Razgied. — Umrl je v Lipskem nekdanji profesor slovanskega jtzikoslovja na ondotnem vseučilišču Avgust Leskien. — Pleraenit češki rodoljub. Kakor poroča »Den«, je te dni v Brnu umrl tamošnji zdravnik dr. Fr. Herzel, ki je volil na smrtni postelji 20.000 K v dobrodelne namene češkega naroda na Moravi. — Inženlrke v Rusiji. Na petrograjs ki tehnični visoki šoli je končalo s^oj štud j 40 žensk, ki so zahtevale svoje diplcnie. Car je odredii, da smejo delovati kot praktične inženirke. Dozdaj v Rusiji ni še nobena ženska dobila inženirskega diploms. — Prva sodna zapisnikarica. dne 15. pret. m. je bila na Dunaju sodna obravnava, pri kateri je pisaia zapisnik — ženska. Stara je 18 1-et, izvršila je licej in trgovsko šolu ter službuje na sodišču kot volonterka. — Nagrade za porode na Francoskeni. Poslanec Bonaze je francoskemu parlamentu predložil zakonski načrt, ki določa nagrade za porode. Po tem načrtu i'aj dobi mati po prvem in po drugem por. du po 500 irankov, za tretjega otroka naj dobi 1000 frankov, za vsakega nadaljnega otroka pa po 200 frankov. Vrhutega naj dobiva oče za vzdržaivanje otrok do o 15. letai njihove starosti posebno državno podporo. — Jose Echegarav, znamenit! španski pesnik in inatematik, je umrl v Madridu v starosti 83. let. Bil je večkrat finančni in naučni minister, po letu 1874. pa se je posvetil pisateljskernn pokUcu. Spisal je blizu 50 dram, izmed kateiib je najslavnejša »Galeotto«, ki je preložena že na vsc kulturne jezike. Leta 1904. je bil za svoje pisateljsko delovanje odlikovan z Noblovo nagrado. — »Srce« prepovedano. Dež. šolski svet za Ceško je nkazal iz čeških šolskib k.ijižnic odstraniti znano knjigo »Srce«, ki io je spisal EdmoTido de Amicis. Opozarjanio na pripombe, ki jih ie tej odiočbi posvetila dunajska »Arbeiter - Zeitung < z dne 13. t. m.. št. 284! — Umrl je na Dunaju bivši vseučiiiški profesor botanike pl. Wieser, član gosposke zbo-iiice. Bil je 79 let star. -- Hrvatski konzervatorij v Zagrcbu. Mrvatski deželni glasbeni zavod v Za~ grebn jt dobil naslov: Konzerv. torij brv. dež. ;.jtasbenega zavoda. — Madžarski pisatelj, ki v mladosti ni znal madžarsko. Nedavno tega je v Budimpešti umrl znani madžarski hur.iurist, feljtonist in mladinski pisatelj A. Agiad, ustanovitelj humorističnega lista *Borszen Janko«. Ta list je igral važno ku.ltu.no in politiško vlogo med Madžari. Agai je bil rojen v Orahovici na Hrvatskem in je koit otrok znal samo hrvatsko. Madžarsko se je naučil šele pozneje, ko je bii njegov oče v nekem ogrskem kr_.jn nastavljieii za zdravnika. — Šola za služkinje. Zadrega s služkinjami je povsod velika. Zdaj so v Upsali na Španskem ustanovili učni zavod za služkinje. V tem zavodu se uče dekleta vsega, kar je treba za službo, pa se tudi uče, česar ne smejo. Uče se pa tudi vsega, kar je treba vedeti iz zdravilstva in iz socialnih strok. — Bejgijski narodni pesnik Charles Queux umrl. Nedavno tega ie umrl v Bruslju belgijski narodni pesnik Charles Guillaume, ki se je pa podpisaval s psevdoninioni Gueux (Siromak), da je označil svojo pripadnost k belgijskemu ljudstvu. — Kurze iz nove grščine in albanščine v Pragi ustanove, kakor poročajo praški listi, na češkem vseučilišču v dogledni dobi. Predavanja iz arabščine, perščine in turščine se vrše na praškem vseučilišču že davno. a tudi predavanja lektorjev o ruščini, srbo-hrvaščini in bulgarščini. V tem pogledu je praško vseučilišče pač daleč pred drugimi vseučilišči. — Henryk Sienkiewiczeva velika romana »Z ognjem in mečem« ter »Potop* sta iz čeških šolskih knjižnic izvržena, ker da ne cdgovarjata principom patriotične in versko-nravne vzgoje. — Na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu je letos vpisanih 497 slušateljev. — Zaplenjen spis. Praško dežel. sodišče je zaplenilo spis dr. V. Skarde in tovarišev, ki je bil izdan leta 191 u. po\odom SOletnice dr. Karla Krarnafa. — Zaplenjeni podobi. V Pragi so zapienili znani podobi »Po bitki na Beli goii<< ter »Hus na meji« in prepoveddi razš;rjevanje posnetkov. — Deio med vojno. SotrudniK pariškega lista »Figaro« je vprašal več odličnih znastvenikov in umetnikov, kako jitn gre med vojno delo izpod rok. Nekateri znanstveniki in gtosbeniki so odgovorili, da deiajo skoro tako, kakor v mirnih časib, velika večina pa je odgovorlla, da ne delajo piav nič ali malo, ker jim gre vojna tako za živce, na so nezmožni se popoinorna zamisliti v kako drugo stvar. — Prepovedana nemščina. Iz Stocklioilma javljajo, da je ne samo na vseh šolah na Ruskem, nego tudi na liiteranski bogoslovni iakultetl v Jurjevu (Dorpatu) prepovedano predavati ali govoriti nemški, — Unir je v Zagrebu vseučiliškl profesor dr. Josip Florschiitz. — Umrl je v Djakovu tamošnji kamonik in hrvatski pisatelj Ferdo Fiipovič. — Nov učni predmet na angleških šolah. 2e tekorn vojne so vročekrvni učitelji porabili vsako priliko, da so vojnim učencem vcepili sovraštvo do Nemcev. Pred nekaj tedni je pa angleška vlada naročila šolskim vodstvom. naj 'poii-ujejo otroke o liemških barbarstvih. Gradiva za tak pouk je angleško senzacijsko časopisje dosti priobčilo; celo zbirko takih bajk o odžaganib ženskih prsih in na križ pribitih otrocih je pa priobčilo takozvano »Bryc-poro'čilo«. O tem pravi ncinška revija »Tiirmer: Ta vladni ukaz na šole je piiča, da lioče Angleška ne le v vojnem času nahujskati preblvaJstva, nego da pripravlja še za prihodnje generacije, kar je mogoče, da bi se tudi po sklepu miru ohranilo med Angleži smrtno nasprotje do Nemcev.