PoSfenlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 27. julija 1921.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Katoliški shodi.
S posebno besnostjo so se vrgli jugoslovanski svobodomiselci na katoliško vero- In ker imajio sedaj slučajno v rokah državno moč, hočejo predvsem vpreči to državno silo, da zatrejo vsako katoliško življenje in mišljenje.
Toda zakaj vendar? Saj vedo — toliko zgodovine že znajo — da je katoliška vera bila in je najsilnejša nositeljica omike, da je preobrazila celo Evropo, da je vršila skozi vsa stoletja ogromna dela človekoljubja, da je cdo v vojnem času bil poglavar katoliške cerkve edini, k« je vlival olja v rane trpečega človeštva. Zato so mu celo mohamedaned in pristaši drugih ver postavili v Carigradu veličasten spomenik. Katoliška vera je tista ogromna moč, ki vzdržuje ljudstvo pošteno in nravno in je raditega največja opora države same in reda v državi.
Toda kljub temu gre po vsem jugoslovanskem svobodomiselnem svetu klic: Proč s Cerkvijo! Zakaj?
Najpreje pač zato, ker je satan od začetka sovražil in preganjal Kristusovo delo. isto satansko sovraštvo, ki je preganjale Kristusa in ga pribilo na križ, je plam-telo v rimskih cesarjih, ki so hoteli v krvi utopiti krščanstvo, in isto sovraštvo, podžigam od satana, sovražnika duš, plamti danes v svotodomiselcih. ki hočejo s pomočjo državne sile zatreti katoliško vero-
Drugi vzrok besnega sovraštva proti katoličanstvu je strah njim. Katoliški nauk je evangelij ubogih in zatiranih, ne trpi krivice, govori vedno resnico, če je ljuba ali ne ljuba, se ne kloni niti pred največjo svetno silo, in daje vedno najmočnejšo oporo vsem, ki se borijo proti krivici zatiranju, izkoriščanju, korupciji.
In zatiranja, izkoriščanja, krivice pa je danes — Bogu bodi potoženo — veliko, silno veliko. Nosilci in vzdrževalci te gnilobe pa so ravno svobodomiselci, ki ne poznajo Boga, zato v večini nimajo vesti, ne poznajo usmiljenja, ne ljubezni ne pravice.
Zato pa se boje katoliške vere, ki je njihov najhujši sovražnik in najmočnejša trdnjava proti njim. Tedaj boj proti njej, brezobziren in odločen boj, to je njihovo geslo.
Pa so začeli. V Vojvodini so vrgli krščanski nauk iz šol, v Bosni so prepovedali
Marijine kongregacije med dijaki, v šolo so vpeljali brezversko sokolsko vzgojo, po novem šolskem zakonu, ki pride v kratkem v državni zbor, bo učenje krščanskega nauka poverjeno — učiteljem, cela množica protiverskega časopisja dan za dnevom brizga gnojnico nad katoliško cerkev in duhovščino, vlada izdaje ogromne svote, da podpira protiverske sokolske organizacije itd. Kratko: Vse razpoložljive sile je svobodomiselstvo mobiliziralo, da podero krščansko misel-
In mi, Ali hočemo roke navzkriž držati? Ali naj trpimo, da nam iztrgajo iz naroda najmočnejšo oporo poštenja, nravnosti, svobode in spremenijo mlade ljudi v pohotne zveri, ki so nesreča za družino, občino in državo. Na Ruskem vidimo, kam pripelje državo brezbožna vlada, pri nas skušamo, v kakšno gnilobo lezemo, ker na najvišjih mestih ne priznavajo Boga in njegovih postav — ali hočemo, da pademo Se nižje?
Zato se moramo z vso silo upreti razdiralnemu delu svobodomiselstva, Gre za naš obstanek, pa gre tudi za našo večnost in večnost naših otrok. Če bomo leni, bomo zapravili vero ne le sebi, temveč tudi vsem poznejšim rodovom. Kakšna ogromna odgovornost! Zato je vsak katoličan v vesti dolžan upreti se svobodomiselnim načrtom.
Katoliški shodi nam bodo dali smernice za krepko katoliško delo za ohranitev vere in ohranitev naše mladine. Zato ne bo katoličana, ki se letos ne bi udeležil tega ali onega katoliškega shoda, ki se bodo vršili po vsej Sloveniji.
KATOLIŠKI SHOD ZA KAMNIŠKO IN MORAVSKO DEKANIJO SE BO VRŠIL 21. AVGUSTA V DOMŽALAH. NATANČNEJŠI SPORED SE BO ŠE OBJAVIL.
Smrtonosen napad.
Minister Draškovič, pristaš demokratske (liberalne) stranke, sc je mudil v Delnicah na Hrvatskem kot letoviščar, da si utrdi razrahljano zdravje. Ko se je 20, t, ; i. s svoimi otroki sprehajal po bližnjem gaju, pride mimo njega mlad človek — Alija Ali-jagič je njegovo ime, doma iz Bosne —- potegne revolver, trikrat ustreli in minister
pade mrtev na tla. Napadalec je izjavil, da je komunist in da je zato ustrelil ministra, ker je prvi dal pobudo za »obznano«, strogo protikomunistično naredbo, ki onemo-gočuje komunistom sleherno organizacijO in izdajanje časopisov.
Ministra so prepeljali v Belgrad, kjer je bil na državne stroške pokopan.
Zanimivo je, da je napadalec kljub temu lahko trikrat streljal na ministra, čeprav je v njegovi bližini stal skrivni policist in nekoliko dale dva orožnika-
Fašistovske manire.
V naši državi so se začeli vršiti atentati na razne visoko stoječe politične osebnosti. Napad na regenta Aleksandra se je ponesrečil, napad na ministra Draškoviča se je posrečil, pripravljen je bil atentat na ministra Pribičeviča.
Ako hočemo seči po globljih vzrokih' teh obsodbe vrednih činov, pridemo do dvojnega zaključka,
1. Svobodomiselci vseh baž, pa naj bodo to komunisti-proletarci ali liberalci-kapitalisti, se držijo načela: če ne moreš do' svojega cilja s postavnimi sredstvi, potem sc posluži nepostavnih. Česar ne premoreš s pravico, to naredi s krivico. Glavno je, da prideš do svojega cilja. Kapitalist-lsibe-' ralec izžema in ubija delavsko ludstvo na podlagi tega načela, »Slov. Narod« pozivlje na napad na urednike katoliških listov, dalmatinski liberalci napadejo tiskarno ljudske stranke, minist. Pribičevič daje p-o-ti-katoliške šolske naredbe, komunist napade in ubije ministra Draškoviča — vsi na podlagi istega načela: Česar ne premoreš s pravico, to izvrši s krivico, samo da prideš do cilja-
In če danes vsi liberalni listi z velikanskim ogorčenjem pišejo o grozni pro-palosti komunističnih atentatorjev, imajo prav: skrajni čas je, da se naredi v javnosti konec zgoraj povedanemu načelu. Toda ti liberalni preroki in pridigarji naj se zavedo, da so oni sami duševni očetje teh propalic, oni, ki so slovesno prevažali Principove* kosti in s tem javno proslavljali isto geslo, katero danes pravilno proklinjajo pri ko-_ . . , . |, V' • '"Klt^K
* Princip je umoril Ferdinanda in Zo-
nunistih. In če danes »Slov. Narod« ob' truplu ministra Draškoviča z žalostjo vzklika, da živijo Se Radič, Korošec, Gosar, po tem daje prav atentatorju Alijajjiču in je njegovo ogorčenje nad napadalcem navadna komedija. S tako pisavo liberalci sami vzgajajo nove atentatorje.
Edini jez proti tej svobodomiselni pro-palosti, ki z uporabo krivične sile išče dosego svojih ciljev, je krščansko načelo, ki dovoljuje boj samo za take cilje, ki so v skladu z božjo postavo in še v tem boju samo {»stavna in poštena sredstva. Vsak atentat je po krščanskih načelih prepovedan in vsak atentator obsodbe Vreden, pa naj se piše Stejič, Alijagič, Princip, Lucche-ni ali Adler. Uporaba krivične sile ni dovoljena ne komunistu, nc socialistu, pa tudi ne liberalnemu ministru.
Zato mi, ki stojimo na temelju krščanstva, obsojamo napad na Draškoviča, obsojamo bolj odločno in odkrito kot svobo-miselai; zakaj mi obsojamo s stališča ne-porušnega načela, oni pa iz strankarskih vidikov-
2. Politični atentati so dokaz, da je v državi nekaj bolnega. Da je v državi zmeraj cela vrsta nezadovoljnežev, ni nič hudega. Brez nezadovolinežev ni gibanja, ni napredka. Nezadovoljneži so vedna kontrola, in kontrola je povsod dobra.
Toda vsaka vlada mora skrbeti, da najde ta nezadovoljnost vedno dovolj veliko odprtino, da izpiditi in se izkriči in se tako samo sebe sproti ubija.
KATOLIŠKI SHOD ZA RADOVLJIŠKO, KRANJSPO IN LOŠKO DEKANIJO SE VRŠI 3. IN 4. SEPTEMBRA NA BREZJAH. NATANČNI SPORED SE KASNEJE OBJAVI. ZAVEDNI KATOLIŠKI GORENJCI SE ZA SHOD ŽE SEDAJ OPOZARJATE!
»Samostojna« agrarna reforma.
Iz Muljave se nam poroča: Naj Vam sporočim, kako so »samostojni« Muliavci agrarno reformo rešili 1 Že pred volitvami so samostojneži ponujali naSim ljudem me-niške traynike: kdor ne bo z nami volil, ne bo dobil nič meniških travnikov. Samostan v Stični ima na Muljavi nekaj travnikov, ki so jih menihi že od nekdaj dajali ff najem bolj revnim posestnikom z Mulja vb, s Krke, b Šice in tudi drugim. Menihom ni šlo zato, da kaj več dobijo od kmetov, ampak da revnim posestnikom pomagajo; zato so dostikrat dražbo kar ustavili^ da niso kmetje drug drugemu dražili in so dali travo najbolj potrebnim.
