leonardo da Vinci. Slede jim pisateljica Madame de Stael, J. S. Bach, Mozart in Beethoven, George Sand in drugi. Dobro, da teh genijev ni več med živimi... Priporočilo v deželi lakote V indijski državi Maharaštra dobe vsi mladi zakonski pari pri matičarju poročno darilo indijske vlade —-dva svilena robčka s posvetilom: »Majhna družina je srečna družina.« Pojoča kolesa Vsako leto priredijo na stadionu gvatemalskega mesta Quezaltennango tekmovanje pojočih kočij. Take vozove izdelujejo samo v Gvatemali; kolesa teh vozov namreč škripljejo melodije kakih desetih pesmi. Vendar pa ne tekmujejo vozniki, pač pa gledalci in Bicer v oddaljenosti enega kilometra. Po zvoku koles morajo uganiti, v katerem delu dežele so bila narejena. 1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10 - H2D 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 i i mm 32 33 34 35 ■ 38 37 3 : VODORAVNO: 1. eno izmed dveh imen reke Save na Gorenjskem, 7. narodni heroj, organizator upora na Gorenjskem leta 1941. (Stane), .12. opera nemškega skladatelja Webra (1786—1826), 13. največji indijski pesnik, filozof in dramatik (Rabindranath) ,14. pristanišče v Dalmaciji, 15. mlečni izdelek, 10. del obleke, 17. mestece pod Fruško goro, 18. žensko ime, 20. avtomobilska oznaka Sarajeva, 21. gorski prelaz v Avstriji, preko katerega pelje železnica z mnogimi predori in viadukti, 24. oblika glagola biti, 23. prislov, 27. ime jugoslovanskega politika Popovića, 30. doba, vek, 32. ime mladinske pisateljice Peroei, 33. prvak slov. narodnega gledališča (Stane), 34. reklamni Usti, 36. kar je nedeljivo, 37. južnoameriška ravan, 38. visok vojaški čin. NAVPIČNO: 1. naprave za gradnjo ladij, 2. šesti del drahme, 3. prislov časa, 4. izumrlo indijansko pleme na vzhodu Sov. Amerike, 5. neumen, 6. avtomobilska oznaka Krapine, 7. del imena za vino (... dolenjec iz Gadove peči), 8. kcm. znak za srebro, 9. velika nestrupena kača, 10. grški bog vojne,, 11. poljski pridelek, 13. papeževa krona, 15. travnata zemeljska površina brez gozdov, zlasti v Rusiji, 18. naziv ene izmed podmornic v predvojni Jugoslaviji, 19. znana smučarska prvakinja iz Kranja (Majda), 22. važno živilo, 23. način sporazumevanja, 24. škotski fiziolog, izumitelj telefona (Alexander Graham, 1847—1922), 25. ptica ujeda, 28. manjša vojaška enota, 29. veliko jezero v ZSSR, 39. kratica za »absolutna atmosfera«, 33. sanje, 35. nemški predlog, 36. nota v tonovski lestvici. Miha Klinar: Mesta, ceste fo razcestja III. DEL 193 To je kaos, brezcestje, na katerem se tre »revolucija« navzkrižnih mnenj, misli, zahtev, skratka »revolucija duhov«, ki. je udarila tudi v slovansko ljuduko stranko, v stranko bogaboječega slovenskega ljudstva, ki noče več ostati plaho in na tleh kot predpražnik prod vrati drugih večjih Ln mctgočnejših ljudstev. V tem Je sicer mnogo dobrega, vendar tudi velika nevarnost, da bi ljudstvo nehalo podpirati svojo staro krščansko politično stranko, ki ima še vedno v rokah krmilo slovenske politike. »Treba jo paziiti, sleherni trenutek pazita, da nam kdo drugi no iztrga krmila v tej »revoluciji duhov«. Treba je delati, treba j« trdne notranje organizacijo, treba je zlasti notranjega dela.« Sicer pa je na to že poleti opozarjal »Slovenec«. In na to ga je tiste dni opozoril tudi pokojni Kragulj, a ga ni hotel poslušati, ker je prav Kragulj tiste dni spravil v zapor celo vrsto starih mož. Kmet Kragulj je bil poleg učitelja Grjupa edini, ki se je organizirano že v predvojnem času ukvarjal s politiko in bil celo kmečki zastopnik v okrožni organizaciji slovenske ljudsike stranke, steber katoliške slovenske politike na Breginjskem. On pa je zadnje mesece ravnal z njim, kakor da ga ni in ga prav tako sovražili, kakor so ga v tem času zasovražili drugi farami. »Zaradi tega se je mož grizel! Zaradi tega je postal tak!« Tudi ta očitek vesti pritava v župnikovo z.»vest. Kragulj je bil ros »steber politike.« Dokler ^o se ga ljudje bali ' > 5^ r( ob kar se zadnje čase vodno bolj obregajo. in odkrivali pred njim, so spoštovali tudi obla^ rod in vse drugo, »Navsezadnje se bodo začeli celo obregatl ob cerkev in mene, kakor se po nekaterih vaseh že obregajo in terjajo cerkveno zemljo zase.« Borjanski žuzpndk ob tom, da bi se moglo tudi njemu kaj takega pripetita, prebledi. Kdo bi ga, če bi prišlo do česa takega, lahko obvaroval pred takim brezbožnim početjem? »Kragulj, samo pokojni Kragulj, ko bi ne bil mrtev!« In on, ku se nikoli ni bogvekaj zanimal za politiko, čeprav je tudi cd te politike odvisen njegov obstoj in obstoj njegove cerkvene posesti, za Kragulja ni imel niti poštene človeško besede in niti toliko sočutja, da bi iz srca molil za mir in pokoj njegove duše. Zdaj je mrtev. In ustrelili bodo tudi njegova sinova. Nesreča je treščila v Kraguljevino. Vdova trpi zaradi ljudskega prezJra, Liziki pa se blede, da hodi po vasi in govori, da njenih bratov ne bedo postavili pred vojaško sodišče kakor so Uršičevega dezerterja, ne bodo ju ustrelili, ker se je zanju zavzel cesar in ju zopet postavil za svoja vojaka, čeprav sleherni človek ve, da vojaški zakon ne pozna ne milosti, ne usmiljenja. »Revici se blede, o sveti bog ...« K njej bo šel. Obiskal bo Kraguljevino Ln z božjo pomočjo skušal izgnati iz dekleta blodne misli, s katerimi bi rada kljubovala ljudskemu prezira, žalosti in osamljenosti. Skušal bo doseči spravo med njo in Uršičevimi s pomočjo Marije, Uršičeve Marije, te skromne in dobre »dekle Gospodovo«. In res se napoti k Uršieevlm, a se med potjo premisli Ln krene sam proti Kragulje vi ni. »Bolje bo tako. Da, bolje.. .« Toda na Kragulj evini ga oblaja Kadorna. »Hej, Lizika! Lizika! Ali slišiš?« Toda namesto Lizike, se na pragu pojavi Kraguljeva vdova. »Gospod nunec?« se začudi, obenem pa zgrabi Kadorno za ovratnico in ga potisne v pasjo utico. »Kje je Lizika? Z Liziko bi rad govoril?« »Ni je. Ni. Pred uro je odšla na pot.« »Na pot?« župnik nagu banči čelo. »Na pot, gospod nunec! Na pot. V Furlanijo. V Furlanijo k bratoma! V Furlanijo k mojima sinovoma,« govori Kraguljeva in, ko vidi v župnikovih cčeh, kakor da ne verjame njenim besedam, nadaljuje: »Ne glejte me tako, gospod nunec. Ni se mi zmešalo. Pa tudi Liziki ne, čeprav tako po vasi govore. Najbrž tudi vi mislite, ker držite z njimi in ker ste prav tako kakor oni sovražili našega, bog mu grehe odpusti ...« »Ne govorite tako, Kraguljeva!« »No, tako pravijo ljudje, gospod nunec!« »Ljudje ni.so vselej pravični! V pridigi jih bom prijel. V nedeljo boste sami slišali.« »Le primite jih! Trdo jih primite, gospod nunec! Ljudje so zlobni. Privoščijo nam nesrečo, ki nas je udarila. Toda, bog je pravičen ali pa je on, ki je umrl zaradi nesreče svoje krvi, izprosil milost pri njem. Naših dveh niso postavili prod sodišče.« »Torej ju zares niso?« »Niso, niso. In ju tudi ne bodo! Živa sta. Živa! Notri stopite! Pisala sta. .Sami proberite!« In župnik vstopi, Kraguljeva pa seže na poličko v »božji kot« in izpod razpela vzame pismo. »Proberite, sami preberite, gospod nunec,« izreči župniku pisanje, ki je ponekod razmazano, kakor da so kapljale nanj solze, solze olajšanja in sreče, ki se tudi sedaj nabirajo v Kraguljevkinih cčeh. Župnik se zastrmi v okorne črke in stavke, napisane brez ločil, ki jih med branjem zato sam postavlja, tako da pismo v njegovih cčeh dobiva krč.tke in pravopisno napisane stavke: SAM CESAR SE JE ZAVZEL ZA NAJU. VOJAKA SVA. POSLALI SO NAJU V GEBIRGSSCHUTZENREGIMENT NR. 1, 44 SCHUTZENDIVISION. SEDAJ SMO SE ZADAJ. NA NAŠEM BREGU TAGLIAME.MTA. BOG DAJ, DA BI DOLGO OSTALI. NOBENEGA DOMAČINA NI V NAŠEM REGIMENTU. SO SAMI KOROŠCI. VEČINOMA NEMCI. PA SVA RAJE TU KAKOR V 2. GEBIRGSSCHUTZENREGI-MENTU, KJER SO SKORO SAMI KRANJCI IN KAMOR SO POSLALI UJETEGA DEZERTERJA — URSlCEVEGA JAKOBA . . . »Uršičevega Jakoba?« zaplešejo črke prod župnikovimi cčmi. Ne moro verjeti, kar je pravkar bral. In vendar tu piše popolnoma jasno in razločno: URSlCEVEGA DEZERTERJA, KI GA NISO USTRELILI, ČEPRAV JE BIL OBSOJEN NA SMRT SKUPAJ Z DEZERTERJEM IN BOLJŠEVIKOM FRANCEM KOSIRNIKOM, POVZROČITELJEM TISTE REBELTJE, ZAVOLJO KATERE SVA MORALA MIDVA ZAPUSTIT- LEPO ŽIVLJENJE V KARANTENI IN ZARADI KATERE SVA MORALA NA FRONTO, KJER NAJU JE ZAPELJAL BREGINCEV KAP-ROL IZ BREGINJA, DA SVA DEZERTIRALA, ZA KAR NAMA JE ZAL, SAJ SVA PRELOMILA SVETO PRISEGO, DANO BOGU IN CESARJU, KI JE DOBER IN PRAVIČEN, DA NAMA JE TO ODPUSTIL, KAKOR NAMA JE SMRTNI GREH ODPUSTIL TUDI BOG, SAJ SVA SE IZPOVEDALA GOSPODU KURATU, MEDTEM KO SE URSlCEV DEZERTER IN BOLJŠEVIK NI HOTEL IZPOVEDATI, KER NE VERJAME VEC V BOGA . . . »Kaaaaj?« obilje groza župnika, vendar tega noče ve.jeti. Marijin brat brezbožnik? Ne, to ni mogoče! To ni resnica. Ne sme biti resnica! Drugače bi bog ne uslkšal Marije, pa tudi ne njega, ki ga je na Marijino prošnjo daroval mašo priprošnjico že prod onim nesrečnim pismom, ki so ga prejeli Uršičevi in ki je bilo krivo, da je bral zadušnice za Človeka, ki — kakoir sedaj vidi in bere — ni bil mrtev, marveč živ, in ki, kakor stoji tu črno na belem, ne verjame več v Boga, edinega, ki je tid do njega tako milosten, da je z milostjo navdahnil tudi cesarsko milost, da je Uršičevega in onega drugega nesrečnika, o katerem pišeta Kraguljeva fanta, pomilostil, čeprav sta bila že obsojena na smrt. »Bog bi do takih, ki ga ne priznavajo več in ki celo trdijo, da ga ni, brezbpžniki clopi in nesrečni, ne bil nikoli milostljiv!« Ne, ne! To ne more biti res, čeprav tu piže, da jo Jakob Uršic brezbožnik in da je celo sedaj, ko mu je cesar izkazal milost, grozil Kraguljevima dvema, da bosta morala nekoga dne poravnati, račun, krvavi račun za vse gorje, ki sta ga povzročala povratnikom iz Rusije. Nemirni popotnik in poet Petruška Zdajle v začetku leta je kar pravšnja priložnost za pojasnilo in opravičilo. Nekateri prijatelji, zvesti bralci teh mojih zapisov, me namreč ustavljajo na cesti ali pa me v pismih sprašujejo, če bom še pisal sestavke »Po Prešernovih stopinjah«. Seveda jih bom še pisal, 6aj gradiva in načrtov je še dosti. Toda vedeti pa je le treba, da moram sleherni zapis o Prešernu skrbno pretehtati, premisliti, vsak važnejši nov podatek preveriti in dostikrat tudi potovati v kak kraj in osebno govoriti z ljudmi. Vsega tega pa ne zmorem kar vsak teden. Veže me namreč vsakodnevna redna služba v muzeju pa tudi zimski čas mi je v oviro. Predvsem pa je prenagljenemu pisanju prava zavora tudi zavest, da te zapise ne bero le dobrosrčni preprosti ljudje, pač pa tudi strogi uče- Radivoj Peterlin — Petruška ri možje. Neprijetna je tudi misel na sitne pikolovce. Torej, Po Prešernovih stopinjah bomo še hodili — pač tedaj, ko bo kaka prešennov-ska snov dozorela in ko bom imel spet kaj novega ali pa le malo znanega povedati. Vmes pa se bodo, kot do-elej, zvrstili zapisi o gorenjskih velmožeh, za katere je prav, da jih današnji mladi rod spozna — starejši bralci pa spet spomnijo. Tako začenjam letošnje zapise o kamniškem rojaku, pesniku Petruški, sledila pa bodo kramljanja o humoristu -in pisatelju Jakobu Ale-šovcu, o junaku in pesniku Rudolfu Maistru, o Jalnu in Tavčarju. O Janezu Trdini iz Mengša, o Francu Saleziju Finžgarju iz Doslovč pa že plotem kar cel venec zapisov. In še ne bo delo opravljeno . . . Tudi to moram povedati (saj bo veljalo za večino letošnjih zapisov vnaprej), da kljub temu, če pišem zdaj o tem, zdaj o onem slovenskem pesniku ali pisatelju, vendarle potihoma mislim, da tudi v teh zapisih le nekako hodim po Prešernovih stopinjah. Zakaj ne morem si zamisliti slovenskega umetnika, ki ne bi v srcu nosil Prešerna. Kajti le to je zagotovilo, da je noki naš pesnik ali pisatelj zares umetnik, zares Slovenec in pravi človek. Vse kaže, da se moram prav zdajle dotakniti tudi pisanj mladih tovarišev, ki imajo poglede le prezvesto uprte v večerno nebesno stran. Ne naročilo, le nasvet: pozi ahtni te duha svoje govorice in svojih pisanj s Trubarjevimi, s Prešernovimi in s Cankarjevimi besedami in mislimi — pa bo vse prav. Slovensko bo in umetniško bo! Zdravo in domače vino bo, vse drugo pa je plehka tuja brozga! RADIVOJ PETERLIN . Tako je bilo pravo ime pesnika Petruške. Spominska plošča na hiši št. 20 v ulici Borisa Kidriča v Kamniku pravi, da se je tamkaj rodil dne 28. januarja 1. 