Stev. 264. 2*k 2% oktobra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak daa, tudi ob nedeUah ta pracpikl^ ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih db 8 dopolposobiIa za boj angleško torpedovko. Boj zapadno od LHle se nadaljuje. Naše čete so tudi tam prešie v ofenzivo in so na več mestih vrgle sovražnika. Ujetih je bilo okrog 2000 Angležev in zaplenjenih več strojnih pušk. Na vzhodnem bojišču ni bilo odločitve. J stva za notranje stvari trpelo še sistem » a" M*« i alf brutalnega ščuvanja ljudske mase. n!iŠi£5K2 uCnSpSitflS IBujE ZD pGF"; Begunci morajo zapustiti Dover. MSkO UOjaŠtVO. ! LONDON, 21. (Kor.) Ukaz, da morajo . . t vsi inozemski begunci zapustiti tekom LJtkOLIN 21. (Kor.) Listi poročajo iz!enega tedna mesto Dover, ima svoj po-Zeneve: Kakor poročajo francoski listi,; vod. kakor se misli, v domnevi, da so z je pred Gibraltarjem pripravljenih sest-j velikim številom beguncev prišli v Dover naist transportnih ladij, da odpluiejo na Portugalsko, da vkrcajo tamošnje čete. Poiopijen angleSki parnih. KRISTIJANI J A, 21. (Kor.) Iz Stavan-gera poročajo: Neki nemški podmorski čoln ie 12 morskih milj od norveške obali potopil angleški parnik »Glitre«, last Sal-\vesen-Leith linije. Moštvo se je rešilo. tudi vohuni. Na Angleškem se vsprejemajo od slej naprej samo brzojavke „In Claris". KOPENHAGEN 20. (Kor.) Kakor poročajo časopisi, je naredba angleške vlade, vsled katere se odslej smejo vsprejemati samo Padca Antwerpna niso krivi Angleži. LONDON, 21. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista »Times« misli, da je bilo mogoče po-| manjkanje vojakov v Antwerpnti mesti ti in da ni napake pripisovati na ro-| vaš Angležem, temveč onemu iznenađenju, ki se v vodstvu armad trosporazuma dogajajo češče. Ako bi bilo 40 do 50 tisoč zaveznikov v stanu, napasti Nemce morda na črti Gent-Mecheln, bi bili lahko dosegli velik uspeh. Ako se je ekspedicija odobravala, Je Churchil očito ravnal popolnoma sporazumno s svojimi kolegi, ti zadnji pa sporazumno z zavezniki. Pripravljeni smo bili, pravi nadalje sotrudnik, da se udeležimo operacije. Razpolagali smo z zadostnimi četami. Ako drugi niso mogli pomagati v zadnjem trenotku, je bilo gotovo dovolj tehtnih razlogov za to. Ne da se združiti z višjimi interesi, da bi zavezniki zahtevali eden od drugega račun. Ako se bo zahtevalo od Kitchenerja ali Churchilla v zbornici, ali sploh kje, da razkrijejo »fiasko« Antwerpna, lahko za-molčita z vso pravico vsako nadaljno razkritje. Belgijska kraljevska dvojica pri svoji vojski. ROTTERDAM, 21. (Kor.) List »Niew Rotterdamscher Courant« poroča iz Hav-ra z dne 19. t. m., da se angleška kraljeva dvojica in ministrski predsednik nahajajo v bližini belgijske vojske. Belgijski kardinal Mercier ni zbežal. AMSTERDAM 21. (Kor.) List „Tyd" pri-občuje pogovor s kardinalom Mercierjem, v katerem je ta izrekel svojo srčno željo, da bi se povrnili ubežniki, ker ni nobene nevarnosti. Istočasno dem en tira kardinal vesti, da bi bil zbežal tudi on sam. Belgijski ubežniki se vračajo domov. AMSTERDAM. 21. (Kor.) List »Tele-graaf« javlja iz Bergena op Zoom z dne 20. t. m., da se Belgijci vračajo trumoma dv. Včeraj da je odpotovalo do 8000 brzojavke „in claris" vzbudila v angleških trgovskih krogih veliko nejevoljo. Ker dalje nista več dopuščena „Codex* in prometno pismene kratice, so nastale za brzojavni promet trgovcev velike zapreke. Ker stane ena beseda v Avstralijo tri šilinge, bodo vsled nado-1 tega *mela posamezna brodarstva mesečno 12 do 15 tisoč danskih kron več stroškov. Angleški veleindustrijalci prosijo vlado, da naj dvigne prepoved izvoza volne. AMSTERDAM, 21. (Kor.) List »Han-delsblad« javlja iz Tilburyja: Ako se izvede angleška prepoved glede izvoza volne. bodejo tukajšnje tovarne za volneno sukno vsled pomanjkanja surovin morale ustaviti svoj obrat. Veleindustrijalci so vložili na angleško vlado prošnjo, da naj prepoved dvigne pod pogojem, da se ne bo v inozemstvo, posebno ne na Nemško ničesar izvažalo. ubežnikov. Z današnjimi prvimi štirimi vlaki se jih je odpeljalo zopet približno 8000. _______ Pogrom na Nemce v Londonu. LONDON, 20. (Kor.) List »Daily Chroni-cle* poroča o pogromu londonske poulične druhali na Nemce sledeče: Izvor na- Za Francosko potrebni kemični in f cevtičnl izdelki naj se izdelujejo doma PARIZ, 21. (Kor.) Vlada je izdala naredbo, vsled katere se za čas vojne ustanovi urad za kemične in farmacevtične izdelke. Ta urad je podrejen trgovinskemu ministrstvu. Ta urad naj omogočuje tudi na Francoskem samem take izdelke, ki so bili dosedaj monopol tujih držav. Splav oklopnjače »Flandern«. BREST 21. (Kor.) Oklopnjačo »Flandern « s 25 tisoči ton vsebine so spustili včeraj v morje. Japonski zasedo Harfalske, Mart-janske In Kanonske otoke. LONDON 2L. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Tokia 20. t m.: Japonsko mornariško ministrstvo naznanja, da so bili Maršalski. Marijanski in Karolinški otoki zasedeni iz vojaških vzrokov. italijanska SKOtina ftmokncOi m Kvtnd-flist Italije. RIM, 21. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Bologne z včerajšnjim dnem: Vodstvo zedinjene socijalistične stranke le imelo sejo, da se posvetuje o sedanjem mednarodnem položaju. Ravnatelj lista »Avantic, Mussolini, je predlagal dnevni red. v katerem se izjavlja, da je dosedaj po stranki odobravani sklep absolutne nevtralnosti z ozirom na mednarodni položaj, ki se vedno bolj zapleta in skriva v CARIGRAD 20. (Kor.) Francoski list »Stamboul«, ki velja kot organ francoskega poslaništva in ki zelo rogovili proti Avstro-Ogrski in Nemčiji in se zavzema za trosporazum, je vojaška oblast ustavila za nedoločen čas. Poročilo vojaške oblasti utemeljuje ta svoj korak s tem, da je imenovani list prinašal članke, vsled katerih so bili verski čuti islamitov žaljeni in pa s tem, da je list postopal proti neki naredbi vojaške oblasti, vsled katere list, ki zastopa interese ene vojskujočih se strank, ne sme delati ironičnih opazk glede armade druge skupine. Položaj v Indiji. CARIGRAD 20. (Kor.) Semkaj došli indijski in perzijanski časopisi priobčujejo sledeče vesti, ki so značilne za položaj v Indiji. Vsem carigrajskim turškim časopisom je bil odvzet poštni debit v vsej angleški Indiji. Angleške oblasti postopajo kar najstrožje proti mohamedanskim in domačim listom. Nasprotno pa ustanavljajo v večjih indijskih mestih propa-gandistične liste. Tak list je v Lahore izhajajoči »Azadi Lahore«. V Bombayu in Kalkutti trgovina popolnoma miruje. Več velikih tvrdk je ustavilo plačila. Angleške oblasti so baje izgnale avstro-ogrske podanike. _ Ministrska konferenca. DUNAJ 21. (Kor.) V ministrskem pred-sedništvu se je 20. t. m. vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika konferenca, ki se je bavila z vprašanjem podpore gališkemu prebivalstvu, ki je težko zadeto po vojnih dogodkih. Konferenca je sklenila takojšnjo pomožno akcijo, katere prvi namen je, da se poskrbi za potrebno aprovizacijo v bedi se nahajajočih krajev. Da se izvedba te akcije po možnosti o-lajša in pospeši, se le sestavil poseben odbor iz zastopnikov udeleženih ministrstev. Brzojavaa zahvala cesarja Viljema budim- peštaaskemu županu dr. Barczyju. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Cesar Viljem je na budimpeštanskega župana dr. Bar-czyja glede na dejstvo, da so neko ulico in neki trg v Budimpešti prekrstili na ime »Cesarja Viljema ulica« in »Berlinski trg:< pustil nasloviti naslednjo brzojavko: Nj. Veličanstvo cesar in kralj je z velikim zadoščenjem vzel na znanje dejstvo, da je ogrsko glavno in prestolno mesto dalo ime neki ulici po imenn Nj. Veličanstva, odnosno po imenu nemškega glavnega in prestolnega mesta. Nj. Veličanstvo se za ta dokaz zvezno-prijateljskega mišljenja najtopleje zahvaljuje. Na Najvišje povelje: pl. Trentler. Socijalni deaokratie pri ministrskem predsedniku. DUNAJ 21. (Kor.) Po nalogu kluba so-cijalnodemokratskih državnih poslancev so danes poslanci Adler, Seitz, Renner, Seliger in Pittoni predložili ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu razne želje, posebno zaradi določitve najvišjih cen za krušne sadeže, zaradi takojšnje oddaje državnih del v svrho ublažitve brezposelnosti, uvedbe podpor brezposelnim ter razširjenja oskrbe pripadnikov mobilizirancev na one, ki so za daljši čas poklicani v vojno dajatveno službo izven svojega bivališča ali obratiŠča. Ministrski predsednik je izjavil, da so se že o več ukrepih o zadevi živilske politike in pre-skrbitve dela ne samo vršila posvetovanja, temveč se dotični ukrepi že uvajajo. Posebno se je odredila daleč preko mere, ki jo določa proračun, naročitev voznoobratnih sredstev in pa izvršitev stavb, posebno tudi v provinci. O ukrepih, ki segajo dalje, pa se ministrski predsednik ne more izraziti odločilno, hoče jih pa resno proučiti in pretehtati. Sin šefa generalnega štaba nadporočnik Ervin bar. Konrad pl. Hotzendorf, ranjen. DUNAJ 21. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Nadporočnik pri dragonskem polku štev. 15, prideljen generalnemu štabu, Ervin baron pl. Hotzendorf, je bil dne 20. t. m. zjutraj v boju pri Przemyslu po šrapnelu ranjen v stegno. Rana ni nevarna. Princ Wolrad zu VValdeck Brimont padel na bojišču. AROLSEN, 21. (Kor.) Princ Wolrad zu VValdeck Brimont je umrl dne 17. t. m. kot vodja patrulje junaške smrti pri Maslyju na severnem Francoskem. Bolniški vlaki državnih železnic. DUNAJ 21. (Kor.) Ker je zima nastopila v severni Galiciji že v prvi polovici minulega meseca, se je železniško ministrstvo odločilo, da priredi 12 bolniških vlakov, vsa-cega s 24 vagoni, ki naj bi se ogrevali pri hudem mrazu po paru lokomotive in pa v sredi vlaka postavljenega voza, v katerem se kuri. Vagone je železniško ministrstvo v svrho prevažanja ranjencev potrebno uredilo in jih opremilo z nosilnicami in drugo potrebščino. Vsak tak vlak bo stal približno 12 tisoč kron. Vlaki so bili oddani dne 18. septembra vojni upravi na razpolago ter odpeljani na določena jim mesta, potem ko se jim je pri-delilo od strani „Rdečega križa" potrebno sanitetno in postrežno osobje, potrebni materijal za oskrbo in drugo. Kulturna zveza nemških učenjakov in umetnikov. BEROLIN 21. (Kor.) Veliko število naj-odličnejših zastopnikov vede in umetnosti je ustanovilo kulturno zvezo nemških u-čenjakov in umetnikov, da s trajno zvezo s poklicanimi tovariši in prijatelji v zveznem in^nevtralnem inozemstvu nastopijo proti lažem in hujskanjem sovražnikov. Predujmi na menice, plačljive v tuzemstvu. DUNAJ, 21. (Kor.) Generalni svet avstro-ogrske banke je sklenil, da upelje predujme na menice, ki so plačljive v tuzemstvu v meri, ki velja za bančno poslovanje na podlagi statutaričnih določil in sicer pri glavnih zavodih in filijalkah. V to bančno operacijo se sprejemajo menice, ki teko tri mesece in ki zapadejo najkasneje v šestih mesecih. Predujmi se dovoljujejo samo za tri mesece in samo v zneskih, ki so deljivi skoz sto. Obresti znašajo eno od sto na vsakokratni ekskomptni posta-vek banke. Panamski preliv odprt. LONDON 20. (Kor.) Lloyd poroča, da se je zemlja, ki se je zrušila v panamski preliv v toliko odstranila, da je prevoz mogoč. Kolera. DUNAJ 21. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje stvari poroča: 21. t. m. je bil po en slučaj azijske kolere bakte-rijološki ugotovljen v Hohenemen na Preda rlskem, Jožefovem na Češkem, v Cerno-viezu in Neugasse na Moravskem ter trije slučaji v Hudolinu. Slučaji v Hohenemen, Jožefovem, Cernoviczu in Hudolinu zadevajo osebe, ki so prišle s severnega bojišča. Razprava pran atentatorjem Printipu m sodrusom. o- SARAJEVO 20. (Kor.) Priča Stojano-vič, državni uradnik iz Belgrada izpove, da je o atentatu vedel in nameraval o tem obvestiti dvor v Sofiji. Vrnil se je v Bel-grad, da bi nabral dokazov. Bil je član komitašev in je služil pod majorjem Tan-kosičem. En mesec pred atentatom ga je vprašal Milan Pribičevič, ako bi bil pripravljen izvršiti v Bosni neko naročilo. Slišal je v Belgradu, da je odpotoval Pribičevič v Bosno, da bi tam vse pripravil za vojno. Bosna je bila preplavljena s srbskim orožjem. Ciganovič je po atentatu zbežal. Ker so morali komitaši pol vojni svoje orožje oddati, je samo srbska J setletno ječo. vlada lahko preskrbela atentatorje z rožjem. Obtoženci pravijo, da je StojanovIĆ avstrijski ogleduh. Tekom diskusije med obtoženci se je pokazalo, da so v Belgradu vedele raz-ven obtožencev Še tri druge osebe za atentat, med temi neki intimni prijatelj Tankosiča. Prečitalo se je letno poročilo sokoiskega društva »Dušan silni«. Iz katerega sq s® povzela zelo zanimiva razkritja o sokol-stvu v Bosni. Učlanjenih je pri »Dušanu silnem« v Bosni in Hercegovini 40 društev s 30.000 društveniki. Sokolstvo zl-sleduje cilj ujedinjenja vseh Slovanov. Glavni funkcijonarji kragujevaškeea sokoiskega društva so srbski aktivni častniki. Obtoženec Čabrinovič taji vsako zvezo z društvom »Narodna obrana«, vendar pravi, da ve, da je delovanje tega društva povzročilo sedanjo vojno. Izpovedanja priče Grče, ki je veliko občeval v srbskih krogih, so spravila na dan več narodnostnih prizadevanj, ki zasledujejo ta smoter, da bi se južne slovanske dežele odcepile od avstro-ogrske monarhije. Druga priča je izvedela od predsednika jugoslovanskega ferialnega društva na Sušaku, da dijaki v onih jugoslovanskih društvih povsod delajo propagando in na ta način pripravljajo tla za vojno proti Avstro-Ogrski v korist Srbije. Ta organizacija ima v Belgradu višje pokrovitelje in tudi v Ljubljani svoje središče. Iz protokolaričnega izpovedanja priče Miianića, ki je med