Prej so dajali v najem menihi, zdaj p^ agr. odborniki, kar bi bilo vseeno, samo ko bi delili pravično, ne strankarsko. Da bodo menihi dajali v najem pravično, tega so se samostojni bali. Ljudem so pravili, da dobijo travnike v last, agr. uredba pa pravi, da jih dobijo samo v najem do 30. sept. 1924. Na dan delitve je bilo v Velikem travniku vse črno ljudi. V zahvalo menihom, ki so jim toliko let dajali travnike v najem, so nekateri samostojneži na dan delitve pokazali divje sovraštvo do menihov. Preden so začeli meriti in deliti, je neki surovež ta-ko nagovoril ljudi: »Teh travnikov nikar ne jemljite, Vas bo hudič vzel, to je hudičeva mrva!« Take podivjanosti je bilo celo samostojnežev sram. Agr. odbornik Ciril Hočevar, ki je meril, je se-ve odmeril sebi največ. Poglavitni zaslužek ima Hočevar od lesne trgovine, poleg tega je še gostilničar, trgovec in prekupec, ki se le postransko bavi s poljedelstvom. Po § 7. agr. naredbe smejo taki dobiti zemljo v zakup le, če »se je vsem poljedelcem razmerno zadostilo«. Ciril Hočevar ima 15 oralov zemlje, samih travnikov 5 oralov, in vendar si je odmeril kar 50 arov 94 m2 travnika, za nameček pa še 19 arov njive. Nasprotno pa je Fr. G olja, ki nima popolnoma nič svoje zemlje in mora preživljati 4 male otroke, dobil samo 19 arov njive. Drug agr. odbornik Jože Kutnar, ,<i je tudi župan na Muljavi, ima blizu 18 oralov zemlje in več travnikov, je dobil pa en cel travnik 50 arov. In vendar pravi agr. naredba § 5. b, da ne more dobiti zemlje, kdor ima nad 10 oralov lastne zemlje. Antonu Hrovatu pa, ki nima prav nič travnika, niso dali travnika prav nič, agrarni odborniki že vedo, zakaj ne. In vendar pravi § 5. c, da kjer ni mogoče zadostiti z zemljo vsem poljedelcem, naj dobijo v prvi vrsti najsiromašnejši. Agr. odborniki so si najprej med seboj razdelili, kolikor je kdo želel, nato so prišli na vrsto strankarski pristaši in nazadnje šele reveži, kar je drugim ostalo. Za postavo se niso zmenili, za reveže tudi ne, za t6 bodo že — menihi skrbeli. Nekateri so kar vpričo naglas godrnjali: to ni pravično, to je strankarstvo. A Ciril jim je rekel: »Pa se pritožite, če se imate kaml Ne boste nikjer nič opravili. Zdaj imamo vso oblast mi, mi! Mi odločujemo povsod, mi naredimo, kar hočemo!« In vendar imajo ljudje tenek čut) Siromašni posestniki bi travo radi 20 krat dražje plačali kot so jo dobili bogatini. Zato ni čuda, če so se med mod možmi slišale tudi te-le besede: »Za kar bi moral plačati 1600 K, če to lahko dobim samo za 80 K, tedaj to ne more biti čisto pošteno. Tega jaz ne vzamem!« Posestniki iz občine Krka so morali leta in leta plačevati Muljavcem za šolo, Krčani so vsako leto dobili travnike v najem. Zdaj so pa Mu-ljavci travnike sami med seboj razdelili, četudi pravi § 5. a, »da se mora predvsem dajati v zakup poljedelcem iz najbližjih okoliških vasi.« Poprej je lahko vsak revež dobil travnikov v najem, zdaj je pa agr. reforma tako pomagala siromašnim, da ne bo nobeden več dobil travnikov, čo bi jih tudi 20 krat dražje plačal kot so jih plačali bogatini. Zato vprašamo agr. direkcijo, ali je rea to namen agr. reforme, da
revežem vzamejo in dajo bogatinom napol zastonj? Ali v6 agr. direkcija za vse te ne-postavnostl na Muljavi? Ce v6, zakaj n<5tf nezadovoljnost med posestniki?
iii	u
KATOLIŠKI SHOD ZA DEKANIJO ŠMARJE IN ŽUŽEMBERK SE BO VRŠIL DNB 21. AVGUSTA 1921 V STIČNI.
Brezuspešen trud.
V potu svojega obraza se še vedno trudi »Kmetijski list«, da bi dokazal velikanske »uspehe« samostojnih poslancev, ki so prodali slovenskega kmeta centralizmu in mu s tem vsako leto požrli par sto milijonov kron. Kaj nam potem pomaga par drobtinic, katere nam vlada navidezno vrže, če pa moramo na drugi strani zato na stotine milijonov plačevati.
Kaj nam je centralizem, za katerega so glasovali samostojneži, dobro pove zadnji »Avtonomist«, ki pravi med drugimi:
Centralistična uredba države je naln Slovencem škodljiva ne samo v političnem in kulturnem pogledu, temveč zlasti v gospodarskem. Po centralističnemu sistemu ne odločujemo doma niti o najnavadnejših rečeh. O vsem odloča samo Belgrad. Časih bi si naši ljudje, ki poznajo domiče prilike in težave, znali pomagati z lahkoto iz te ali one zadrege. Pa si ne smejo, ker o vsaki še tako neznatni zadevi končno in naposled odloča vendarle Belgrad, ako sploh kaj odloči. Na stotine je slučajev, ko je bilo treba nagle in pametne odločitve. Ljudje so spočetka pisarili v Belgrad na pristojne inštan-ce, potem so brzojavljali, pelem so se za drag denar vozarili doli — vse zaman! V Belgradu so ali molčali ali pa se kako izgovarjali.
Posledica tega je bila izguba težkih milijonov našega ljudskega premoženja. Če
bi se pustilo pri nas pokrajinam več odločilne moči — bi bilo lahko marsikaj drugače in boljše. Kako pa je danes? Naša lepo započeta industrija hira in hira in je je vsak dan manj. Obrtnik obupuje nad težo davkov, ki so mu jih naložili. Kmet se znova dolži in išče novcev na drage intabulacije. Veliko delavcev je na cesti. Takoj po vojni smo z velikimi težavami spravili nekaj to-varen v obrat in vse je lepo kazalo. Tudi takozvana težka industrija je polagoma zopet začela dihati. Danes? Velike predilnice v Tržiču in v Litiji so se ustavile ali pa se še bodo; zarasla jih bo morda trava. Težka industrija je čisto na tleh. Železna industrija v Guštajnu bo prisiljena likvidirati. Tudi vsa mala obrtnija, pri nas nekdaj tako zelo cvetoča, propada in izumira. Promet je drag, neurejen in nezanesljiv. Zakaj vse to? Veliko so temu krive carine, ki so postavljene, vsaj kar se naše ož|e domovine tiče, povsem na glavo. Kar bi se moralo s carino zaščititi, to se prepušča konkurenčnemu boju vsega zunanjega sveta, kar pa bi se brez škode lahko odprlo zunanji konkurenci je pa »zaščiteno« z groznimi uvoznimi ali pa izvoznimi carinami. Prav nič se ne gleda na gospodarstvo in prospevanje industrije in obrtii temveč samo na to, kje lahko država na)*
prej in najlažje pride do svojega groša. To je tista znana oslovska gospodarska politika, ki pravi, da je vseeno, če jutri ne bo več trava rasla. Vso to industrijo in obrt bi lahko kljub vsej tej konfuznosti podprla vsaj država z naročili. Toda država pravi, da je domalega vse zanič kar se producira pri nas doma; samo to je dobro, kar nam dobrega in slabega prineso Francozi. Pri nas ljudstvo plačuje ogromne davke na primer tudi za stalno vojsko. Ta vojska rabi vsega mogočega; obutve, obleke, železa, vozov, lopat in kdovekajše. Mislite, da se te potrebščine kupijo v domači deželi? Kaj še! Velike nabavke se oddado skoro redno inozemskim tvrdkam. Potem pa neprestano vpijejo iz Belgrada k nam gori, da imamo prevelik uvoz, in da vsled tega kurz našega denarja pada, kakor da smo mi ta velikanski uvoz zakrivili, ne pa odločujoče centralne oblasti v Belgradu — samem!
m
Razgled po svetu.
LAKOTA V RUSIJI,
V Rusiji ie nastala taka silna lakota, da bo to največja nesreča, ki ie sploh kdaj zadela Rusijo. Lakota vlada v gubernijah Herzon, A-strahan, Orenburg, Ufa, Saratov, Samara, Ba-škiristan in v tatarski republiki. Število stra-dajocih znaša 3C milijonov ljudi, ki v velikih množicah beže proti Moskvi in Sibiriji. Komunistična vlada ne more nič pomagati in zato se ie obrnila na ostali svet za pomoč. Ameri-kanci so pripravljeni pomagati, a le pod pogoji, da se ruska država uredi na demokratičnih temeljih in se izvedejo pravične volitve. — Polom _ komunističnega nauka ie torei popoln. Zato si nc moremo razložiti, kako moreio pri nas nekateri zasleplienci še prisegati na komunizem. Na bogastvu in žitu sicer neizčrpna Rusija se pod komunistično vlado pogreza iz prepada v prepad; križev pot. ki ga hodi rusko ljudstvo pod bičem komunističnega gospodarstva. ie eden naigroznejših, ki jih pomni zgodovina. Rusija naj nas uči.
ZNIŽANJE PLAČ.