1879 deček, ki so mu zagonetne rojenice določile nemirno življenjsko pot — najnemirnej-šo od vseh. Takega ahasver-skega življenja ni imel ne prej ne poslej noben slovenski pesnik! Resda mrzli slovstveni zgodovinarji Petruške ne štejejo med pomembne slovenske umetnike — toda kot človeka bi ga gotovo celo naš Prešeren štel med svoje prijatelje: bil je zaprašen, zaraščen mož in utrujen od potovanj — v njegovem medvedje čokatem telesu, pa je bilo rahlo in čuteče pesniško srce. Sirokosrčje mu je sijalo iz njegovih, tako človeško dobrih sinjih oči . . . Slehernemu, bogatemu ošabniku ali pa naklonjenemu natakarju — vsakemu je« kar dosledno rekel »prijateljček«. Od vseh stvari na svetu pa je, razen čaše vina, imel najraje veliko skledo solate, tiste prave in krhke ljubljanske ledenke... A poglejmo sedaj še v Pe-truškino mladost! Bistrogle-dega dečka so starši, ugledni kamniški meščani, poslali seveda v ljubljansko gimnazijo. Pa glej šmenta: v fantiču je že tičal nemir, ki ga je obsedel in nikoli več spustil v življenju. Iz Ljubljane je nagajivi gimnazijec moral v novomeško gimnazijo (tam se je družil s Kettejem in sodeloval v njegovi dijaški »zadrugi«). Le kaj je napravil narobe, da se je z novomeške gimnazije, moral preseliti v Kranj, odtod pa spet v Ljubljano — kdo ve? Le to vemo, da je moral nedokončani gimnazijec, ena-indvajsetletniik, 1.. 1900 k vojakom. Dodelili so ga k top-ničarjem v Baki Kotorski. In tudi tu ga je prevzel nemir: ušel je, iskal zavetja onstran meje v Črni gori; a se potem skesal in vrnil k svojemu polku, bil degradiran in zaprt v ječi celih osem mesecev. Bilo pa je svobodoljubnemu Petruški pri Vojakih tako hudo, da je vnovič zbežal in se čez Italijo podal v Rusijo, o kateri so, kot o blagi slavjanski matjuški, sanjarili vsi slovenski rodoljubni študentje one dobe. To je bilo leta 1902. CESTE IN STEPE Odtlej — celih štirinajst let — je naš Petruška blodil po širni Rusiji. Pešačil kot pravi bosjak. Kruh si je priložnostno služil kot domači učitelj v bogatih bojarskih družinah Južne Rusije, delal kratek čas kot knjigovodja v Ro-stovu in pozneje kot uradnik v banki v Caricinu (današnji Volvograd) že pod Sovjeti. Do 1. 1919, ko se je vrnil v domovino. Ves čas svojega bivanja v Rusiji je Petruška mnogo potoval: bil je na Krimu in na Kavkazu, prepešačil je vso evropsko Rusijo; bil pa je tudi v Palestini (sedanji Izrael), Bolgariji, Skandinaviji, Nemčiji, Holandski, Belgiji in Franciji. Seveda dobrodušni Petruška ni potoval po svetu iz kakih znanstvenih ali drugače preračunanih nagibov. Potoval je zato, ker ga je to pač veselilo — pa mirna Bosna! Nikakor pa ne smemo reči, da je bil prijateljček Petruška kak jalov, suh list našega rodu. Oglašal se je z potopisi, s črticami pa tudi s pesmimi v našem revijal-nem časopisju. Dosti jo tudi prevajal z ruščine v slovenščino. Splošno zanimanje v domovini pa je vzbudil njegov obisk pri slovitem ruskem pisatelju Levu Nikolajeviču Tolstoju. Ta Petruškin podvig (drugače te nenamerne poti res ne moremo imenovati) pa gotovo zasluži posebno poglavje. OBISK PRI TOLSTOJU Naklučje je hotelo, da sta v prav istem letu, 1904, kar dva Slovenca obiskala grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja na njegovem posestvu v Jasni Poljani. Prvi je bil naš ljubi preprosti Petruška, drugi obiskovalec je bil resni študent, že diplomant Bogumil Voš-njak. Petruška je obiskal slovitega pisatelja Tolstoja bolj slučajno. Bil je naš bohem na poti od Moskve do Odese. V TuLi opazi kažipot, ki je kazal proti Jasni Poljani! Petruška je imel tedaj (kot prej in poslej) časa dovolj, pa jo je mahnil še k Tolstoju! Kakih posebnih želja in namenov ni imel. Le to: ogle- Lev Nikolajevič Tolstoj dati si kraj in bivališče slavnega pisatelja. In če bo šlo, tudi grofa samega. V Jasno Poljano jo je Petruška pri mahal zvečer pa je prespal kar pri bližnjem kmetu Tarasu Vukanovu. Zjutraj je šol h graščini in sedel pod »lipo siromakov«. Tam so navadno čakali mu-žiki in berači, da bi slišali tolažimo besedo in dobili pomoč od čudaškega gospodarja. Ko se je čez čas pri lipi pojavil Tolstoj, je naš Petruška stopil k njemu in mu povedal, kdo je. in od kod. Tolstoj je Petruški dobrohotno stisnil roko in mu rekel dvakrat ali trikrat: »zdrav-stvujte«. Petruška je o tem trenutku pozneje pripovedoval: »Storil je to s tako prisrčnostjo in tako veselo uprl vame svoje mehke, svetle oči, da me je takoj minila vsa nerodnost in bojazljivost in sem se čutil pri njem kot pri starem znancu.« Kaže pa vse na to, da Tolstoj o Slovencih ni kaj prida vedel. Govoril je le o bolgarskih in srbskih listih, ki jih ima naročene. Vse drugače kot preprosti romar Petruška pa je govoril s Tolstojem poznejši doktor Bogumil Vošnjak. Izpričano je, da je Vošnjak potoval po Rusiji precej po gosposko in z raznimi priporočili . Zato je bil tudi njegov prihod v Jasno Poljano bolj gosposki in samozavesten. V Tuli si je Vošnjak najel iz-voščka, ki ga je potem odpeljal na oddaljeno Jasno Poljano. Tolstoj je obiskovalca povabil na sprehod in razgovor, Vošnjak mu je spotoma povedal, da pripada narodu, ki ga zatirajo mnogo silnejsi narodi in sosedje. Tolstoj je bil proti politični borbi, ker je škodljiva in odvrača človeka od duševnega življenja. Medsebojno življenje narodov naj preveva ljubezen. | Tolstoj je Vošnjaku odkrito priznal, da ne razume naše jezikovne borbe v Avstriji- Ko mu je Vošnjak povedal, da so Nemci tovarnarji, Slovenci pa delavci, pisarji in sluge, je Tolstoj rekel: »Sreča za vas, da vaši ljudje niso tovarnarji. Kot de-( lavci so srečnejši. Živeti jo treba brez borbe, v miru. Bojeviti nacionalizem je velika nesreča.« PO CESTI IN STEPI V kramljanju smo skoraj pozabili na Petruško — pesnika. Povedati moramo, da je izdal kar tri samostojne pesniške zbirke: »Po cesti in stepi«, »Znamenja«, in »Popotne pesmi«. Sam se je v pesmi najbolje označil: Povsod! in nikjer doma, vsak brat in sestra, zvesta družica bila palica, 1 nevesta — bela cesta. Po vrnitvi v domovino je Petruška nekaj let služboval kot uradnik pri socialnem zavarovanju, pozneje pa se je ves posvetil pisateljevanju in časnikarstvu. Urejeval je tudi revijo Odmevi. Vsa Ljubljana je poznala dob rovolj nega, sicer resda malo zanemarjenega pesnika. Rad je posodal ob veselih literarnih omizjih in pripovedoval anekdote s svojih potovanj po široki Rusiji. Druž-botjubivega bonoma le lice-merci niso marali. Pa še za te je imel le besedo prijateljčki ... Na jesen leta 1937 je Petruško obiskala huda jeter-na bolezen. Kar ni mogol ali hotel ubogati zdravnika: »Saj me le straši!« Pa je šlo z boleznijo strmo navzdol. Pivski tovariš mu je zaše-petal: Petruška — pa dajva še en pir, popred ko greš, pred božji tron, pred božji tron po božji Ion — po mir ... Ob koncu pomladi, 21. junija 1938, je Radivoj Peterlin _ Petruška legel na kamniških Žalah v poslednji sen. V prihodnjih dneh pa bo 90 let od njegovega rojstva. Poznala sva se osebno in gotovo tudi rada imela. Naj velja zato ta zapis kot spomin na ljubeznivega prijateljčka Petruško! Kot rdeč nagelj na pozabljen pesnikov grob ... Črtomir Zoreč 7904 metre visok cilj naših alpinistov Avgusta odprava na Himalajo Prvega avgusta letos bo v Nepal odpotovala tretja jugoslovanska alpinistična odprava, katere namen je zavzeti doslej še nepremagani 7904 metre visok vrh Kangbachen. To novico so v četrtek- dopoldne sporočili novinarjem predstavniki Planinske zveze Slovenije in sami člani himalajske odprave. Udeleženci te odprave, že tretje v himalajsko pogorje v zadnjih lotih, imajo za seboj vrsto težavnih plezalnih tur in zato lahko mirne duše trdimo, da so preizkušeni ln pogumni planinci. To" so: »vodlja hlmalajcov« Aleš Ku-naver, zdravnik ekipe dr. Jože Andiovie, Tone Sazo-nov, Lojze Golob, Franc Stupnik, Klavdij' Mlekuš, Matija Maležič, Mikec Draš-ler in kot predstavnik »sedme siilc« urednik TT Zoran Jerin. Za rezervne člane odprave so določeni Slavko Kofler, Stane Belak in Tone Skarja. Odprava bo, kot rečeno, odpotovala iz Ljubljane prvega avgusta s svojimi vozili — kombi in tovornjak za opremo — do 11.000 kilometrov oddaljenega Darjee-linga, ki leži nekako na trome ji med Nepalom, Sikhi-mom in Butanom. Kot računajo bodo v Darjeelingu okrog 15. avgusta, kjer bodo najeli nosače — šerpe in se nato napotili naprej paš. Na višini okoli 4700 metrov bodo postavili bazno taborišče, medtem ko naj bi bil prvi tabor okoli 5400 metrov visoko. Sam vzpon na Kangbachen lahko pričakujemo okoli desetega oktobra. Se prej se bodo namreč morali vsi člani odprave privaditi — »klimatizirati na vremenske razmere^ ki jeseni niso tako nemogoče kot v drugil letnih Časih. Kot so nam hudomušno zatrdili sami člani odpra- ve, se bodo srečali »le z mo- ■ čnfm vetrovom in hudim mrazom«. DRUGI POSKUS OSVOJITVE Sedanji poskus osvojitve 7904 me lire visokega Kang-bachena bo že drugi po vrsti, saj je morala druga (prva je bila na Tnisul) himalajska odprava leta 1965 odnehati le 250 metrov pod vrhom. Ker so takrat naši alpinisti odkrili najprimernejši čas in polck pristopa, imajo sedaj osvojitev tega vrha že kot svojo dolžnost. Vendar pa člani sedenje — tretje himalajske odprave — nimajo v načrtu samo osvojitev Kangbaehna, temveč bodo skušali pregledati tudi možnosti kasnejšega pristopa na Zahodno Kangeend-zonge (84C0 m), ki utegne ne-kcč kasneje postati cilj katere bodočih slovenskih alpinističnih odprav. Na koncu naj omenimo še stroške. Po predračunu naj bi odprava v himalajsko pogorje stala 35 milijonov S dinarjev, od tega dve tretjini v devizah. Tako planinska zveza kot sama odprava računata na materialno pomoč podjetij, organizacij in posameznikov ter seveda drugih forumov. Psi tem je treba omeniti, da je od prejšnjih himalajskih odprav ostalo še precej opreme v vrednosti 4 milijone 700.000 S dinarjev. Seveda bo treba to opremo še dopolniti in kar je najvažnejše, prilago- diti novim okoliščinam. Nekatera domača in inozemska podjetja so že ponudila pomoč — omenimo naj Koteks —tobus, ki je prevzel patronat nad vso obutvijo odprave, Agrckombinat Emona, tovarna pletenin Angora, švicarska tovarna Ciba, ki bo dala zdravila v vrednosti dvesto dolarjev, Teufel?berger iz Avstrije bo prispeval vrvi v vrednosti 250 dolarjev. Poleg naštetih podjetij pa kažejo zanimanje za pomoč tudi še druga podjetja. Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS bo za zbiranje sredstev za himalajsko odpravo organizirala tudi razne prireditve in akcije. Na koncu poglejmo še odgovornost posameznih članov tretje jugoslovanske himalajske odprave. Tone Sazo-nov bo pole.? fotografiranja imel »na vesti« skupaj z biologom Mikccni Drašlcrjcm skrb za hrano, Klavdij Mlekuš bo kot poklicni trener skrbel za treninge in konefi-cijske priprave naših hima-lajeev. Lojze Golob bo kot »električar« pazil na zveze med člani odprave, kisikovo opremo in embalažo, medtem ko bosta Maležič in Franc Stupnik pazila na opremo. Za redno spremljanje napredovanja naših himalatj-cev pa bo z novinarskim peresom skrbel Zoran Jerin. 0 Čeprav je do starta na 9 Himalajo še precej da-Q leč, našim himalajeem £ želimo, da bi zbrali po-0 trebna sredstva in kar 0 je najvažnejše, da bi # premagali ta himalajski # vrh. V. Guček To je 7904 metre visok Kangbachen. bedaci cilj naše tretje himalajske odprave, ki bo odšla na pot 1. avgusta. Začrtana pot (nepretrgana črta) kaže pot druge jugoslovanske himalajske odprave, ki je leta 1965 pri svojem vzpona na Kangbachen morala odnehati le 250 metrov pod vrhom. Debelejše točke pomenijo taborišča takratne odprave, medlem ko črtkasta linija pomeni možnostno pot sedanje odprave, (vig) Na Poljskem živim že dvajset let. Močno sem še navezan na domači kraj in se zanimam za vse, kar se dogaja $ri vas, posebno pa še na Gorenjskeni. Rojen sem bil namreč'v Seničnem pri Golniku. Rad bi se naročil na vaš list. Glasilo bi mi veliko pomenilo, ker bi tako lahko zvedel čim več novic iz domačega kraja, in to v materinem jeziku. M. F., Skolimor pri Varšavi Glas boste dobivali tudi na Poljsko. Če pa poznate še kakšnega rojaka na Poljskem, mu povejte, da se lahko naroči na naš časnik. Zadnjič ste pisali, da boste tudi letos pripravili za vse naročnike spomladansko in jesensko žrebanje. Že več let sem naročnik in želim da se tudi meni kdaj nasmehne sreča. Rad bi tudi vedel, kakšne bodo nagrade. A. B., Jesenice Res je. Tudi letos bomo bomo imeli dve žrebanji. Za izžrebance bomo za nagrado priredili potovanje Po Prešernovih stopinjah. Kdor bere prispevke tov. Zorca, že Ve, kateri kraji so to. Potovanje bo vsekakor prijetno in poučno hkrati. Datuma še nismo določili, bo pa verjetno konec maja. Med naročniki jih je veliko, ki so že naročeni na Glas, vendar pa še nikoh niso bili izžrebani. Za letos smo se odločili, da bomo povabili k žrebanju vse tiste dolgoletne naročnike, ki bi sami hoteli žrebati. Menim, da veste kaj pomeni žrebanje, zato vas prosimo, da nam ne pošiljate grozilnih pisem, če ne boste izžrebani. Zavedati se morate, da 20.000 naročnikov ne moremo nagraditi. Kako pa bo z jesenskim žrebanjem, bomo še pisali. Nisem več zadovoljen z Glasom. Objavljate podlistek, ki opisuje samo vojno. Zakaj ne bi objavili kakšen podoben podlistek kot je npr. v Dnevniku o Forsvtih? Glas odpovedujem. Če pa ga boste izboljšali, se bom ponovno naročila. A. M., Jesenice Nisem zadovoljen z Dnevnikom. Objavljate podlistek, v katerem ne vidim konca te obilne žlahte. Zakaj ne objavljate kaj domačega? Toliko, da boste vedeli. Seveda bom pa kljub temu ostal vaš naročnik. Kaj sem hotel povedati s tem odgovorom, ki pa ni odgovor? Težko je vsem ustreči. Pa še nekaj je, kar dobro poglejte, konec mojega pisma je drugačen kot vaš. Gozdno gospodarstvo Bled je za novoletne praznike obdarilo okrog 200 upokojencev, ki so nekoč delali v tem kolektivu. V imenu upokojencev se prek Glasa želim zahvaliti kolektivu GG Bkd za darila in prijetno presenečenje. F. Ž.., Kranjska gora Zelo lepo in prav, da kolek-tivi ne pozabijo svojih nekdanjih delavcev. Verjetno ste že opazili, da je takih zahval vedno več. In prav je tako. A. 2. iz Radovljice se pri« žuje nad nekim voznikom oz. sprevodnikom. — Slabo vest imamo. 15. januarja so imeli vozniki praznik, pa se jih nismo spomnili v Glasu. Zato predlagam, da se pritožite kdaj drugič. Kaj menite, kako bi pozimi v Kranju — najbrž pa je povsod ista pesem — očistili sneg s pločnikov, spravili vodo v jaške. Skratka, odstranili te vsakoletne zimske »do-brote«. Z. U. za Gorenjsko Potrpimo še tri mesece. U. A. t * I Vice Vukov v Kranju Znani pevec Vice Vukov bo 21. januarja ob 20.20 nastopil v dvorani kina Center v Kranju. Z njim nastopajo še Tone Leskovar, Lilijana Telešman in kvintet Zagreb. Pevec se je odzval povabilu Delavske univerze Kranj za koncert v Kranju, ki bo pod pokroviteljstvom veletrgovine Živila Kranj. S ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 18. januarja 19G9 Lojze Zupane: Hudičeva jama Kobila se imenuje hribovita planota za škofjeloškim gradom. Tamkaj je nad Grebenarjevo domačijo podzemska jama, ki so ji Ločani vzdeli tirne Hudičeva jama. V n/jej se baje še dandanašnji skriva vrag, ki tako preklinja, da se iz brezna kar kadi... V zimskih dneh zares uhajajo iz jame meglice, o katerih trde Ločani; da jih izdihava sam hudič. V starih dneh, ko se je vrag še potepal po sVe.u, je sredi Kobile ustavljal lubniške drvarje in jim obljubljal mešnjo zlatni-kcv, če bi kdo od njih odtrgal s stropa pozem-ske jame velikansko visečo skalo in jo po rebri zavalil v Soro. Mnogi mladci so poizkušali svojo nrečo, toda skale ni mogel nihče odtrgati s stropa podzemske jame ne z rekami ne s kram-pico, kajti vrag je zraven jame posadil hrast, ki je čez noč zrasel v visoko drevo in pognal korenine, ki so skalo v podzemski jami vkleščile v trden objem. Nekega dne pa se je mlademu drvarju le posrečilo, da je skalo odluščil s stropa jame. Pob je bil usmiljenega srca in prijatelj vsem živalim. Preden se je poslovil od doma in C'dsel v lubnlške hoste podirat hraste in bukve, mu je mati dala s seboj malico: reženj rženega kruha. Drvar je pob as al kruh v torbo, zadelal na mlada ramena ploakačo in odšel z doma. In ko je tako šol in žel, je postal lačen. Sredi Kobile se Je usedel na skalo, potegnili iz torbe brtavs kruha ter ga pričel jesti. Takrat je iz mišje luknje ob skali pritekla pred en j drobna miška in zacvilila: »Lačna sem, lačna! Oj, drvar, če ml daš mrvico kruha, da se bom najedla, te bom osrečila!« Pob si je mislil: »Ah, le kako bi me lahko ti osrečila, drobna stvarca! Ker pa je imel živali rad, miške ni pobil, kakor bi to štora kdo drug, ampak je cd režnja odškrtnil nekaj drobtin ter jih vrgel lačni miški. Ko se je bil najedel tudi sam, je vstal in se napotil dalje. Nad Grebenarjevo domačijo pa jo srečal vraga, preoblečenega v zalega mladeniča z zolenim klo- bukom na glavi ins fa-zanovim peresom za klobukom. Pokazal je fantu globeko brezno ter mu dejal: »Če odtrgaš skalo, ki vi'Ji izpod stropa jame, ti dam mošnjo zlatnikov.« Drvar si je mislil: Beseda ni konj, obljuba pa je tudi takšnja, da ne gre mimo mojih ušes, če je že tebi spolzela iz ust... In se je pogreznil v podzemsko jamo, kjer se je do večera naprezal da b; omajal velikansko skalo, ki je štrlela z oboka brezna. Ker pa je bilo vse njegovo delo zaman, je zvečer zlezel iz jame, legel pod bližnji grm in si dejal: »Kar tcdle bom prespal, jutri zarana pa bom z delom nadaljeval.« Peneči pa je k jami pridrobencljala miška, ki jo je bil prejšnji dan nahranil. Tako glasno je zacvilila, kakor da bi bil sam vrag zabrlizgal na prste, in priklicala iz lub-niških host vse miške, ki so kakor siva hudourna poveden] planile na korenine visokega hrasta ter jih pričele gristi in gristi, dokler niso pregriznile prav vseh korenin, da se je hrasit kakor izpodse-kan zrušil na ( črno zemljo in da je skala, sproščena korenin, zgrmcla izpod kamenitoga oboka na dno prepada ter se zdrobila na drobne kose. Komaj je hrast padel, so se miši razbežale po planjavi in se poskrile pod zemljo, da je na Kobili še dandanes toliko mišin, ki bi jih človek ne prestol svoj živ dan. Ko se je mladec zjutraj prebudil, je videl, da je težko delo že opravljeno. Zmetal je kamenje iz jame po srtmi rebri, da se je kotalikaflo navzdol in potonilo v bistri Seri. Brž zatem je prišel od nekod tudi hudeč, da bi videl, kako se fantu od-seda dcHo. Ko je videl kako in kaj, je od jeze tako grdo zaklel, da se je kar zabliskalo za Lub-nikom. A kaj je hotel? Obljubo je moral izpolniti. Dal je drvarju mošnjo zlatnikov, sam pa jo na vrat na nos skočil v jamo, kjer baje še dandanašnji čepi in preklinja, da se iz brezna kadi ... Tako je drobna miška osrečila drvarja, ki je bil dobričnik in usmiljenega srca, da je obogatel. Kraljevi g ambi t Boli v otvoritvi žrtvuje kmeta, ker želi odpreti sedmo linijo, odstraniti črnega e-kmeta in pospešiti razvoj svojih figur, če črni ponujenega kmeta vzame, je to sprejeti kraljev gambit, če pa ga ne vzame, je to odklonjeni gambit. Sprejeti: 1. e2 — e4 e7 — e5 2. f2 — f4 e5 : f4 3. Sgl — f3 Sg8 — f6 4. e4 — e5 S16 — h5 5. d2 — d4 c!7 — d5 in črni je zaprl center. Odklonjeni: 1. e2 — e4 c7 — e5 2. f2 — f4 Lf3 — c5 3. Sgl — f3 d7 — d6 4. Sbl — c3 Sg8 — f6 5. Lfl — c4 Sb8 — c6 6. d2 — d3 Lc8 — e4 in črni je položaj izenačil. Bodo živali izumrle? Človek je postal vladar sveta. Njegov razum, njegove sposobnosti so ga dvignile nad ostala živa bitja. Slabotna gola opica, občutljiva in nemočna v divjem okolju, kjer je bilo življenje odvisno od moči ter hitrosti in kjer so preživeli samo naj odpornejši, si je po tisočletjih borbe za obstanek podredila naravo. Danes spreminja cele pokrajine, leti k Mesecu in prodira v globine morja. Toda kaj se obeta živalim? Ljudi je vse več. Leta 1970 jih bo že 3 milijarde in pol, na prelomu stoletja pa še enkrat toliko. Potreba po novih stanovanjih, razvoj industrije, kmetijstva in drugo nas Pohod pionirjev v Dražgoše V navadi je, da vsako leto počaslimo praznik škofjeloške občine. Letos smo obiskali Dražgoše. Zborno mesto je bilo v Selcih. Prišli so pionirji iz Železnikov, Škofje Loke, Trate in Gorenje vasi. Ob 8,30 smo krenili preti Lajšam, kjer se nam je priključilo nekaj prvoborcev. Ustavili smo se pri spomeniku. Zgradili so ga v spomin na sedemnajst borcev selške in poljanske čete, ki so dali svoja življenja v (letih od 1912 do 1945. Pot, po kateri smo koračili in ki pelje do Dražgoš, je bila v tistih časih važno križišče vseh cest z gorenjske in primorske strani. Ob enajstih smo prispeli pred spomenik v Dražgoše. Tu so nas pričakali učenci iz Dražgoš in Selc. Po krat- kem programu smo