tem časom umrl, sledi, da je priča videl v svojem stanovanju v Belgradu vedno več politikujočih mladih ljudi, ki so si ob onem času, ko so listi prinesli vest, da pride prestolonaslednik v Bosno, večkrat kazali in ogledovali njegovo fotogralično sliko. Milanič je na to menjal svoje stanovanje; v tem stanovanju se je vsak dan shajalo več mladih ljudi. Prišel je tudi neki starejši mož k njim, navidezno vojak. Neki njegov sostanovalec mu je pripovedoval, da je ta mož šef srbskih detektivov, ki vežba te mlade ljudi. Milanič je začel dvomiti in je hotel naznaniti svoja opazovanja avstrijskemu generalnemu konzulu, a na potu k temu zadnjemu so ga zadržali srbski orožniki. Nato so ga zaprli in vlekli potem iz ječe do ječe. Nekoč je bil tudi v nevarnosti, da ga neki kaznjenec, ki je bil očito podkupljen, ubile. Nazadnle so ga pripeljali iz zapora zopet na policijski komisarijat, kjer mu je policijski prefekt triumfalno pokazal izrezek nekega časopisa ter mu rekel: Hotel si to preprečiti, ali mi smo brihtnejši od tebe! Sedaj pride Avstro-Ogrska na vrsto. Zdrobiti jo hočemo! Pričo so potem iztirali iz Belgrada v Zemun ter mu rekli, da naj sedaj Berchtold rekvirira svoje reči. Po predloženih fotografičnih slikah je priča poznal Grabeža. Obtoženec Prinčip pravi, da je priča Milanič ogleduh. Več drugih prič izpove, da so bili v službi »Narodne Obrane« kot komitaši in da so se tam urili v metanju bomb in v rabljenju orožja. Prečitalo se je potem nekaj odstavkov knjige o »Narodni obrani«, iz katerih sledi, da se je to društvo zasnovalo za časa aneksijske krize in da mu je bila naloga, dvigniti nacijonalno idejo in pa nabiranje komitašev. Odbori so se ustanavljali v Srbiji in v inozemstvu. Društvo si je stavilo nalogo, povsod propagirati idejo, da avstro-ogrska monarhija sovraži Srbijo in pridobivati za to idejo Časopisje v inozemstvu. Prečitali so se nato odlomki takozvane »črne knjige« o avstro-ogrski armadi. Iz teh sledi: Bosna in Hercegovina sta bili vedno srbski deželi. Od okupacije sem se srbski narod muči na vse mogoče načine. Ker Evropa ni hotela pomagati Srbiji, je sklenil srbski narod, da se sam oprosti avstro-ogrskega jarma. Treba je, da vsi Srbi spoznajo odnošaje v avstro-ogrski armadi. Ker so vsi Slovani nezadovoljni, bi se dali avstro-ogrski slovaiv ski vojaki lahko zapeljati k izdajstvu. V neki belgrajski brošuri iz leta 1912. se pro-poveduje o združenju Bosne s Srbijo. V nji je tudi govora o atentatu Bogdana Ce-rajiča na prejšnjega deželnega šefa. Tudi se v tej brošuri ščuva in vspodbuja v posnemanje srbska mladina. Tu vsklikne obtoženec Prinčip: Živio Cerajič! Senat mu podeli radi tega vskli-ka ukor. Sicer se pa obtoženci Prinčip, Čabrinovič in Grabež ponašajo izzivalno. Grabež predlaga, da se zaslišijo še druge priče in zatrja, da Če ne zaslišijo te, bo on prevaral senat. Saj se mu ne more zgoditi več, nego da ga obsodijo v dvaj- Stran !f. »EDINOST« št. 264. V Trstu, dne 22. oktobra 1914. nim novini masam sovražnikov in to tako dolgo, da same dobe ojačenj. Ker sedaj niso več mogoča bočna gibanja sovražnika, da je treba v kratkem pričakovati zanimivih dogodkov. Med Lille in Ostende da bodo zavezniki ener-gfič-H) vztrajali, da preprečijo prodiranje Ntiiijev proti Diinkirchnu in napredovali proti Lille, ki da je po nekaterih vesteh že zopet zavzet. Splošno mnenje v Parizu je, da je splošni položaj na bojišču ugoden. Sodi se, da pride v kakih petih ali šestili dneh do odločitve. Koliko to mnenje odgovarja dejstvom, pač pokaže najbližja bodočnost. V počeščenje spomina g. Gjura Vučko-viča daruje g.a Fani Tetschaner K 20 za vdove in sirote v vojni padlih vojakov. Denar hrani uprava lista. — V isti namen daruje g. Edvard Horak K 20 za Božićnico. Po družini Mankočevi v isti namen darovani znesek K 30 je namenjen šentjakobski, ne pa mestni moški podružnici CMD., kakor je bilo objavljeno. Francosko mnenje o položaju m bojištu. Kako si predstavljajo v Parizu položaj na francoskem bojišču, kaže sledeče poročilo, posneto po milanskem »Corriere della sera«, kakor ga je objavilo razno avstrijsko nemško Časopisje. V Parizu konstatirajo z največjim zadovoljstvom, da sedaj sega nepretrgana veriga francosko-nemških vojska od Lo-rene pa vse do morja. iSamo armada plavačev bi mogla« — pravijo »Times« — še poizkusiti obkoliti te vojske.