Rudarske plače na Angleškem se bodo z avgustom znižale, s čemer so zadovoljni tudi rudarji. Znamenje, da draginja na Angleškem znatno ponehava. Pri nas ie ravno obratno res. Imamo namreč izvrstno vlado.
IRSKA — SVOBODNA.
Po dolgih stoletnih boiih ie izšla zarja svobode nad tlačeno in mučeno irsko zemljo. Ker so Irci proti Angležem organizirali lastno arkado, proglasili republiko, ustanovili svoia sodišča in organizirali lastno upravo, so se Angleži udnli in predlagajo Ircem sporazum, po Katerem preide Irska v isto razmerje z Angleško, kakor so Avstralija, južna Afrika itd. To se pravi popolna svoboda z lastnim vojaštvom, le na zunaj ie zvezana z Angl.io v eno državo. Povsod kaže pot od centralizma k avtonomiji, "i nas bo zgodovina hodila isto pot in to nas navdaja z nepremagljivo srčnostjo.
KATOLIŠKI SHOD V NOVEM MESTU.
Dolenjci, ali se pripravljate na manifestacijo katoliške misli, ki bo 14, in 15. avgusta v ■fovem mestu? Ali se zavedate, da bomo ta-urat javno pokazali, da se ne sramujemo vere svojih očetov in da obsojamo namere frama-sonskih ministrov, ki hočeio nam in našim
otrokom iztrgati najdražji zaklad iz prsi? rferno dolenjsko ljudstvo, odpri oči, zgani se, pridi na katoliški tabori Prireditelii so na marlnvem delu, da pripravijo za Tebe veliko duševno šolo. Bratie Orli. sestre Orlice, pridite v kronh in polnoštevilnol Pokazati hočemo, da smo avantgarda katoliškega prepričanja.
Kdor želi prenočišče in hrano, nai se pri-lavi vsai do 10. avgusta na tajništvo SLS v Novem mestu. Sadovi, ki iih boste odnesli, bodo bogati, trud malenkosten. Agitiraite za častno udeležbo, s tem vršite apostolsko delol — Na noge, na svidenje! — Bog živi!
PREDOSLJE.
Pri nas se pripravljamo na oriovski tabor, ju bo na Sikstovo nedeljo, dne 7. avgusta. Orlovska prireditev v Kranju nas ie uverila, da orlovska organizacija ni le poštena fantovska zabava, ampak tudi šola, ki utrjuie našo mladino v zvestobi do krščanske vere in do lepega krščanskega življenja. Zato fantie. le pogumno naprej!
SEMIČ.
i . koncu socialnega tečaja dolenjskega kat. dijastva se vrši v nedeljo 31. t. m. v Semiču dopoldne po maši javen ljudski govor Wovon g. prof. Kovač), popoldne se bo pa igrala v novem Domu Medvedova igraš »Za pravdo m srce«. Igraio dijaki. Po igri pa ie Jiudska veselica, na katero ie vabljena vsa katoliška Bela Krauna. Belokranjci, ki ljubite pošteno zabavo, pridite v obilnem številu, da se pošteno razvedrite in pomagate semiškemu Urlu nositi stroske, ki iih je imel z graditvijo krasnega svojega Doma. na katerega ie lahko ponosno vse belokranjsko katoliško ljudstvo, zahvala vsem, ki ste in ki še boste podpirali ta pogumni korak semiškega Orla! Bog živi! Na svidenje v Semiču!
METLIKA.
u ,Y, nedeljo 17. julija ie bil ustanovljen v Metliki orlovski odsek, v katerega se ie takoi vpisalo 38 fantov dobro mislečih. Vse prizadevanje g. učitelja Rustika iz Novega mesta ie bilo zastonj. Prišel ie z namenom v Metliko, da bi zastrupil dobre fante s sokolskim strupom. kliub njegovi agitaciji ie pristopilo lepo število fantov. Fantje, zavedajte se. kai da ste sedaj, da ste sedai v dobrem in krščanskem društvu. Ne daimo si iztrgati iz srca tega. kar nam ie najdražje na svetu — versko prepričanje. Pridno se udeležujte fantovskih sestankov'itd. Za predsednika ie izvoljen brat Žni-daršič. Bratie Orli, le pogumno napre-i! Na delo za dobro sivar! Na svidenje pri sestankih! Bog živi!
NAKLO.
V nedeljo 17. julija smo v Naklem zbudili spečega Orla. Zanimanje zanj ie med ianti tako jživahno, da se je takoi priglasilo 37 članov. Naš znanec doktor Joža Basaj je s presrčnimi besedami razložil pomen in naloge orlovskega društva. _ Posebno ie pohvale Vredno, da so pristopili tudi fantie, ki iih ie vojska postarala. Zato so mlajši tembolj vneti. Za predsednika smo izvolili Cirila Tomazina, za podpredsednika Joža Černilca; načelnik ie Valentin Križaj, podnačelnik Peter Leben. V septembru bo v Naklem okrožna orlovska prireditev; takrat se bo ustanovil tudi naraščaj. Ker sedai tudi starši vidijo, da ie Orel potreben, smo prepričani, da bo Orel v Naklem kmalu eden najmočnejših odsekov,
IZ BOHINJSKE DOLINE. Dno 10. julija je priredila hrvatska inteligenca iz Zagreba izlet k Savici. Obedovali so naši bratjo t hotelu sv. Duh. Med drugimi odličnimi osebami smo opazili tudi poslanca Bariča in Dcžc-liča. — Isti dan se je vršil z velikim poinpom organizirani izlet gorenjskih Sokolov. Pričakovalo se je na Boli. Bistrici okrog 000 mož, pa jih je došlo ho krog 60. Baje imajo precejšnjo škodo ne samo gostilničarji, tomveč tudi društvo, čeprav je prejelo 10.000 K' podporo — gotovo iz žepa davkoplačevalcev. Domačini, razen onih, ki jim tudi v letni vročini plesna žilica nc da miru, so prireditev dostojno prezirali! Bohinjska kmet in delavec vidita T današnjem Sokolu ne samo protiversko, temveč tudi kapitalistično-militaristično podjetje. Zato tndi t mesnimi in drugimi ostanki sokolske veselice
ki jih je ponujal potrpežljivi osliček po vsem Bohinju, ui bilo sreče. — V večnost jo odšla pretekli teden na poseben način neka žena iz Broda. Nano-sila si je sama čeber vode, nato pa potisnila glavo vanj. Bila jo nekoliko slaboumna. — Vas Oešnjiea, občina Srednja vas, ki jc imela v svoji sredi župana nad dvajset let, ga jo pri zadnjih volitvah izgubila. Odločili so poleg češnjiških slabostotnežov^ tudi občinski odborniki iz Koprivnika. Zadnji so s tem pokazali, da jim je Srednja vas bliže od Ceš-njico in da pri nujno potrebni napravi ceste na Koprivnik več no marajo za pomoč našo domačo Ljudsko stranke, ki ima v Sloveniji skoro dvotretjinsko večino. S svojim glasovanjem pa so dali zaupnico tudi centralizmu, ki pošilja slovenske fante v Maccdonijo in Albanijo tor mori delavca s slabim zaslužkom in z brezdeljem, kmeta pa s kru-i timi davki. —
IZ STAROLO&KE OBČINE.
Naši samostojneži imajo sila »zarukanega« dopisnika za svoj »Kmetijski list«. Da jc mož v šolo hodil ,dokazuje to, ker zna za silo pisati, da pa ja imel v računstvu popolnoma nezadostno, spričuje njegov zadnji dopis. — Naš občinski odbor je imel sejo, v kateri sc jc sklopala tudi resolucija za ar« tonomijo. Navzočih jo bilo 20 odbornikov. Od teh jc glasovalo 12 za, 8 pa proti. A glejte! »Kmetijski list« poroča, da ie piedlog o avtonomiji propadel, da je tedfj 8 več kot 12! —. Ali ni to višek neumnosti ali pa zlobne laži, katoro pa podtika dopisnik klerikalcem, ki so v svojih listih poro-' čali, da jo bil predlog za avtonomijo z večino glasov sprejet. — Zato svetujemo samostojnežem, naj pošljejo svojega dopisnika v prvi razred loške šole, da mu bo tam eden izmed naprednih učiteljev ali Zahrastnik ali Zupančič toliko ubil r glavo, da bo vedel da jo 12 več kot 8. — Ako sc pa to ponei sreči, naj ga odslove, ficer se mu bodo smejala celo — žabniška teleta. — Možicelj pa v svojem dopisu napada celo samostojne odbčinske odbornike, ker se huduje, da odbor ni obravnaval podporo žabniške ceste. Žabnica ima dva odlična samostojna odbornika, ki imata r prvi vrsti skrbeti za žab-niško cesto. Toda pri debati za avtonomijo sta re-voža pozabila na cesto. Zato pa jih njih dopisnik ali recimo zaupnik ošteva, kakor šolska učenca. Gospoda Jerga in Lukavec — klerikalci vama čestitamo Žabničanje pa vama ne bodo, ker so vaja zato volili, da skrbita za cesto, ne sineta pa debatirati o avtonomiji. In ker smo klerikalci dobre duše, nam bo prav hudo, ako vaina prihodnji »Kmetijski list« prineso nezaupnico — podpisano od vseh žabniških samostojnežev. Krir bo dopisnik — ne mi. —
OVŠIŠE.	}
Na Ovšišah pri Podnarlu je bila dne 20. julija 1921 volitev občinskega starešinstva. Vkljub raznim intrigam naših »ljubeznjivih« slabostojnih »kmetov« jc SL-i sijajno zmagala na celi črti.: dobila je župana Antona Špcndova, posestnika in organista s Sp. Dobrave; tudi vsi 4 svetovalci so odločni pristaši SLS. Slabostojni so silno poparjeni* kakih 26 let je vodil našo občino samostojni Anton' Pogačnik, zdaj ga pa »nehvaležni« volivci niso volili niti v občinsko starešinstvo. Tako ie padla nekdaj nepremagljiva, liboralna trdnjava r Podnartu.