odšli v šolo, kjer nam je tov. Milan Zakelj pripovedoval o zanimivih doživljajih iz dražgo-škc bitke. Posebej je poudaril pomen te bitke za vse gorenjsko območje. Težko je bilo poslovili se od prijaznih vaščanov. A kar je dovolj, je dovolj. Počasi smo se spustili v dolino, ki se je že kopala v soncu. Megla, ki je gospodovala dopoldan, se je končno le razblinla. Pohod smo zaključili pri spomeniku pred osnovno šolo v Železnikih, ki je posvečen prvim pionirskim vzornikom odreda Ratitovec. Bil je le ena od mnogih prireditev, organiziranih v počastitev praznika obiiine Skofja Loka. Janez Kavčič, 8. b razred, os. š. Železniki Ua peti s';ozi Lajše. — Foto: F. Ec;;cdik sili, da krčimo gozdove, pozi-davamo zelene travnike ter jih spreminjamo v asfaltne površino Kos za kosom, počasi, vendar neusmiljeno človek odvzema živalim prostor. Sili jih, da se umikajo v težko dostopne prostore, kjer sprič neprilagojenosti polagoma izumirajo. Biologi so ugotovili, da imamo do sedaj na vesti že več kot 1000 živalskih vrst. Tudi lov, priljubljena zabava mnogih razvedrila željnih ljudi, ni tako nedolžna reč kot se morda zdi na prvi pogled. Z njim človek ruši naravno ravnotežje. Gotovo ste že brali o ameriških bizonih, ki so nekdaj kraljevali na travnatih stepah novega kontinenta. Beli priseljenec je njih milijonske črede v dobrih sto letih skoraj povsem iztrebil. Prav zadnji hip so z zakonom prepovedali lov nanje. Afrika, domovina slonov, bi tudi skoraj ostala brez teh simbolov črnega kontinenta. Slonova kost je bila nekdaj zelo draga in iskana snov, zato so lovci na največje kopenske živali bajno zaslužili. Tudi noj bi kmalu postal žrtev mode, ki je v začetku 20. stoletja preplavila Evropo. Dame iz visokih krogov, katerih pokrivala ni krasilo razkošno perje velike afriškega ptiča, so namreč voljale za čudaške. Iztrebljanje ene vrste živali povzroča množenje drugih. Zaradi preveč intenzivnega škropljenja sadnega drevja ptiči zapustijo strupena bivališča in se preselijo drugam ali pa poginejo. In že je ozračje prepolno nadležnega mrčesa. Prebivalci nekaterih otokov ob jadranski obali so pred desetletji z vsemi sredstvi zatirali nevarne strupenjače, danes pa tamkaj mrgoli miši. To sta samo dva od neštetih primerov poseganja v naravo, človek se vse premalo zaveda posledic, ki jih utegne sprožiti njegovo početje. Tudi najbolj zoprne in nadležne živali pomagajo v prirodi vzdrževati ravnotežje. Kot člen v verigi so in če jih iztrebimo, se ravnovesje poruši. Zato nam utegne nenačrtno ali nehoteno uničevanje celih živalskih vrst nekoč v prihodnosti še hudo škodovati. I. G. Sovražnik čistoče »Mihec, hrt si umij roke!« je ukazala skrbna mati svojemu osemletnemu sinku, ki se je odpravljal v šolo. Fant, ki sta mu bila voda in milo že od nekdaj zoprna, je vprašal: »Katero pa mama? Desno ali levo?« Ideje za zimski čas Zdaj, ko je zunaj ali hudo ni raz ali pa celo dežuje, kar je pozimi še bolj neprijetno, se ob daljših nedeljskih popoldnevih radi zadržujemo v topli sobi. Čas preganjamo s televizijo, s pletenjem ali dobro knjigo. Včasih pa se zgodi, da smo popletli vso volno, knjige ni pri roki, televizijski program pa nam ni všeč. Kaj sedaj? Če imate le malo smisla in veliko- potrpežljivosti, lahko napravite sami kup stvari za vaš dom. Pri tem se boste prijetno razvedrili in otroci bodo navdušeni. Ne gre za nobene umetnine, ki bi jih morali napraviti. To so drobne stvari, ki bi jih sicer lahko kupili v trgovini. Vse drugačen pa je občutek, če se vam kaka stvar posreči z lastnimi rokami. In česa naj bi se lotili? Poglejte po stanovanju. Za papirnate odpadke prav gotovo manjkata najmanj dva koša. Nekje v shrambi je prav gotovo še prazna velika okrogla škatla, v kateri je bil pralni prašek. Treba je samo odstraniti ročaj, premeriti škatlo in kupiti samo-lepljivo tapeto. Barvo izberite prostoru primerno. Lahko je karirasta ali drobno roža- Marta svetuje Mateja T. — Cerklje — Kupila sem blago v oker barvi. Sešila bi si hlačni kostim. Rada bi vedela, če si ga lahko omislim in če sem izbrala pravo barvo. Imam svetle lase, modre oči, visoka sem 171 in tehtam 58 kg. M arta odgov ar j a: Brez etrahu ste lahko, hlačni kostim je kot nalašč za vašo postavo. Kar nič ne oklevajte, tudi zaradi barve ne. Ce ste mladi se boste v njem imenitno počutili. Nosite ga dopoldne in ob vseh športnih priložnostih. Tudi za drsanje je imeniten. sta, če bo novi košek stal v kopalnici. Notranjost koška je lahko iz plastike, za to uporabite kar nekaj večjo polivinil vrečko. Malo večji otroci imajo prav gotovo med lanskimi šolskimi knjigami nekaj po-, sušenih rož, posebno če so jih morali prinašati k pouku. Naj vam jih odstopijo, da boste lahko z njimi napravili zanimive slike, ki bodo krasile ne samo otroško sobo, pač pa tudi dnevno. Če so rastline manjše, jih previdno prilepite na bel trši papir. Dvojno steklo, med katerega boste dali papir z rastlino, oblepite z obližem najbolje v beli barvi. Slike naj bodo vsaj tri. Rafijo prav gotovo poznate. Iz tega močnega traku lahko s kvačko spletete vrsto zanimivih stvari. Na primer — majhne okrogle podstavke za kozarce ali nekoliko večje za toplo posodo. Otroci ali pa sami, pa naj z barvastim tušem narišejo na podstavek enostavne like. Včasih tak podstavek, posebno če je malo večji, zasluži, da ga obesite tudi na steno v dnevni sobi ali pa v predsobi. Seveda ni nujno, da je okrogle oblike. Če bo pravokotne oblike in malo daljši, vas bodo prijatelji vprašali, če ste to kupili na Japonskem. Rafijo pa lahko zamenjate tudi z volno. V košari za pletenje je prav gotovo več barvnih ostankov. Iz njih lahko spletete ali izvezete prav lepe stvari. Pri tem uporabite kot osnovo blago in vezete v različnih vbodhi, lahko tudi v takih, ki so značilni za jugoslovansko preprogo. Za otroško sobo izvezite kakega pajaca, za dnevno sobo pa je to lahko večja marjetica ali kak drugačen lik. Ozadje motiva naj bo prav tako izvezeno. L. M. ^HIIIIIIIIIIIIHII(E!!l!!Hllfll!lllllll]l!llin!!!!!!illlMIIHII!llHlltHHIII!IIIIIHIini(ISIIIIIilllllll!lllll!ll EE S Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard | I Januarski načrti za 1 I vrt v novi sezoni V dolgih zimskih večerih, ko gledamo skozi okna E H v sneg, se že v mislih veselimo nove rasti, ki jo bo E B s seboj prinesla pomlad. Radi bi, da bi bilo naše novo B E cvetje na oknih in balkonih lepše od lanskega. Tudi E |j za vrt že delamo načrte: kaj bomo sejali, kako bomo E S gnojili, kako bomo uredili vrt, da bo pridelek boljši E S in da bo vrt kar najbolj privlačen. Sklenirno, da to leto ne bomo več sadili zelenjave 5 I na grede ob cesti, da bomo predvrt uredili le za okras. f§ I Zelenjavne grede pa uredimo na manj vidnem, a sonc- B I nem mestu, že sedaj premislimo, če bomo imeli za vrt B 5 tudi dovolj časa. Če le s težavo najdemo čas za delo 5 E na vrtu, za nadležno plctev plevela, zalivanje, sajenje S 55 enoletnic in zelenjave, za škropljenje sadnega drevja — E U tedaj dobro premislimo, če toliko zelenjave res potre- §1 E bujemo. Bolje je vrt preurediti kot pa imeti zanemarjen E E zelenjavni vrt. Z dobrim gnojenjem lahko pridelamo §j = zelenjavo na veliko manjši površini, če bomo zamenjali S U enoletne cvetice, ki jih sadimo spomladi, in pa dvolet- 5 E niče s trajnicami in hvaležnimi cvetočimi grmovnicami, j§ =J bomo prihranili veliko časa, ki bi ga sicer porabili za S E delo na vrtu. V našem vrtu pa bo prav tako cvetelo. Prvo leto je sicer z zamenjavo cvetic v vrtu več stro- — E škov, vendar pa je to za vrt trajneša naložba in zato §f E cenejša. Ostale površine v vrtu zasejemo s trato, ki jo B S je treba le enkrat tedensko pokositi, pa bo vrt vedno B 3 urejen. Z ročno kosilnico to delo hitro in z lahkoto E g opravimo. Tudi pleti nam bo treba vedno manj, če E E imamo po vrtu trajnice in grmovnice, saj se te razra- E = stejo in sčasoma prekrijejo tla. B B Za vso oskrbo vrta je treba le nekaj ur tedensko, E S seveda je to odvisno tudi od velikosti vrta. Vendar pa = E se za ta vrt ne porabi dosti več časa kot za pospravlja- E S nje večje sobe v stanovanju. E B Januarja vrtičkarji nimajo dela na prostem. Lahko E B pa po snegu potrosimo tomasovo žlindro, da bomo ime- fš E li spomladi Čim lepšo trato. Sadna debla premažemo E B z apnom, da spomladi lubje zaradi sončne pripeke ne E S poka. E Enoletnice pa že lahko sejemo. šabo nageljne, bego- E S nije, salvije in lobeli.je sejemo v zabojčke in postavimo E E v topel prostor. Tudi papriko in paradižnik je treba B I čim prej sejati, da je pridelek zgoden. Januarja lahko E B že pričnemo s siljenjem gomoljastih begonij. iifT3iiiitiiiiit;isiiiiiisiir;sEiiciiif iiisiiiiiiiicitiiiiiiiiii!£iiisiiii}iiiiiiiiiiiiiiii5zii£:3iiiiiiiii*aEUiiafiseEifeT Moški so bili na naši strani dolgo zapostavljeni. Zamujeno popravljamo s tole sliko. Tvidasta obleka za službo in vsak dan v rjavi barvi s hlačami brez robu, klasično fazono in malo daljšim suknjičem na tri gumbe. Telovnik postaja vedno bolj zahteva vsakega dobro oblečenega moškega. Malce je moderniziran — nič več zašiljenih konic. Zimska enolončnica — grah z vranico Potrebujemo: pol kilograma graha iz konzerve, 5 dgk pre-kajene slanine, pol čebule, pol kilograma vranice, sol, dva stroka česna, lOdkg kislih kumaric in zelen'peteršiilj. Slanino zrežomo na kocke in jo propražimo na sesekljani čebuli. Dodamo nastrgano vranico. Ko je vse propraženo/ nekoliko zalijemo in dodamo grah iz konzerve z vodo vred.' Je.! še nekoliko osolimo (grah v konzervi je slan), dodamo strt česen in kuhamo do mehkega. Na koncu primešamo še na drobno zrezane kisle kumarice in sesekljan zelen pctrsilj. P+/%/$%/%$+$%+%/+%B+$%0 Vlom v trafiko V četrtek so opazi!!, da je nekdo vlomil v trafiko na cesti Staneta Žagarja v Kranju. Vlomilec je razbil steklo in vzel nekaj kemičnih svinčnikov, cigaret in drugo. Skoda še ni ocenjena. CREINA KRANJ KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TURISTIČNO PROMETNEGA PODJETJA «r n 1« j k sodelovanju delavce, ki so W d aj 1 sposobni in pripravljeni prevzeti odgovornost za delo na naslednjih delovnih mestih: 1. strugar v DE kmetijska mehanizacija Cerklje Zahtevane sposobnosti in znanje: KV delavec strugarske stroke za strugarska dela na polavtomatski stružnici z večletno prakso. Sposobnost se bo ocenila v 2-mesečni poskusni dobi. 2. snažilka v DE kmetijska mehanizacija Cerkije Zahtevane sposobnosti in znanje: NK delavka Poseben pogoj: Od sprejete kandidatke se zahteva poznavanje gospodinjskih del in smisel za čistočo. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pod točko 1 se sklene delovno razmerje za nedoločen čas; pod točko 2 pa honorarno. Kandidati morajo imeti odsluženo vojaško obveznost. Zaželeno je stanovanje v Cerkljah ali bližnji okolici. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi v časopisu. Pismene odgovore na poslane prijave z obvestilom o izbiri kandidatov bomo poslali v 10 dneh po izbiri. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ obvešča vse zavarovance avto-odgovornostnih zavarovan], ki so plačali premijo za leto 1969 po novih višjih tarifah, da jim bomo vrnili preveč plačane premije v roku 14 dni. Po sklepu Zveznega izvršnega sveta z dne 8. jan. 1969 do nadaljnjega veljajo tarife, ki so bile v veljavi 1. 12. 1968. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ata, stric in ded Franc Kokalj posestnik na Klancu št. 9 Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 18.1.1969, ob 14.45 izpred hiše žalosti na kranjsko pokopališče. žalujoči: hčerke Pavla, Ana in Milka z družinami. Kranj, dne 17.1.1969 STANOVANJSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA SKLICUJE SESTANEK INTERESENTOV ZA INDIVIDUALNO GRADNJO V STARI LOKI V SREDO,22. JANUARJA OB I6h V PROSTORIH SEJNE DVORANE SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU sprejme na delo za nedoločen čas večje število pismonoš za pošte Kranj, Radovljica, Bled, Jesenice, škofja Loka Pogoj za sprejem je: — odslužen kadrovski rok — opravljen izpit za moped Poleg osebnega dohodka (830 din mesečno), pripada delavcem še izplačilo dela po učinku in službena obleka. Nastop službe je mogoč takoj. Kandidati naj vlože prošnje za sprejem z opisom dosedanje zaposlitve pri kadrovski komisiji podjetja. Informacije dobe v splošnem oddelku podjetja v Kranju, Poštna ul. 4 ali telefonično na št. 22-530. Nesreča na železniški progi V četrtek približno ob sedmi uri zjutraj je na železniški progi med Kranjem in škofjo Loko pri kilometrskem kamnu 593,5 brzi vlak, ki je pripeljal s kranjske postaje, zadel dr. Antonijo Malovrh, prav ko je hotela čez progo. Malovrhova je umrla na kraju nesreče. Razpisna komisija osnovno šole Matija Valjavec Preddvor razpisuje delovno mesto učitelja telesne vzgoje za določen čas od 4. februarja 1969 do 30. junija 1969. Pogoji: strokovni učitelj, predmetni učitelj, profesor. Rok za vlaganje prošenj do 1. februarja 1969. Zahvala Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame Jerice Boncelj Igličeve mame, rojene Papier se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh naše žalosti izrekli sožalje, izkazali čast in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Udirju za pomoč in dolgotrajno lajšanje bolečin naši mami, vsem bližnjim in daljnim sosedom za pomoč, zvonarjem, pevskemu zboru Duplje, gasilskemu društvu Duplje in duhovščini. Posebno se še zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem sorodnikom, članom kolektiva Mesarskega podjetja Tržič, Transturistu Skofja Loka ter vsem prijateljem in znancem. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoče družine: Boncelj in Kuhar Duplje, Zadraga, Kranj, dne 14. januarja 1969 Zahvala Ob tragiči smrti nas je za vedno zapustila v 81. letu starosti draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Marija Lap Matijevčeva mama, rojene Ocepek Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih dneh in vsem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, dr. Hriberniku za požrtvovalno zdravljenje, g. župniku iz Komende za spremstvo ter sodelavcem Induplati Jarše, Pekarija Kamnik in Glasbila Mengeš. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Janez, hčerke: Julka, Ančka, Pavla, Cilka, Ivanka, Angela, Kristina z družinami in Mici, sinovi: Ivan, Maks, Štefan z družinami ter drugo sorodstvo. Komenska Dobrava, Komenda, Kamnik, Posavc, Šenčur, Kumanovo, Kranj, •Cleveland, Melboujne Avstralija, dne 9.1.1969 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13.* 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 18. Januarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9-25 Cez travniike Bel one — 9.50 Naš avtostop 10.00 Danes dopoldne — 15.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje gor ste — 12.10 Simfonija v Es-duru — 12'.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel in solisti pod vodstvom Milana Stanteta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana 15.00 Dodogki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Dva zbora z Dolenjske — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 20.00 Spoznavajmo svet in ck>movino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalko Evo Jane — 15.00. Zvoki s tekočega traku 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Minute s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 Napevi za sobotni večer — 21.20 Operni koncert — 22.30 Pod dvornimi lestenci — 00.05 Iz slovenske liriike Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine ) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16' N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. NEDELJA — 19. januarja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke 8.50 Glasbena m cd igra — 9.05 Dober dan vam želi Jurij Souček — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.C0 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor 6 poslušalci — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.45 Novi ansambli narodno zabavne glasbe — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.20 Trio v B-duru — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z velikimi orkestri Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali 11.30 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Ole Oiafsen — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Tosca — opera — 17.00 Novi posnetki slovenskih reproduktivnih umetnikov — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Zbor Rogerja Wagner-ja — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 20. januarja 8.08 Glasbena matineja — 8.53 Za mlade radovedneže 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Billv Vaughn — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Nekaj Griegove glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodijo — 14.35 Natši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Boris Go-dunov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Stanctcm Man ei ni jem — 20.00 Koncert Simfoničnega Orkestra in Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahiko noč, s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritbmu današnjih dni — 15.00 Izfbrali simo vam 20.05 Ljudje med seboj -r 20.15 Lepe melodije z orkestrom Ray Martin — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz Madžarske — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 21. januarja 8.03 Operna matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotiki za tuje goste — 12.10 Poje tenorist Jussy Bjoerling — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Sloven-se narodne pesimi ' — 13>.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pavko Eldo Viler — 20.00 Radijska igra — 20.54 Iz slovenske lažje orkestralne glasbe — 21.15 Deset melodij — deset pevcev — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Beograd Drugi program 14.05 Za šolarje — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na dragem programu — 21.20 Pevski Parnas — 22.00 Koncer-tanti na naših odrih — 23.35 Vrag na vasi — baletna suita — 00.05 Iz slovenske poezije. GOSTILNA MULEJ PO zopet odprta TO domača hrana izbrane pijače KI prenočišča VABLJENI SREDA 22. januarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Četrt ure z orkestrom La-wrence We!k — 9.45 Poje zbor Srednje tehnične šole 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotiki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Plesna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in V pralni stroj vsebuje - * OXYLAN odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sobi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši Umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih melodij Drugi program 14.05 Za šolarje — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z veliikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Lahkotne melodije — 21.20 Pogled v glasbeno snovanje — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 23. januarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Iz orkestralne in operne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotiki za tuje gasite — 12.10 Odlomki (z opere Lepa Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne meio-daje — 14.45 Mehurčki — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Tatjane Bučarjeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred' mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Igramo za vas — 15.00 Melodije po pašti — 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Majhen koncert lahke glasba 21.20 Iz zakladnice romantične variacijske umetnosti — 22.00 Šopek rož — kantata — 00.05 Jz slovenske poezije PETEK — 24. januarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Kratke klavirske skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in pcloke — 13.30 Priporočajo vrm 14.05 Majhen koncert lahka glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi."a-jo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 ZVoČni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič 20.00 Našli amaterski zbral tekmujejo — 20.30 Izbrana dela Leoša Janačka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko nec s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Dntgi program 14.05 Za šolarje — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Velika scena — 20.50 Glasbena medigra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi iri besedi — 20.00 Odmevi s festivala v Bor gnu 1968 — 23,40 Suita za godala — 00.0? Iz slovenske poezije SOBOTA — 18. januarja 12.55 Tekmovanje v smuku iz Kitzbiichla (RTV Ljubljana) — 14.25 Hokej Partizan : Jesenice (RTV Beograd) — 16.25 Hokej Medveščak : Olirapija (RTV Zagreb) — 17.45 Po domače s pevskim kvartetom Savski val in triom Franca Sušnika, (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra Laze Lazareviča (RTV Beograd) — 19.15 Nigerija, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcik, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Dobrodošla romantika (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 22.05 Shorlock Lolmes — serijski film, 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila, 23.25 Smučarsko tekmovanje na Pohorju in Jolovici (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 19. januarja 8.35 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.00 Poročila, 9.