« Će se torej Nemci ne bi hoteli omejiti na defenzivo, bi jim ne preostajalo drugo, nego da poizkušajo s frontalnimi napadi predreti sovražne pozicije. Ce je resnica, da so se prijavila znatna nemška ojačenja v po-renski dolini, bi se moglo misliti, da so Nemci nalašč tako zelo podaljšali fronto. da bi stanjšali sovražne vrste, ki so se tudi morale raztegniti proti svojemu levemu krilu, da odgovarjajo podaljšani nemški fronti. Francoski strokovnjaki so mnenja, da sta hitrost, s katero so se zavezniki uprli nemškim obkoljevalnim poizkusom na svojem levem krilu in s katero so se Angleži in Belgijci znali umekniti iz obko-litve v Antvverpnu, ter posebno odločnost, s katero se zavračajo vsi naskoki, posebno med Oiso in Sommo, dovoljen dokaz, da se bodo zavezniške čete v fronti tudi še nadalje mogle upirati celo znat- DomaČe vesti. Za ubogo deco slovenskih šol. Na naš poziv, da bi naše rodoljubno občinstvo — osobito matere — poslale nam ponose-nih oblek za otroke CM šol, dobile smo več prav dobrih in toplih zimskih sukenj, suknjičev, hlač in krilc. Ali potreba je letos silno velika, zato se obračamo še enkrat osobito do rodoljubnih mater s prošnjo, da nam še kaj dopošljejo. Ce so vaši otroci odrasli in ne morejo več rabiti lanjskih sukenj in oblek, dobro so nam došle, kajti me imamo revčke vsake mere, vsake velikosti. Nič ne de, če je pošito ali zakrpano, samo da je čedno. Hvaležni vam bodo starši, otroci in me, ki imamo vedno več skrbi in več revnih otrok. — Odbor ženske podružnice CMD. Pogreša se pešec 97. pešpolka 1 stotn. Fran Albreht, od katerega ni od 3. septembra dalje nobenega glasu. Tovariši, ki so ga poznali in jim je kaj znanega o njem, so uljudno naprošeni, da to sporoče njegovi ženi Mariji Albreht, Hotedršica, Kranjsko. — Pogreša se Vorm. 3. gorskega art. reg., topn. bat. št. 5 Fran Kor-če. Poslan je bil v Galicijo in od 7. sept. ni več glasu o njem. Kdor bi kaj vedel o njem, je uljudno naprošen, da sporoči to njegovi sestri Mariji Albreht, Hotedršica. Kranjsko. Pogreša se vojak 97. pešpolka, 12. stot-nije, nadomestni rezervnik Anton Milic iz Zagrada pri Prošeku. Zadnjikrat je pisal 14. avgusta iz Budimpešte, vozeč se iz Trsta na severno bojišče. Ker so vsa poizvedovanja za njim brezuspešna, so naprošeni njegovi sotovariši, ki vedo kaj o njem, da blagovolijo sporočiti njegovemu svaku Josipu Obad, postajenačelniku v Ajdovščini. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-rikane" so bili včeraj sprejeti vojaki 97. pešpolka Erminij Zadnik od II., Štefan Fyron od 12., Ivan Hikovič od 3. in Jurij Ljubič od 10. stotnije; dalje Jurij Meszaros od 3. stotnije 4. honvedskega pešpolka in Josip Pospišil od 5. stotnije 23. pešpolka. Izpuščenih je pa bilo iz te bolnišnice 20 vojakov, I ki so prestali petdnevno opazovalno dobo. i V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je bil včeraj sprejet črnovojnik Brce, a izpuščen je bil iz te bolnišnice črnovojnik Anton Kozlovič. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva Vesti IZ Gorm. Iz Sežane. Gosp. dr. J. Verčon. c. kr. okrajni zdravnik, se je po ZVz mesecu zopet vrnil na svoje mesto v Sežano. Ker smo bili ves ta čas brez zdravniške pomoči, nam je sedaj zopet ustreženo, da nam ni potreba iskati zdravniške pomoči v Trstu itd. »Pevsko m glasbeno društvo« v Gorici, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, je sklenilo, da ukljub težavnim razmeram vzdrži, četudi z velikimi žrtvami, svojo glasbeno šolo, ki je pod nadzorstvom visokega c. kr. naučnega ministrstva. Posrečilo se je društvu pridobiti izvrstno učiteljico za glasovir v osebi g. Ljudmile Petranove, ki dospe te dni. Gospića je absolventinja konservatorija v Pragi, izvrstna učiteljica in je že poučevala pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani, kjer so jo morali radi vojnih razmer začasno odpustiti; ima od tam najboljšo kvalifikacijo ter že zna prav dobro slovensko. Obračamo se zlasti do starišev, ki želijo preskrbeti svojim otrokom dober pouk v glasbi, da podpirajo društvo1 s tem, da vpišejo svoje otroke v glasbeno šolo, za kar je še vedno čas. Priglasiti se je v društvenih prostorih v ulici Sv. Ivana 7, I. srebrne predmete), Milka Maksi (zlato verižico in zlat uhan), Trampus (par uhanov in zlat obesek), M. Ballaben (zlat križec, zlat pxs?an in srebmino), Ana Fanin (zlat prstan) Ana Fanin (5 srebrnih zapestnic, srebrn denar in obeske), M. Stetkar (zlat prstan, par uhanov in srebrno verižico), Ljudmila Brau-nizzer (zlate uhane, zlato brožo in srebrne predmete), Marij Magnacco (več srebrnih prstanov), Ivana Pittner (zlat prstan), Rudolf Bregenzer (zlat prstan), Ana Buda (2 srebrni zapestnici), Euia Ivančič (2 srebrni zapestnici), Lucija Grando (zlato brožo), Karla. Michelazzi (zlat prstan, par zlatih uhanov), Josipina Rizzan (zlato verižico, zlat prstan), Simon Janschekovitsch (par zlatih uhanov,zlato brošo), M. Pavšič (par zlatih uhanov), Pikerle Josipina (različne srebrne malenkosti), Josip Bevčar (zlat prstan), Eliza Zalaudek (različne srebrne in zlate malenkosti), Lujiza Moncaro (zlat prstan), Fani Zei (par zlatih uhanov), Ivana Birsa (različne srebrne malenkosti), J. Vinci (srebrno verižico in dve kroni), Hrast A. (zlat prstan), Lili Gostiša (srebrn prstan, 2 zlata obeska), N. N. (2 srebrna predmeta). Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučnjejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 0 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj, dr. Charles VielJemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 91 zvečer. Gospodarstvo. Predpisi za klanje telet. Vlada je izdala nastopno naredbo: Potreba, da se skrbi za ohranitev in pomnožitev števila živine — do katerega so stavile vojne razmere izredno velike zahteve — je vlado primorala k izdanju odredeb, ki naj kolikor le možno omeji vse tisto neracijonelno klanje prevelikega števila telet. Le zmerno razširjenje sedaj obstoječih sanitetno -policijskih predpisov, ki na sploh ne dovoljujejo klanja telet pod 4 tedni, pač ne bi imelo tolikega vspeha, da bi izdatno o-mejilo klanje. In ker je nadalje konstata- cija starosti telet med 4 tedni in 6 meseci Komen. (Darovi za volno za naše vojake.) zeI° ^T®' cdreia IiaredlJ? ministrstva Tudi v občini Tomaževica-Malidol se je na- za Poljedelstvo v sporazumljenju z min.- bralo nekaj prispevkov za volno za naše bojevnike. Gospodična učiteljica-voditeljica v Tomaževici, Apolonija Brumen je nabrala vsega skupaj 26 K. Darovali so v Tomaževici : gč. Apolonija Brumen K 2.10, p. n. Furlan Ivan 39 vin., Sibelja Leopolda K 1, Ščuka Rozalija 20 v., Sibelja Pavla 20 vin., Mrzek Mihaela 30 vin, Ščuka Ana 40. vin., Mesar Vincenc 40 v., Mrzek M. 40 v., Svata Ivana 30 v., Hervatin Ana 1, Colja Antonija 40 v., Ščuka Andrej 20 v., Lisjak Ana 40 v., Pečenko Alojzija 40 v... Švara Lucija 40 v., Švara Antonija 20 v., Ščuka Amalija 1, Rudež M. 60 v., Petelin Anton 1, Verč Alojz 20 v, Petelin Ida 30 v., Petelin Kristina 1, Grbec Uršula 20 v., Pečenko Frančiška 20 v., Lozej Jožefa 20 v., Buda Frančiška 40 v. Buda Frančiška 40 v., Furlan Alojz 20 vin., Ban elj Jožefa 40 v., Bandelj Ivan 24 vin., Furlan A. 1, Buda Leopold 20 v. Darovali so v Malemdolu: Kukanja Mar. 20 v., Kovačič J. 70 v., Kukanja Katarina 50 v., Kukanja M. 40 v., Kukanja M. 20 v. Grižnik J. 30 v., Furlan Fr. 24 v., Furlan Ivan 40 v., Jazbec Amalija 40 vin., Kodrič Alojzija 40 vin, Pangos Avguštin 50 vin., Bandelj Andrej 30 v., Pangos Rozalija 80 v., Krašnja Jožefa 30 v., Kodrič Avguštin 40 v., Kukanja Viktorija 40 v., Kukanja Ivan 1, Furlan M. 30 v., Kukanja Edvard 50 vin., Viktorija Kukanja 40 v., Furlan Alojz 42 v., Austria- je bilo včeraj puščenih na dopust j KukanjJa y ^ - _ Hvala „žalcem in do popolnega okrevanja 34 vojakov. Idarovicem! .Hvaležnost poznajo dobri le Brezuspešen trud vlomilcev. Ko je mesar Dominik Gallo včeraj zjutraj odprl svojo mesnico v ulici Sv. Mihaela št. 28, je takoj zapazil, da so bili v mesnici tekom noči tatovi, ker je našel vse v neredu. A ko je stopil k blagajni, je zapazil, da je na desni strani razparana skoraj do polovice. Ta luknja v blagajno pa ni bila narejena z navadnim tihim svedrom, temveč s takozvano »svinjsko nogo«. Vendar je pa mož srečen, kajti tatovi so pustili v blagajni ves denar, ki ga je bilo za 7000 kron. Najbrž jih je kdo nehote pregnal od njih zločinskega dela. Pri takozvani »šanci« na griču Sv. Vida so pozneje našli dva velika kosa mesa, o katerem se sodi, da je bilo ukradeno v Gallovi mesnici. Umrli so. Prijavljeni dne 21. t. m. na mestnem fizikatu: Vučković Jurij, 60 let. ul. SS. Martiri št. 24; Kumar Emil, 32 let, Rojan št. 224; Pahor Marij, 6 dni, Vrdela št 980; Verčon Vladimir, 14 let, Vrdela št. 1282. PODLISTEK Vihar In tišina. M. C. Dne 28. novembra sem šla na ladjo. Med potovanjem po morju, o katerem sem si bila ustvarila najpoetičneji pojm, sem bila vedno bolehna. Vse dame in tudi mnogi drugi pasažirji so trpeli istotako kakor Jaz. Mislilo se je le na to, kaj se more jesti in piti in kako počivati, da se bo kolikor le možno malo trpelo. Ta neprestana skrb za materijalno življenje je dušila v meni vse duševne sposobnosti. Nikdar nisem ostajala na krovu ob mesečini, da bi občudovala neskončno morje in z zvezdami posejani firmament. V