RAJHENBURG.
Županom je izvoljen prisaš K. Z. Cvirn, social-no-liberalna zveza ni postavila kandidata, ker si je bil g. Šandor nogo zlomil in ni mogel priti k volitvi. Liberalci so biii rdečkarje na tako mesto postavili, da je celo Danko, najagilnejši priganjaS in zvest dopisnik »Ljudskega glasu« propadel, in slednjič ga jc še iz društvenega lokala pri Vrane-tiču socialist Zaslužnik ven vrgel, komunisti pa so ga bili že prej zapustili, ker sc je bil z nudučiteljem zvezal, češ, da jih fe prodal, kakor Kristan delav-, ce. Koncem tega meseca bodo še volitve obč. odbora na Blanci, kjer jo samostojni Robek tudi socialiste poklical na pomoč, ali z uspehom, so bo pa šele videlo.	.
IZ KAMNIŠKEGA OKRAJA. Začudil sem se, ko sem čital v Domoljubu o Smledničanih, da so se tako dali potegniti Samostojnim liberalcem. Saj je že vendar splošno znano, da samostojneži hočejo pričeti z organizacijami, v, kar jih dr. Žerjav silno priganja. Ker pa samostojneži vedo, da v ljudstvu nimajo nikakih simpatij, in zaupanja, so si prefrigano zm=»lili snovanje gasilnih društev, češ to je organizacija, ki je brci, izjeme pripravljena iti vsakemu na pomoč, tu bomo Se najlože izvabili tudi pristaše SLS; ako pa ne bi tli r gasilno društvo in ako ne bi hoteli
ai
trispevati, jih bomo pa pri ljudstvu očrnili, d« j« pristašem SLS samo za strankarske spore in da Se tam ue morejo mirovati, kjer ga ia popolnoma
nadstrankarskc organizacije, ki služijo nesrečnežem brez ozira na strankarstvo. Ko so pa ti ljudje enkrat na varnem, ko je gasilni dom getov, odbor v njihovih rokah, pa kmalu najdejo priliko, da žalijo
in odbijajo naše poštene somišljenike. — Kmetske zveze pozor, ne dajte se možje in mladeniči izrabljati od koristolovcev samostojnežev, ki jim ni mar resno delo, ampak storijo samo to, kar so obetali demokratom za Pueelnov ministrski stol, za Voš-njakovo poslaništvo in za Jainnik-Demšarjevo po-verjeništvo.— Zavedaj sc, slovensko ljudstvo, da policajdcmokratje in samostojneži nimajo ne voljo in nc moči kaj splošno-koristnega storiti, ker jim tega sebičnost ne dovoli.
F idilične.
p Za izpremembo ustave se še vedno jglažajo nove občine. Le pogumno naprej!
p Kraljevi namestnik Ivan Hribar se je pripeljal v torek v Ljubljano in nastopi službo 1. avgusta.
p Narodna skupščina je izredno sklicana za 30. julij. Razpravljalo se bo o znanem zakonu o redu in radu, ki je naperjen v prvi vrsti proti komunistom, pa tudi proti drugim protiviadnim strankam.
p Poraz samostojnežev. V največji občini na Kranjskem Šmihel-Stopiče je vlada vsled zahteve samostojnežev razveljavila volitve. Samostojneži so upali, da se bodo pri novih volitvah tako odrezali, da bodo imeli večino v občini, katero so smatrali za svojo najboljšo trdnjavo. Volitve so prišle, zmage pa ni bilo. Pač pa je bil poraz še hujši. Ljudska stranka je napredovala za 75 glasov in ima 18 odbornikov, Samostojneži pa so nazadovali za 27 glasov in imajo 12 odbornikov, (picje 14), komunisti pa 2 odbornika.
p Pomoči prosijo Jugoslavijo menda nekateri albanski rodovi, naj zasede sever. Albanijo. Nam se pa zdi, da so to prošnjo skovali kje v Belgradu, da bi se lažje vmešali v albanske homatije. Mi pa pravimo: ne pihaj, kjer te ne peče.
p Jugoslovanski komunisti so priobčili v dunajskih listih oklic na komuniste celega sveta. V oklicu popisujejo pritisk, ki ga izvajajo vladne stranke v Jugoslaviji na komuniste, pripovedujejo, da je bilo 10. julija aretiranih v Belgradu do 2000 delavcev, da so jim vzeli vse tiskarne, domove in društvene blagajne ter jih predali socialistom itd. Oklic prosi komuniste celega sveta za pomoč.
Ooraače novice.
d Položnice smo priložili današnji številki vsem tistim cenjenim naročnikom, ki za II. polletje še nimajo plačane naročnine, kakor tudi vsem onim, ki so plačali manj kot 30 krtrn. Položnice naj vsak hitro izpolni in odda na domači pošti, da mu list ne bode ustavljen.
d Zlato mašo je dne 26. t. m. prazno-ral na Dovjem ondotni župnik preč. g. Ja-tob Aljaž. Mnogozaslužnemu skladatelju n planincu, nad vse gostoljubnemu gospodu naše najiskrenejse čestitke in Se mnoga, JW»oga leta v zdravju in zadovoljstvu! ^ „
p Darilo regentu. Francoska vlada je
povodom ponesrečenega atentata na našega kraljeviča podarila regentu lahko vojno križarko, na kateri se je 1916 odpeljal s Krfa na F. ncosko.
d Za naše fante-vojake. Poslanec Ljudske stranke dr. Šimrak je vložil na vojnega ministra sledečo pritožbo: Druga četa I. bataljona 13. pešpolka v Splitu je 29. junija 1921 na dan sv. Petra in Pavla, ki se v katoliški cerkvi praznuje kot velik praznik, morala na vaje na Petrovo poljano pri Splitu. Pešec Stjepan Subotič je zaprosil v imenu svojih katoliških tovarišev g. pot-pukovnika Bajaloviča, da jih pusti v cerkev- Ta pa je na prošnjo odgovoril: »Ka-kovo Petrovo? Nema Petrova kod mene, ni crkvel Marš deset dana u zatvorl« Ko je o tem čul kapetan Gojko Jovanovič, je tudi on obsodil Subotiča in še pet do šest j pešcev katoliške vere na pet dnevni za-tvor.
Nadalje ugotavlja poslanec dr. Šimrak v svojii interpelaciji, da se pod komando teh dveh gospodov dogajajo večkrat slučaji ki so znak protizakonite nestrpnosti proti vojakom katoliške vere. Isti kapetan Jovanovič je edinemu Židu sveje čete na dan njegovega praznika dovolil, da praznuje in odide iz vojašnice.
Poslanec zahteva od ministra, da se ravnanje z vojaki v Splitu preišče, ker je sam minister že obljubil v ustavnem c-boru, naj mu poslanci naznanijo vse slučaje, Interpelant ugotavlja končno, da je n. pr. 3. bataljon na dan sv- Petra in Pavla imel cel dan prosto — da so vojaki mogli v cerkev. Tedaj zadene krivda le poveljstvo 1, bataljona, ki vsled tega zasluži strogo kazen.
u Važno za izseljence. Belgrad, 19. julija. Ministrstvo za socialno politiko objavlja prizadetemu občinstvu, da se morejo v Ameriko izseliti samo one osebe, za katere so bili vozni listki plačani pred 1(5. julijem t. 1. v Ameriki ali pa, da so bili ti listki deponirani do omenjenega dne pri zastopnikih parobrodnih družb. Prodaja novih izseljeniških voznih listkov je prepovedana vsem agenturam in njihovim zastopnikom po vsej kraljevini. Izseljenci, ki imajo do 16. julija kupljene vozne listke, morajo odpotovati najkasneje do 15. septembra t. 1. Oni, ki do tega roka ne morejo odpotovati, imajo pravico do povračila vplačane voznine pri zastopstvih, pri katerih so kupili vozne listke. — Odslej naprej bo ves izseljeniški promet vzela v roke držav, uprava, ki edina bo smela prodajati vozne listke v Ameriko. Vse zasebne agenture morajo do 15. septembra prenehati.
d Fašistovske manire. Hrvatski liberalci so iste vrste ljudje kot komunistični atentatorji. Po atentatu na ministra Dra-škoviča so se liberalne bande začele zbirati po zagrebških ulicah in so napadle upravo lista »Hrvata«, kjer so povzročili mnogo škode. Tako liberalci sami dajejo komunistom korajžo in potuho.
d Samostojni Sokoli. Sokolska »Jugoslavija« poroča, da so otvorili nedeljski sokolski sprevod v Kranju — samostojni kmetje na konjih. Jugoslovanski škofje so javno obsodili sokolsko organizacijo kot BBOtiverska. samostojneži pa jo tembolj
podpirajo. Zraven pa pravijo, da niso proti veri.
d Zoper sokolsko učiteljstvo dobivamo od raznih strani opravičene pritožbe. Naj višji šolski svet kaj ukrene, da ne bo radi nekaj sokolskih brezvestnežev ves učiteljski stan izgubil med ljudstvom potrebnega ugleda in zaupanja.
d Blagoslov samostojnega centralizma, »Avlonomist« piše: Neko ljubljansko tiskarsko podjetje je naročilo iz inozemstva svinec za vlivanje črk. Svinca je bilo 2000 kg in je veljal 36.000 K. Na ljubljanski carinarnici je ležal dva meseca. Ker ga le ni bilo mogoče dobiti iz vsemogočnih rok pre-jasnega carinskega »postupka«, je špediter predlagal podjetju, naj dovoli vsaj 100 dinarjev »za mazanje«. Šlo je. Svinec je končno tiskarna prejela, vendar pa je morala plačati železnici »ležarino« v znesku — 14.000 K. Ta slučaj seveda ni osamljen, kaj ne gg. trgovci in obrtniki? Zadnjič smo poročali o neki živini, ki ni mogla prenesti centralistične uprave in je vzela slovo od tega življenja. Tudi ljudje, četudi več pre-neso, bodo sledili tistemu zgledul Ko bi Slovenci imeli sami carinsko upravo v rokah, bi šlo kot ura. Tako pa .,. Zahvalimo se tudi samostojnežem, ki so glasovali za centralizem.
