Med poročevalci so b ili tak i, k i so se p rv ič srečali z resnim raziskovalnim delom, kot taki, k i jim je to poklic. N jihova strokovna usm erjenost je izredno pestra , v en d a r so k lju b tem u s pom em bnim i spoznan ji p rispeva li k uspešni osvetlitv i iz razito in te rd isc ip lin a rn e p rob lem atike , k i je sicer v velik i m eri p redm et p ro u čev an ja geografije. S lovenska g eo g ra fija je doprinesla pom em ben delež k uspehu raz iskova­ n ja , n a sim poziju pa so poročali t r i je sodelavci In š titu ta za geografijo U ni­ verze. U vodni re fe ra t V. K lem enčiča in K. Siškoviča je p rinese l pom em bna nova teo re tsk a izhodišča za o p red e ljev a n je vloge narodnostn ih m an jšin v ob­ m ejn ih reg ijah . M. P ak je ob teo re tsk ih izhodiščih posredoval spoznan ja o vlogi oskrbe n a jugoslovansko -ita lijan skem m ejnem obm očju. Podpisani je v delu skup inskega re fe ra ta s P. Š tra jnom in V. Svetino poročal o podrobni raziskavi socioekonomske s tru k tu re območja, predvidenega za prosto indu­ s tr ijsk o cono med Bazovico in O pčinam i. R aziskavo je ob strokovnem sodelo­ v an ju podpisanega o rgan iz ira l Slori. S im pozij je osvetlil osnovna g iba la sp rem in jan ja pogojev ž iv lje n ja na ita lijan sk em obm ejnem obm očju in poslcdice teh sprem em b za narodnostno s tru k tu ro p reb iva lstva . Želeti je , da bi S lori im el to liko moči in podpore, da bi n a podlagi teh rezu lta tov izp e lja l nove raziskave. M arijan K lem enčič Simpozij o socialnogeografškili problemih obmejnih območij Slovenije, Ljubljana, 10. in i i . marca 1977 Sodelavci In š titu ta za geografijo U niverze v L ju b lja n i so proslav ili 15-letnico o bsto ja in š titu ta s sim pozijem , n a ka te rem so p red stav ili p rv e rezu l­ ta te široko zasnovanega raz isk o v an ja obm ejn ih obm očij S lovenije. Poleg uvodnega re fe ra ta o rezu lta tih dela in š titu ta v razdob ju 1972—1976, ki ga je podal n jegov d irek to r prof. dr. V lad im ir K lem enčič, je k a r 15 sodelavcev poročalo. V ečina re fera tov je ob rav n av ala obm ejne problem e v severovzhodni Slo­ veniji te r ob jugoslovansko-italijanski meji. B. Belec je orisal prostorsko d iferen c iran o st obm očij severovzhodne S lovenije v luči dem ografsk ih sp re ­ m em b; V. B račič je ocenil vlogo in d u s trije v tem delu obm ejnega sveta; dnevno in tedensko p rekom ejno m igracijo od Mežice do T ra t je ana liz ira l M. Zgonik: M. Špes je p red s ta v ila poskus analize s topn je deg rad iran o sti o k o lja v Lendavi. G eografsko p rob lem atiko n a zahodnem obm ejnem obm očju so o b ravnavali M. K lem enčič (Poskus op rede litve v rednosti k u ltiv iran eg a k ra- škega sveta za slovensko narodno skupnost na T ržaškem ), M. R avbar (N eka­ te r i geografsk i v id ik i p roste in d u s trijsk e cone n a K rasu), A. G osar (Specifič­ nost m igracij na začasno delo v tu jino iz obm ejnih regij SRS na prim eru občin ob ju g oslovansko -ita lijan sk i m eji) te r D. P lu t (P erspek tive tu ris tičn eg a razvo ja K oprskega P rim o rja in subsistem »naravnega okoljac). Splošnega p rob lem a obm ejnosti v S loveniji s ta se do tak n ila dva re fe ra ta : M. P aka o osk rb i in D. U ra n je k o izobraževan ju . Š tiri poročila sicer niso ob ravnavala obm ejn ih problem ov, ven d ar so b ila tesno navezana na to p rob lem atiko z ob­ ravnavo nerazv itosti. Tako je b ila za m an j razv ita obm očja v SRS p red sta v ­ lje n a p ro b lem atik a u rb an izac ije (V. Kokole), p rom etn ih povezav (M. Žagar), osnovnega šolstva (I. P iry ) te r gospodarski in popu lac ijsk i p rob lem i v P esn išk i dolin i (B. K ert). V okv iru sim pozija je b ila p r ip ra v lje n a razstav a k a r t, e laboratov in tisk a ­ n ih del sodelavcev In š titu ta za geografijo U niverze za obdobje 1972—1976. M arijan K lem enčič