o-lajšavo bolečine smo morali leči pred začetkom prebavljanja; zato sem, čim sem vstala izza mize, hitela v svojo kajuto in sem legla v posteljo. V Ameriko sem došla slabotna in stisnjena ter oropana vaškega poetičnega navdušenja. Morala sem takoj v opero, v kateri sem imela nastopiti, k skušnji. No, glas se mi Je kmalu opomogel in ko sem nastopila v prvič, sem imela velik vspeh. Ali časti-Ijubje v mojem srcu Je bilo zamorjeno z ljubeznijo vred. Nisem se menila za slavo, na kateri se ni nikdo veselil z menoj 1 listi resni yankeeji, ki so se mi videli kakor parodija mojega Welfarda, so mi dvorili in so mi govorili o ljubezni. Poskušala sem, da bi zopet zahajala v družbo in da bi sprejemala. Ali kjer si videl dva gospoda skupaj, si bil gotov, da govorita o kupčiji. Dolgočasila sem se smrtno. In vendar mi ni bil tudi povratek v Evropo vabljiv. Čutila sem se tam tujo, ker me ni nobena ljubezen klicala nazaj. In potem sem se bala tudi razkritja, do je Welfard oženjen. Grdo sem postopala ž njim; smatral se je za izdanega. Prav je imel, da se me je izogibal. In minulo je že več mesecev od najine ločitve. Ce bi se bil oženil, ne bi imela jaz nikakega razloga za očitanja; ali Čutila sem, da ne bi imela poguma, da bi to prenašala. Mislila sem vedno: čemu mi je življenje? Komu sem koristna? Komu sem ljuba? Koga morem ljubiti? Za koga študiram in delam? In občutila sem praznoto m brezkoristnost svoje eksistence in vedno bolj sem mrzila ljudi ; hrepenela sem po smrti. V dolgih mesecih sem na svoj način raz-motrivala veliko vprašanje Hamletovo; »Biti ali ne biti«! In odločila sem se za to, da me ne bo več. Ali tudi v miru smrti bi me dosezale kronike Časopisov s svojimi indiskretnimi razlagami In svojo pedan-tično grajo. Zato sem napravila še zadnji poizkus. Prirejala sem toaleto kakor kaka koketa. Prizadevala sem si, da bi bila lepa In vrgla sem se potem v vrtinec zabav velikega sveta, trdno odločena, da se, Ce le mobu zaljubim. Pazno sem hotela preizkušati ljudje" piše pesnik Aškerc in ti „dobri ljudje" so gotovo naši vojaki — krepki možje. L. Zlato za Železo. — Ana Peter (2 zlata prstana), N. N. (eno zlato srce, zlato verižico itd.) N. N. (zlat prstan), N. N. (zlat prstan), Margerita Nardini (zlat prstan itd.), ZniderŠič A. (zlat prstan), Pierina Nardini (zlat prstan). N. N. (zlato zapestnico), Jos. Krpan (zlato brošo), Fani pl. Brannizzer (zlat prstan), Vukovits (srebrno verižico in dve srebrni zapestnici), Vukovits (zlat prstan etc.) Vilhelmina Gutt (par uhanov), Angelina Culot (srebrn denar), Terezina Culot (par uhanov) Gizela Krick (zlat prstan), Gisela Krick (zlat prstan), Edita Krick (2 srebrna obeska) Stefi Krick (srebrn prstan), Amanda Kuratnik (1 srebrno zapestnico, 2 srebrni broži), Val. Castellani (zlat prstan, srebrno zapestnico in drugo), Bruno Scarek (zlat prstan). Bruno Scarek (srebrno verižico), N. N. (srebrn obroč) N. N. (srebrn obesek), Val. Relcbmann (2 srebrna prstana in 3 srebrne predmete), Anuncijata Thomann (srebrno uro in različne svoje častilce, da razkrijem, ali bi ne mogla kateremu med njimi dati prednost. Iz-poznala sem nekega duhovitega moža, ki je mnogo potoval. Bil je lep in Je imel oča-rujoč način govora, ostro dovtipnost in strastven glas. Bil je pesnik in mi je posvečal svoje lepe verze v tistem čutstve-nem realističnem načinu, ki je lasten angleški literaturi. Dvoril mi je na svoj ne-usiljiv način. Dopuščala sem, poglobljala sem se v sentimentalne razgovore in sem si prizadevala, da bi se zaljubila; ali že po malo dneh sem se prepričala, da sem zastonj tratila čas in trud. Ostala sem popolnoma hladna. Odrekla sem se te nevredne komedije. Pozneje sem razkrila, da me je poet resnično ljubil in da je trpel radi mojega Čudnega vedenja. Tedaj sem si očitala, ker sem tako egoistična. Uvidela sem, da nimam nikake pravice, vzbujati pri drugem čutstva, po katerih naj bi merila svoja lastna; da bi laskala kakemu zaupajoče-mu srcu, ko vendar nisem mogla ljubiti nikogar drugega, nego svojega izgubljenega Welfarda. O, zame velja res metafora bolnega na putiki! Čutila sem se tako osamljeno, tako brezkoristno In končana Sklenila sem umreti. Ali hočem, da ne bo nikdo slutil, da sem lastnovoDno šla v smrt Ce ostane telo to, ne mirujejo ljudje Keje, dokler mu ne iztržejo skrivnosti. » prepustim Hm svojega telesa! (Dalje.