d Draginja bo še hujša. Naš denar je v Švici tako padel, da ni bil še nikdar tako zanič. Na zunaj smo izgubili vsak kredit, — Po novi stanovanjski naredbi bodo lastniki trgovskih prostorov najemnino lahko povišali v nedogledno višino. Tako je v Ljubljani povišal neki hišni gospodar najemnino trgovskih prostorov od 4000 kron na 70.000 kron. Trgovec bo zato seveda dražje prodajal. Tudi to so veliki »uspehi« samostojnih, ki sede v vladi.
d Električna blamaža. Samostojneži jo vedno polomijo. Nedolgo tega so sklicali v Radovljici protestni shod proti po-chaženju električnega toka iz završniške centrale in se pri tem surovo zagnali v ravnatelja inž. Serneca, češ da je on podražil elektriko. Sedaj pa ravnatelj izjavlja, da je je ljubljanski pristojni urad na svojo r:>ko — ne da bi sploh njega obvestil — podražil elektriko. Samostojneži so zi eno blamažo bogatejši.
d Poštne razmere na Uncu pri Rakeku so pod vsako kritiko. Vas Ivanjeselo pri Rakeku je oddaljena od Unca 15minut in šteje 48 hiš, a pošlo dobivajo vaščani komaj enkrat v tednu (v nedeljo). Kadar je šola nosijo pošto v vas šolski otroci, ki jo med potjo polovico izgubijo in zamešajo, če pa ni šole, gre pa ob nedeljah po maši na pošto kaka stara ženica, ki nekaj pošte za Ivanjeselo vzame, drugo pa pusti. Časopisi se starajo in plesnijo, in tako je vas, ki leži tik ob železniški progi, P° cele tedne brez časopisov in pošte, slabše torej od najbolj oddaljene gorske vasice, Vaščani, ki plačujejo davek, prosi;o in zahtevajo končno od poštne uprave, da od-pomore tem nedostatkom in dostavlja pošto na Ivanjeselo redno vsak dan
Eo poštnem slu iz Rakeka, ker pošta na ncu je zanje nepotrebna.
d Za pravoslavnega škofa v Sloveniji je imenovan Ilarin Zeremski, pravoslavni škof v Gornjih Karlovcih. Opraviti ne ho
imel ničesar, ker najnovejšim slovenskim pravoslavnim je pravoslavje toliko mar kot preje katolieanstvo.
d V Ovšišah pri Podnartu je izvoljen nov župan v osebi g. Antona Špendala, ki je odličen pristaš SLS. Tako je tudi ta stara liberalna trdnjava padla.
d Premog se je podražil. Vladajo namreč liberalci in samostojneži.
d Se splača prodajati slovenskega kmeta. Ministri so sklenili, da se jim zviša mesečna plača na 50.800 kron. Minister Pucelj je že vedel, zakaj je prodal slovenskega kmeta.
d Pasji kontumac v ljubljanski okolici naj se vendar že odpravi, ker lisice brez skrbi delajo veliko škodo med kokoši. Vsaka stvar ima svoje meje.
d Pekovski pomočniki strajkajo v Mari-ooru. Zahtevajo 30 odstotno povišanje dosedanje plače.
d Poročila sta se dne 20. julija v Kamniku g. Alojz Bester z gdč. Miciko Ulčar iz Perovega. Mlademu paru obilo sreče 1
d Žegnanje sv. Ane v Javoru pod Ljubljano se bo praznovalo z dvojno službo božjo, to je ob 6. in 10. uri. S tem bo ustreženo ne le domačinom, temveč tudi nekaterim daljnim častilcem sv. Ane, ki bi radi v hladu priromali v naše hribe. Torej dobrodešli obakrat dne 31. julija.
d V Rudniku se je dne 10. julija 1921 ustanovilo »Katol. Slov. izobraž. društvo« na podlagi potrjenih pravil. Društvo ima tudi pevski odsek, ki dobro napreduje pod vodstvom organista Fr. Pavči-fa. Pristopilo je 40 članov.
d V Soteski na Dolenjskem je tretji romarski ehod zadnjo nedeljo v juliju, t. j. 31. julija. — Služba božja ob 6. in ob 10. uri. — Govornik p. Pavel Potočnik.
d O strašni nesreči, ki je zadela ameriško mesto Pueblo, kjer biva mnogo Slovencev, je pisal Viktor Sevšek svoji materi v Doprepoljah. Pismo se glasi: »Ljuba mati!«
Vzamem si nekoliko časa, da vam pišem nekoliko besedi in vam želim, da bi Vas moje pismo našlo v kaj boljšem položaju, kot smo sedaj mi. Gotovo ste že kaj slišali, kakšna nesreča je zadela mesto Pueblo. Strašna povodenj je zalila skoraj polovico mesta. Med tistimi nesrečnimi smo tudi mi. Voda je nam vzela vse, le razbito hišo nam je pustila. Mislite si, kako je bilo strašno, ko smo bežali dne 3. junija ob osmih zvečer na višje kraje. Rešili smo samo to, s čemer smo bili oblečeni. Vzelo mi je vse poslopje, kakih 30 kokoši in vse orodje. Na vrtu, v katerem sem imel tako lepo vse zasajeno, je sedaj tri čevlje na debelo blato in kamenje, Klet je prav polna blata. Hišna oprava, kar je ni odnesla voda, je prav vsa razbita. Rešil sem samo še nekoliko obleke, ki sem jo nabral v 3 čevlje debelem blatu. Drugo je odnesla voda. Voda je popolnoma odnesla do 1000 hiš. Trgov, del mesta je ves razdejan. Materijalna škoda se ceni do 50 milijonov dolarjev. Mostovi so vsi razdejani, tako da je bila Puebla kar odrezana od sveta, ker ni mogel noben vlak do mesta. Dva potniška vlaka sta šla ravno ria mostu 2 vsemi potniki v vodo, ker je voda odnesla most. Vagone je odnesla na kilometre daleč na vse strani. Do dva tisoč vagonov je odneslo na vse strani z vsem blagom, ki so bili naloženi. Cenijo da je našlo do 3000 'iudi smrt. Voda, ki teče čez mesto, si je Poiskala drugo pot. Prej je tekla skoraj kilometer od moje hiše, sedaj teče komaj
deset korakov stran. Čudim se, da nismo vsi ob um, kolikor smo morali prestati. Stanovanje se ne more sedaj nikjer dobiti, ker je toliko ljudi brez domov. Ta nesreča me je spravila ob 2000 dolarjev. Ne upam, da bi si mogel še kedaj toliko prihraniti v teh slabih časih, kakor o sedaj. Na;bolje bi bilo, da bi šli tudi mi z vodo vred. Pa naj bo za sedaj zadosti. Popisati ni mogoče, kako strašno je bilo, kakor da človek vidi. Zdaj pa vas prav lepo pozdravimo in vse sorodnike.
d Umrl je po dolgi bolezni v Št. Jurju pri Litiji 20. julija 1921 daleč okoli dobro znan 81 letni Janez Damjan po domače Kovač. Z pokojnikom je legel v grob marljiv in dober gospodar ter krščanki mož; bi je vzor značajnega in odločnega somišljenika SLS, ter se je še v zadnjem času živo zanimal za vse politične dogodljaje. Od začetka izhajanja »Domoljuba« mu je bil do konca življenja zvest naročnik, v litijskem občinskem odboru je deloval celih 40 dolgih let ter vedno zastopal odločno stališče SLS ter branil koristi kmeta. Na onem svetu je dobil zasluženo plačilo, a nam ostane vb blagem spominu kot vzor krščanskega gospodarja. Težko prizadeti rodbini pa iskreno sožale
d Hitra smrt. V Cečah nad Trbovljem je umrl dne 8. julija nagle smrti imoviti posestnik Durnik Feliks v starosti 50 let. Šel je na travnik kosit, kjer se je zgrudil na tla. Ko ga njegov sosed mimogrede ugleda v sumljivem stanju ležečega, gre k njemu, skušal ga spraviti k zavesti, toda bil je že v zadnjih izdihljejih, še vedno koso držeč-Rajni je bil že več let vedno slabega zdravja, bolezen si je nakopal v tukajšnjem rudniku; vzgled nam je bal vrlo pridnega gospodarja in krščanskega moža, kar je pokazal ob vsaki priliki. — Svetila mu večna luči
d Umrl je v Preski pri Medvodah pro-fesor-katehet dr. Josip Marinko, star 74 let. Pokojnik je bil dolgo let profesor na novomeški gimnaziji, ko je stopil v pokoj, je nekaj časa upravljal župnijo Mavčiče pri Kranju, odkoder se je preselil v popo-len pokoj v Presko. Naj mu bo Bog večen plačnik 1
d Utonil je v Savi pri Zagorju 25 letni uradnik južne železnice Alojzij Eppich.
d Utonil je pri kopanju v Sori g. Franc Sušnik, član Orla v Medvodah.
d Po nesreči se je ustrelil na lovu Rudolf Gale iz Rožne doline. Čez 20 minut je bil mrtev.
d Velikanski nalivi v Bosni. 17. t. m. se je nad Zenico utrgal oblak in je vsled tega nastal velikanski naliv. Padala je tudi toča. Vas RaspoUčje je pod vodo. Vsi poljski pridelki so popolnoma uničeni. Skoda je velikanska.
