Shod tirolskega uciteljstva v Sterzingu. /\ 18. novembra preteklega leta je zborovalo tirolsko nemško učiteljstvo v Sterzingn, tedaj skoro istočasno, kakor se je vršil znani katoliški shod na Dunaju. In menda nihče ne more zanikati, da ni prelepa tirolska dežela prava domena pravega pravcatega klcrikalizma. Usoda je menda hotela, da je ravno ta shod — v Sterzingu namreč — pokazal y bengalicni Inči, kako idilične razmere bi zavladale v širni Avstriji, posebno na šolskem polju vobče, ako dobi klerikalizem tisto moč r roke, ki jo ima ravno v gorati Tirolski. V nastopnem podajamo obširneje poroiilo o tem velepoučnem shodu, ki bodi obenem itpolniter naše obljube, ki smo jo izrekli t porof-ilu o katoliškem shodu na D u n a j u. — Učiteljskega shoda v Sterzingu se je ndeležilo poleg skoro polnošteviloega neraškega učiteljstra še odposlanstvo laškega tirolskega učiteljstva in sledeči c. kr. ljudje iz šolske stroke: dvorni svetnik dr. H. Hausotter, c. kr. dež. šol. nadzornik, in c. kr. okr. šol. nadtorniki: prof. Peter, prof. Fleisch, prof. Eggtr, Lisch, Steger, Zeller, Zabalder, Bonell, Stecher, Pertmer, Maschler in Lezur. Brzojavno so shod pozdravili c. kr. okr. šol. nadzorniki Kaittel, KnOpfer in Zoderer. I. Srmotnl položaj. Porofievalec Filip Leitner iz Merana je izvajal sledeče: Ako se v mojem poročilu ne nahaja ime učiteljiea, je vzrok ta, ker jas smatram koleginje euakopravne z nami, zakaj te imajo enake študije, vrše enako delo, torej naj uživajo enake pravice. Skoro pred desetimi leti se je zbralo ravno v tej dvorani tirolsko učiteljstvo k zborovanju, katerega namen je bil, podati jasno sliko o bednpm stanju tirolskega učiteljstva ter obenem nasvetovati, kako naj se najhitreje ia najizdatneje pomaga temu nedostatku. Torarifi Siber iz Schwaza je v svojem izbornem referatu dokazal, da je tirolsko učiteljstvo najslabše plačano, da je njega gmotni položaj slabši kakor navadnih poslov. Tovarišu Siberju bodi še enkrat izrečena na tem mestu najiskreneja z»hvala za njegov referat, ki je svetu pokazal t rsi celoti žalostni gmotni položaj tirolskega učiteljstva, za referat, ki je zbudil t V8em tirolskem učiteljstvu samozavest, da se Dalje v prilogi. zaveda, da je tudi ono državljan, ki mu gredo vse praviee avstr. državljanov. Oni znani učiteljski shod v Sterzingu 1. 1898. je zahteval, da se tirolsko učiteljstvo plaea tako, kakor je plačano c. kr. uradništvo štirih najnižjih plačilnih razredov, in je to svojo zahtevo tudi temeljito podprlo. Marsikateri učitelj je zapustil ta shod v nadeji, da mu najbližja bodočnoat priuese lepše dneve. Od tega leta dalje so bila vsako leto učit. zborovanja, kjer je bilo edino dnevno vpiašanje: Naš gmotni položaj. — Na podlagi štatistike se je dokazalo, da naši dohodki ne zadostujejo za najpotrebneje v življenju; sklepale so se resolucije na one korporacije, ki imajo našo usodo v rokah. Tn kaj smo dosegli ? Eesolucijam so sledile lepe besede, in leta 1904. se je naš gmotni položaj celo reguliral. Naše delo je imelo tedaj uspeh! ? Seveda je nerazsodno Ijudstvo mislilo, da se je naš gruotni položaj z ono regulacijo v istini poboljšal, in merodajni faktorji nas vedno in vedno opozarjajo na ono regulacijo. Toda naš deželni zbor je bil drugačnega mnenja. Ta korporacija nam ni dala nikakega priboljška z ozirom ua današnjo draginjo, in nikakršne regulacije, teinveč ta korporacija nam je prizadela prav občuten udarec. Zakaj zaradi te Bregulacije" je deželni zbor črtal vsemu učiteljstvu, ki služi manj kakor 7 let, oni donesek, ki ga je dobivalo že od pamtiveka za kurjavo. In kako je z ostalo regulacijo ? Po preteku 30 službenih letih dosežemo plačo 2000 K, tedaj oni znesek, ki ga dobi c. kr. uradnik v prvem letu definitivnosti, namreč 1960 K. Ko je država povišala svojemu uradništvu njih plačo, je vsakdo to odobraval in nihče ni dolžil države, da razmeta svoj denar. Mi sicer zahtevamo enake plače kakor jih ima rraše c. kr. uradništvo štirih najnižjih kategorij, a dobimo to, kar dobi uradništvo početkom svoje definitivnosti — šele koncem svojega službovanja. Casu primerna regulacija! ? Seveda, največje težkoče pri vsaki naši regulaciji je pokritje. L. 1903. so našli to pokritje, a to pokritje so porabili za svoje namene, zakaj od tega pokritja so porabili 200.000 K v svoje namene. Naravna posledica takemu postopanju je bila, da smo pri vsakem nadaljnem zborovanju zopet in zopet zahtevali regulacije naših plač, sprejemali in odpošiljali peticije o izboljšanju našega gmotnega položaja. In smo li dosegli kaj s tem večnim moledovanjem ? Ne! Temveč naš gmotni položaj je ravno zaradi neznosne draginje postal naravnost obupen. Drugim stanovom se je v tem času izboljšal njih gmotni položaj 1 do 2 krat, a merodajni faktorji niso tarnali, kje dobe pokritje. Nara seveda so ponujali le lepe besede, tolažeč nas z boljšo bodočnostjo. In ravno zaradi obče znane draginje nisem hotel v svoje poročilo vplesti štatistike o podraženju vseh živil. Kakor rečeno, učiteljstvo je bilo primorano vsako leto moledovati za izboljšanje svojega gmotnega položaja. A vkljub večni prošnji se ni hotel izpolniti znani svetopisemski rek: nTrkajte in odprlo se vara bo .. ." Neki nižjeavstrijski dež. poslanec je imenoval učiteljstvo nadležne berače. Da smo sirornaki, je resnica, to lahko uvidi vsakdo, a berači vendar nismo, temveč pošteni delavci, ki zahtevamo za pošteno delo pošteno plačilo! Neki poslanec iz Šlezije je rekel, da bo učiteljstvo izgubilo vse svoje simpatije zaradi tega svojega večnega moledovanja za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Katere li? Mogoče te, ki jih uživamo pri merodajnih faktorjih? Ako te izgubimo, naj jih le izgubimo! Ako pa menijo ti ljudje, da izgubimo zaradi teh svojih opravičenih zahtev obče simpatije, rečemo le toliko: Stavimo to vprašanje javno! — Toda mislim, da danes nismo prišli tu sem, da rešujemo to vprašanje, temveč da povemo jasno in glasno, kaj hočemo. Pripravljeni smo, te svoje zahteve ponesti v zadnji kotiček naše domovine. Svoj smoter hočemo doseči. Dolgo smo čakali in struna prenapeta — poči. Oni lepi nauki o učiteljski skromnosti in zadovoljnosti, ki srao jih prejeli v pripravnicah, so pač hitro izginili iz naših duš, ker nimajo prave podlage. Da je naš gmotni položaj obupen, naravnost neznosen, čutimo vsi. A to našo Bkupnost hočemo pokazati in dokazati na podlagi suhih številk, primerjajoč učiteljske dohodke naših sosedov na Koroškem in Solnograškem. Evo jih: Številke govore, kako sijajno je naše gmotno 8tanje. Ne le za krone smo prikrajšani, temveč za celo imetje, ne le za par let, temveč za vse življenje. In računajte, koliko je to imetje! Koroški učitelj dobi od dne svoje definiti?nosti do upokojenja eelih 39.285 kron več in solnograški 23.885 kron več kakor mi. To so dejstva, ki govore veliko. To so številke, ki morajo navdusiti zadnjega učitelja v najoddalje nejšem kraju, da stopi navdušeno v boj za naše opravičene zahteve. In s čim opravičuje tirolski deželni zbor tako postopanje? Je-li mogoče merodajna tu draginja, ki vlada zaradi vedno veejega tujskega prometa v naši deželi ? Saj donaša tujski promet ogromno dohodkov celi deželi, tujci prineso vendar mnogo denarja v deželo, ki ima torej dovolj dobička od tujcev. Seveda, ker ima vsak stan dobiček od tega prometa, te dobrote ne sme uživati stan, ki daje temelj vsi ljudski izobrazbi. Ne smemo se čuditi, ako zapušča vsako leto toliko uciteljev svojo nehvaležno domovino. In zaradi tega je pomanjkanje užiteljstva na Tirolskem prav občutno, kar pripoznava že priprosto ljudstvo. Znani vodja Jožef Windisch se je nekoč izrazil: nHočemo, da se naše nčiteljstro boljše plača! Naši najboljši učitelji zapuščajo Tirolsko in gredo ua Gorenje in Dolenje Avstrijsko službovat. In na Tirolskem ostajajo le taki učitelji, ki jih drugje ne potrebujejo." Mož je trdil prav, zakaj najslabši ufitelji gotovo ne zapuščajo nehvaležne domovine. Tirolska krvavo potrebuje dobrih učiteljev, a gotova taktika ne uvideva tega. Pomagajo si z neizprašanimi in zasilnimi učitelji. Seveda, druge kronovine ne potrebujejo takih učnih oseb, 7ato so obsojeni za našo kronovino. Tirolska se more torej primerjati edino le še z Galicijo. (Dalje) 03 o M o !-. o o x» 03 u. bn o a © OD o CB ig -o •§ il US © O iO t> in ia «* §8.. _.  f-4 r-4 ^H i-l rH +++++++++ O O O S> © © o o o o •* 5C O <N ¦«• <N <N 0*3 CO CC 00 O + + + + + o o o o o g § s I I I I o © t-i m •* oo t* tt + + 4 V O » <O OOOIOOOIOIO e*©©<Nio>ar-c- . , , IO O O 1O IO O (N \a la c- t- o 1 ' ' t-h (N (N OO OS iC I1I++++++ §38S8§2°~ " _ O ¦8,5" «'3 2 S _ m * h n g) n n s 2 I 7 I I I I I (4 ,-1 J. i-l eO i-t «0 iX "* -H rH <N e* «5 s