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 9.35 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.00 Smučarska FIS tekmovanja na Pohorju, 10.50 Hrup za prazen nič — film iz serije Daktari, 12.00 Smučarska FIS tekmovanja na Pohorju (RTV Ljubljana) — 12.55 Kitzbuchl — tekmovanja v smuku (Evrovizija) — 15.10 Tiho snubljenje — film iz serije Saga o Forsy-tih (RTV Ljubljana) — 16.10 Boksarsko srečanje reprezentance Bosne in Hercegovine (RTV Sarajevo) — 18.00 TV kažipot, 18.20 Risanka, 18.35 Tanja in revolvoraša — Češki film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 30.35 Humoristična oddaja R. L. Djukiča (RTV Beograd) — 21.20 Malo za šalo malo za res (RTV Ljubljana) —21.45 Športni pregled (JRT) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 20. januarja Beograd) — 19.2C Znanost iin mi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Učitelj ruske književnosti — drama ruske TV, 21.35 Prva simfonija, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 Družinski album, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tik tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna medigra, 18.30 Oživljcnje pri prvi >;/rnoči (RTV Liubij««) —18.50 Zabavno gj odiija (RTV TOREK — 21. januarja 17.45 Risanka, 18.00 Gregec v ječi, 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Novosti iz studia 14, 19.05 Velika mesta : Dunaj, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ge-noviere — angleški film, 22.00 The Ilinois jazz band, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb) — 17.30 Tedenska kronika (RTV Sarajevo) — 17.45 Risanka (-RTV Zagreb) — 18.00 Kurir Gregec (RTV Ljubljana) — 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Turizem, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 22. januarja 13.25 Prenos športnega dogodka, 17.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.15 Pisani trak, 17.30 Prenos športnega dogodka — v odmorih MODA 69, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Hoffmannove pripovedke — opera (RTV Ljubljana) 21.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 23. januarja 15.00 Košarka Lokomotiva : Beograd, 16.40 Smuk za ženske (RTV Zagreb) — 17.40 Pionirski TV dnevnik, 18.15 Nastop moškega zbora Karel Destovnik Kajuh iz Velenja, 18.45 Čarobno otočje — znanstvena film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Saga o Forsvtih — film, 21.35 Kulturne diagonale, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: 17.25 Poročila, 1730 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Moški zbor (RTV Ljubljana) — 18.45 Filmske burleske (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20 00 TV dnevnik in objektiv 350 (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske IV — 17.10 Sejem MODA 69, 17.25 Daktari — film (RTV Ljubljana) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Svet na zaslonu, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Plavolaskina ljubezen — češki film, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Mladinska oddaja (RTV Skopje) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEURADNO POROČILO o žrebanju 3. kola srečk Jugoslovanske loterijo: Srečke s so zadele končnicami N din 0 4 31980 504 722600 10.004 1 4 01211 504 39151 1.004 58921 1.004 394531 10.004 797161 10.004 941891 10.004 22 20 5562 200 37672 2.000 814962 10.000 83 20 19233 500 67333 500 684393 50.000 634 100 0314 200 23644 500 84514 500 6725 200 53555 500 617675 10.000 709575 10.000 815985 100.000 839165 10.000 26 10 96 10 7336 1.000 53646 1.000 769406 10.000 07 10 03607 510 534187 10.000 08 10 68 30 558 50 06748 2.000 7159 200 00799 500 74539 500 Kino PETEK — 24. januarja lf.30 Smuk za moške (Evrovizija) — 16.45 Madžarski T V pr*gled (RTV Beograd) Kranj CENTER 18. januarja amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. barv. CS filma AGENT SIGMA 3 ob 22. uri 19. januarja italij. barv. CS film AGENT SIGMA 3 ob 9.30, amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv W filma LADY L ob 2L uri 20. januarja angl. barv. VV film LADY L ob 16., 18. in 20. uri 21. januarja angl. barv. VV film LADY L ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 18. januarja amer. barv. CS film DOLINA NASILJA ob 16. uri, amer. barv. CS film MNOŽICA UBIJALCEV ob 18. in 20. uri 19. januarja amer. barv. CS film MNOŽICA UBIJALCEV ob 14., 16. in 20. uri, amer. barv. VV film STOJ, STRELJAL BOM ob 18. uri 20. januarja amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. VV filma KRVOLOČNA IGRA ob 20. uri 21. januarja franc. barv. VV Ciliii KRVOLOČNA IGRA ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 19. januarja amer. barv. film NE POŠILJAJ MI ROŽ ob 17.30 in 19.30. Kamnik DOM 18. januarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA ob 18. in 20. uri 19. januarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA ob 16., 18. in 20. uri 20. januarja italij. barv. CS film AGENT SIGMA 3 ob 18. in 20. uri 21. januarja italij. barv. CS film AGENT SIGMA 3 ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 18. januarja amer. barv. CS film DOLINA NASILJA ob 19. uri 19. januarja amer. barv. VV film STOJ, STRELJAL BOM ob 15. uri, franc.—dtalij. barv. CS film ČLOVEK, KI JE VELJAL MILIJONE ob 17. in 19. uri Kamnik DUPLICA 18. januarja amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 19. uri 19. januarja amer barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 15., 17. in 19. uri Radovljica 18. januarja amer. barv. film OUILLERJEVO POROČILO ob 18. uri, franc. barv. film OSS 117 v TOKIU ob 20. uri 19. januarja franc. barv. film OSS 117 V TOKIU ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film OUILLERJEVO POROČILO ob 16. in 20. uri Škofja Loka SORA 18. januarja franc. barv. CS film FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 18. in 20. uri 19. januarja franc. barv. CS film FATNOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 15., 17. in 20. uri 21. januarja jugosl. film NOŽ ob 20. uri Jesenice RADIO 18. — 19. januarja nemški barv. CS film PIRATI MIS-SISIPIJA 21. januarja angl. barv. film SMRT V OCEH Jesenice PLAVŽ 18. — 19. januarja angl. barv. film SMRT V OCEH 20. — 21. januarja nemški barv. CS film PIRATI MIS-SISIPIJA Žirovnica 19. januarja italij. barv. CS film DOBER, GRD, SLAB Dovje - Mojstrana 18. januarja mehiški film ZLATI PETELIN 19. januarja francoski film PAST ZA PEPELKO Kranjska gora 18. januarja italij. barv. CS film DOBER, GRD, SLAB 19. januarja mehiški film ZLATI PETELIN Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 19. januarja, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC — lutkovna igrica Prodam 6 tednov stare PUJSKE in KONJA, 5 let starega. Zalog 41, Cerklje 203 Prodam VOLA, vajenega vseh del. Ambrož 6, Cerklje 204 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Zalog 38, Cerklje 205 Prodam PUJSKE. Luže 12, Šenčur 206 Prodam PRAŠIČA, 160 do 170 kg težkega, za zakol. Zg/ Bitnje 41, Žabnica 207 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Zg. Bitnje 18, Žabnica 208 Prodam PRAŠIČA za zakol, 200 kg težkega. Babni vrt 7, Golnik 209 Prodam dva VOLA, 400 — 500 kg težka. Stiska vas 4, Cerklje 210 Prodam 6 tednov stare prašičke. Lahovče 32, Cerklje 211 Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Porenta, škofjeloška 32, Kranj 212 Prodam 14 tednov brejo SVINJO. Praprotma polica 18, Cerklje 213 Prodam TRAŠICA za zakol in malo rabljen TELEVIZOR. Hafner, Žabnica 68 214 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 16, Šenčur 215 PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam. Voglje 59, šončur 216 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo in TELICO. Pivka 15, Naklo 217 Graditelji Za vašo hišo, garažo, de-Javnlco, gospodarsko poslopje, vikend Izstavljamo na gradbišče ZIDAKE »EFE« za 5,5 navadnih zidakov kvalitetno APNO V KOSIH po industrijski ceni TRGOVSKO PODJETJE KURIVO KRANJ V zalogi imamo tudi drugi gradbeni material. Zamenjam PRAŠIČA in SVINJO po 100 kg za debelejšega ali prodam. Sp. Brnik 36, Cerklje 218 Prodam dva PRAŠIČKA po 20 kg. Sp. Brnik 5, Cerklje 219 Prodam kabinetni ŠTEDILNIK goran, novo enodelno OKNO (100x140x30 cm) z roleto in trofazni enotarifni ŠTEVEC. Možina, Struževo 35, Kranj 220 Prodam ŽAGO horizontalno samovlačilko za 3400 N din. Pušnik Ivan, Orchlin 66, Celje 221 Poceni prodam RADIO so-ča - UKW in GRAMOFON za radio. Ogled vsak dan od 17. ure dalje razen srede. Bogataj, Kranj, Valjavčeva 5 222 Prodam MAGNETOFON grundig TK 125, polavtomati-čni. Naslov v oglasnem oddelku 223 Prodam suhe borove in smrekove DESKE, PLOHE 25,50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 224 Prodam novo kuhinjsko OMARO, MIZO in ZABOJ za drva. Vehovec Franc, Sr. vas 30, Šenčur 225 Prodam vprežno KOSILNICO in GRABLIE v dobrem stanju. Zapoge 17, Vodice 226 Prodam motorno ŽAGO jo-bu. Kovor 48, Tržič 227 Prodam električni GRAMOFON stereo. Kranj, Hafnerjeva 17 228 Prodam traktorski KULTI-VATOR in sadilec krompirja. Naslov v oglasnem oddelku 229 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 34, Cerklje 230 Prodam 13 tednov brejo SVINJO. Zg. Brnik 7, Cerklje 231 Prodam SMUČI kastle, 210 cm, metal, »PANCERJE« št. 42 in FOTOAPARAT jašika 635. Kranj, Kejžar, Pot v Bitnje 13 232 Prodam KONJA, starega 6 let, zamenjam za starejšega ali goved. Ilovka 3, Kranj 233 Prodam lesen skobeljni PORAVNALNI STROJ, širina 40 cm, primeren za manjšo obrt. Ziherl, Podpurfelca 8, Šk. Loka 234 Prodam traktorsko PRIKOLICO »kiper« in 140 kg težkega PRAŠIČA. Sušnik, Goriča-ne 24, Medvode 235 Prodam kompletno PRALNICO s stroji ali dam v najem. Takojšnje obratovanje. Baloh, M. Tita 52, Jesenice 236 Prodam novo plinsko italijansko katalitično PEČ. Na Skali 6, Kranj 237 Prodam SKOBELJNO GLAVO. Kranj Reševa ul. 13. 238 • Predam PRASlCKE, 7 tednov stare. Zg. Brnik 35, Cerklje 239 Prodam težkega KONJA, starega 6 let in eno leto staro 2REBICO. Spruk Franc, Lenart 4, Cerklje 240 Prodam PUJSKE in 2 m3 suhih 25 mm DESK. Zg. Brnik 96, Cerklje 241 5 zazidljivih PARCEL ob glavni cesti Kranj—Brnik prodam. Voda, elektrika v neposredni bližini, na parcelah 12 let stara drevesa. Šenčur 57 242 Prodam delovnega VOLA. Hudo 1, Kovor Tržič 243 Vzamem KRAVO v rejo z najmanj 6 litrov mleka na dan. Klemene Jože, Podlju-belj 90, Tržič 244 Prodam dva PRASlCA po 110 kg težka. Praprotna polica 3, Cerklje 245 Predam PRAŠIČKE. Ba-šelj 16, Preddvor 246 Prodam 6 tod nov stare PUJSKE. Apno 1, Cerklje 247 Zaradi selitve prodam po zelo ugodni ceni kuhinjsko OPRAVO; samsko sobo in DIVAN. Zaplotnik, Gasilska 4, Kranj 248 Prodam lepe PUJSKE, 6 tednov staire. Voklo 33, Šenčur 249 Prodam KOZO, dobro mle-karico. Šenčur 341 250 Prodam KOMPRESOR s pištolo nemške znamke. Kranj, Jezerska c. 93 251 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Zg. Besni ca 14 251 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR ferguson 35 s priključki. Suha 24, Kranj 252 Prodam nadograjeno montažno HIŠO. Suška 42, Skorja Loka 268 Motorna vozila Prodam dobro ohranjen MOPED. Dacar Martina, Breg ob Savi 29, Kranj 260 Prodam FIAT — komibi 1100 v voznem stanju za vsako ceno. Rozman Filip, Graj-zerjeva 7, Tržič 253 Prodam MOPED. Cegeljni-ca 25, Naklo 254 Prodam zastava 750, dobro ohranjen, s prevoženimi 31.000 km. Mali, Letence 4, Golnik 255 Ugodno prodam VW — (široki kason). Podjed, Bin-kelj 23, Šk. Loka pod »900.000« 256 Poceni prodam dobro ohranjeno PRIMO 150 cem ali po delih. Poizve se pri Jak-šotu (brivnica), Koroška c. 16, Kranj 257 Prodam VW — KOMBI odprt, letnik 1958. Skok Franc, Ropretova 25, Kranj 258 Prodam tovorni AVTO TAM 2000 diesel, generalno popravljen ali menjam za osebnega. Markič, Strahinj 61, Naklo 259 Prodam odlično ohranjen že registriran FIAT 750, letnik 1964. Naslov v oglasnem oddelku 193 Prodam zelo dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB. Ogled vsak dan pri Ambrožu Antonu, škofjeloška c. 7, Kranj 261 Oddam ogrevano SOBO z dvema ležiščema. Kranj, Sorlijeva 20/14, Kranj 263 Kupim enosobno stanovanje po možnosti središče Kranja ali v bližnji okolici. Proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe poslati pod »gotovina« 264 Prodam vsiljivo HIŠICO. Cena 2700.000 S din. Golob Štefan, Podbrezje 26, Dupljo 265 Srb s fakultetno izobrazbo išče samsko stanovanje v Kranju ali okolici. Plačam po dogovoru. Ponudbe poslati pod »1. februar« 266 Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe poslati pod »Škofjeloška c« 267 Oddam SOBO z dvema po-steljema. Naslov v oglasnem oddelku 269 Dekle išče opremljeno SOBO v Kranju. Plača ali pomaga. Ponudbe poslati ped »Resna« 270 Dekle išče SOBO ali gre kot sostanovalka. Ponudbe poslati pod »sostanovalka« 271 Iščem SOBO po možnosti z vso oskrbo za študenta tekstilne šole. Naslov v oglasnem oddelku 282 Stanovanja Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod nujno 262 Obvestila Obveščam izletnike in drsalce Bleda, da brusim drsalke v sobotah, nedeljah in sredo pri kavarni PARK HOTELA. 