d Velikanski vihar v Šabcu. Dne 15, julija je bil v Šabcu grozen vihar, ki je divjal nad dve uri. Porušil je še nedograjeno pravoslavno cerkev, mnogim hišam odnesel strehe in izruval cele nasade. Škoda je ogromna.
d Toča. Toča je pobila skoro vse pridelke pri Sv. Duhu nad Krškem. Nevihta je drvela po celem pasu od Krškega do Kostanjevice in trajala od treh popoldne do polpetih popoldne. Toče se je naletelo ce-
lih 15 cm na debelo. Umevno, da so vsi poljski pridelki in vinogradi popolnoma uničeni. Upali smo, da bo letina dobra, paf namenjena nam je šiba. Prebivalci so obupani in prosijo pomoči. Uničen je ves žfe> vež in celoten zaslužek. — Toča je potol-1 kla tudi na Brezjah na Gorenjskem. Nesreči ča je zadela 8 posestnikov, katerim je uni-j čen ves pridelek.	'
d Tržič jo deloma brez votte. Kakofij se vidi, novo županstvo zelo dobro dela«?
d Električni tok je ubil dne 3. julija! preddelavca Otona Krainerja v Mallyjevij tovarni v Tržiču. Bil je takoj mrtev.
d Pod vlak je ponoči zašel skladišč-' nik južne železnice Franc Erjavec, ki ga'! je vlak popolnoma zmečkal.	1
d Železniška nesreča. Dne 20. julija; je peljal neki častnik oddelek vojakov čezJ železniški most. Kar pridrvi ekspresnij vlak, trije vojaki obleže mrtvi, 7 jih je bilof. težko ranjenih, mnogo pa lahko ranjenih,) d Požar vsled strele. V soboto, dne! 16. julija t. 1. ob 10. uri zvečer je treščilo!; v hlev posestnika Janeza Goleža, po do-! mače Pšeničnika, na Tičevem, župnija* Ponikva ob južni železnici. Pogorel jefl hlev, svinjaki in marof do tal. Živino iilf domačega desetletnega sina, ki je spal naj hlevu, so komaj rešili iz ognja. Zgorela je?, vsa krma in žito. Škode je do 80.000 fe-j Gospodar je sedaj berač.
d Strela. Dne 12, julija t. 1, popoldbe} je v Vogljah pri Kranju strela ubila posest«' niku Roglju konja in vola. Isto popoldne! je strela v kranjski okolici zahtevala še dnw ge žrtve: v Dvorjah pri Cerkljah je ubila1, eno živinče, v sv. Valburgi pri Smledniku.1 je ubila nekega dečka, v Mavčičah fe za ž-! gala ravno nov skedenj, v Prašah pa ko-' zolec, na Hušah pri Kranju je pa tudi usmr-i':
tila neko ženo--Treska in hudega vremeni
na, reši nas, o Gospod!
d Zastrupil in pobegnil. V Savljah1 v1 bližini Ježice je v soboto, 16. t. m., nena«r! doma umrla Frančiška Hvastja. Splošnol' se govori, da jo je zastrupil Miha Kunsteljj,: ki je neznano kam pobegnil in je za njimi; izdana tiralica.
d Najdeno truplo umorjenega dekleta, K tozdevnemu poročilu, ki smo ga priobčili v št, 18 našega lista, se nam pojasnuje, «• da storilec ni Jožef Šubelj iz Zadvora 45 pri Hrušici, kakor se je takrat sumilo. Sod-nijska obravnava je dokazala njegovo popolno nedolžnost.
d G. župniku Kerinu v Smledniku. Radi potrjujemo, da niste pisali dopisov iz Smlednika in Zg. Pirnič v zadnjem »Domoljubu« in da niste z njima v nikakšni zvezi. — Uredništvo.
d Gasilno društvo v Smledniku. Velika* prosite od nas. Niti sodnija si ne upa nikdar prositi za ime dopisnikovo, ker ve, da ie uredniška tajnost več kot vse sodniie. Zato opro* stite, da tndi Vaši sicer nmliivi prošnji ng moremo ustreči. Radevolie pa smo priprav« lfeni, če ie bila v dopisu izročena kakšna ne« resnica, popraviti. Pozdravlienil Uredn.
g Pomanjkanje sladkorja v kockah. Vi več krajih, posebno na Hrvatskem, se fe pojavilo pomanjkanje sladkorja v kockah1, dočim je kristalnega sladkorja dovolj. Opo zarjamo, da je sladkor na potu in da ee gaji bo v par dnevih zopet dobilo v vsaki nUJOŠ žini.	>
. s
|(x)0000000000000000000000000(xx)00000000(x>0000000000g^g00<x}00(x)00000
Oosjpc&cIaFSlci oJbzorr&Ilc.
ooooooocaooccooooooocooooococ
CENE.
g Ljubljanski trg. Mesa je dovolj na trgu. Cene so mu pa za 4 K pri 1 kg višje kot v Mariboru ali Zagrebu. Sedanje cene mesa so: volovsko 30 do 36 K, telečje 22 do 24 K na nekaterih stojnicah 18 do 20 K za 1 kg. Sadja — skoro samo domač pridelek — je dovolj. Hruške stanejo 12 do 14 K 1 kg, jabolka 12 K, jabolka na kmečkem trgu 8 K, marelice 22 K, kumare 6 do 10 K, buče 3 do 4 K, grah 5 do 8 K, čebula 5 do 6 K, fižol v stročju 3 do 4 K, krompir 2 do 3 K, novo zelje 5 K glava. Jajc je na trgu Sdovolj po 2 K 40 v kos. Cene žitu so poskočile. Oves na debelo 7 K 50 v kg, moka gt. 0 18 K 1 kg, najboljše kakovosti 18 K '50 v 1 kg.
g Illariborski trg. Cene živine žive teže za 1 kg so sledeče: Debeli voli 16 do 18 K, poldebeli 14 do 16 K, plemenski voli 12 do 14 K, biki za klanje 11 do 12 K, debele ■klavne krave 12 do 13 K, plemenske krave S do 12 K, molzne krave 10 do 16 K, breje •krave 10 do 14 K, mlada živina 11 do 12 kron, teleta 12 do 14 K, plemenske svinje 20 do 24 K, polpitane svinje za zakol 20 do 24 K, mladi prasci, stari okoli 3 mesece, 800 do 500 K, prašiči, stari pol leta, 700 do 1000 K.
g Ceue senu na Štajerskem. Za 100 kg sladkega sena plačujejo v Mariboru sedaj 320 do 400 K, za kislo 280 do 300 K. Pomanjkanje sena bo letošnjo zimo zelo veliko. Splošno se je pridelalo sena za 26 do ,40 odstotkov manj kot navadno.
g Cene vina v Banatu. Iz Vršca poročajo, da plačujejo za 9 (io 10 odstotno belo vino 1.1920 po 11 do 12 K liter, za rdeče 10 do 11 odstotno 14 do 16 K, za belo iz 1. *1919 po 8 K liter. Cene se drže dobro, čeprav je malo kupcev. V vinogradniških krogih vlada prepričanje, da bo v avgustu boljša kupčija. Ako ostane vreme ugodno, potem je pričakovati, da bo novo vino i po kakovosti i po množini prvovrstno.
g Cene lesu v Slavoniji. Hrastovi plohi •L. vrste 1100 do 2200 K, 2. vrste 700 do 900 K, za furnir 2600 do 3400 K, hrastov rezani les 3000 K, hrastove deske do 50 milimetrov do 3400 K, bukovi plohi 1. vrste 300 K, javorjevi plohi do 1100 K, jese-novi plohi do 1600 K.
g Ia Banata poročajo, da je žetev pšenice izpadla veliko boljše, kot so pričakovali. Cene so za 100 kg: pšenica 950 do 1000 K, rž 800 K, ječmen 250 do 550 K, oves 560 do 580 K, koruza 500 K, moka št. 0 1600 K.
DENAR.
g Za zamenjavo železnega drobiža. Naš poslanec g. Škulj je stavil na finančnega ministra sledeče vprašanje: »V Sloveniji kot tudi v ostalih pokrajinah bivše avstro-ogrske države je v prometu še veliko število 20vin. novčanic avstroogrskih, ki so bile svojčas že odtegnjene prometu, a so zopet bile uveljavljene. Ker prebivalstvo ve, da označene novčanic e prejalislej
De,,ar
izgubijo vrednost, zato jih skoro nikdo več ne mara sprejemati in tudi razni uradi, še celo poštni se jih branijo. Nastala je vsled tega velika zmešnjava in skrajna nevolja, ker je prebivalstvo bivših avstroogrskih pokrajin itak utrpelo v zadnjih dveh letih ogromno škodo vsled denarnih zamenjav. — Zato naj blagovoli finančno ministrstvo odrediti, da se označene 20vin. novčanice zamenjajo pri državnih, davčnih in finančnih zavodih za sedaj veljavne kovane novčanice tako kot so se 1., 2. in lOkron-ski bankovci. Prosim za to pismen odgovor!
Vrednost tujega denarja.
18. julija 22. jul. 25.jul.