* strstvoma za notranje stvari in trgovino, da je klanje do dosežene starosti šestih mesecev dovoljeno le proti predložitvi dovoljenja, ki ga je izdal kak oblastveno nameščeni strokovnjaški uradni organ, eventuelno občinski predstojnik. Da se ta omejitev svobodnega razpolaganja lastnika živali spravi v soglasje z gospodarskimi potrebami, določa naredba tiste slučaje, v katerih je smeti dati dovoljenje. Taki slučaji so: nesposobnost za rejo vsled pomankljive telesne kakovosti, pomanjkanje prostora ali krme za rejo, tak gospodarski položaj živinorejca, da je prodaja teleta za klanje neizogibno potrebna. Razun tega ni siliti nobenega živinorejca, da bi moral več ko dve tretjini v zadnjih 6 mesecih storjenih telet pridržati za rejo. Klanja v sili, ali pa klanja v ta namen iz inozemstva uvoženih telet so seveda dovoljena. Pa tudi sicer se mora imeti ozira na gotove slučaje, v katerih bi bila prepoved klanja pretrda za živinorejca, in ki bi mu morda celo odvzela možnost nadaljnega svojega obrata. Dovoljenje za klanje se more n. pr. dati tudi tedaj, če je živinorejec brezpogojno navezan na izkupiček prodaje teleta. O-menjene izjeme utegnejo zadoščati, da dobi konsum neizogibno potrebne množine telečjega mesa. Na drugi strani pa je morala naredba vzeti v vpoštev, da se bo prebivalstvo, ki mu je pri nas v Avstriji uživanje telečjega mesa tako priljubljeno, kakor morda nikjer drugje, nekoliko omejilo. Opravičeno je pač pričakovanje, da potreba te žrtve za tako važen gospodarski interes, kakršen je ohranitev domače živinoreje, najde pravega razumevanja. V drugih deželah povživajo v velikih množinah koštrunovo meso, ki pri nas, žal, ni tako priljubljeno. Mi iazpo-lagarno z velikimi množinami ovac za klanje, katerih prodaja je zvezana s tež-kočami, ki torej le v malem številu prihajajo na trg. Ako bi se občinstvo odločilo, da bi zahtevalo več ovčjega mesa, potem bi bil tudi dovoz na trge večji. Ukrenile so se že odredbe, da se prične z večjim dovajanjem ovac na trge. Stvar konsumentov in njihovih organizacij bo sedaj, da povspešujejo zavživanje ovčjega mesa. K temu bi bistveno pripomoglo, ako bi organizacije gospodinj začele širiti kuhinjske recepte za prirejanje ovčjega mesa. _ ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10°/o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). HALI OGLASI zračna, se odda takoj v najem gospodo ali gospici v nlici Commercialo Stv. 11, III. nadst 4000 Meblovnna soba fllfffn tO takoJ meblirana soba, tJUlIU ib hrana. Soba pripravna pokoju a'i gospodično. Ulica Comroerciale"štev. 9. III. nad, vrata 37. 4003 na željo tudi za gospo v fificnfl (u<*ova). ki je vsled sedanje vojne zelo "Uj|r|l oškodovana, išče kakoršno-si-bodl službo. Izvrstna spričevala. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Udova 4004". 4004 Trgovski pomočnik ^S^vS mora biti deželnih jezikov. — Anton Potatzky naal. Gorica, Raštelj 7. 1124 Odda se takoj s* ba in hrana 2 mladeničema. Ul. Marco Polo štv. 3, ni. n. 1126 Bellemo Giouanni poroča cenjenemu občinstvu. se^'ar v Trstu, ul. Ugo Poscolo štv. 6, se pri-102-4 Proda se prodajalna jestvin za K 2700. Dnevni inkaso K 90. Risorta 6. I n. 1123 Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF44 in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. GORICA ulica Munlclplo št. 1 Air Alliero Ki dmmA FR. OLLANDT, TRST Via del Ponterosso Stev. 5. Specijelna tvrdka za gumijeve predmete obveze in potrebščine za po-trežbo bolnikom. NepremočUlvl dežni plaičl. - GflioiE. „TOPOV, najbolji amerikanski podpetnlk. Stokom kiURarna in papirnica sprejme fanta- raznašalca. 1128 Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semolif, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in talno diplomo na razstavi v Firence. Peče se fin in navaden krah trikrat na dan. Izbera sladčic, vina v steklenicah, prepečencev (bi-eott ni) konfektnre itd. Sprejema norofila za poroke In krste ler vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERNE CENE. ■KUHI BMBHI! IIBB fcdina primorska tovarna dvokoles .TRIBUNA* Gorica, Trlalka u!. 23 prej pivovarna Oorlup). Zaloga dvokoles, livalnih in kmetijtkili strojev, gramofonov, orkestron. Itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plafnje sa na obroke. Onlkl (ranko. 1 Trgovina na debelo Pienke, pienKne moke, rumene in bele koruzove moke, ovsa, debelih in drobnih otrobov (otrobi) koruze, ffiiola itd. itd. »Uiižero Pomije). Trst, ^ SS&fJST2 Tatafon it. 2403. Brzojavi: „Oaiubel - Trci". Telefon it. 2403. zaloga pohištva Giacomo Macerata se je preselila v ulico Sati Giovanni štv. 7. Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH. Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA. I i I j