272 Strokovno polagam vse vrste PLASTIČNIH PODOV IN TAPISOMOV. Podgornik Ivo, Ljubljana, Pokopališka c. 39 273 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščam, da ne morem sprejemati mesa za izdelavo salam, ker sem preobremenjen. Konc Alojz, predelava mesa Naklo 274 Obveščam, da MLIN JENKO, Dvorje zopet obratuje. 275 AMD Cerklje prične TEČAJ za ,ABF kategorije 15. februarja. Prijave sprejema trafika Cerklje 276 Ženitve 30-letni fant, 165 visok, razočaran, z lastno hišo in lepo službo v Kranju želi spoznati sebi enako — najraje s kmetije. Ponudbe poslati pod »Topli dom« 278 Mladinska organizacija Stražišče obvešča mladino, da prireja vsako nedeljo od 17. — 21. ure PLES v dvorani doma Partizan Stražišče. Igra ansambel ILIONI. Prav tako obvešča, da Je v stanovanjski skupnosti Stražišče vsako sredo ln petek od 17. — 22. ure odprt MLADINSKI KLUB VABLJENI! NEDELJSKI NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ v delavskem domu Kranj, v nedeljo 19. januarja ob 10.30 Ižg ubl jem m > Našil a sem se Struževo OČALA. Dobijo 22, Kranj 277 Prireditve m GOSTIŠČE v Sr. vasi vas vabi na ZABAVO s plesom v soboto in nedeljo. Vabljeni! 279 Bife na Črnivcu pri Brezjah priredi v soboto ob 19. uri dn nedeljo ob 18. uri PLES. Igra kvartet Metoda. Na razpolago imamo, cenjeni gosti, SRBSKE SPECIA-LITETE na žaru in negotin-ska vina. Vabljeni! 280 Vabimo vas v nedeljo, 19. 1. 1969, ob 17. uri na veselo PREDPUSTNO ZABAVO v domu Partizana Ljubno. Za ples bodo igrali godci KA-TERMAN, vmes pa še tekmovanje za svinjsko glavo itd. Vabljeni! 281 Kupim Kupim 1 in pol m5 DESK 4. vrste ali rabljene. Melink Mirko, Jelenčeva 6, Kranj 288 Kupim električni VARILNI APARAT. Bohinc Janez, Selca 107 nad Sk. Loko 283 Kupim rabljen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Mali Peter, Križe 46, Tržič 285 Kupim 2 m3 smrekov'h PLOHOV 5 cm. šink, S t. Loka 68, Skofja Loka 288 Kupim mizarsko STRUŽNICO (dsbelinka). Lahovče 21, Cerklje 287 Kupim rabljena vhodna (vezna) VRATA. Ponudbe pošljite: Praprotna polica 18, Cerklje 284 Sprejmem DEKLE, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani. Galjevica 14, Ljubljana 230 MIZARSKEGA POMOČNIKA, mlajšega iščem. Samska soba na razpolago. Po-gačrr, mizarstvo, Gubčeva 7, Radovljica 197 ŽAGA V ŠViCl • v v isce pridnega, zanesljivega in neoporečnega gaterista za delo na popolnoma mehaniziranem jarmeniku. Zaposli se lahko takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru. Prosilci, ki so vajeni pridnega in samostojnega dela, naj pošljejo ponudbe s sliko in z dokazilom o poklicu na naslov: JOSEF SCHURCH, Sagevverk 6023 ROTHENBURG, Luzern/Schweiz UPRAVNI ODBOR SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE razglaša NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 8 medicinskih sester s srednjo izobrazbo (tri za kirurgični oddelek, tri za interni oddelek ter dve za otološki oddelek v Kranju); 3 babic s srednjo izobrazbo za ginekološko-porodniški oddelek; 4 medicinskih sester z višjo izobrazbo (eno za kirurgični oddelek, eno za ginekološko-porodniški oddelek in dve za otroški oddelek); Pri Izboru bodo prišle v poštev le kandidatke, ki imajo stanovanje na Jesenicah ali v bližnji* okolici oziroma v Kranju ali bližnji, pkolici. Stanovanj namreč ustanova nima več na razpolago. Nastop dela po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava Splošne bolnišnica Jesenice v roku 15 dni po objavi razpisa. Dobro začeto delo Pred kratkim smo objavili kratko novico, da so si trži-ški mladinci ob pomoči skupščine in nekaterih delovnih organizacij uredili klub in ga pred novim letom dali v uporabo. Le nekaj dni dela v klubu pove, da je mladina zares potrebovala svoj prostor, kjer se bo shajala. Dosedanja udeležba kaže, da bo organizirano delo v bodoče pritegnilo še več mladine. Kakšen bo program dela? Poleg prebiranja revij, časopisov in sabiranja tor poslušanja gramofonskih plošč, bodo najmanj en dan v tednu posvetili tudi predavanjem in razgovorom iz programa obrambne vzgoje in šole za življenje pri Delavski univerzi. Prav tako pripravljajo nekaj filmskih večerov, na katerih se bedo ob predvajan.rd pomenili tudi o pomenu filmskega ustvarjam j a. V sodelovanju z delavsko univerzo bodo pripravili tudi večer poezije tržiških mladih ustvarjalcev, predstavili se bodo filmski ustvarjalci in prevajalci iz tuje literature. Vodstvo mladinske organizacije in predsedniki mladinskih aktivov bodo v ponedeljek in torek še enkrat spregovorili o predvidenem programu, ga tudi dokončno sprejeli in takoj začeli po iijem delati. Nov klub je ponovno zbudil tudi šahiste, ki mislijo ponovno ustanoviti šahovsko društvo. Ob pomoči družbene skupnosti, predvsem pa delovnih organizacij, bo tržiška mladina razvila res široko dejavnost. — rk Seznanjajo se s svetom Propagandni odsek Planinskega društva Tržič je pripravil v sodelovanju z Delavsko univerzo vrsto predavanj o jugoslovanskih alpinističnih odpravah v različna pogorja sveta. V sredo zvečer je predaval 0 odpravi na Kavkaz domačin alpinist Riko Salbcrgcr. Program bodo izvajali do konca maja, do tedaj pa bodo njihovi gostje še Ante Mahkota, Marjan Krišelj, Tone Sazonov in še nekateri poznani alpinisti, t Podobna predavanja bodo pripravili tudi v Podljubelju, Jelen dolu in Lomu. — rk TEKSTILNA 1. 1 delovno mesto * TOVARNA arhitekta SVILANIT 2. 1 delovno mesto KAMNIK razglaša tehnika NASLEDNJA V ODDELKU METRAŽE PROSTA Pogoj: DELOVNA Tekstilni ali konfekcijski tehnik MESTA: 3. 1 delovno mesto mojstra barvarne Pogoj: Tekstilni tehnik — apreter 4. 1 delovno mesto mojstra priprave — PRIPRAVNIK Pogoj: Tekstilni tehnik Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Pismeno prijave z ustreznimi dokazili in življenjepi- som sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. Komisija za delovna razmerja pri KMETIJSKI ZADRUGI NAKLO razglaša PROSTA DELOVNA MESTA: 1. Tajnika zadruge za opravljanje splošnih zadev in obračun osebnih dohodkov. Splošni pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 2 leti prakse ali nepopolna srednja šola z najmanj 5 let prakse na podobnih delovnih mestih. 2. 3 trgovskih pomočnikov za trgovino v Naklem in 2 trgovskih pomočnikov za trgovino v Podbrezjah. Splošni pogoji: Poizkusno delo bo trajalo 60 dni. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku. Kandidati naj osebno vložijo pismene ponudbe na upravo Kmetijske zadruge Naklo, kjer bodo dobili tudi ostale informacije. LLJ JELOVICA HIŠA 1 VELIKI NAGRADNI RAZPIS ZA f BRALCE TEDENSKE TRIBUNE I BERITE TT IN SODELUJTE V I V RAZPISU, KI TRAJA DO 1 KONGA FEBRUARJA 1 ZE MAJA SE BOSTE LAHKO ! SELILI V NOVO STANOVANJE ALI fiuiiin:!fniiiiiiitiiiiiii!iiiii{ftiiifiiuiiiiiiiriiiiii!fiifiiiiiiiiiiiifiiii!iitiEfiiiE;tis;f iiiiiiiiiiiiiiiiiiiEMi Komisija za urejanje delovnih razmsrij veleželeznine MERKUR Kranj razglaša PROSTI DELOVNI MESTI 2 administratork Pogoj: dokončana administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja in stenografije. Prednost imajo kandidatke s stalnim bivališčem v Kranju ali bližnji okolici. Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe je mogoč takoj. Prijave sprejema veleželeznina MERKUR Kranj, Koroška c. 1 do 25. 1. 1969. 10 8V 60B0TA — 18. januarja 1969 GLAS * 23. STRAN S Kranjčan Peter štefančič 30 let skokov v K ran ju Letos mineva 30 let, ko so začeli v Kranju organizirano gojiti smučarske skoke. Trideset let je pravzaprav kratka doba. In vendar se je v teh letih marsikaj zgodilo, da bi lahko o kranjskem smučarskem športu pisali pravo zgodovino. Planl-ške prireditve in prvi svetovni rekordi na velikanki pod Poncami so tudi v Kranju pred dobrimi tridesetimi leti navdušili mladino, da je začela organizirano gojiti to lepo smučarsko disciplino. Mladi, nadebudni skakalci so si s prostovoljnim delom zgradili skromno 35-metrsko skakalnico na Gorenji Savi in že pred tridesetimi leti imeli prvo večje tekmovanje, na katerem so poleg najboljših slovenskih skakalcev nastopili tudi nekateri inozemci. Začetki pred drugo svetovno vojno so bili skromni. Smučarski skoki so se v Kranju razvili po vojni v eno najkvalitetnejših športnih panog, v zadnjih treh letih pa predstavljajo kranjski skakalci najboljšo ekipo v državi. V zgodovini razvoja smučarskih skokov v Kranju v povojnih letih poznajo pri smučarskem klubu Triglav v glavnem dve kvalitetni razdobji. Vsekakor pa je najboljše ono, ki se je začelo po letu 1962. V Kranju je zra-stel od tega leta dalje pa do danes kvalitetni skakalni kader, tako da povsem upravičeno skakalci kranjskega Triglava predstavljajo vodilno mesto v državi. Kranjski skakalci so dosegli v zadnjih letih vrsto kvalitetnih dosežkov od republiških do državnih prvakov. Tudi v državni reprezentanci je vedno več tekmovalcev iz gorenjske metropole. Skratka, skakalci iz Kranja so doslej ponesli ime Kranja v dvajset držav. V zadnjih dveh letih pa ima za razvoj mladinskega skakalnega športa velike zasluge tudi planiška skakalna šola. V vsem tem razdobju so nedvomno za- beležili največje uspehe Peter Štefančič, Marjan Mesec, Vinko Bogataj, Klemen Kobal, Franci Mesec, Jože Kapušin, Srečo Grosar, Bogdan Norčič in drugi. Med odlične tekmovalce pa sodi tudi Janez Gorjanc v klasični kombinaciji, ki je v minuli sezoni osvojil naslov mladinskega državnega prvaka. Uspehi kranjskih smučarskih skakalcev v zadnjih letih pa so še toliko bolj pomembni, ker deluje kranjski klub v najtežjih pogojih od vseh klubov. Za vadbo imajo tekmovalci le skromno 45-metrsko skakalnico, ki je v razpadajočem stanju. Za normalne