K v K v K v
ameriški dolar	155 —	159 —	162 —
avstrijska krona	— 21	— 22	— 21
Češkoslovaška krona--2 14	— —
angleški funt	552 —	560 —	570 —
francoski frank	------
italijanska lira	7 15	7 21	7 32
bolgarski lev	--1 58--
carski rubel	— 26	— 50 ---
grSkn drahma	— —	9 —--
nemška marka	-i 13	2 16	2 16
rumunski lej	2 50	2 28	2 28
švicarski frank	-----— —
poljska marka	--— —--
mažarska krona	------
RAZNO.
g Kmetijski pouk po deželi. Poverje-ništvo za kmetijstvo priredi na podlagi do-šlih prošenj sledeča predavanja tekom prihodnjega časa in sicer: 1. v nedeljo dne 31. julija: pri sv. Petru pod Mariborom (strok, učitelj inž. Petkovšek o poljedelstvu); 2. v nedeljo 7. avgusta: v Godešicah pri Škofjiloki (kmetijski svetnik Rohrmann o poljedelstvu); 3. v nedeljo 14. avgusta: v Slatini (viš. živinorej. nadzornik inž. Zi-danšek o živinoreji), v Teharjih (strok, učitelj inž. Kropivšek o živinoreji in pridelovanju krme),v ponedeljek na praznik dne 15. avgusta; v Rogatcu (višji živin, nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji).
g Neobdavčeni bencin za poljedelske strojne zadruge. Delegacija finančnega ministra jc vsled posredovanja poslanca Bro-darja odgovorila poslancu to-le: Pozivom na Vašo skupno z gospodoma poslancema dr. Antonom Dulebičem in dr. Deželičem na ministrstvo financ vloženo prošnjo z dne 18. junija 1921 za dodelitev neobda-čenega bencina poljedelskim strojnim zadrugam čast mi je vsled odloka generalne direkcije posrednih poreza z dne 24. junija. 1921 št. 9390 gospoda poslanca obvestiti, da imajo strojne zadruge oziroma osebe, ki rabijo bencin za motorski pogon se obrniti na pristojno finančno okrair.o ravnateljstvo s prošnjo, sestavljeno po predpisanem vzorcu, z navedbo potrebnih podatkov. Ti vzorci so strankam na razpolago pri oddelkih oziroma pri okrajnih upravah finančne kontrole. (Okrajno finančno ravnateljstvo je za Štajersko v Mariboru, za Kranjsko v Ljubljani.)
g Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo, so se pričela dne 20. t, m.
g Nova podružnica »Zadružne gospo, darske banke« »e otvori prihodnje dni v Šibeniku v Dalmaciji
g Veliko prašičev izvažajo v zadnjem času dnevno v Nemčijo.
g Ilmelj v Savinjski dolini kaže dobro, g Vinska trta na Štajerskem kaže zelo dobro. Vroči dnevi zelo ugodno vplivajo na razvoj grozdja. Sadja bo bolj malo.
g Ladjedelnice v Trstu zapirajo vsled pomanjkanja dela.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec.
(Dalje.)
»Bojim se, da vama bom sam sebe slabo razložil. Mislim, da sem pojasnil, da imam samo en namen — poizkusiti rešiti svojega sina, če še živi, kot mislim, da še. Higgs zamislite se v moi polooaj. Predstavite si. da nimate ničesar in nikogar na svetu, ki bi zanj skrbeli, razen edinega otroka, in tega otroka so vam ukradli divjaki. Predstavite si, kako ste po dolgih letih iskanja resnično slišali njegov glas, resnično videli njegov obraz; dorastel je zdaj, toda še vedno isti, bitje, ki ste o njem sanjali in ste leta in leta po njem hrepeneli; to, za kar bi biii dali tisoč življenj, če bi bili utegnili na to misliti. Nato pa napad rjoveče, besneče drliali, propad poguma, ljubezni, vsega, kar je plemenitega, pod pritiskom prvobitnega nagona, ki pozna samo eno pesem: Reši si življenje. Nazadnje si predstavljajte tega rešenega bojazljivca, ki živi nekaj milj od sina, ki ga je zapustil, in je vedno še popolnoma nezmožen rešiti ga ali vsaj z njim v zvezo stopiti zaradi nespameti teh, ki je pri ujih našel zavetja."
»Dobro«, je godrnjal Iliggs, »jaz sem si
Sredstavil vse to visokoleteče govorjačenje. ^aj za to? Če menite, da vas moram karati, se z vami nikakor ne ujemam. Vi bi svojemu sinu ne bili pomagali, če bi si bili dali prerezati vrat, morebiti pa še njemu.«
»Ne vem«, sem odvrnil, »premišljeval sem to reč tako dolgo, da se mi zdi, da sem sam sebe osramotil, Zdaj pa je prišla prilika in zgrabil sem jo. Ta plemenita gospodična, Val-da Nagasta ali Makeda, ki je, mislim, tudi te reči premišljevala, in stavil ponudbo — domišljam si, da brez vednosti njega sveta. Pomagajte mi, je dejala, in pomagam vam. Rešite moje ljudstvo in jaz bom poizkusila rešiti vašega sina. Lahko mi je nagraditi vas za vaše usluge in vsakogar, ki ga privede te s seboj.
Odgovoril sem. da ni nobenega uoania, zakaj nihče bi mi povesti ne verjel, na kar je snela s prsta prestolni prstan oziroma državni pečat, ki ga imate vi, Iliggs, v svojem žepu, in rekla:
»Moie matere so ga nosile izza dni Ma_-kede, sabejske kraljice. Če imate učenih m°ž med svojim narodom, bodo brali njeno ime na njem in spoznali, da ne lažem. Sprejmite ga kot znamenje in vzemite dovolj našega ziata, da kupite snovi, o katerih ste govorili, ki je v njih skrit ogenj, da obrača gore proti ne; besu, in službo spretnih in zvestih mož, k) znajo s snovjo ravnati, samo dva ali tri, zaka; več jih moči pripeljati preko puščave in p«" dite nazaj, da rešite svojega sina in mene.
To je vsa zgodba, Iliggs, ali hoče prevzeti ta opravek, ali naj kje drugje poizkusim? Odločiti se morate, zakaj ne utegnem časa izgubljati, če hočem še pred deževiem zopet dospeti v Mur.fc
»Ali imate kaj zlata, ki ste o njem f5ovr°" rili? je prašal profesor?	,
Potegnil sem veliko mošnjico iz žepa ta ■
je suknje in ga izstresel nekaj n« mizo, ki ga je skrbno opazoval.
»Obročast denar«, fe takoj dejal, »mogel bi biti anglo-saksonski, mogel biti kdo ve kaj; čas popolno negotov, toda po zunanjosti bi dejal, da je malo mešan s srebrom, da, tu je novec, ki je zarjavel — brezdvoma je zelo star,«
Nato je izvlekel iz žepa pečat in zelo pazljivo preiskal prstan in kamen z močnim povečevalnim steklom.
»Zdi se, da je pristen«, je rekel, »in dasi so me navili svoje dni, dandanes se zmotim kar tako. Kaj pravite, Adams? Ali morate to nazaj imeti 7 Vražja poštenosti Samo posojeno vam jel Seveda, potem pa vzemitel Meni te reči ni treba. To je nevaren posel; in kdorkoli drugi bi bil od mene to zahteval, bi mu bil dejal naj gre v — Mur. Toda, Adams, dečko moj, vi ste nekoč rešili moje življenje, in mi niste poslali računa, zato ker mi je trdo šlo, in jaz tega nisem pozabil. Tudi mi ie tukaj dokaj vroče zaradi nekega spora, ki — menim — niste v Osrednji Afriki o njem nič slišali. Mislim, da pojdem. Kaj pravite vi, Oli-ver?«
»Oh!« je dejal kapitan Orme, ki se je zbudil iz sanjarenja, »če vam je prav, meni jel Meni ni nič do tega, kam grem.«
II. POGLAVJE.
Sporočilo narednika Kvika.
V tem hipu ie zunai nastal velik vrišč. Sprednja vrata so se zaloputnila, neki voz je divje oddrdral, policijska piščalka je zacvilila, zaslišali so se težki, ropotajoči koraki; nato je dospel klic »v kraljevem imenu« z odgovorom: »da, in kraljičinem in vse ostale kraljeve družine, in če vam ie še kai treba, si kar vzemite, vi trdobučne krevlie, vampi oolicaiski.«
Nato se je zaslišal nepopisen ropot, kot da se težki ljudje in težke reči kotale po stopnicah navzdol s kriki strahu in srda,
»Kai, za vraga, ie to?« ie vprašal Higgs.
»Glas ie bil tak kot Samuelov — narednika Kvika menim,« je odgovoril kapitan Orme očividno vznemirjen; »kaj bo iz tega? O, že vem, to bo zaradi tiste peklenske mumije nekaj, ki. ste io odvili danes popoldne in mu io ukazali po večerji nesti na določeno mesto.«
Prav tedaj pa so šiloma odskočila vrata in sloka, vojaška postava se ie prikradla v sobo, noseča v svojih rokah truplo, zavito v platno, in ga položila na mizo med čaše.
»Zal mi ie, kapitan,« ie dejal proti Ormeiu, »da sem izgubil glavo rajnika. Mislim, da ie pod stopnicami s policistom vred. Nisem imel nič drugega, s čimer bi se bil branil zoper njih neupravičeni napad, sem iim pokazal mrt-vaka in jih napadel; mislil sem, da je trden in močen, toda na žalost je njegov tilnik odletel in ie sedai v zaporu.«
Ko je narednik Kvik nehal govoriti, so se vrata zopet odprla, sta se skoz nje prikazala ova zelo razburjena in vznemirjena policista. Eden je kolikor moči daleč od sebe držal siv-kasto glavo za lase, ki so se še kože držali.
»Kai pa mislite, da vdirate v moje stanovanje? Kje imate pravico?« je vprašal jezni Haiggs z visokim glasom.
»Tukaj!« je odgovoril prvi policist in pokazal na truplo, ki ie ležalo na mizi zavito v platno,
»In tukaj!« ie pridodejal drugi in dvignil strašno glavo. »Kot je najina dolžnost, vprašava tega moža za pojasnilo, zakaj nosi mrliča skrivaj po javnih ulicah, nakar nas z niim napade in zaradi tega napada ga primem, dokler se zadeva z mrličem ne preišče. In zdaj, gospod« (se je obrnil k naredniku K viku), »ali greste z nama mirno, ali vas morava s silo vzeti?«
.Narednik, ki mu srd očividno ni dal govoriti, ie popadel zaviti predmet na mizi, da h ga očividno še enkrat imel za orožje in se z njim branil, policista sta pa potegnila svoje Palice.
»Stojte,« je dejal Orme in se preril med nasprotnike, »ali ste vsi nori? Ali vesta, da ie fa ženska umrla nekako pred Štirimi tisoči let?«
,... »O, gospodi« ie dejal policist, »to mora »iti ena izmed mumij, ki so iih odkrili v angle-
škem muzeju.1 J« res precej stara in dileča videti, ali ne?« in poduhal ie glavo in io položil na mizo.
Sledila 90 pojasnila, in ko ie bilo žalieno dostojanstvo služabnikov državne oblasti po-tolaženo s par kozarci portskega vina2 in napisan seznam vseh prizadetih oseb z mumijo vred, sta odšla.
»Spreimita moi opomin, gospoda policaja,« sem slišal razlagati užaljenega narednika pred vrati, »in nikar ne mislite, da ie vsaka reč vedno to, kar se vidi. Ni treba, da bi bil člo-
' Muzej je poslopje, kjer so na ogled postavljene razne umetnine, starine, živali itd,
3 Portsko vino je močno, rdeče vino, ki ima ime pošpanskem mestu Porto ali Oporto.
vek pijan, če se zatrklia po stopnicah in se zvali na cesto; ie lahko tudi neumen ali lačen ali božjasten; in truplo še ni vseiei mrlič, čei prav ie mrtvo in mrzlo in otrplo, Zakai. kakor sta videla, fanta, ie tudi lahko mumija, kar! čisto druga stvar. Če bi iaz to-le vašo višnjevo' obleko nateknil, ali bi bil zaradi tega že poli* cist? Sveta nebesa! Upam, da ne, zaradi voi-.i ske ne, kateri pripadam kot rezervist. Vidva morata študirati človeško naravo in io opazovati, da se naučita razločevati med pravkar; umrlim truplom in mumijo in še marsikako drugo reč. Nai vama seže v srce ta moja be-f seda, pa oba še lahko postaneta višia nadzor«' nika, namesto da se na tak način »pijana« valjata, dokler ne gresta v pokoi. Lahko noč.* (Dalje.)
ZAHVALA.
O priliki smrti našega predobrega očeta
* Janeza Damjana
izrekamo srčno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, posebno Pošentjurjanom, ki so drugega očeta spremili k zadnjemu počitku, predvsem p reč. g. dekanu Riharju za vodstvo pogreba ter častiti duhovščini v Smnrtnem.
Pred vsem pa bodi izrečena najlskrenejša zahvala g. višjemu okrajn. zdravniku dr. Wl-singerju za ves njegov trud v dolgotrajni bolezni.
Končno bodi izrečena najiskrenejša za-P 1 ■< prečastitemu g. župniku Fr. Kralju za oomoč In tolažbo. St. Jurij pri Litiji, 22. julija 1921.
Žalujoča rodbina Damjan.
L
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril o Janezu Kozjek v Zg. Besnici, in se mu zahvaljujem, da mi je kazen odpustil.
Bernik Miha, Zg. Besnica št. 3.
Kupci pozor I Sa^SJ^JS
Črne v Mežiški dolini, obstoječe iz gostilne, ko-vacnice, polja in lepega gozda v skupnem obsegu od 19 ha, 73 a, 45 m» ali pa samo del tega posestva s površino od 4 ha, 96 a, 55 m'. Poslopja so zidana ter leže ob glavni cesti iz Črne na Štajersko. Rediti se more pet glav živine. Cena celega posestva približno 200.000 dinarjev, samo dela približ. 1C0.000 dinarjev. Ker Je posestvo pod agrarno reformo, naj se zglase samo oni kupci, ki še nimajo posestva aU katerih posestvo je majhno. Kupci ki žele natančnejše informacije, naj se obrnejo na notarsko pisarno v Prevaljah_
na Kraniskem, 20 do 40 oralov, z gozdom In vsemi gospodarskimi poslopji. — Naslov pove fln. zavod Drago Beseljak A drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.
Varčna gospodinja rabi edino le
QPZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
POZOR! Kdor hoče trpežne čevlje
naj se obrne na tvrdko, katera jih Ima po najnovejših najnižjih cenah. — Marija Poznič, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 11.
Ilfpilkfl z dežeIe in iz Poštene hiše, močne po-ULCilnU stave, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. — Ozira se le na nedelomržno s primerno šolsko izobrazbo in ne pod 16 let slaro. Josip Budman, trgovina, Krška vas-Brežice.
TtallfD fn ClllrallTP (veberce ln špularce) se InUlnb IU tJUUUinCi sprejmejo v tovarni ple-teniu in tkanin Josip Kune & Komp., Ljubljana,
Poljanski nasip štev. 40. (Cukrarna).	2635
Lovskega p-nraka fFggfsnsrs!
goni, kupim oziroma dam za njega dobro lan-kaster dvocevko ali veliko stensko uro v hrezbani omari. Natančen popis psa na naslov: P. ViSnian,-pošta Višnjagora.	263?
Ponudite
vse ne-porabne
zlate
predmete, verižice, prstane; obeske, zapestnice,! uhane itd., — kateri predmeti vam leže doma in jih] ne nosite — tvrdki F. ČUDEN, trgovina ur, zlat-, nine in srebrnlne, Ljubljana, Prešernova ulica l.j
zajamčeno pri-' sten, v sodčkih.' in steklenicah, nudi na debelo. Diehl, Celje.
Brinjeoec
Parna veležganjarna Bobert
Kupujemo suhe ooDe'
priporočamo pa vse vrste semen zal poletje in jesen! — Sever & Komp, LJubljana, Wolfova ulica Stev. 12.
Pohištvo
za vse sloje dovršeno, trpežno f()npfili$k(l (1dI> ln ceno, kakor tudi vse vrste lujJCIUlJIlU UGlU
prlpo- RDjITK CEVER Ljubljana, Gosposvefc. ročata BIlJllJl OCIEiil ska cesta 13 (Kolizej.)
Prodam kobilo
močno, zanesljivo za vsakega kmeta. — Če p on Mirko, Ulica na grad štev. 5, LJubljana.
ZEL0D
nove žetve kupuje na vagone oz. išče zveze za dobavo že sedaj.
RUDOLF KflOMOCH - Kllflenlnri.
L
Potrebno in koristno je
ES-KA KOLESA
Najfinejše predvojno kvalitetno blago.
J. GOREČ, Ljubljana
Gosposvetska cesta 14.
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
LJUBLJANA
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. :
Iu Bsse&en Sorznl oddelek. Prevzem »e tint« posle.
Telefon itev. 3.
Fotograf gre na deželo.
Na deželo pride fotograf na zahtevo in ne računa notsnih potnih stroškov, ako se javi vsaj pet družin ir enem kraju, ter izvršuje najlepše slike v najkrajšem Času. PiSite dopisnico z natančnim naslovom na Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana Valvazorjev trg Stev. 7. nasproti hrižanske cerkve.
Za sedanjo &€»ftCV priporočam:
ajdo, koruzo, grahoro in rdečo deteljo.
Fran Pooačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
§ k	Podleskovo ali prešičkovo
ifie^iB BlS^v*^™ seme, lipovo, bezgovo in omika cvetje, norično ali belcdona perje, čemerika in sladke koreninice, tršlikovo lubje i. t. d. kupi vsako množino in po najvišji ceni — Ed. Pišier Vrhnika, Slovenija.
Modna in manufakturna trgovina
„PRI IVANKI"
Ljtibljana, Sv. Petra cesta štev. 29
priporoča cenj. odjemalcem razno blago kakor: cefirje in oiforde za srajce že od 18 K naprej, raznovrstno hhičevino, žamet, sukno in volneno za moške in ženske, kotenino belo in pisano, kambrike, najfinejl klot v vseh barvah, kotenino za rjuhe in močno ruiavo kotenino, cvilh za postelje, odeje, moško in žensko perilo domačega izdelka vedno v zalogi. — Cene zelo nizke, postrežba dobra.
Iftiii - podgane simlcz - šč&rlri
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, za ščurke, pesebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
¥
Ljubljana, Krekov trg št 10
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni.
PoroC. prstani Donble verižice Stenske nre Budilke
Že--ne ure Uhani Najstarejša trgavina ur, zlatnine In srebrni«. f ČUDEN
LJUBLJANA 22, Preiornoval.
Zahtevajte ponudbe I
fllotie, me io gozdne parcele
kupuje Lesna družba »Ilirija, Ljubljana, Krala Petra trg štev. 8, pred sodnijo.
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejerau denarja v start domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke,
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
Odgovorni urednik Anton Sninik v Ljubljani.
!TM« Jugoslovanska ttak»r»».
Ml ffiil i lil
V. SMIEL0W$K1, stavbenik
HMUiH Rimska cesla St. l
^Kaan konzorcij »Domoljuba«.
Škode ii% nadloge
se obvarujete le ako pokončavate mtti navadne
in poljske
podgana s „Poginom" Skntlja po . . K 6,— sten ce z „Rapldom" steklenica po K 12,— ščurke z „Morinom" škatlja po ... K 6,— Vsa sredstva preizkušeno najsigurneje učinku-jejol
I. C. KOTAH,
. drogerija, Ljubljana Wolfova ulica 3. Trgovci popust 1	Trgovci popusti
Prvovrstna
Pozor, mlinar rt!
Pridna VOM BlllSkB Sllfl
SV* Sll0 "t^TZ
znamke „Hlbert Wydler", priporoča trgovina
Avgust Čadež, Ljubljana
Kolodvorska ulica St 35, nasproti .Stare Tišler-jeve gostilne*.	Zahtevajte cenike!
se dobro žgana opeka pruo-
hahoussfl po dneonih cenah.