j še delo pa bo treba nujno zgraditi 65-metrsko skakalnico, ki bi bila pokrita z umetno maso. Poleg nje pa še manjšo trideset-metrsko napravo za trening pionirjev. Upamo, da se bo stanje glede objektov za kranjske smučarske skakalce izboljšalo vsaj v jubilejnem letu 1969. Z zgraditvijo 65-metrske skakalnice (načrti so v delu) bodo tudi v Kranju kvalitetne smučarske prireditve in najboljši kranjski skakalci in reprezentantje se bodo lahko predstavili tudi kranjskim gledalcem. To je največja želja smučarskih skakalcev ob proslavi tridesetletnice smučarskih skokov. Zgraditev primernih smučarskih naprav v Kranju bi bila najlepša nagrada za uspehe kranjskih tekmovalcev v minulih letih. Jubilej ob tridesetletnici prvih smučarskih skokov v Kranju pa bodo počastili med drugim tudi z dvema večjima prireditvama. Prva bo na sporedu v soboto, 25. januarja, ko bodo tekmovali pionirji na 25-mctrski skakalnici v Besnici pri Kranju. Glavna prireditev pa bo v nedeljo, 23. februarja, s tekmovanjem članov in mladincev na 45-metrski skakalnici na Gorenji Savi za pokal Kranja. Obe tekmovanji pa bosta imeli tudi mednarodno udeležbo. J. Javornik Hokej na ledu Jesenice (ml) : Tržič 21 : 1 Prizadevnim hokejskim delavcem v Tržiču je v nedeljo uspelo, da so za svoje ljubitelje pripravili zanimivo srečanje. V prijateljski tekmi so se mladi Jeseničani pomerili z domačim hokejskim moštvom. Čeprav so Jeseničani visoko premagali neizkušene Tržičane, pa le-ti niso zapustili slabega vtisa. Gole za Jeseničane so dosegli: Hafner 9, Smagin 4, Medved in Jagodic po 2, Kun-šič, Endlihar, Klinar, Sckar-di pa po enega. Častni zadetek za domačine pa je v prvi tretjini dosegel Japelj. Ponovno pa se je izkazal tr-žiški vratar Lovro Hladnik, ki je svoje moštvo spet rešil še hujšega poraza. Pred 500 gledalci je odlično sodil zvezni sodnik Benccličlč z Jesenic. -dh Spored prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« 1969 LANCOVO: Sobota, 18. januarja, ob 9. uri: tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu ŽELEZNIKI: Sobota, 18. januarja, ob 18. uri: meddruštveni nočni slalom DRAŽGOŠE: Sobcta, 18. januarja, ob 10.30 uri: 5. republiško prvenstvo v biatlonu Nedelja, 19. januarja, ob 9. uri: žalna komemoracija in polaganje vencev pri spomeniku NOB ob 10. uri: tekmovanje smučarskih patrulj ob 11. uri: tekmovanje veteranov v tekih ob 12. uri- sprejem partizanskih enot ob 14. uri: slavnostni koncert godbe na pihala Škof ja Loka — dirigent Ivo Gulič ob 15. uri: razglasitev rezultatov KROPA: Nedelja, 19. januarja, smučarski skoki ob 10. uri: meddruštveni »300 tisočakov na leto zadošča komaj za sodnike in prevoz« Rokometni klub Škofja Loka išče mecena Kmalu bo minilo pet let, odkar je peščica mladih Lc-čanov v okviru telovadnega društva Partizan ustanovila rokometno sekcijo. Začeli so tako rekoč iz nič — brez opreme, brez izkušenj in skoraj brez vsakih sredstev. Ni bilo trenerja, ki bi znal načrtno usmerjati zanesene fante. Enajstčlanska skupina je vadila kot je pač vedela in znala. Čeprav so tisto prvo sezono pristali prav na repu lestvice, jih neuspeh ni petri. Vztrajno delo je nazadnje obrodilo sadove in lani so v prvi gorenjski ligi zasedli drugo mesto. Leta 1965, ko je TVD Partizan zajela kriza, so se hkrati z ostalimi sekcijami osamosvojili tudi rokometaši. Toda medtem ko sta smučarski in košarkarski klub znala poiskati mecene (prvega je prevzel Transturist, drugega pa podjetje Kroj), so slednji še naprej ostali prepuščeni sami sebi. 3000 N din, kolikor jim letno dodeli občinska skupščina, je zato le kaplja v morje potreb. O težavah, ki tarejo rokometni Odlični Uroš Aijančič Z mladinskega mednarodnega tekmovanja v Bolgariji se je pred dnevi vrnil mladi perspektivni alpski smučar Uroš Aljančič, član tržiškega smučarskega kluba. Na tem mednarodnem tekmovanju je nastopil v vseh treh alpskih disciplinah — smuku, slalomu in veleslalomu. V skupni" uvrstitvi se je uvrstil na odlično četrto mesto in bil najboljši Jugoslovan. -dh klub škofja Loka — tako se namreč sedaj imenuje — smo se pogovarjali s predsednikom Antonom Posedijem in nekaterimi igralci. »Ni pošteno, da nam odgovorni sredstva tako skopo odmerjajo,« so menili mladi športniki. »300 tisočakov porabimo samo za izplačilo sodnikov ter za prevoze na gostovanja. Kaj pa oprema, žoge, copati, mreže, trenerke, dresi . . .? Druge klube financirajo pokrovitelji in še jim občinska zveza za telesno kulturo odrine več kot nam. Resda se lahko pohvalijo z boljšimi uspehi, toda tudi mi smo dosegli že marsikaj.« Res je ... Rokometni klub škofja Loka šteje danes 40 aktivnih članov. Razdeljeni so na tri ekipe: dve moški (A in B) ter eno žensko. O dosežkih prve ekipe smo že govorili. B moštvo fantov uspešno tekmuje v drugi gorenjski ligi, ženske pa v ljubljanski rokometni conski ligi. Razen tega je v društvo včlanjenih še 45 pionirjev, ki marljivo trenirajo. Dva člana kluba vodita tudi rokometne krožke na obeh škofjeloških osnovnih šolah, kjer za ta privlačni šport vlada precejšnje zanimanje. »Več skoraj na moč storiti — vsaj v danih pogojih ne,« menijo rokometaši. »Edina rešitev bi bil pokrovitelj. Beraška dotacija bo prav gotovo še naprej ostala beraška, saj nam celo odobrenih sredstev doslej nikdar niso v redu izplačali.« K sreči si je klub znal sam pomagati iz zagate. Organizirali so več nabiralnih akcij, zaslužili nekaj s prodajo vstopnic na dirkah in, z delom v času izseljenskega piknika, škofjeloška gimnazija jim je za novo leto odstopila telovadnico, da so lahko priredili silvestrovanje. Izkupiček ni bil posebno velik, a za prazno klubsko blagajno pravo bogastvo. Razen naštetega nekaj iztržijo še z vstopnino na tekmah in s članarino. »Ne bomo vrgli puške v koruzo,« so nam ob koncu povedali škofjeloški rokometaši. »Posebno sedaj ne, ko je klub po petih letih končno le dobil sposobno vodstvo, prva ekipa fantov pa trenerja iz Ljubljane.« I. Guzelj Zimsko rokometno prvenstvo SRS V hali Tivoli v Ljubljani se je v nedeljo začelo letošnje zimsko prvenstvo Slovenije, ki ga prireja rokometna zveza Slovenije. Na tem prvenstvu sodelujejo tudi trije gorenjski predstavniki: član republiške lige Tržič in člana ljubljanske conske lige Kranj in Križe. V prvem kolu so gorenjski predstavniki igrali takole: Tržičani so izgubili z Zametom (Reka) 17:11 (6:2) in Slovenj Gradcem 19:12 (11:6), prav tako so igralci Križ izgubili z Grižami 15:11 (7:6) in Gornjo Radgono 22:14 (6:5), moštvo Kranja pa je visoko premagalo Novo mesto 20:11 (12:3). Prvenstvo se nadaljuje prihodnjo nedeljo. -dh Jutri skoki v Kropi V okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice bodo tudi meddruštve-ne tekme v smučarskih 40-^8^kjLjBfca-kalnici v Kropi, in sicer jutri ob 14. url. GLAS SOBOTA — 18. jantarja 1961 Kako so dve toni na vrh Krvavca spravili? (Madalj. s 6. strani) Takrat smo popili zadnje ostanke slivovke. Z mislijo, da smo že prebrodili najtežje zapreke, smo potem razbili prazno pollitrsko steklenico. Že do sem smo si jo krepko prislužili. Toda kmalu se je pokazalo, da smo se sicer utrujeni in že premočeni še enkrat ušteli. Na Jezercih smo rešili nekaj manjših zaprek in ob 15. uri, ko smo bili le še tris-to metrov oddaljeni od hotela na Krvavcu, se je zataknilo. Gosta megla in moker sneg sta naredila svoje. Fantje so sicer zelo dobro poznali pot, vendar dve toni težak stroj ni bil več kos meter in pol debelemu sneženemu zametu. Naenkrat smo bili zakopani v razmočenem snegu. URO IN POL ZA TRISTO METROV Peš smo jo mahnili k zadnji postaji žičnice. Gazeč sneg do pasu in še čez smo potem ob 15.45 začeli zadnjo vol i ko akcijo. Spustili smo vlečno vrv do stroja. Čeprav le 50 metrov oddaljeni drug od drugega, smo se zaradi goste megle lahko sporazumevali le po glasu. Nič kolikokrat jo moral Jože Flais, ki je upravljal z žičnico, potegniti naprej in spustiti vlečno vrv. Nazadnje se je ta še strgala, čeprav nam je mr- zel snežni mete/ zarezal prav v kosti, smo vztrajali. In točno ob 16.30 smo goseničarja spravili do hotela na Krvavcu. Pravim spravili, ker sva tudi s Francijem krepko sodelovala v tej akciji, ki se je za fante začela, ob 8. uri (in za naju pol ure kasneje) ter trajala poLnih 8 oziroma 9 ur. NAZADNJE BREZ SLIKE Ko sva zjutraj odšla iz redakcije, nama je urednik naročil, da bi dobila tudi posnetek z vrha. Franoi je ob hotelu še enkrat pritisnil na sprožilec. Toda megla in sneg sta naredila svoje, če bi namreč objavili to sliko, nam bralci najbrž ne bi verjeli, da je posnetek z vrha Krvavca. Vendar nama ni bilo žal tega neuspeha. S fanti sva delila zadoščenje, da.smo 15. januarja 1969 spravili na vrh Krvavca »racmana«, ki bo poslej skrbel, da bodo kr-vavški smučarji lahko varne- Ko smo bili mimo Jezerc, so se kmalu pokazale nove težave. Takrat še nismo vedeli, da nas Caka še najtežja akcija. Franjo Kreačič: »že sem vozil goseničarje, vendar s takšnim in še s Krvavcem po vrhu se pa še nisem pomeril.« (Prepričan sem, da Franjo Kreačič in Jože Flais na Krvavcu med zimsko sezono z njim ne bosta imela toliko težav). fiele pred Jezerci smo si toliko >dij,hnili, da je Franci lahko naredil skupinsko sliko. je drvati po boljših in lepših progah. TEPTALNI STROJ RATRAC Pot nazaj je bila lažja. Z žičnico smo se nekaj po 19. uri spustili v dolino. Rdeč RATRAC, prek štiri metre dolg in nekaj manj širok go-seničar je počival na vrhu. Danes že orje, ravna in pripravlja smučarske proge. Direktor turističnega prometnega podjetja CREINA tov. Tičar — to podjetje sedaj upravlja na Krvavcu z vsemi žičnicami — mi je drugi dan povedal, da so za tega švicarskega goseničarja odšteli skoraj 30 milijonov starih dinarjev. Z njim bodo v prihodnjem podaljšali na Krvavcu smučarsko sezono kar za mesec dni. Menijo, tudi, da se bodo zaradi boljših prog na Krvavcu poslej tudi nesreče zmanjšale za polovico. Teptalni stroj RATRAC naenkrat stepta 4,20 metra širok pas snega. Vgrajen ima Fordov motor s 120 konjskimi silami. S takšno močjo pa zlahka premaguje tudi 60-odstotne vzpone. V eni uri pa porabi 7 litrov goniva. Podjetje CREINA, ki ima na Krvavcu še velike načrte, je torej s tem nakupom nedvomno precej prispevalo k razširitvi zimsko-športnega turizma v tem delu Gorenjske. Pravzaprav s Franoijem še nisva prišla čisto »k sebi«. Ko pišem" tale reportažo, sa mi še vedno tresejo kolona in čutim vsako kost posebej, če verjamete ali ne, nikomur ne privoščim, da bi se Krvavca lotil ob takšnem vremenu in na tak način, č&pvav je bil to moj prvi in najbrž tudi zadnji RATRAC, ki som ga spremljal na Krvavec pa bom še dolgo občudoval Franja Kreačiča, Jožeta Flai-sa, Petra in Florjana Slat-narja in Franca Grilca —• krvavške fante, ki ne poznajo strahu in utrujenosti in ki poznajo vsako drevo in grm na Krvavcu. Nikdar pa ne bom pozabil tudi kdaj me je »povozil« krvavški teptalni stroj — RATRAC. Besedilo: Andrej žalar Slike: Franci Perdan Očiščene iri zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj