PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
PRVI UKREPI PROTI NEUGODNI GOSPODARSKI KONJUNKTURI
Vlada je povišala prometni davek na nekatere vrste luksuznega blaga
Omejiti potrošnjo, da bi odpravili deficit trgovinske bilance; zaustaviti višanje cen, da bi bila valuta stabilna - Izredni triletni načrt za graditev ljudskih stanovanj s podporo države - 200 milijonov za proslavo 20-letnice odpora - Avtonomisti PSI o resolucijah levice in Pertinija
Leto XIX. St. 228 (5603)
TRST, četrtek 26. septembra 1963
RIM, 25. — Na današnji seji ministrskega sveta so proučili sedanje stanje italijanskega gospodarstva; ugotovili so, da se industrijska proizvodnja sicer dobro razvija, vendar pa gospodarski položaj kaže znake neravnovesja, ki bi utegnili kompromitirati nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva. £e se jim ne bi uprli. Eden teh znakov je deficit trgovinske bilance, kar dokazuje, da uvoz presega izvoz. Uravnovešenje trgovinske bilance zahteva o-mejitev notranje potrošnje; pospeševanje domače proizvod n3e; investicijsko politiko, ki naj . zagotovi, da se bodo inve sticije prilagodile povpraševanju; politiko uravnovešenega razvoja potrošnje, katere teža ne sme pasti na revnejše sloje Prebivalstva. Spričo tega je treba utrditi proces zaustavljanja naraščanja cen s ponovno vzpostavitvijo valutne stabilnosti. Politika vlade ne bo torej . niti in flacionistična niti deflacionistična.
Iz- teh premis izhajajo nekateri - ukrepi, ki jih je vlada sprejela danes, pa tudi oni, ki jih bo
sprejela na prihodnji seji, ki bo v torek.
Z omejitvijo izdatkov bodo zmanjšali deficit državnega proračuna; s pospešenjem postopka za rešitev primerov sporne odmere dohodninskega davka bodo znatno povečali državne dohodke; zo dobo treh let bodo ponovno uveljavili, z nekaterimi spremembami, začasne olajšave iz leta 1956, da bi olajšali modernizacijo in obnovo industrijskih naprav in povečali njihovo proizvodnost. Da-bi omejili določene vrste potrošnje. bodo povišali prometni davek na nekatere vrste luksuznega blaga (dragulje, luksuzna krzna, peneče se vrste -vina, likerje
DANES
•’o pičlih sedmih mesecih via- I med obema državama; čilska unl-
danja zakonito izvoljene vlade je •hala srednjeameriška Dominikanska republika vnovič padla pod peto vojaške diktature, podobne tisti, pod katero ji je vladal diktator .Trujillo dolgih trideset let. Vojska je člane zakonite vlade zaprla, razglasila komunistično stranko za nezakonito, odredila razpustitev parlamenta, razveljavila novo ustavo in vzpostavila staro, zasedla sedeže vseh levičarskih strank in jim zaplenila vse arhive. Vlada Venezuele je sporočila, da bo prekinila diplomatske odnose, če se bo izkazalo, da je "U Predsednik dominikanske vlade res odstavljen.
Po ratifikaciji moskovske pogodbe o delni prepovedi je,drskih Poskusov v ameriškem senatu, je Pogodbo včeraj soglasno ratificiral tudi prezidij vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Toda hkrati so strokovnjaki ameriške komisije za atomsko energijo izjavili, da bodo radioaktivne padavine, ki izhajajo iz vseh dosedanjih jedrskih eksplozij, padale na Zemljo se osem ali deset let. Od začetka jedrskih poskusov med drugo svetovno vojno so jedrske države Povzročile zelo veliko število eksplozij v skupni moči 507 megaton ali 507 milijonov ton tritolo. od katerih 170 megaton pred letom 1961 in 337 megaton v letih 1961-62. Strokovnjaki trdijo, da je v atmosferi še vedno sedem •bilijonov Curiejev radioaktivnega Prahu, kar je enako sedmim milijonom gramov radija.
Cenerai de Gaulle, ki že tretji dan potuje po Franciji — to potovanje spremlja s precejšnjim Zanimanjem ves svetovni tisk — v svojih najnovejših govorih ni povedal nič novega. V potrditev svojega negativnega stališča do bioskovske pogodbe je dodal le, da «se je mnogo držav pridružili pogodbi, ker niso bile sposobne delati jedrskih poskusov.» «To Je prav tako, kakor če hi zahte-vali od ljudi, naj se obvežejo, da be bodo preplavali Rokavskega Preliva», je dejal Francozom v tolažbo pričo osamljenosti Francije, saj so pogodbo podpisale skoraj vse države na svetu.
Predsednik SFRJ maršal Tito je •bedtem, po obisku v Braziliji, v«eraj zaključil uradne razgovore ? Predsednikom Čila Alessandri-jem; ugotovila sta enakost pogle-d°v na osnovna mednarodna vpra-sabja ; gospodarski strokovnjaki Pa so vodili razgovore o pospešitvi gospodarskega sodelovanja
verza je proglasila maršala Tita za svojega častnega doktorja; posebno topel sprejem pa so Titu priredili jugoslovanski izseljenci.
V zvezi s hudim sporom med Indonezijo in Anglijo je včeraj indonezijski zunanji minister Su-bandrio v New Yòrku izjavil: 1. Indonezija nima namena nacionalizirati britanskega imetja, ki je bilo zaplenjeno. 2. Indonezija želi mirno rešitev vseh vprašanj. 3. Zaradi razburjenja, ki je nastalo v Indoneziji ob ustanovitvi Malezije, bi bilo pametno počakati nekaj tednov, preden se misli na pogajanja za rešitev spora. 4. In-■	' ekiniti odno-
donezija ne želi sov z Anglijo.
lSajh
len znak . po-
puščanja tega spora je včerajšnja izročitev važnih dokumentov iz blindirane sobe v opustošenem britanskem poslaništvu v Dja-karti.
V Italiji pa je včeraj vlada sprejela prve ukrepe proti neugodni gospodarski konjunkturi. Predvsem je povečala prometni davek na nekatere predmete luksuznega blaga, omejila potrošnjo, da bi odpravila primanjkljaj v trgovinski bilanci, skušala bo zaustaviti naraščanje cen, da bi bila valuta stabilna. Končno je sprejela tudi triletni načrt za graditev ljudskih stanovanj s podporo države. Za proslavo dvajsetletnice odporniškega gibanja pa je vlada določila dvesto milijonov lir.
. in aperitive, igralne karte, starine | in predmete za, kolekcije). Na pri-i hodnji seji pa bodo proučili vprašanje uvoza masla, mesa in drugih živil, ki se je v prvem letošnjem prvem polletju povečal za 168 milijard lir; s primernimi ukrepi bi se mogli doseči, v razmeroma kratkem času, znatni u-spehi. Na isti seji bodo proučili tudi vprašanje visokih cen v trgovinski mreži.
Ministrski svet je vzel na znanje ukrepe, ki jih je sprejel zakladni minister Colombo, da bi preprečili nezakoniti izvoz kapi-talov, in ga je pozval, naj nadaljuje v tej smeri.
Vlada je hkrati odobrila zakonski osnutek, s katerim se imenuje, pod pokroviteljstvom predsednika republike, državni odbor za pripravo in organizacijo programa manifestacij za 20. obletnico odpora. V ta namen so določili znesek 200 milijonov.
Na predlog ministra za javna dela Sulla pa so odobrili zakon ski osnutek o izrednem triletnem načrtu za graditev ljudskih stanovanj s podporo države. Načrt predvideva izgraditev 250-300 tisoč stanovanjskih • prostorov v vrednosti 250 milijard lir.
V	poslanski zbornici so nadaljevali splošno razpravo o proračunu ministrstva za prosveto, na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali in zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Minister Sullo je v svojem govoru podčrtal zlasti potrebo po modernem urbanističnem načrtu, da bi preprečili špekulacije z gradbenimi zemljišči. Za primer, kakšen obseg je že zavzela ta špekulacija, je navedel primer Milana, kjer se je cena za kvadratni meter zemljišča dvignila od leta 1956 do leta 1962 od 64.000 na 240.000 lir. V senatu pa so zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za turizem in prireditve.
Voditelj PSI Nenni se je vrnil danes z letalom, iz Londona; kjer je imel razgovore z voditelji. laburistične stranke. Na vprašanje novinarjev je dejal, da so med razgovori ugotovili široko skladnost med stališči PIŠI in stališči laburistične stranke. Nenni je potrdil. da je Brandt povabil delegacijo pSl v zahodni Berlin; vabilu se bodo odzvali, ko jim bo to mogoče.
V	zvezi s predkongresno diskusijo o treh resolucijah za kongres PSI. so avtonomisti razširili med članstvom kritično' oceno resolucije manjšinske struje (ali tako imenovane levice), ki kaže na njene «ideološke pomanjkljivosti in praznino njene politične usmeritve»; ta ideološka pomanjkljivost preprečuje manjšini, da bi razumela «globlji pomen socialistične avtonomije kot popolne ideološke in politične neodvisnosti italijan-
MimiiiiiiiuifiitiimiimiiiiiiiiiHiiiimuiiiiimiiiHiiniiiniimiiiiiitiitiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiini
Proslava 20-letnice priključitve Istre k Jugoslaviji
PULJ, 25. »- S slovesno skupno sejo okrajne skupščine okraja Pulj in občinske skupščine občine Pazin so danes proslavili v Pazinu 20-letnico zgodovinskega sklepa o priključitvi Istre k Jugoslaviji. Seje so se udeležili preživeli odborniki ZAVNOH iz Istre, predsednik izvršnega sveta SR Hrvaške Mika Spiljak, predsednik glavnega odbora Socialistične zveze Hrvaške Anton Bioer, predsednik sabora Hrvaške Drakulič in druge osebnosti. Seja je bila v istih pro-
« s .
Laburistični voditelj Wilson (levo) in tajnik italijanske socialistične •tranke Nenni po razgovoril v spodnji zbornici v Londonu
štorih, kjer je bil sprejet zgodovinski sklep.
Predsednik okrajne skupščine v Pulju Tomaž Dobrič je v svojem poročilu prikazal udeležbo Hrvatov in Italijanov Istre v narodnoosvobodilni borbi, v kateri je padlo skoro 11.000 Istranov. «Danes preživlja Istra v okrilju svoje domovine, je dejal Drakulič, pravi gospodarski in kulturni preporod. Samo v zadnjih letih letih se je vrednost proizvodnje povečala za skoro štirikrat n je lani dosegla 100 milijard dinarjev.
V zvezi z današnjo proslavo so v Pazinu odprli razstavo razvoja ljudske oblasti v Istri med NOB.
Vrhovni sovjet je ratificiral moskovsko pogodbo
MOSKVA, 25. — Prezidij vrhovnega sovjeta SZ je danes soglasno latificiral pogodbo o delni pre. povedi jedrskih poskusov. To je sporočila agencija Tass.
V Washingtonu izjavljajo v poučenih krogih, da bodo ameriške naprave za jedrske poskuse v atmosferi ostale nedotaknjene za primer «morebitne kršitve moskovske pogodbe».
Strokovnjaki ameriške komosije za atomsko energijo menijo, da bodo radioaktivne padavine, ki izhajajo iz vseh dosedanjih jedrskih eksplozij, padale na Zemljo še drugih osem ali deset let. Od začetka jedrskih poskusov med drugo svetovno vojno so jedrske države povzročile številne eksplozije v skupni moči 507 megaton (507 milijonov ton tritola), od katerih 170 megaton pred lgtom 1961 in 337 megaton v letih 1961 in 1962. Strokovnjaki pravijo, da je v atmosferi še vedno sedem milijonov Curiejev radioaktivnega prahu, kar je enako sedmim mili-Jonom gramov radija.
skega delavskega razreda od blokovske politike; manjšina še nadalje istovesti socializem z zgodovinsko izkušnjo komunizma in odklanja, da bi postavila vprašanje komunizma kot .sistema'».
Kar zadeva notranjo politiko, se zanika utemeljenost trditve, da bi levi center doživel polom na področju programa in se pripominja, da tudi Moro priznava, da je obnovitev politike levega centra, mogoča le na napredni programski osnovi. Na zatrjevanje levice, da je preokret v zavezništvih cena, ki jo mora PSI plačati za levi center, pa se pripominja, da «ni bilo nobenega preokreta v zavez ništvih, nobenega preloma s KPI, ker ni bilo nobenega zavezništva s KPI, in da v borbi za oblast' ne more biti nobenega zavezništva med socialisti in .komunisti, kot je stranka soglasno priznala’ že na kongresu v Benetkah's sklepom, ki je veljaven tudi za manjšino, ker ni nikoli zahtevala, da se ga prekliče. Po drugi plati pa ne more biti nobenega splošnega političnega zavezništva med socia, listi in KD, ker obstajajo mnogi razlogi za politično diferenciacij«, poleg popolne ideološke neodvisnost: ene stranke od druge. Politika levega centra vodi do sporazumov s KD, ki morejo biti tudi na ravni parlamenta in vlade, vendar pa omejeni na točno določene programske vsebine».
Kar zadeva resolucijo Partinija, pa se pripominja, da v njej «ni neke politične linije»; da se izogiba bistvenemu vprašanju, nam* reč odnosu s komunisti; glede stališča do struj v stranki pa dodaja, da gre za «abstraktni moralizem», ki ni niti teoretično niti praktično konstruktiven.
Potek obnove Skopja
BEOGRAD, 25.	—	Zvezna
zbornica SFRJ je razpravljala danes o delu za obnovo Skopja. Ugotovljeno je bilo, da se trenutno v predmestjih Skopja gradi 14.000 stanovanj, v katera se bo v normalnih pogojih lahko vselilo okrog 58.000 prebivalcev. Toda zaradi težkega položaja .in zime, ki se bliža, se bo v ta stanovanja vselilo okrog 80.000 ljudi, in bo na ta način začasno rešen problem" prebivalcev, ki živijo pod šotori.
Poleg tega se predvideva zgraditev 72 objektov za potrebe družbenega standarda, 20 km glavnih in drugorazrednih cest, prav toliko vodovodne kanalizacije in električne mreže. V nekaterih naselbinah bodo regulirali tudi reke in hudournike, da bi prebivalce obvarovali pred poplavami. Skupna vrednost dela v omenjenih naselbinah bo znašala 65.5 milijard» dinarjev. Računa se nadalje, da bo do zime usposobljenih v stanovanjskih hišah okrog 8500 stanovanj in 98 javnih stavb. Popravilo teh objektov bo stalo okrog 7.7 milijarde dinarjev ne upoštevajoč sredstva, ki jih vlagajo meščani sami v svoja privatna stanovanja.
PREDSEDNIK SR) NA URADNEM OBISKU V ČIED
Enakost pogledov v političnih razgovorih Tito - A lessandri
Visoko priznanje čilske univerze maršalu Titu - Tdple besede predstavnika jugoslovanskih izseljencev - Uspešni razgovori gospodarskih strokovnjakov
SANTIAGO DE CHILE, 25. —. V političnih razgovorih med predsednikoma Titom in Alessandrijem in njunimi sodelavci, ki so se danes končali, je bila po Informacijah iz dobro obveščenih krogov dosežena visoka stopnja soglasja. Predsednika sta ugotovila enakost pogledov o vseh osnovnih
Denningovo poročilo o zadevi Profumo
LONDON, 25. — Danes so objavili poročilo lorda Denninga o aferi Profumo, ki je rezultat pričevanj 160 prič z ministrskim predsednikom MacMillanom na čelu.
Po uvodni izjavi podaja lord Denning sliko posameznih osebnosti: dr. Warda, atašeja Ivanova. Christine Keeler itd. Za Warda pravi, da je bil «absolutno nenormalen», za Ivanova pa trdi, da je imel nalogo razdvajati Veliko Britanijo od ZDA; v tem je deloma uspel. Christine Keeler je bila nedvomno fizično privlačna, toda načelo jo je že uživanje mamil, h kateremu jo je privadil Ward.
Čilski predsednik Alessandri pozdravlja maršala
Los Cerrilos
Tita na letališču
lllllMIII1llilIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||ll|llll|llllt||ii|,,||||||,|tllllllllllllllllllllllllltllllllllllllMllltllllllll||||||||||||||||||i||||||||t|i||t|||||||||H|||||||||iii|||||||||||||||||i|||||||||lt||||||||t||||i||||||||t||||||||u|||||||||||l„„„,|,|„,|l
De Gaulle napoveduje nadaljevanje irancoskih jedrskih eksplozij
Norčevanje iz moskovske pogodbe - Francija hoče v mednarodnih organizacijah «ostati Francija» - Defferre ostro odgovarja Pompidouju
PARIZ, 25. — Predsednik de Gaulle se je na svojem potovanju po francoskih departmajih ustavil danes v Orangeu, kjer je imel svoj prvi govor. Izjavil je, da bo Francija nadaljevala jedrske poskuse, ker hoče imeti «silo, ki jo bo lahko branila», in ti poskusi so povezani z razvojem njene atomske sile. Dodal je, da ni nobenega razloga, da bi se morala Francija odpovedati tem poskusom.
Zatem je de Gaulle ponovil
| nje, ki ga je treba kot tako zatreti. Toda Pompidou je šel še dlje. Govoril je o notranji in zunanji zaroti, kar pomeni, da ob-staja sporazum opozicije s tujino, proti Franciji.»
že vse znane argumente svoje zunanje politike, kar po mnenju političnih opazovalcev kaže, da ni pričakovati vsaj za sedaj nobene spremembe francoskega stališča do glavnih mednarodnih vprašanj.
V	zvezi z moskovsko pogodbo o prekinitvi jedrskih poskusov je de Gaulle trdil, da se je mnogo držav pridružilo pogodbi, ker «niso bile sposobine delati te poskuse». Dodal je: «To je prav tako, kakor če bi zahtevali od ljudi, naj Se obvežejo, da ne bodo preplavali Rokavskega preliva.»
V	zvezi z mednarodnim položajem je de Gaulle izjavil; «Nasprotje med blokoma še vedno traja, toda začenjajo se kazati per. spektive popustitve napetosti. V drugem taboru pa se začenjajo opažati strahotna nasprotja, ne samo med tendencami, in ljudmi, temveč tudi med dvema velikima narodoma; ruskim in kitajsjcim. To seveda ne vodi tega tabora k obvladanju sveta. Toliko bolje.»
V	zvezi z zahodnim taborom je de Gaulle izjavil, da se mora ta «organizirati za mir, in 'narodi, ki ga sestavljajo, morajo organizirati nekatere stvari, da se sporazumejo: «obstaja OZN, kjer se vsi združujejo, je NATO, v katerem so člani atlantskega zavezništva, je Evropa, za katero delamo...» «Narodi ne morejo več živeti vsak zase. Francija to ve. Ko se govori o izolaciji Francije, to lahko velja za politiko, toda v realnosti ne pomeni nič.»
Zatem je de Gaulie ponovil svojo tezo, da namerava Francija imeti važno in «osebno» vlogo v mednarodnih organizmih, v katerih je včlanjena, in je pri tem očitno namignil na ZDA. Izjavil je: «Za nas se postavlja vprašanje, ali se bomo morali v teh organizacijah razkrajati, to je slediti tej ali oni tuji državi — in dobro vemo kateri — ali pa bomo še dalje ostali Francija. Izberimo torej, da ostanemo Erjln" cija. Nameravamo biti včlanjeni v vseh teh organizacijah, tóda nameravamo ohraniti našo osebnost. Zato smo Francija v Združenih narodih, smo Francija v atlantskem zavezništvu, smo Francija v Evropi. To nas navaja pogostoma k temu, da ne privolimo v to, kar želijo drugi.»
De Gaulle je na kratko omenil svoj načrt o gospodarski stabilizaciji in ga je zagovarjal. Zatem je jasno nakazal, da' namerava še dalje ostati predsednik republike in bo torej kandidiral pri prihodnjih volitvah. S tem v zvezi je dejal, da je «še vedno, pri moči» in da ga nič ne briga,: kaj misli ta ah oni odbor, temveč ga briga samo to, «kar hoče francosko ljudstvo»,
Predsednik socialistične skupine v narodni skupščini Gaston Deffgrre, ki je marsejski župan, je odgovoril z ostrim člankom na nedavni govor predsednika vlade Pompidou j a, ki je govoril' o «notranji in zunanji zaroti». Pri tem pravi, da te obtožbe u-
General de Gaulle med obiskom v
atomskem centru v Pierrelatte
tegnejo pomeniti pripravo za nov referendum, pri katerem bodo znova povezana vprašanja med-narodne in notranje politike. Def-ferre pravi, da poraz gospodarske in socialne politike vlade ne pu-šča politični oblasti druge poti, da se obdrži na oblasti. «Tujci bodo obtoženi, da so kompromitirali velike načrte generala de Gaulila, da so s tem povzročili gospodarsko krizo v naši deželi. Ob tej priložnosti bo žrtvovana Evropa. Poživljala se bodo nacionalistična čustva, in vse se bo prikazalo pod krinko patriotizma in obrambe našega gospodarstva.»
«Zaradi tega, dodaja Defferre, se hoče preprečiti opoziciji, da bi opozarjala na spletko, ki nam grozi. Toda ne bodo uspeli, zavezati nam jezik. Zelo resno je dejstvo, da je Pompidou uporab, ljal izraz zarota proti tistim, ki kritizirajo politiko vlade. Zarota pomeni združenje za . izvedbo u-dara proti vladi. Govoriti o zaroti pomeni torej izjavljati, da vsako dejanje opozicije, vsak spis ali govor, pomeni zločinsko deja-
Tri eksplozije na Južnem Tirolskem
BOČEN, 25. — Nekaj po 23. uri sta se slišali dve močni eksploziji v bližini Brunscka. ' Hidroelektrič-na centrala 'družbe «Indel», je javila,’ da je v centrali zmanjkal električni tok, zaradi česar domnevajo,, da je bil zopet razstreljen kak opornik. Močno eksplozijo so slišali tudi nekaj kilometrov od Bočna. Vendar pa bodó isknaje, da ugotovijo kraj nesreče, začeli šele jutri zjutraj.
da gre za «liričen opis lepote zahoda v Moskvi».
Zasedanje agencije za atomsko energijo
DUNAJ, 25. — Včeraj se je na Dunaju začelo zasedanje mednarodne agencije za atomsko energijo, kateremu prisostvujejo delegati 83 držav ter, predstavniki raznih mednarodnih organizacij. Na današnji plenarni seji je v imenu italijanskega ministra za industrijo Togni-ja govoril podtajnik v ministrstvu za industrijo Micheli. Poudaril je važnost sklepa sveta guvernerjev mednarodne agencije, da se ustanovi v Trstu mednarodni center za teoretsko fiziko. Dejal je: «V novem ozračju pomirjenja, ki se je nedavno ustvarilo v mednarodnih odnosih, bo ta pobuda izvrstna preizkušnja, kako se v imenu znanosti lahko premagajo vse politične in ideološke pregrade. Italija je z navdušenjem in s ponosom sprejela sklep za ustanovitev centra v Trstu. Ustanovitev tega centra bo zadovoljila zahtevam po zàvodu, ki bo namenjen predvsem znanstvenikom razvijajočih se držav, kjer bodo mogli spopolniti svoje strokovno znanje in bodo ob povratku v svojo domovino sestavljali tisto jedro visoko kvalificiranih voditeljev, ki so nujno potrebni za razvoj jedrske dejavnosti. S centrom v Trstu je agencija obogatila splošen obseg svoje dejavnosti s pobudo velike vrednosti.»
mednarodnih vprašanjih to poudarila optimistično gledanje na perspektive utrditve • miru spričo dejstva, da je bil podpisan moskovski sporazum o delnem prenehanju jedrskih poskusov, ki je ustvaril ugodno ozračje v mednarodnih odnosih.
Tito in Alessandri sta izrazila pripravljenost svojih držav, da se v največji men trudita za nadaljnje. zboljšanje mednarodnega ozračja. Predsednika sta posvetila posebno pozornost državam v razvoju ;n vlogi nevezanih držav v reševanju mednarodnih gospodarskih Vprašanj. Ugotovljena je bila škodljivost vsake diskriminacije v mednarodnih gospodarskih odnosih in poudarjena potreba skupne odločne akcije nevezanih držav v interesu utrditve miru.
Vzporedno s političnimi razgovori so gospodarski strokovnjaki obeh držav razpravljali o možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja, posebno trgovinske izmenjave med obema državama. Pri teh razgovorih so ugotovili široke možnosti medsebojne trgovinske izmenjave. Med drugin bi Jugoslavija iahko kupovala v Čilu ribjo moko, elektrolični baker, kožo, volno in jeklo v zamenjavo za industrijsko opremo, ladjevje in ribiško opremo. Proučili bodo tudi možnosti industrijskega sodelovanja posebno v ladjedelniški industriji. Da bi »e olajšala In pospešila trgovinska izmenjava, bo podpisan poseben bančni sporazum o manipulativnem kreditu v znesku 500.000 dolarjev.
Obisk predsednika Tita v Čilu in njegovi razgovori s predsednikom Alessandr’jem so Izpolnili vsa pričakovanja. Rezultat razgovorov med predsednikoma je popolnoma v skladu z ozračjem pozornosti, prijateljstva in spoštovanja, ki ga je deležen predsednik Jugoslavije na svojem o-bisku.
To ozračje se je opažalo na vsakem koraku, tako v stikih in razgovorih poslancev in senatorjev, na ganljivem sestanku z jugoslovanskimi izseljenci, na banketu, ki ga je sinoči priredil v čast predsedniku Titu predsednik Alessandri, in pa nocoj na slovesni seji čilske univerze, kjer je bil predsednik Tito proglašen za častnega doktorja.
Predsedniku republike Jugoslavije bo gotovo ostalo v nepozabnem spominu kosilo, ki so mu ga priredili včeraj v klubu «Union» jugoslovanski izseljenci, zlasti pa tople besede, ki jih je v imenu vseh izseljencev spregovoril predsednik Jugoslovanskega doma v Santiagu Dekovič. Ta je med drugim zaprosil predsednika Tita, naj sporoči njihovim rojakom v domovini iskrene in bratske pozdrave s priporočilom, da žele svojim voditeljem, da bi Jugoslavija bila še bolj spoštovana v svetu »n da bi Jugoslovani bili vedno složni kot bratje v ponos in vzgled vsem Jugoslovanom doma in v tujini.
Prav tako bo ostala v lepem spominu maršalu Titu zdravica predsednika Alessandrija na sinočnjem banketu, v kateri je Alessandri posebno pohvalil marljivost jugoslovanskih izseljencev, ki so s svojim neumornim delom, znanjem in ljuoeznijo prispevali k napredku Čila. Visoko priznanje, ki je Titu izkazala nocoj čilska univerza, dokazuje, kakšno spoštovanje in ugled uživa voditelj jugoslovanskih narodov v svetu.
«Skupno z voditelji držav Zahoda in Vzhoda, ki imajo večjo odgovornost v velikih sklepih, ki vplivajo na tok svetovnega dogajanja, predsednik socialistične Jugoslavije prispeva v precejšnji meri k določitvi zgodovinske fi-zionomije današnje dobe. To je zadostni razlog, da mu univerza Čila izkaže čast in da se čuti počaščena, da ga sprejme v svoje vrste», je poudaril rektor univen-ze Gonzales v svojem govoru, v katerem je poudaril legendarno vlogo predsednika Tita v borbi za osvoboditev Jugoslavije, njegovo delo pri obnovi dežele, zlasti pa njegovo zavzemanje v borbi za mir na svetu.
Prvo sporočilo po «rdečem telefonu»
WASHINGTON,' 25. — Predsednik odbora za zunanje zadeve v ameriški predstavniški zbornici Thomas Morgan- je dobil, preveden prepis prvega sporočila, ki so ga poslali iz, Sovjetske zveze v ZDA po teleprinterju, ki povezuje nepbsredno Moskvo z Wa-shingtonom. Morgan je izjavil,
...............m, u.m, im...,,,,,,.,,..................................
Državni udar dominikanske vojske Predsednik in člani vlade aretirani
Prepovedana komunistična stranka * ZDA prekinile diplomatske odnose z Dominikansko republiko
SANTO DOMINGO, 25. — V Dominikanski republiki je vojska izvršila državni udar. Aretirali so predsednika republike Juana Boscha in vse člane njegove vlade. Predsednika Boscha so odpeljali v zapor izven prestolnice, podpredsednik republike in člani vlade pa so zaprti v prestolnici. Obljubili so jim, da bodo dobro ravnali z njimi. Telefonski stiki med ZDA in Dominikansko republiko so bili davi prekinjeni.
Vojska je objavila uradno sporočilo, v katerem pravi, da je politika odstavljene vlade vodila državo v mednarodne spore in je «favorizirala nevarne spletke kastrističnih in ko-
munističnih voditeljev».
Vojska je razglasila komunistično stranko za nezakonito in je odredila razpustitev parlamenta. Dalje je razveljavila ustavo, ki je bila odobrena z zadnjimi volitvami, in je zopet uveljavila staro ustavo. Uradno sporočilo poziva prebivalstvo, naj ne zapusti domov, da se preprečilo mo-
rebitni neredi. Policija je zasedla sedeže levičarskih strank, to je ljudske socialistične stranke, dominikanskega ljudskega giba-oia in združenja 14. junija. Poli-■Uia je zaplenila vse arhive, in sedaj iščejo tajnike vseh teh «Irank, da bi jih aretirali.
Odstavljeni predsednik Bosch je bil prvi izvoljeni predsednik PO letu 1930, ko se je diktator Trujillo polastil oblasti. Juan Bosch, ki je bil izvoljen z veliko večino pred 19 mesèci, je uradno postal predsednik: Dominikanske reDublike 27. februarja letos. V tph sedmih mesecih se je moral
Rosch spoprijeti s številnimi te-Javnimi vprašanji, ki so se nSko-
Stila11 V 30 6tih dlktature Tru.
V	Washingtonu je predstavnik ameriškega' državnega departma, n* sporočil, da so bili diplomatski odnosi med ZDA in Dominikam »ko reDupliko prekinjeni. Ameriška vlada je prekinila tudi go-»oodarsko pomoč Dominikanski republiki.
Tudi v Caracasu so sporočili, d* bo Venezuela prekinila diplomatske odnose z Dominikansko republiko, «če se bo izkazalo, da io bil predsednik Bosch res odstavljen».
V	diplomatskih krogih v Bue nos Airesu menijo, da je vojaški udar v Dominikanski republiki vrgel senco na prihndmis! celine, spričo dejstva, da je bil Bosch zakrnelo izvoljen na zadnjih volitvah.
Alžirska ustava ja povzetek pridobitev revolucionarnega boja
Alliraka revolucija in vse njene pridobitve so dobile svojo dokončno potrditev v najvišjem zakonu, v novi, pryi ustavi alžirske republike. S tem je hkrati zaključilo obdobje več ali manj silovitih notranjih trenj in spopadov, ki jim je bila vsebina in bistvo nove ustave, rekli bi, poglavitni vzrok in povod. Nova ustava pomeni jasno in trdno zmago teženj, ki jih je vneto in uporno zagovarjalo sedanje vodstvo alžirskega ljudstva z Ben Bello. Sprejem nove ustave pomeni torej jamstvo tiste razvojne poti Alžirije, ki jo je nakazala sama revolucionarna borba, poti v graditev socialističnih družbenih odnosov in globoke gospodarske in kulturne preobrazbe alžirske družbe.
Dejstvo, da je ustava s svojimi neokrnjenimi naprednimi načeli dobila, kljub širokim akcijam njenih nasprotnikov, množično podporo tako v ustavodajni skupščini kot nasplošnem ljudskem glasovanju, dokazuje, da Je njena vsebina izraz teženj in uresničitev pričakovanj najširših množic, ki vidijo v njej uzakonitev tistega, za kar so šli v osvobodilno vojno za neodvisnost in lepšo bodočnost. Referendum 8. septembra je naklonil ustavi nad BO odstotkov glasov, medtem ko je v skupščini bilo komaj 23 glasov proti ob 138 za in 8 vzdržanih. Se dosti bolj prepričljivo zmago pa je dosegel malo zatem na predsedniških volitvah Ben Bella, ki sodi nedvomno med najvplivnejše in najpomemonejše tvorce nove alžirske državnosti.
Prva ustava alžirske revolucije je v bistvu povzela vse tisto zaključke, ki jih je sprejel lanskoletni kongres Fronte narodne o-svoboditve v Tripolisu. Ti sklepi pa so pomenili povzetek vseh pridobitev revolucionarnega boja alžirskega ljudstva in njihovih teženj po boljši prihodnosti. U-stavna določila so hirati sprejela in uzakonila vse tisto, kar je bilo v Alžiriji v zadnjem letu storjenega na področju gospodarske .n družbene preosnove Alžirije, prve ukrepe o nacionalizaciji, agrarni reforirti. delavskem upravljanju in podobno. Prav to dejstvo je prav gotovo spodbudno vplivalo na odločanje množic o novi ustavi.
Ustava proglaša Alžirijo za demokratično ljudsko republiko, kjer se vsa dejavnost odvija pod geslom: «z ljudstvom za ljudstvo». Ustava hkrati ra/glaša fe-lahe, delovne množice in revolucionarno inteligenco za avantgar-d i alžirskega ljudstva.
Med poglavitne cilje postavlja ustava graditev socialistične demokracije, boj proti slehernemu izkoriščanju človeka po človeku in boj za mir. Določbe ustave, ki razglašajo pravice in dolžnosti državljanov, zagotavljajo enakost vseh državljanov, dalje nedotakljivost stanovanja in varstvo družine kot osnovne celice družbe.
Med pomembnimi določili je tudi zagotovitev raznih gospodarskih, socialnih pravic, kot so pravica do dela in do ustreznei udeležbe vseh delovnih ljudi pri delitvi narodnega dohodka. Ustava nadalje zagotavlja državljanom pravico sindikalnega združevanja vključno s pravico do stavke. Prav tako ustava jamči in zagotavlja vsem državljanom pravico do izobrazbe, ko razglaša osnovno šolstvo za obvezno.
Bistvena določila ustave, ki so povzročila oster boj nasprotnikov proti ustavi, zadevajo uvedbo predsedniškega sistema in vlogo Fronte narodne osvoboditve,- ki jo ustava postavlja kot edino legalno in edino vodilno politično silo v deželi.
Ustava daje predsedniku republike Siroke in obsežne pristojnosti. V njegovi osebi je združena vsa izvršna oblast. Predsednik republike je po ustavi hkrati vrhovni poveljnik oborožene sil in predsednik treh najpomembnejših svetov, ki upravljajo življenje dežele, obrambnega, gospodarsko-socialnega in administrativnega.
••MMIM**MMIUIIMII.M»IIIIMMMMHMM*MMMMMMIIMMI
Vedno več žrtev kolere v Južni Koreji
SF.UL, 25.	— Ministrstvo za
zdravstvo v Južni Koreji je sporočilo, da se je število žrtev kolere dvignilo na 19. Najbolj prizadeto mesto je Pusan, kjer je bilo 15 mrtvih.
Čez 300 mrtvih pri poplavah v Indiji
NEW DELHI, 25. — Indijska via. da je danes sporočila, da je 237 oseb izgubilo življenje, 2000 pa jih je ostalo brez strehe zaradi poplav, ki so prizddele državo Uttar Pradesh. Drugih 92 oseb pa je umrlo v severnem okrožju Meeru-ta, kjer dežuje neprenehoma že deset dni. Skoda je velikanska.
Predsednik republike ima po listavi pravico imenovati člane vlade in jih predlagati skupščini v potrditev. Ustava izroča pred-tedniku republike pravico voditi In usmerjati celotno politiko dežele v skladu z voljo ljudstva. Za svoje delo je odgovoren narodni skupščini.
Fronta narodne osvoboditve ima kot edina vodilna politična sila v deželi pravico in dolžnost uresničevati cilje revolucije in graditve socializma po težnjah ljudstva. Fronta izvaja politično kontrolo nad delom skupščine in vlade. je pobudnik in mobilizator vsega razvoja v Alžiriji.
Ustava izraža vse posebnosti alžirske revolucije in porevolu-cionarne stvarnosti v razvoju dežele. Dejstvo je, da je bila Alžirija dolgo obdobje pod kolonialno oblastjo, da je iz vojne izšla z velikanskimi problemi gospodarske družbene preosnove, da se je uravnavanju smernic razvoja mlade alžirske države postavilo porobu dosti notranjih in zunanjih nasprotnikov, da so zlasti vprašanja gospcdaiskega razvoja izredno pereča, vse to je terjalo vzpostavitev trdne, odločne osrednje oblasti, ki bo sposobna uresničevati postavljene cilje socialistične graditve .dežele. Ben Bella in njegova skupina sta bila izpostavljena ostrim napadom in očitkom, češ da vzpostavljata osebno diktaturo, da gradita o-snove kulta osebnosti v Alžiriji. Podobne so bile določbe o vodilni vlogi Fronte narodne osvoboditve kot edine politične sile v deželi , predmet kritik in napadov v imenu tako imenovane obrambe demokracije in spoštovanja namere, odvrniti ali vsaj zavreti jasno pot Alžirije v družbeni preobrazbi na naprednih socialističnih temeljih. Ferhat Abas, do nedavnega predsednik ustavodajne skupščine in bivši pred.-ed-nik začasno vlade, je postal nosilec boja proti novi ustavi in njenim socialističnim koncepcijam v imenu navidezne demokracije in političnih svobod.
Zmaga konceptov, ki jih je postavil kongres v Tripolisu o vodilni vlogi Fronte narodne osvoboditve, ki združuje, mobilizira in vodi vse sile alžirskega naroda k jasno določenemu cilju, u-resničiti napredni družbeni sistem, i je močno značilna tako za Alžirijo kot za razmero, ki jih srečujemo v vseh deželah, ki se pod podobnimi pogoji usmerjajo k napredku. Uvajanje talco imenova- , ne parlamentarne demokracije z | obilico strank in gibanj ne ' po- | meni za te dežele samo nepotreb- ( nega razsipanja sil, marveč močno in nevarno oviro napredku in razvoju. Novejša zgodovina sodobnega mednarodnega življenja nudi obilo primerov, kako so se morale mlade države s hudimi izkušnjami lotevali poprav političnega sistema več strank, ki je pomenil dostikrat ugodno leglo korupcije, tujega vpliva in delovanja reakcionarnih sil. Alžirska ustava, ki je bila izvoje-vana v ostrih notranjih spopadih med nasprotnimi koncepcijami o razvoju dežele, je hkrati dokaz velike politične zrelosti in zavednosti alžirskih množic, ki v ustavi in v takih njenih določilih vidijo potrditev in zagotovitev dosežkov revolucije in perspektivo boljšega življenja v pravičnejši družbeni ureditvi.
Alžirsko vodstvo je predustav-no obdobje izkoristilo za široko pojasnjevanje ciljev revolucije in vsebine vsega, kar naj prinese ustava. Opirali so se na sklepe zasedanja v Tripolisu, ki so pomenili pravzaprav zametek sedanje ustave. Ti sklepi zavračajo tako imenovani gospodarski liberalizem kot vir gospodarske anarhije in izjavljajo, da Alžirija sprejema politično načrtovanje gospodarskega razvoja z demokratično udeležbo delovnih ljudi v upravljanju gospodarstva. To načelo ja zdaj uatava tudi uzakonila.
Kongres v Tripolisu je tudi nakazal oblike gospodarske preosnove alžirske države. Uresničitev ciljev gospodarskega razvoja je kongres pokazal v agrarni revoluciji, ki obsega agrarno refor-mo, modernizacijo kmetijstva in uvajanje novih oblik upravljanja.
Na drugih sektorjih gospodarstva je kongres nakazal obširne ukrepe nacionalizacije kot pogoja za hitrejši in uspešnejči razvoj.
Vsi ti sklepi so že v enoletnem obdobju dobili na marsikaterem področju svojo uresničitev, ustava pa jih je zdaj povzdignila v temeljni zakon alžirske države.
Preambula ustave ugotavlja naslednje cilje, v katerih se uresničuje revolucija:
Izvedba agrarne reforme in vzpostavitev narodnega gospodarstva, kjer bo zagotovljena pravica delovnih ljudi do upravljanja.
Izvajanje socialne politike v
korist ljudstva, za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva, za pospešitev emancipacije žensk, da bi se vključile v upravljanje javnih zadev in v delo za razvoj dežele, za odpravo nepismenosti, za razvoj narodne kulture in izboljšanje zdravstvenega stanja.
Na mednarodnem področju u-stava določa tako zunanjo politiko Alžirije, ki bo imela za temelje narodno neodvisnost, mednarodno sodelovanje, proiimperiali-stični boj in podporo osvobodilnim gibanjem.
Prva ustava alžirske republike in velikanska podpora, ki jo je domla pri ljudskih množicah, pomeni jamstvo za jasno pot Alžirije v graditvi temeljev nove socialistične ureditve dežele in s tem k lepšemu življenju alžirskega »judstva. Kot izraz vseh posebnosti, ki spremljajo razvoj Alžirije v zadnjih letih, pa pomeni ustava tedi važen prispevek k izkuš.ijam novoosvobojenih narodov.
>/wv
*
S
T2
fffif/r/p vv rjh>rl rt libre
■'£r~: |
*- qlitbbu ^ òlHm'ibtvt* ^
Knjiga o heroju Jožetu Lacku
vw|
■s
i'
Takšno razdejanje je ostalo po eksploziji v vasi Parete (Caserta). Kot smo že včeraj poročali, je eksplozija v tajni delavnici umetnih ognjev povzročila smrt 12 oseb, še več jih je bilo ranjenih in 10 hiš
je bilo poškodovanih
ZANIMIVA JAVNA PREISKAVA V ZDA
Voditelji «Underworlda» so razpisali 100.000 dolarjev na glavo Valachija
Tudi med pričevanjem bo trideset agentov ščitilo Valachija, da ga rešijo atentata - Ali se bo Vito Genovese rešil iz zapora?
NEW YORK, 25. — Nevarnost krvavega boja' za nasledstvo Vitu Genoveseju v vodstvu kriminalne sekte «Naša stvar», zadeve «družinske vojne» . tolpi Gallo, skupina Josepha IVofacija, delovanje mrež za razpečavanje mamil, hazardne igre in tajna posojila — vse to predstavlja osrednjo vsebina velike javne ankete, ki se je pričela danes dopoldne z delom senatnega po.mdDora za preiskavo Vrsta sej, ki bo trajala približno tri tedne, se je začela z govorom prasosoùnega ministra Roberta Kennedyja in bo imela »voj najbolj dramatičen trenutek, ko bo pričal Joseph Vaiatili, zapornik, ki ga je «podzemlje» obsodilo na smrt in ki že več kot eno ieto razkriva raziskovalcem dejanja in ozadje kriminalne dejavnosti.
Seje tega odbora — listi ga imenujejo «Packets Commitee» snema te'evizija in zvečer jih oddajajo. Občinstvo sledi z zavzetostjo
In živim zanimanjem tem dogajanjem kakor v času velikih raziskav Deweya in Kefauvera. To pot pa je mogoče zanimanje še večje zaradi tega, ker — kot izhaja iz izjav članov in prvih govorov danes dopoldne — se bo tedanja raziskava lotila tudi nekega bistvenega vprašanja: namreč vprašanja umestnosti spremembe sedanjih zakonov, ki kot ljubpsumni varuhi državnih avtonomij resno omejujejo pravice zvezne policije pri preganjanju organiziranega zločinstva.
Datum, ko naj pode svoje izjg-t ve Valachi, ni bil uradno določen, toda verodostojni viri poročajo, da bo to jutri, če ne nastopijo kake ovire. Okrog Valaehjja bo trideset agentov sodne policije, ki se bodo tudi med pričevanjem postavili okrog njega, da ga bodo ščitili s svojimi telesi pred morebitnimi streli «izbranih strelcev» iz «podzemlju».
IMMMIIMMIMiMMMMMIIItMMMMIIM MII I*IIMMIIIIMMMIIMIIIIIIIIMII MIHI IM MIMMI IIIIMIIIMMMMIMHMMMIMIIMM
Koncilski očetje prihajajo v Rim
RIM, 25. — Koncilski očetje z I srcu besede pokojnega papeža), vsega sveta prihajajo v Rim, na I Nekateri prelati so v Genovi iz-drugo zasedanje ekumenskega kon- stopili, drugi pa se bodo peljali
čila. Tako je danes na letališče Fiumicino prispel newyorški nad-škot kardinal Spellman. Z letalom iz Bruslja je pHspel tudi belgijski primas kardinal Suenens. Na letališče Fiumicino je prispel maronitski patriarh iz Libanona, nadalje patriarhiski vikar Libanona, nadškof iz Tira ter škof iz Balbeka.
Z letalom je prispel iz Miinche-na tudi kardinal Doepfner, medtem ko so nekateri koncilski očetje iz Južne Amerike prispeli z ladjo «Augustus» v Genovo. V tej skupini je bil en kardinal, dva nadškofa in trinajst škofov. Kardinal je nadškof iz Buenos Airesa Jaime De Barros Camara (ki se je pred kratkim «proslavil» s svojo akcijo proti obisku predsednika Tita v Braziliji ter tako praktično pokazal, kako so mu pri
naprej do Neaplja.
Danes zvečer pa odpotuje iz Varšave kardinal Wyszyinski z 21 poljskimi škofi. Nekateri še ne odpotujejo danes, ker še nimajo vizumov.
Slovesnost otvoritve drugega dela koncila, ki bo 29. t.m, bo prenašala televizija ob 9.25.
V petek bo imel nadškof O’Con-nor, predsednik odbora za tisk pri koncilu, tiskovno konferenco: časnikarjem bo sporočil spremembe v informativni službi koncila.
Današnji «Osservatore Romano» objavlja članek za rojstni dan papeža Pavla VI, ki bo jutri. Za to priložnost so poslali papežu brzojavne čestitke predsednik republi. ke Segni, predsednik vlade Leone ter predsednik poslanske zbornice Rucciarelli-Ducci.
V Milanu so bile demonstracije proti naraščanju stanovanjskih najemnin. Na sliki so demonstranti na trgu pred stolnico
Občinstvo, ki mu dovolijo vstop na razprave, skrbno izberejo. Oblasti pa ne opuste nobenega varnostnega ukrepa za zaščito življenja Valachija, za katerega glavo so, kot se trdi, , voditelj, «Under-worlda» razpisali nagrado 100.000 dolarjev (čez 60 milijonov lir). V zadnjih dneh so Josepha Valachi-ja varovali v nekem tajnem zaporu, obdanem z brzostrelkami, ln nad zaporom so neprestano, pre-letavalu letala in helikopterji.
Publiciteta in pomembnost, ki jo dajejo preiskavi sodne oblasti in osebno Robert Kenitedy, sta zbudili' tudi polemike. Kritiki zatrjujejo, da odkritja zapornika, ki šo preiskovalcem FBI že znana, ne bodo dobila večje praktične vrednosti, če bodo izročena še jav. no. Dostavljajo, da informacije, ki so jih dobili detektivi, vsexu-kor ne bodo dovolile široke ofenzive proti organizirani kriminalnosti, saj bi drugače ta ofenziva bila že izvedena, da bi udarila po dejavnosti z žalostnimi vsakdanjimi učinki, kot je n.pr razpečavanje mamil. V krogih okrog «Attorney General» odgovarjajo na te kritike s trditvijo, da je v tem, da občinstvo spozna težo vprašanja «podzemlja», prvi pogoj za bolj Učinkovit boj proti kriminalcem, ki jih sedaj ščiti so-glašanje in strah, s katerim se znajo obdati.
Sicer pa so sami funkcionarji FBI previdni pri pripisovanju ve-hke praktične vrednosti odkritjem Valachija in pri predvidevanju — po teh odkritjih — možnosti, da bi lahko kar množično obtožili voditelje in pristaše teh «Rackets».
Pravosodni minister se je v svoji današnji izjavi držal obljub glede informativnih namenov razprav. Predvsem je podal obširen okvir dejavnosti «podzemlja» ter pri tem omenjal vojno med Gal-lovo in Profacijevo tolpo. Robert Kennedy je opozoril na to; če bo Vito Genovese videl, da je njegova sodna akcija za izpustitev propadla, potem lahko neprestana borba za nasledstvo «vrhovnega vodje» s krvjo namoči ulice New Yorka. Vita Genoveseja, ki ga Imenujejo «Artichoke King» (kralj artičok) zaradi njegove «premožne» dejavnosti grosista z zelenjavo, imajo za absolutnega pogla-yarja ameriške kriminalitete, pred kratkim se je v Bronklynu pojavil Joseph Magliocco kot glavni veljak, vendar domnevajo, da gre za začasno vodstvo, dokler se ne pokaže, kako bo z legalnimi napori Genoveseja, da si zopet pribori prostost.
Tako Robert Kennedy kot senatorja McClellan in Mundt, ki sta potem govorila na prvi seji, so predlagali spremembe veljavnih zakmov za borbo proti kriminalcem. Kennedy je govoril o zagotovitvi «imunosti» pričam na pro-cehi proti «podzemlju» in o obširnejših pooblastilih policiji za kontrolo telefonskih pogovorov kakor tudi o zakonu, ki bo ipso facto dovolil obtožiti pripadnike ilegalnih organizacij, kot je «Naša stvar». McClellan in Mundt sva za. govarjala možnost, da se proti kriminalcem uporabijo tako hude kazni, kakor so tiste, ki jih določijo in uresničijo v krogu «Naše stvari» proti članom, ki kršijo predpise organizacije. Med temi kaznimi, je dejal Mundt, je smrtna kazen, ki jo izvršijo z neusmiljeno točnostjo morilci «crime syndicate».
Vdor sršenov
MARSEILLE, 25. — Oblečeni v posebne azbestne obleke so m >-rali priti gasilci iz Marseilla v
bližnje mestece Ciotat, ki so gn nenadoma napolnili roji sršenov. V raznih krajih mesta so sršeni napravili gnezda, velika kuicor škaf. Vdrli so tudi v nekatere hiše, ki so jih morali prebivalci zapustiti. Gasilci so gnezda uničili in sršene pregnali, tako da' so se ljudje lahko vrnili v hiše.
/me Jožeta Lacka, narodnega heroja iz Nove vasi pri Ptuju, bo za vedno ostalo zapisano v zgodovini slovenskega naroda med nujpagu-tr.ejšimi borci za najvišje ideale človeške družbe. Jože Lacko je bil preprost slo-vensk. kmet, ki se je ie neposredno po prvi »vetovni vojni, katero je preživel deloma na fronti deloma v italijanskem ujetništvu, pridružil Komunistični partiji in je nato kot napreden m zaveden človek deloval predvsem med kmečkim proletariatom Dravskega polja. Tik pred vojno je bil tudi zaprt in je z drugimi komunisti preživel nekaj časa v taborišču, kamor jih je strpal protiljudski režim. Okupacija ga ni zatekla nepripravljenega in že kmalu se je vključil v osvobodilni boj. Najprej je deloval kot aktivist in je kot politični delavec deloval po vsej bližnji in daljnji okolici Ptuja, kjer je organiziral ljudi, utrjeval postojanke in vključeval nove borce v osvobodilni boj. Ker je po uspehih slavenjegonške čete nemško divjanje postalo še hujše, se je Jože Lacko, kateremu so bili Nemci neprestano za petami, tesneje vključil v to partizansko edinico in skupaj z njo doživel usodni spopad v Mostju, v prvih dneh avgusta 1942. Lacku se je sicer posrečilo, da se je umaknil pred nemško premočjo in se izognil zasledovalcem Toda čez dan alt dva ga je izdal neki kmet, na čigar senik se je zatekel. Tako so po izdajstvu domačega človeka dobili Nemci v svoje roke človeka, ki je netil upor v okolici Ptuja. Seveda so se nad njim nečloveško znesli in ga mučili na vse mogoče načine. Izpostavljali so ga javnemu sramotenju, pri tem pa ga mučili, mu razbili gluvo in *o-Icmili ude. Za posledicami mučenja je Lacko v ptujskih zaporih umrl lt. avgusta 1942.
Popularni francoski igralec in pevec popevk Maurice Chevaller je te dni slavil 75-letnicn. Na sliki sta z njim igralki Zizi Jeanmarie in Marie José Nat, spodaj pa sta pevec Sacha Distel in igralec Jean Claude Brialy
1111111111111*11111111111111111111111111111111111 tl 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
V žveplenem rudniku smrt treh	d e In v re v
AGRIGENTO, 25. — Dva delav-J ca in specializirani tehnik so umr- I li zaradi zadušitve s plinom v | žveplenem rudniku «Istretto Co-vello» v Sinetri.
Vsi trije so se spustili v rudnik, da bi popravili neko električno črpalko, ki' se je nenadoma ustavila. Nenadoma jih je zajel oblak žveplenega plina; ta se je. razvil, ker je iz cevi uhajala voda. V plinu so delavci najprej izgubili zavest, kmalu nato pa so zaradi zadušitve umrli. Neki drug delavec, ki je bil v družbi teh treh in ki je imel v začetku dovolj moči. da se je oddaljil, je bil tudi zastrupljen,, toda rešila ga je reševalna skupina. Trupla so pozneje spravili iz rudnika gasilci.
Zastrupitve
z gobami in grozdjem
TRIDENT, 25. — Pet oseb iz Clesa so pripeljali v bolnišnico zaradi zastrupitve z gobami. Gobe je nabral hišni gospodar, pri katerem so bile ostale štiri osebe na kosilu.
FOGGIA, 25. — Neko deklico so pripeljali v hudem stanju v bolnišnico. Deklica se je zastrupila, ko je pojedla grozd, utrgan v vinogradu, ki je bil malo prej poškropljen z neko tekočino proti parasitom. Iz Barlette pa poročajo, da je neki 48-letni kmet umrl, ker je jedel grozdje, ki je bilo tudi malo prej poškropljen z nekim antikritogamskim sredstvom.
Zaplenjenih mamil za 450 milijonov
LONDON, 25. — Londonska policija je včeraj med neko preiskavo v Walhamptonu (vzhodno predmestje Londona) zaplenila ogromno količino mamil, tudi morfija, za vrednost okrog 250.000 šterlin-gov (okrog 450 milijonov lir). Zvečer je policija šest oseb — med temi eno žensko — aretirala.
VIAREGGIO, 25. — Viareggio ima sedaj 50.000 prebivalcev. To število je bilo doseženo včeraj, ko se je rodila Ornella Rubinelli. V začetku stoletja je imel Viareggio 16.0Q0 prebivalcev.
Okupator je po Lackovi smrti obračunal še z drugimi bon za svobodo, aretiral po zaslugi izdajalca okoli 90 domoljubov in jih od teh oktobra in novembra 41 tudi ustrelil. Lackova smrt je med zavednimi Slovenci strahovito odjeknila in nepopisna surovost okupatorja j e le še bolj povečala sovraštvo do tlačiteljev slovenskega naroda.
Glede na veliko priznanje, ki ga je doživel Lacko po osvoboditvi in glede na njegovo veliko vlogo med osvobodilnim bojem, je bil vsekakor že čas, da smo o Jožetu Lacku dobili publikacijo, ki bo tega narodnega heroja predstavila širši javnosti. Res da Lacka slovenska javnost že pozna. Toda razni priložnostni članki in sestavki, objavljeni v periodičnem tisku, se prehitro izgube in le knjiga lahko kar najbolj popolno predstavi človeka in ohrani zbrano vse gradivo o njem. Zato je bila publikacija o Jožetu Lacku, ki jo je izdala založba Obzorja v Mariboru v svoji zbirki Narodni heroji in napisala Vida Rojic, več kot potrebna.
Vida Rojic se je svojega dela lotila temeljito. V dvanajstih poglavjih je prikazala Lackovo življenjsko pot in posamezna obdobja njegovega političnega delovanja. V tem je vsekakor uspela in zasluži njena knjiga vse priznanje. Ce pa smo pri prejšnjih dveh publikacijah iste zbirke omenili, da sta bili skorajda preskromni, pa bi pri tej pripomnili, da je avtorica šla skoraj preveč v širino. To sicer ni nič slabega, vendar bo res, kar je že ugotovila kritika, da je pri prikazovanju Lackovega dela avtorica zagrabila snov tako na široko, da se podoba revolucionarja včasih v množici dogodkov in ljudi kar izgubi. Seveda' pa to ne zmanjšuje pomena te knjige, ki vsekakor lepo izpolnjuje svojo nalogo: predstaviti narodnega heroja Jožeta Lacka in ohraniti spomin na njegovo pomembno revolucionarno delo.	Sl. Ru.
V	Turinu zidajo
novo gledališče
TURIN, 25. — Danes je bila tukaj svečanost položitve temelj-nega kamna za ponovno zgradi dev «Teatro Regio». V tem gledališču, ki je v noči med S. in 9. februarjem 1936 zgorelo, so bile med drugim krstne .predstave Puccinijevih oper «Boheme» in »Manon», — Za novo gledališče sta napravila načrte arhitekta Morbelli in Morozzo Della Rocca. Načrt obsega pravzaprav dve gledališči,- operno gledališče z 2.3C0 sedeži v parterju, dveh vrstah lož in dveh balkonih, ter z zelo velikim odrom odprtine 22 m (ki se lahko zmanjša na 16 metrov), in globine okrog 40 m; poleg tega pa je še podzemno gledališče za dramska dela, ki bo delovalo avtonomno, s 703 mesti v parterju, dveh vrstah majhnih lož in balkonu. Celotni gledališki kompleks, opremljen z najbolj modernimi napravami, se bo raztezal na prostoru, dolgem približno 120 m in širokem 35 m. Tu bodo tudi poslopja za vodstvo, prostori za reprezentanco, dvorane za predavanja ter prostori za poseben muzej, poleg prostornih foyerov, blagajn ter dvoran za vaje orkestra, baleta in zbora. Gradnja novega gledališča, ki bo stala okrog 7 milijard, naj bi trajala približno štiri leta. Predvideva se, da bi bilo gledališče ótvorjeno v sezoni 1967-1963.
Spet nagrada
za Vukotičevo «Igro»
Na mednarodnem filmskem festivalu v irskem mestu Corte j« dobil film Dušana Vukot.ča sl-gra» posebno priznanje Žiri. e. slgrait je v Corku dobila še diplomi irskega filmskega društva in mednarodne federacije filmskih klubov. Na festivalu, na katerem je sodelovalo trideset držav s triindvajsetimi kratkimi filmi, je dobil prvo nagrado kanadski film «Velika tatvina igrač».
***
V	Moskvi je umrla pesnica Natalija Vaiiljcvna Kraudijev-skaja-Tolstaja, žena pisatelja A-leksCju Nikolajeviča Tolstoja, Nedolgo pred smrtjo je izdala zadnjo pesniško zbirko, ki jo je sovjetska literarna kritika lepo sprejela. Krandijevskaja-Tolstaja je bila prijateljica znanih sovjetskih književnikov Gorkega, Bu-nina. Jesen ina in drugih.
* * *
V	Pragi je izšel prevod slovenske mladinske povesti Vida Pečjaka «Drejček in trije Mar-sovčk i». Delo je prevedel dr. Oton Berkopec, bogato in domiselno pa je knjigo opremil znani češki ilustrator Miloš Ne-«vadba. «Drejček in trije Mar-sovčki» so izšli v nakladi 15.000 izvodov,
***
Pri Društvu za proučevanje in napredek pomorstva Jugoslavije je izšla prva knjiga Pomorskega zbornika z več kot tridesetimi razpravami in članki o pomorski ekonomiki, pravu, zgodovini in narodnoosvobodilnem boju naših mornarjev.
?
Ì
Iti
ČETRTKOVA
ČRTICA
«n la
■Stari franc, umetnik Michel Simon, ki simo ga tolikokrat občudovali, ie «ni spregel». Sedaj igra strojevodjo v filmu «Vlak», ki obravnava franc. udpomi.Tko dejavnost.
! m(l|lnJJ(llM I Moški kroji za 1964:
elegantni, praktični, enostavni
Tretjina Italijanov se oblači ii konfekcije • Nova vrsta blaga, ki bo primerna tako za zimo, kot tudi za poletje - V rabi bolj svetle barve
Pretekle dni je je » Snnremu zaključil XII. mednarodni /estivai moike mede, nc katerem so sodelovali krojači iz raznih dritta, kot na primci iz Francije, Amerike Anglije, Nemčije. Svi. ce, .Ivetrije. Španije, Holandske in seveda Italije. Slednjih je bilo na omenjenem festivalu kar 50 ter sc razstavili najbolj peltro in bogato kolekcijo Športnih, popoldanskih in večernih molkih oblek ter plaičev. Modele so razkazovali molki manekeni iz raznih driav, med njimi prvič tud-' maneken-črnec.
Clavnn not«, omenjenega festivale je bila v iskanju nov’h barv, ki bi dale novi molki modi posel) m ton. Tal.o je p-. isl i do uveljavitve tendenca po svetlejših barvah, zaradi česar so modni eksperti sklenili imenovati moško modo za leto 1954 «svetlobno modo»
Problem izbere barv je nape'i! modne eksperte, da so se pred začetkom mednarodnega festivala izvedli v raznih deželah nekakšno anketo c ' tem, kakšne barve imajo moški najraje in
č- so bofj naklonjeni svettim, al: temnim barvam.
Omenjena anketa je pokazala naslednje: Američani se navdušujejo za svetle obleke, medtem ko so Anglež», mogoče zaradi svojega podnebja, bolj naklonjeni sivim in sploh temnim barvam. Med moškimi, ki se navdušujejo za ime barve m tudi zc živahne vzorce, so na prvem mestu Francozi, ki se oblačijo v obleke različnih barvnih odtenkov m ki se ne izogibajo nit i najbolj drznim in vpadljivim vzorcem, Nemci so v izbiri barve nekie med Angleži in Francozi. Radi imajo temnejše barve, ne branijo pa se raznih vzorčastih tkanin. Spanci in Italijani so pa ie po svojem temperamentu nagnjen i k izbiri šivih barv ter sc samo za večerne obleke odločijo za temnejše bar-ve, med katerimi jim je najljub-ša temnomodra,
Ker smo ie pri statističnih podatkih, naj navedemo ie nekaj podatkov, ki so jih zbrali italijanski krojači v zvezi z italijansko krojaško industrijo. Ena
tretjina Italijanov kupuje svoja oblačila v konfekciji, kjer stane srednje moška obleka okrog 27.000 lir. Ostali dve tretjini sta še vedno zvesti svojim krojačem, pri katerih plačajo za novo obleko v povprečju okrog K.000 lir.
Na festivalu moške mode so pokazali novo vrsto blaga, ki bo po mnenju krojačev primer-na tako za poletne, kot za zimske obleke. Gre za blago, tkano iz posebnih sintetičnih vlaken, ki varujejo pred mrazom, pa tudi pred vročino. Krojači napovedujejo omenjenemu blagu velik uspeh, saj ho z njim počasi odpravljena skrb za poletne in zimske garderobe.
Moška moda za leto 1964 je jasno pokazala, da se vse bolj oslanja na praktičnost in enostavnost. ki sta pač nujno povezani z današnjim tempom življenja Le malo je bilo takih modelov, ki so si dovolili razne ekstravagance, vsi ostali so pokazali elegantno, praktično in enostavno linijo, ki je doživela največ priznanj.
Jim Glazer se je pomešal med ljudi v zajtrkovalnici. Ob tej (
Zflodnji jutranji uri je v njej kar mrgolelo nameščencev, ki sa ** u naglici privoščili požirek kave.
•Morda me ne bo nihče prepoznal,» je pomislil Jim Glazer.
Njegova kolena so znova pričela rahlo drhteti.
Ko pa je sedel i a mizico s kadečo se skodelico kave pred set "°j. se mu je kmalu zopet povrnila stara predrznost. Naj ga le «do prepozna! Zaradi tiste neumne zadeve ne bo nikoli prišel P*ed sodišče. Vse se bo še pravočasno uredilo in potlačilo.
Nagnil se je nad skodelico in buljil v kavo, ki je bila tako trna kot brozga, v kateri je tičal
Počasi je pričel piti vročo pijačo v dolgih, poželjivih požirkih, Čutil je dobrodejno toploto, toda hkrati je vstal v njem tudi Kaki neprijeten občutek.
•Utrujen si, dimmi/,» si je prigovarjal, «zaradi tega si malce
zmeden.»
Toda v resnici je vedel, da nt samo utrujen. Prav nič ga ni Pekla slaba vest, ne, s takšnimi otročarijami je ie davno opra-*jil. Jim Glazer je imel strah, resničen strah pred srečanjem z Valterjem Waylandom.
Zavedal se je, da bo moral zdaj san: stopiti v pisarno odvet-Kika VVaylanda in mu pogledati v hladne oči. Waglanda je i* dol«
®° aovraiil, in odkar mu je Wayland prisolil tisto zaušnico, ni Vfč prestopil njegovega p ruga. Ce. se je kaj zgodilo, kar je bilo treba urediti in potlačiti, je vedno njegov starejši brat Eddy poskrbel, da je Wayland storil to, za kar je bil plačan.
Jim je nenadoma začutil, da mu po vratu leče znoj, in nenadoma se je zavedel, da svojega debelega plašča ni odložil. Obdržal ga je na sebi, odkar ga je oblekel ob štirih zjutraj, ko je .
Zapustil Happy Club.	)
Slekel si je plašč in zopet sedel k mizici. Topo je razmMljal, I kako bo pripravil odvetnika k temu, da mu ho pomagal.	(
Walter Wayland je bit odvetnik njegovega brata Eddy ja. Sploh 1 le mnogo ljudt v mestu ubogalo Eddyja, Pravzaprav je bilo pol mesta Eddyjevega — vsak igralni avtomat in plesni salon v gtav-K* ulici, vsak drugi bar, da sploh ne govorimo o temnih brlogih, kamor je imel Jim vedno pristop.
Gangsterski kralj Eddy pa ni imel v svojih rokah samo mesta 7" Ke, tudi mestna uprava je bila popolnoma korumpirana. Toda kljub temu mora zdaj Jim osebno stopiti k Wnllerju Waglandu ’K ga prositi za pomoč.
Eddy je bil že teden dni po službenih opravkih pri gangster-v sosednih mestih m tako sc mora Jim ze sam potruditi k
odvetniku, da ga sprav: iz brozge, v kateri je tičal.	liri	l» »•»•*	l	-ar m-r. •	...	,	_	-
To je b:i., prvič, da je bu jv prepušč«, .«memu ,ebi. odkar Kratka zgodovina turističnega tM>o m a - V JNici zenit lisca po 1000 do 1200 dolariev k v. m
J* kot petnajst letni fantalin ukradel prvi avtomobil, je vedno, /	^	v	c>	J	1	J
*#d&."p£etfcr2	SE I Sdita* «smetano v Španijo, na Costa del Sol - S prihodom bogastva izginila lepota
n°- Toda nekoč .te mu ;•* W^ylnnd hudo zameril. V prisotnost i
******************......
ZANIMIVE UGOTOVITVE HAMBURŠKEGA LISTA
«Otroški vrtec evropske kulture se parcelira in daje na dražbo»
Obale Sredozemskega morja so na dražbi. Otroški vrtec evropske kulture se parcelira, cementira in daje na dražbo. Od Gi-braltara do Sueza buldožerji rijejo zemljo, ilovico in pesek. Vlaga se majhen kapital, da bi se zadušil velik.
Doslej je največjo ponudbo dala prejšnji mesec neka vesela vdova po imenu Dorothy, univerzalni dedič finančnega magnata Isaaca Waltona Killa-
•VifiiiitiiimiimiiitniiiiHiiiiiiiiiiMiniHiiiimittiniinimiiiiimiiiiiiiiitiMiiiNimiiiimiiiiiMUliiiUMiMUlMi
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
GERGOLET V ROSSONIJEVI
Kjegovepa brata mn je odvetnik nekoč zabrusil v obraz, da je iz-prijeti fičfirič, To pa je b.la nuda žalitev, če pomislimo, da je imel j im skoruj že trideset l »I .v ie bil dova Ij jiameten, da nt Potratil niti enega dne svojega dolgega	življenja zc delo.	Vsakdo
razen tega zoprnega VVaglavda — se ga je bal, kajti bil ie brat mogočnega Eddyja Glazerja.	-,
Wayland ga je ubogljivo zvlekel iz zadrege, kadar mu je to Kfcazal 6rat Eddy. Odvetnik je vložil ves svoj ugled, ko is trapa-1,1 policaj, ng da bi vedel, knga -,.»a pred seboj, aretiral pijanega Jimmyja zaradi povzročanja javnega nereda. On je tudi razčistil zadevo z barska damo ki jr, jr J'v; v nn-i pravičnt jezi v jav-Kem lokalu premlatil. On je tudi takoj uspešna posredoval, ko je Jim olajšal za nekaj tisoč dolarjev tiste jitjnka.	-
Kljub temu Jim odvetniku ni	bil	r.koli	rvmpatičen	in tega
tudi ni prikrival. Ko je J im nekoč Wa.itlar.da men oval korumpi-ran paragrafar in nefednei si je la človek dr.nt'i celo njemu, Iti Pr.soltti zaušnico/	*-*	. ,r_v.	v_..	.
Op tedaj je odvetnik po Eddyjevežtt ukazu s eej—Jifntt- šg ,n» kojkrat pomagal iz stiske, toda od tute tat»šmet ga •»■ več videl.
Zdaj pa je moral Jim ugrizniti v kislo jabolko in se osebno Potruditi k Waylondu. Od pete ure zjutraj je nestrpno čakal, da bo odvetnik odprl svojo pisarno. - ,v -,
Vedno znova je Jim pogledat	na	svojo	briljantno	zapestno
Uro. Zdaj je bil Wayland gotovo že v svoji pisarni. Takoj bo Jim odšel tja. Se eno minuto. Se en požirek kave	" V
Se enkrat je v pluvi razmislil o vsem, kan seje ti »to noč zgodilo. Oa ne bi pričel v VVai/landori pisarni jecljati.
Ob petih zjutraj, ko se je nu vzhodu ravno pričelo daniti, s« je Jim odpeljal v svojem športnem vozu domov. Odpeljali Ne. oddirjal. In seveda tudi nt zavrl, ko je prispel do križišča Hoo ferjeve ulice i» Folsomovega bufevarja.
S škripajočimi gumami jc zavozil okoli ovinki. In nenadoma *f je znašel pred njim moški: pešec, ki je ravno tedaj nameraval Prekoračiti cesto. Toda Jim ga je prepozno opazil. Tudi pešec i*
Prepozno opazil grozečo nevarnost.
Skušal se ie sicer rešiti s skokom nazaj na piičnik. toda bIUš ,e ie prepozno.
J*m se je še zdaj spomnil studa, ki ga Je prevzel, ko je zašli■
®al top udarec, ko je zabobnelo človeško telo po hladilniku nje-ttovega avtomobila. In ko ie telo nepremično obležalo na cesti.
Rilo je urozno. Toda Jim .ie bil ponosen na to, kako mojstra *ko se jr znašel Ne da bi si sploh ogledal na tlel» ležeče telo, ie Pognal avto naprej in čez dve minuti je bil if v čisto «rugi mest-Ki četrti. «Pravi mojster si,» je dejal Jim samemu sebi. «In tisti opičji Wayland si je drznil imenovati te izprijen fičfirič!*
Jim Glazer je vstat, vrgel nekaj drobiža ob prazno skodelico ’n zapustil lokal. Kmalu bo ura osem Wauland Je gotovo že >* zvojt pisarni
Glavni problem je zdaj avto, je razmišljal Jim, ko je stopal P° stopnicah proti Waylandovi pisarni.
Ker stanuje v Hooverjevi ulici, seveda ni mogel pripeljati atrio domov Spočetka je hoteI spraviti avto v neko servisno delavnico. toda ko je videl potolčeni hladilnik, razbito luč in sledova krvi, je avto pustil c neki stranski utici, še prej po je snel z vo-z‘ia registrske tabiice
Kljub temu ne bo dolgo trajalo in policija bo odkrila avto m kmalu tudi ugotovila njegovega lastnika, če ne bo Wayland prano časno posredoval. Wayland bo pripravil policijo k molkn.
To staremu odvetniku gotovo ne bo nič kaj prav toda zakaj Prejema od Eddyja tolike denarja, če ne za takšne usluge?
Plavolasa tajnica v predsobi ga je ošvrknila s čudnim pogle-dom. Jimu se je zazdelo, da bere v njem začudenje in morda ce-,0 zaničevanje Toda kaj mu mar: glavna stvar je bila, da ga pum ^ora čtmprej prijavi svojemu šefu.
Tako se je tudi zgodilo Wayland je tako j sprejel brata mo-Oočnega gangsterskega kralja Eddyja.
Ko je Jim vstopil m skrbno zaprl vrata za seboj, je odvetnik ruirno obsedel na svojem sedežu. S hladnim poyledom je meril • vojepa obiskovalca.
«Alo?» je vprašal naposled.
•Znašel sem se v majhni zadreg i,» je pričel Jim.
«Afikar st ne domišljujte da vam bom pomagal!*
•Pazite, kaj govorite, vt stari perogriz' Vi ne marate mene, I tez pa ne vas — ampak če mi zdajle ne boste brž pomagali tč i omake, v kateri sem se znašel, potem vam bo mo j bret zavil vrat, 1 ko te vrne/»
«Zdi se mi, da vas nocoj ni bilo vso noč doma,* je dejal Way.
•and hladno. «Eddy se je ie vrnil. Davi ob petih. Toda nelci pijani avtomobilist, ki je pozneje pobegnit, ga je povozi na vogaiu Polsomovega bulevarja in Hooverjeve ulice. Vaš brat vam ne bo P*C pomagal. Eddy je mrtev.*
ROBERT CENEDELLA
KKnrnmwiwtnMMwnmmmmmiiHiiiiiiiimiiiiiiiifimiiiiiiiiniimniiimmwwiHminmiwiniiiiiiiwiiii—nmimmHiiiiiiiiHiiiMiiMiiiiiiiiuiimu..
ma iz Montreala v Kanadi. Ka-nailska lady je od podpredsednika «Fiata» Giovannija Agnellija kupila za 2 milijona 700
meter površine od 1.000 do 1.290 dolarjev, Tu je c“na višja kot znaša cena zemljišč v naidrnžji četrti Pariza med Champs-Ely-
tisoč dolarjev razkošno vilo j ses in Averne Foeh
‘Leopolda» v BeauHeu. Ameriški igralec William Holden je imel manj sreče: zaman je županu Caprija ponu>at milijon §52 tisoč dolarjev za glavni trg na tem oteku.
Na obmorski Promenade «les Anglais v Nici stane kvadratni
V Hossonijevi galeriji prireja Nino Gergsrlet svojo drugo osebno razstavo, ki jo sestavlja 22 olj in 2' risbi v črnem. Gergo»
' let je Svetjakobčan in ta okraj mu je tako prirase! k »rcu, da mu tokrai posveča skoro vso raz stavo Lice Sv. Jakobu se v poslednjih letih stalno spremimo, mli se or- m zida novo, tako » da kmalu ne bo več onih sliko- j vitosti vegastih hišic s pestrimi | oknicami m stanovanjskih hiš iz preteklosti naših očetov. Ostale bodo samo kot spomin v slikah Gergnleta.
A ko primerjamo’ slikarsko pot, ki jo je Nino Gergolet prehodil v dobrem letu, ugotavljamo še vedno močno povezanost na prejšnje ustvarjanje, ki se pa barvno te razlikuje po temnejših odtenkih. Gergoletov vlaknasto iluzionistični način izgradnje je steer še ostal, a v drobnih potezah, prepletenih z nitkami živahnih barv, prevladuje sedaj črna barva, ki kot talna koprena prekriva celotni videz v sliki ponazorjenih šentjakobskih ulic od vznožja griča navzgor po hrbtu in severozahodnem pobočju. Zlasti večja slika Ulice m Trga Giuliani ustvarja videz resničnosti kot je bil še pred desetletji in ga potem posrečeno podčrtuje temu primerno izbrana barvna lestvica. So tu skoro vse stare stavbe iz ulic
Poleg takih slik sta tu izjemno še kontovelski grič in pa beneški otok St\ Jurija, in pa nekaj posrečenih tihožitij s cvetlicami in domačimi predmeti.
Nine Gergolet poseduje nedvomno tvorne umetniške lastnosti, ki njegovim slikam pos.edujejo oni očarljivi mik umetnin, ki	je . zafel
poraja v nas željo posredovati	40 trl sin
jih.
Tržiška ex tempore in štajerska «Trigon»
Na er. tempov« slikarski tekmi, ki je bila preteklo nedeljo v Tržiču, je pač bilo pričakovati, da bodo odnesli večino nagrad
Konjunktura je dospela velo do skrajnega severovzhoda Sardinije Mednarodna družba pod vodstvom Apolona Karima Age Kana je odkupila od tamkajšnjih pastirjev del obale, ki je 45 km dolg in tri kilometre žiro». Ko bo ta pas urejen, bi mora’ konkurirati francoski Sinji obali.
V Franciji je lani pariška banka «Rothschild in bratje» uvedla v trgovski register tudi rubriko «turistična industrija». Z delniškim kapitalom 15 milijonov frankov je bila ustanovljena mednarodna finančna družba, ki hoče na še neizkoriščenih področjih, kot je na primer Korzika, zaslužiti na velikih špekulacijah.
Francoska vlada pa ima v načrtu, da med ustjem Rhone in Pirenejev zgradi Sinjo obalo številka 2.
Naval na sredozemsko obalo v Franciji že pred let.. Sinja obala je bila do
leta 1920 samo prezimovališče za Angleže. y tej dobi je bilo v modi. da imajo ijudje bleda lica. Zagorel obraz se jc smatral za vulgarnega. Sezona se je zaključevala v marcu, Del-stvo, da je Riviera znosna tudi poleti, je prvi odkril neki Američan, mladi bogataš Beniamin Ficklin Finney iz Virginije.
Finney si je 1926. leta izmislil, d., bi praznik ameriške bližnji domačini. V resnici so j neodvisnosti, 4. julij, proslavil
odnesli tri, dočim je šla posled- j nja v Trsi z eno pohvalo, ki i se označuje s besedico «segna- j lato». Prvo nagrado, ki se je spremenila v dve ex aequo, sta si delila Poian iz Gorice »n pa Furlan iz Urnik. Druga oziroma tretja nagrada je bila podeljena slikarju Šegulinu iz Fiumicino, tretja, ki j* postala četrta, pa, kot rečeno, n, ostala doma: prejela jo je mlada Tržačanka Marina Tessero tto.
Pohvaljeni in obdarjeni z raznimi dobrinami vedno prijazni mojster Bastianutto pa je bil
tega okraja, kot jih je slikar vt- | zadovoljen tudi .»	«segnalato».
deval še v svoji mladosti. Gez» j Ker je bil glavnj pog(J. tekm0. golet namreč podreja svojo s h- . vanje, izvršiti sik* čimbolj /i-karsko spretnost neposrednemu guraUvno. je izmed tržaških sli-izražanju umetniških občutkov.
Zanimivo je ugotoviti, da so v njegovih slikah tudi razpadajoče stavbe polne lirične mehkobe in odmevajočih odpevov, kot da bi na koncu njih obstoja zaživel e prepojene z življenjsko emanacijo v njih rojenih in umrlih ljudi. To pa zato, ker je Gergolet sicer hranil impresionistično načelo optično učinkovite barvne sestave, kjer je predmet le povod za barvno prikazen, podaja pa v oblikovnosti slik subjektivna doživetja videnega.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Živčne razprave v zvezi z nekim načrtom. S svojo enostavnostjo boste problem razčistili. Razumevanje v družini.
BIK (od 21. 4. do 20.5.) Glede finančnih zadev bodite zelo, zelo previdni. V kratkem pride ha vrsto reševanje neke pereče družinske zadeve.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izkoristite vsak trenutek za delo, kajti takšne priložnosti ne boste z lepa imeli. Prehodni sporčki z ljubljeno osebo.
, RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pred-jogi, ki bi jih ne bilo zanemarjati. Kljub temu previdnost. Prijetno razpoloženje v družini ram bo omogočilo urediti neki »Por.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odlična priložnost za popolnejšo u-
HOROSKOP
veljavitev in utrditev vašeča položaja. V družini vam nekaj prikrivajo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Več možnosti za finančne uspehe. Nt vas je, da pravilno izberete. Razumevanje za vaše želje, ki niso tako majhne.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10 ) Naleteli boste na težave, toda s potrpežljivostjo jih boste premagali. Ne računajte z razumevanjem ljudi, ki vas obdajajo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zelo buren dan. ko vas bodo napadali z vseh strani. Poto-
lažila vas bo oseba, ki vas ima zelo rada
STREUŠC (od 23. 11. do 10. 12.) Možnosti bo veliko, toda vprašanje je, če boste pravočas-ni in na mestu. Srečo boste imeli v zadevi, kje ste najmanj pričakovali.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Imeli boste veliko dela, toda nič uspehov. Uspehi bodo šele prišli. Preveč ste egoistično razpoloženi, kar moti družinske odnose.
VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.) Lotili bi se radi nečesa, le poguma nimate dovolj. Ne silite v družbo, ki vas ne mara.
RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Intuicija vas sili nekam, kar pa ni tako gotovo. Bodite vsestransko pozorni. Preveliko zaupanje zna včasih tudi škodovati.
karjev šet u Tržič le tisti, ki se je čutil, da bo kos nalogi. Vendar pa so se Pisani, Massaria, Miha, Bressanutti in Bomben ter Wolf držali istih osno». kot na kontovelski in openski ei tempore tekmi. Enako mladi Faganel, ki je svoja delo prodal kar na kraju, dočim sta Francescani, ki je naslikal svojo najboljšo tovrstno podobo, ter Pisani, po razglasit»! izida tekme svoji sliki raje odtegnila iz skupne razstave tekmovalcev. Torej tekma se je vršila v precej razgibanem ozračju in borbi z« ugled tržaških likovnikov » sosednem mestu.
Toda neka druga dva tržaška umetnika dvigata ugled svojega mesta no graški razstavi naznani «Trigon 63», ki jo prireja štajerska deželna vlada od pretekle nedelje do S. oktobra in kjer razstavljajo družno avstrijski, italijanski in jugoslovanski slikarji. Sta to Mascherint in Orlando, prvi s kipoma •Himera* i» «Boreči se nadangel», drugi * oljem «Modelka 63».
Poleg njiju so pri šotni še Benečani De Luigi, Santomaso, Vedova in Benton, od Furlanov pa Afro in kipar Mirko Torej sami vrhovi, zato se vprašujemo, kako to, da tam ni tudi Lojzeta Spacala, da bi povečal ugled Tržačanov.	M. B.
v nekem hotelu v Cap d’Anti-b«- med Cannesom in Nico in da m za ta večer pripravil svojim gostom zabavo. In njegovi gost! sn na sicer pusti Rivieri med njimi so bili Ernest He-mingwa»-, ameriški pesnik F. Scott Fitzgerald in angleški dramatik Noel Cowar.l — julij na Sinji obali spremenili v ve-liko modo, podobno kot je pozneje Brigitte Bardot storila to s Saint Tropezom. Zgodovinar Riviere Geoffray Bocca piše: «Poletna Riviera se je rodila 1926 leta.»
Mednarodna «smetana», ki je bila do tedaj zvesta malo vročim kopališčem kot so Deauvil-lo in Biarritz, je začela poleti v množicah prihajati n» francosko obalo
S« danes na francoskih obalah Sredozemlja letuje največia gospoda sveta. Poletne počitnice v lastnih vilah na Sinji obali prebijejo na primer Dinn de Laurentiii s Silvano Mangano, lord Beaverbrook in Greti Garbo, Sommerset Maugham, Pablo Picasso, David Niven in Curt Juergens.
Ko je Francija 1936 uvedla plačane letne počitnice, se je prvi veliki turistični val zlil proti jugu Temu valu so sledili gradbeni podjetniki,
Strah vzbujajoči primer gradbenega booma v Sredozemlju, katerega vzrok je naval turistov, je kneževina Monaco. Kmalu bodo tudi drugi deli te obale podobni Monacu.
Celo z jambora največje jahte v luki Montecarlo — ie tri leta ne uporabljene jadrnice bivšega egiptovskega, kralja Faruka —. na bo mornar z nai-bolj ostrim očesom mogel naitš koščka gole zemlje. Pogled mu tava po puščavi umetnega kamna
Princ Ranieri III. hoče osvoboditi za gradbene špekulacije tudi nasip železniške proge P»-riz-Nica. Proga bi se morala preseliti v podzemeljski oredor Z materialom, ki bi ga dobili
pri kopanju predora, bi mogli zasuti morje in s tem pridobiti nadaljnjih 15 hektarov grad-
gišča...
Odkat je množični turizem začel nekoč živopisno in ekskluzivno obalo preplavljati z izletnimi avtobusi in grdimi hoteli, se je središče sredozemske gospode preselilo v Španijo na Costa del Sol med Malago in Gibraltarjem. V razkošnih vilah in dvorcih tetujejo tam markiz de Villa verde, Windsorski vojvoda, bratranec švedskega kralja Gustava princ Carl Ber nadotte, lastnik celega brodovja tankerjev Aristoteles Onasis itd.
To, kar je bilo doslej rezervirano samo za mednarodno • smetano» s Costa del Sol, jc bilo pred kratkim odprto tudi srednjemu sloju: najeta letala spretnih trgovcev z zemljišči dovajajo angleške in zahodno-nemške interesente na Francovo obalo. Na 1.500 od skupnih 5.289 kilometrov španske obale, ki privlači turiste, pripada tujim gostom že toliko zemljišča, kolikor samim Spancem Največji del tujih lastnikov prihaja i» Zahodne Nemčije.
Španski Levan« do Valencie je že tako gosto naseljen z državljani Zvezne republike, da so mnogi napisi napisani tudi v nemščini.
Na tako imenovanem Haro-Beachiu, štiri kilometre dolgi peščeni obali Coste Brave, je bil 1954. leta samo en hotel.
Danes jih je 67. Do 1961 ni bilo na Costi Bravi niti enega nočnega lokala — vazen barov v Barcellona — danes jih je 57. V Benidormu, majhnem mestecu na jugovzhodni obali, so letos poleti gradili 200 restavracij, barov in hotelov.
Tudi na mnogih odsekih ceste vzdolž obale so hiše že povsem zakrile pogled na morje. Toda na Costa del Soi se že vidijo prve posledice prenagle konjunkture: globoke razpoke v zidovih novih hiš, ki so bile zgrajene dobesedno na pesku Popravil« so praktična nemogoča, ker so. vsi strokovni, oelavn zaposleni pri , npvib , gradnjah. Pitne vode je sicer dovolj. Toda tehnične pomanjkljivosti pr vriar.ju in cenene /oddvnrm«-cevi so občutno poslabšale k a kovost vode. Cev v najboljših hotelih nenadoma zmanjka te koče vode. kanali p,: o«* *asa rte časa onečejajc morje.
Tudi na Siciliji, kjer do pred nekaj leti ni bilo niti enega po štenega hotela, razen; nekaj v Palermu, jih je n* obali zraslo že 40. Dvakrat toliko po jih je v načrtu ali jih i- gradijo Nh siromašnem jugu Italije turistična industrija postaja sred stvo proti brezposelnosti. Hkrati pa izg’nja lepota.
Ve/iki «business» se Je začel Okoli morja se dviga tgraja i» betona. Ostalo Do samo sonce Do kdaj?
«Spiegel», Hamburg
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kronično
vnetje
jeter
Jetrna ciroza spada med naj-hujše bolezni. Dolgotrajen tok, mnogoštevilne komplikacije in te. žave pri zdravljenju so osnovne značilnosti te jetrne bolezni. Pretirano uživanje alkohola in kronično vnetje jeter gresta roka v roki. Ciroza je obolenje go-rtincev, kavarnarjev in natakarjev ter vinogradnikov. Stalno in dolgotrajno uživanja alkoholnih pijač, zlasti slivovke, ruma in ko-niaka, tudi v taki količini, ki se na videz zdi mala, privede slej ko prej do propadanja jeternih celic. Poleg alkohola je tudi sifilis pogosto povzročitelj kroničnega vnetja jeter.
Za normalno delovanje jeter je pravilen način prehrane vežen "initeli. Vedeti moramo, da s« beljakovine zaščitnik jetrnih celic. Hrana, ki ima obilno mesa m jajc povečava sposobnost jeter v borbi proti najrazličnejšim škodljivim vplivom. Medtem ko beljakovine blagotiejno vplivajo na jetrne celice, zmanjšujejo maščobe, zlasti takrat, ko jih uživamo v večjih količinah, obrambne sposobnosti jeter. Tudi zlatenica, ki ni bila v zadostni meri zdravljena, lahko preide sčasom v cirozo.
Ker imajo jetra pri presnovi važno vlogo, je rszumljivOj da pride pn obolenjih jeter najprej do želodčnih težav. Pomanjkanje apetna, kolcanje in bruhanje so začetni znaki. Poleg želodčnih in črevesnih težav se pojavljajo tudi razne živčne neprijetnosti. Cirotiki so nervozni, rekli bi «žolčni» ljudje. Ko cirotičen pr«v ces že dalj časa traja in kri v jetrih ne cirkulira pravilno, pride tudi do splošnega zastoja v žeiodčno-črevesnem ožilju, kar ima za posledico, da otečejo razni organi, zlasti noge. Bolnik dobi velik trebuh, žile želodčnega ostenja se močno razširijo, isto se zgodi tudi z venami požiralnika. Neredko razširjene vene p«v čijo tako, da pride do močnih krvavitev. Skoro vsak četrti ciro-tik umre zaradi takih krvavitev. Tudi mučno povečana slezen je važen znak ciroze.
Cirotičm bolniki zaradi slabega prebavljanja in izkoriščanja hrane hujšajo, velik trebuh je pu/n voiie. Tak trebuh >e poln vode. Tak trebuh daje bolniku smešen videz, sai je napihnjen kot žaba. Cirozo skoraj ve(in«> spremlja več ali manj izražena ziatemca. Izčrpan organizem ja podvržen vsem mogočim boleznim in infekcijam. Pogosta spremljevalka ciroze je tudi tuberkuloza. prav tako tudi srčna obolenja Cirotičnu spremenjena jetra so ugoden teren za nastanek raka.
Potrebno je, da odstranimo vse vzroke, ki so v zvezi z nastankom ciroze. Vsako ztaten co moramo smatrati za resno obolenje, ki ga je treba smotrno In pravilno zdraviti v hujših primeru» v bolnišnici. Se tudi dolgo časa po preboleli zlatenici moramo držati dieto. Tudi pn zdravljenju ciroze trna glavno vlogo dieta, hrana mora vsebovati zadostne količine beljakovin in sladkorja. Medtem ko so do nedavna mislili, da >e slaakor edini zaščitnik jetrnih cel>c, so v najnovejšem času prišli do spoznanja, da imajo to funkcijo beljakovine Sir in mieko vsebujeta substance, ki ščitijo jetra
Vedeti moramo, da je svinjska
mast škodljiva, pa je zaradi tega pri cirozi njena uporaba prepovedana. Olje in maslo (do 50 g na dan) sta dovoljena Dieta bodi neslana. Dobro deluje vitamin B. Razni jetrni preparati, ki jih izdeluje (armacevtska industrija. ugodno delujejo pri zaustavljanju cirotičnega procesa.
Dr. S. B.
ppl
ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA 1963
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi;
11.45	Glasbeno potovanje; 13.15 Znameniti gorniki aJoža Cop»;
12.45	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Franco Vallisneri; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Trio aPro Musicaa; 19.00 Pevski zbori; 19.13 «Potovanje na mesec», dramatizirana zgodba;
20.00	Sport; 20.30 Revija glasbil;
21.00	Simfonični koncert, nato Znani tangi in valčki.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja utran: 13.15 Orkester Franca Russa; 13.35 Furlanski glasbeniki; .15.59 Simfonični koncert; 14.J5 Sagra della Villetta friulana.
Kapar
6.15 Jutranja glasba; 7.G0 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Na programu Konjovič m Obra-dovič; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Plešoče tipke; 14.00 Glasba po željah; 14.3o Melodije; 15.00 Slovenske narodne pesmi; 16.00 Vsakdanje melodije; 1S.30 Glasbeni paberki; 17XM) Solisti in zbori; 17.40 Planinske pesmi; 18.00 Prenos RL; 1900 Orkester Marty Gold; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Oarcia; 22.40 Pesmi v ritmu; 23.00 Prenos , RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Naš jutranji pozdrav; 8.30 Glasbeni sejem; 8.50 Strani iz albuma; 9.10 Zdravnikovi nasVeti; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 Oddaja za šolarje, 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.16 Glasbena beležnici; 15 45 Argentinske pesmi; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Glasba iz Kali-
fornije; 18.00 Dogodki doma in po svetu; 18.10 Znanstvena oddaja; 18.30 Koncert pianistov; 19.50 Po ena pesem na dan; 20.25 Sentimentalno potovanje;
21.00	E. de Filippo; «Sabato, domenica e lunedia:
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 8.35 Poje John Poster; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritem in fantazija, 9.35 Kvartet Cetra; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba;
12.00	Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.00 Pesmi leta; 15.15 Kolesa in mo torji, 15.35 Koncert v miniaturi;
16.00	Rapsodija; 16.35 Panorama pesmi; 17.1)5 Sredozemske igre; 18.05 Vaši izbranci; 19.50 Opereta; 20.35 Italijani v Avstraliji;
21.00	Filmske novosti; 21.35 Sateliti in lutke.
III.	program
18.30 Gospodarska rubrika; 18.4o Anatomske in fiziološke osnove bolečin; 19.00 Pergolesije-ve skladbe; 19 15 Italijansko slovstvo; l-.3o Vsakovečerni koncert; 2030 Revija revij; 20.40 Prokofjeva skladba; 21.20 Ber-gova Suita lirica; Martinove skladbe; 22.45 Prič« in interpreti naše dobe.
Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Lite-
[^hlrs |Nt|»mvila	l
in prodaja TV aparatov I pralnih ul rojev	1
| eleklriijisispotlinjMkih	j
predmetov
| fedo TRE VIS AN I
Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-01» Popravila: Via delle Milizie 3, telefon štev 76-276
zJ
Slovenija
4.00 Dobro jutro!; 8.05 Po Češkem, Moravskem in Slovaškem;
8.35	Gabi Novak; 8.55 Radijska šola; 9.23 Operni spored; 10.15 Fagot in violončelo, 10 30 Nova pesmica; 10.55 Nova p« pevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!;
12.05	Zabavna glasbi; 12.15 Kme-tijski nasveti; 12.25 Domači napevi; 12.45 Dva instrumentalna solista; 13.30 Zabavna glasba;
14.05	Tenorske arije iz Puccini-jevih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.13 Zabavna glasba;
13.35	Premrl; Simfonietta; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Pianist V. Horowitz; 17.40 Orkester Raphaele; 18.00 Aktualnosti; 18 10
rami veiVi; 2140 Vremšak: Suita za violino i« klavir; 21.50 Štuhec' Dve fatalni pesmi; 22.13 Trikrat petnajst; 23 06 Ples.
Ital. televizija
15.00	Sredozemske igre; 18 00 Program za najmlajše; 1900 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.45 Kmetijska oddaja; 20.10 Sport; 20.30 Dnevnik; 21 05 Rubrika «Gran premio»; 22.05 Resnične zgodbe o psih policijaki psi; 22.30 Mednarodni salon tehnike v Turinu. 22.55 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Carlo Ber-nari «Un braccio di meno»; 22.35 Na robu civilizacije; 23.05 Športni četrtek, mediteranske igre in športne vesti *
Jug. televizija
10.00	Tv v šoli; 17.30 Angleščt-na na TV; 18.00 Poročil«; 1805 Slike sveta — filmski žurnal; 18.30 Britanska enciklopedija;
19.00	TV obzornik; 1930 Kratki filmi; 20.00 TV dnevnik; 2030 «Skopje — mesto solidarnosti«;
21.00	IV. mediteranske igre; 22.30 Poročila.
Vreme včeraj: najviSja temperatura 20. niajmižja 16.9, ob 19. uri 17.1; vlage 94 odst., zračim ttak 1008.3 stanov., veter 4 km vzhodnik severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje rmrno, temperatura morja 20.6, padavin 16.6 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 26. septembra
■Justa
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 17.57. Dolžina dneva 12.02. Duna vzide ob 14.05 in zatone ob 23.01
Jutri, PETEK, 27. septembra
Damijan
DEUMBRA NE BO NA SPLAVIŠČIH SV. MARKA NOBENE LADJE
Z gradnjo ladje na račun CRDA nameravajo zakrpati vrzeli?
Neumestna polemika sindikalista kovinarjev DZ na škodo enotne in učinkovite borbe
Šolske vesti
Po zadnjih zagotovilih podtajnika ministrstva državnih udeležb Gatta predstavnikom FIOM in sindikata kovinarjev Delavske zbornice iz Trsta so sedaj delavci manj zaskrbljeni glede bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka. Podtajnik je namreč zagotovil, da bodo tudi to ladjedelnico obnovili, da je niso nikoli nameravali skrčiti ali opustiti ter da bodo skušali tudi najti nova naročila zanjo, zlasti v okviru načrtov za prenovitev ladjevja plovnih družb z državno udeležbo.
Kljub tem zagotovilom pa obstajajo neka stvarna dejstva, ki ne vlivajo prevelikega upanja za vedro prihodnost Pri tem ne gre samo. »a ladjedelnico Sv. Marka, marveč za vso ladjedelniško industrijo v državi, ki preživlja precejšnjo krizo. Ze 18 mesecev niso prejele italijanske ladjedelnice nobenega naročila iz inozemstva, ker ne morejo konkurirati inozemskim ladjedelnicam, zlasti pa ne japonskim, na katere odpade 50 odstotkov vseh inozemskih naročil na svetu Nadaljnjih 35 odstotkov odpade na Nemčijo, Švedsko in Dansko. Pa tudi jugoslovanske ladjedelnice so konkurenčne in dobivajo inozemska naročila Razen tega pa je treba še računati s tem, da je svetovno tržišče nekako že nasičeno z ladje konkurenca vedno
a.in
K temu je treba še dodat: obveznosti, ki jih je Italija sprejela v okviru Skupnega evropskega tržišča, to je da ne bo več dajala podpor za gradnjo ladij, to je za kritje razlike med dejanskimi proizvodnimi stroški in ceno ladij. Ce se ne bo položaj izboljšal, bodo ostale v šestih mesecih vse ladjedelnice v državi brez novih naročil. Kar se same ladjedelnice Sv. Marka tiče, ima na splavišču samo še eno tovorno ladjo za družbo «Siosa» iz Palerma. To ladjo bodo splavili konec novembra in tedaj ostanejo vsa splavi-šča prazna, kar pomeni, da bodo ostali delavci, zaposleni pri grad-nii ladijskih trupov, brez dela. Medtem sta v fazi opremljanja ladji «Raffaello« in «Agip Trieste». Delavcem, ki so zaposleni pri opremljanju ladij, je zato zagotovljeno delo še vse do polovice 1965. leta, ko bo ladja «Raffaello» dokončana in izročena lastnikom. Perspektive torej niso rožnate. Tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice je sicer dejal na skupščini članov njegove organizacije, da bodo ORDA, če ne ho naročil, skušale zgraditi na svoj račun eno 27.000-tonsko tovorno ladjo na podlagi nakazil, ki jih določa zakon «Tambroni». Toda to so le meglene obljube.
Kar se obljube o obnovitvenih delih ladjedelnice Sv. Marka tiče, tudi ni mogoče računati, da bi do tega prišlo v bližnji prihodnosti. V tej ladjedelnici bi morali precej podaljšati pomol, ob katerem opremljajo ladje, tako da bi
lahko nemoteno opravljali to delo na še večjih ladiah. Razen tega bi morali zasuti del morja pred ladjedelnico, da bi pridobili na prostoru in zgradili nato na njem nove delavnice, v katerih bi lahko gradili ladje na tekočem traku, kar je pogoj za konkurenčno sposobnost ladjedelnice. Za to pa bi bilo potrebnih okrog 11 milijard, ki jih sedaj ni na razpolago. Pri tem je treba, računati tudi s tem, da terjajo obnovitev tudi druge ladjedelnice po vsej državi, za kar bi potrebovali kar okrog 70 milijard To pa je velika tež-koča, katero je omenil tudi pod tajnik Gatto, ko je govoril s tržaškimi sindikalisti.
Ladjedelnicam se torej ne obeta lahka prihodnost. Zato se bodo morali pač delavci še vnaprej boriti, da se obljube spremenijo v stvarnost. Toda v zadnjih dneh so ravno voditelji sindikata kovinarjev Delavske zbornice pokazali, da jim ni do enotnosti. Ko je FIOM napovedala pretekli teden prvo stavko v obrambo ladjedelnice, se ji Delavska zbornica ni pridružila in v ponedeljek je zopet samo FIOM proglasila dveurno solidarnostno stavko v podporo 330 delavcem iz Tržiča, ki so jih proti njihovi volji premestili na delo v Trst. Tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice je na že orne-1 njeni skupščini celo očital FIOM. ' da je napovedala stavko iz politične špekulacije, to je ravne takrat, ko so se sindikalisti DZ raz-govarjali v Rimu s podtajnikom Gatom. Pri tem pa pozabljajo, da so v Rimu pripravljeni kaj nuditi le, če delavci in javno mnenje tu na kraju samem kaj zahtevajo in stavka je še najbolj učinkovito sredstvo, da se zbudijo v Rimu tisti, ki imajo često za naše zahteve gluha ušesa.
K temu je treba še pripomniti, da je FIOM proglasila v ponedeljek stavko v znak solidarnosti z omenjenimi 330 tržiškimi delavci. Da je torej očitek sindikalistov DZ sindikalistom FIOM iz trte izvit, potrjuje najbolje dejstvo, da so v ponedeljek, to je isti dan, v Tržiču stavkali delavci vseh treh sindikalnih organizacij, torej tudi tiste strani, h kateri se prišteva Delavska zbornica v Trstu. In v Tržiču so delavci dejansko
učil krajevni položaj v zvezi s stanjem v potarajini in oDčini. Odbor je potrdU obveznost politike levega centra tildi v upravnih organih, Ju izhaja iz vsedržavnih sik-lepov. Devi center mora imeti zagotovljen demokratični značaj in mora Izključiti kakršno koli totalitaristično ali konservativno hipoteko.
Pokra timski odbor PSDI je ugotovil, da v pokrajini in občini ne obstaja druga večina .kot večina levega centra in da ta formula pomeni točno omejitev večine na vseh sektorjih pokrajinske in občinske uprave.
Prepričani so, da bi komisarska uprava zelo škodovala Trstu zlasti v razdobju, ko se ustanavlja dežela Furlanija-Julijska krajina. Zato so sklenili narediti primerne korake, da se omogoči tudi v Trstu razčistitev položaja in u-stanovitev levega centra po načelih, ki jih je pogosto ponovil Saiagat in ki jih je tržaška federacija PSDI osvojila.
Ravnateljstvo Drt2V*0 nižje Iadu-itiljske strokovne in enotne srednje šole v Trstu (Rojan, til. Moknerši-no 8) obvešča, da bo začetna šolska maša v roj a ns ki župni cerkv., v torek dne 1. oktobra t.t. Zbirališče vred šolskim poslopjem ob 9 t\
Ravnateljstvo Enotne srednje E»ie ter Nižje trgovske strokovne Šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska rr.aša v torek dne 1. oktobra 1963 ob 10.39 v cerkvi prt Sv. Ivanu.
Začetna sv. maša za dijake učiteljišča In Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu bo v torek dne 1. oktobra 1963 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šoilsko leto 1963-1964 v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. url s sv. mašo v Ut. GiustinelM.
Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo začel pouk v torek 1. oktobra ob 10. uri Prvošolci naj se zberejo v telovadi'.iti, drugo- in tret-Ješol-oi pa v razredih. Šolska maša bo ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini e oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča, da bo začetna šolska maša v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
MONTIKANJE TURBINE ZA «RAFFAELLO»
«Saturnio» in «Vulcanio» je treba čimprej zamenjati
OI>e potniški ladji vozita že 35 let in bosta morali poleti 1965 nujno iz prometa
ponionom «Ursus» so pripe- progo med Genovo in New Yor-
korn.
S
Unti v ladjedb-oino Sv. Marku drugo, turbino nizkega pritiska, ki je namenjena za pogon prekooceanske ladje «Raffaello» in ki tehta 50 ton. Istočasno so tudi pripel iali prvo turbino visokega pritiska.
Turbine so pripeljali s posebnimi železniškimi vagon' najprej v Tovarno strojev sv. Andreja, ki jih bo sestavila, da jih bodo lahko nato vgradili v ladjo.
Z izgradnjo novega pogonskega stroja bo izvršena pomemitna naloga pri gradnji velike prekooceanske ladje, ki bo sorazmerno s sedanjimi zahtevami potniške plovbe zelo hitra, saj bo dosegla skoro trideset milj na uro. Gradnja ladje «Raffaello» se odvija po načrtih, tako da predvidevajo, da bo prihodnje leto skupno s podobno ladjo «Michelangelo», ki jo grade v Genovi,
lahko odplula na novo potniško
lllllllllltlllllllllillllllllllllllllllllimilMHIIIIIIMillllltllllliiiiiiitlllilllliiiiiilltlitlllliHIIIIIIIIHIIIIIIItMlllllllflirilttllltllMIMIinitlllimillllMIIIItllllllllllllllllllllllltlll
VPRAŠANJE, KI RESNO SKRBI NA STOTINE LJUDI
Sodnih stanovanjskih izgonov bo letos znatno več Rot lani
Lani je bilo sodnih izgonov 1522, na sodišču pa je vpisanih 2526 prizivov v zvezi s prisilnimi izgoni
Fred nekaj dnevi, smo v članku o stanovanjskem vprašanju omenili, da se v Trstu izvrši mesečno povprečno 150 sodnih stanovanjskih izgonov, ne upoštevajoč vse tiste izgone, ki jih stanovalci sprejmejo brez odpora, ker si ne marajo nakopati sodnih stroškov. V bistvu pa je treba tudi te družine vzeti v poštev, ker si velika večina od njih poišče kako drugo stanovanje s tem, da žrtvuje prevelik dei svojih dohodkov za plačevanje najemnine.
Doslej so imeli pravico do priziva in podaljšanja roka za izgon iz stanovanja samo tisti najemniki, ki so stanovali v stanovanjih z blokiranimi najemninami. Nedavno pa je zadevna komisija po-
ln v Tržiču so delavci dejansko, slanske zbornice raztegnila to stavkali kar teden dni na podlagi ugodnost na vse najemnike, tudi
nlrlnnn,» tienb troh e'n rl i Ir O 1 D i b AT1.   — z : — z. _ 1 • ..z   . ; — * . .. —Z  —
sklepov vseh treh sindikalnih organizacij. Pri tem je še značilno
na tiste, ki stanujejo v stanovanjih s prosto najemnino.
da so v ponedeljek stavkali kljub z . zanimivo vedeti, kako temu, da so že takrat pristali na	J	-	■’
pogajanja, ki so bila določena za včerajšnji dan _v Rimu. Tržiških sindikatov ni prav nič motilo, da je Intersind že pokazal pripravljenost na pogajanja Zavedali so se namreč, da bo pritisk od spo-
se pravzaprav ta ugodnost v korist stanovalcev, ki jih najemodajalci mečejo iz stanovanja, dejansko izvaja. Zadevni zakon predvideva, da sodnik, ki obravnava priziv stanovalca, ki so mu napovedali naj zapusti stanovanje, lahko
nekaterih primerih tudi, do 30, me- stvo, kjer jih je sprejel in pozdra-scoev, v najslabšem primeru^zpal viL podžupan prof. Cumbat.T^
»c u«“	r-*. jan naj zapusti stanovanje, lanno
daj najboljše «zdravilo» proti ne- ; odredi podaljšanje izgona od treh
popustljivosti delodajalcev.
PSDI za levi center
Včeraj se je sestal pokrajinski odbor PSDI, ki je podrobno pro-
................................
VPRAŠANJE ŠKODE ZARADI POPLAVE
Dr. Mazza je sprejel tajnike nove DZ CGIL
Vladni gen. komisar je zagotovil svoje posredovanje v prid oškodovancem
Vladni generalni komisar dr. Li. bero Mazza je sprejel tajnike Nove delavske zbornice CGIL Cala-brio, Gerlija in Burla, ki so mu izrazili globoko zaskrbljenost sindikalne organizacije glede položa-ia podjetij v industrijskem pristanišču, na poljih, cestah in položaja stanovanj v miljski in dolinski občim, prizadetih po zadnji po-
V<Tajniitvo Nove delavske zbornice CGIL je zahtevalo sprejetje ukrepov, ki bi P° en* str?ni P°" spešili obnovitev dejavnosti oškodovanih podjetij, da bi se omogočila polna zaposlitev delavstva in da bi se s tem izognili njegovi razpršitvi ali da bi se vsaj izognili težavam, ki izvirajo iz sedanje ne. aktivnosti ter pomanjkanja plač. Po drugi strani pa naj bi ti ukrepi omogočili obnovitev uničenih javnih objektov ter dodelitev pomoči kmetom, oškodovancem in brezdomcem.
Vladni generalni komisar je zagotovil, da se bo zanimal, da bodo dali posojila podjetjem, ki bi zaprosila zanje. Nadalje je dejal, da bo morebiti tudi interveniral, da bi dali delavcem podporo, če bi ostali dalj časa brez zaposlitve in zaslužka. Izjavil je, da je dal na razpolago fonde komisariata, za popravilo cest in poljskih poti v miljski občini ter je vzel na znanje priporočila glede posebnega položaja v dolinski občini. Sporočil je tudi, da je predlagal vladi, naj proglasi to področje za oškodovano po javni ujmi, tako da bo lahko uživalo ugodnosti poplavljenih področij.
Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL, ki je zahtevalo intervencijo krajevnega predstavnika vlade, zahteva tudi javno, naj ministrski svet takoj proglasi tržaško pokrajino za «poplavljeno področje. kar bo tudi v skladu z obljubami predsednika vlade Leo-neja ob njegovem obisku v Miljah, Da bi se to čimprej zgodilo, poziva Nova delavska zbornica tržaške parlamentarce, naj izrazijo to nujno zahtevo v parlamentu ter naj vztrajajo na zahtevi po ukrepih, tako da se pospeši obnova na poplavljenem področju.
Zaradi «japonske more» eden v bolnišnico štirje pa prijavljeni
Nezaželeni in odvečni nasveti pri igri japonske more so povzročili pravo bitko med igralci in nezaželenim gostom v gostilni «Alla città di Fiume» v Ul. Bei-poggio 3. V soboto zvečer so 55-letni Michele Zopp iz Ul. Paren-zo 5 upravnik omenjene gostilne, 274etni Francesco Mura iz Ulice
Corti 3, 654etni Pietro Ciouto iz Ul. Economo 16 in 35-letni Guerrino Cesari iz Ul. Lazzaretto Vecchio 24 igrali «japonsko moro». Vse je šlo v najlepšem redu, dokler ni vstopil v gostilno 31-letni Tullio Calzi iz Ul. Tigor 6. Ta je najprej opazoval potek igre, potem pa je začel dajati igralcem nasvete in jih kritizirati, da niso prav igrali. Mura in Zopp sta se naveličala poslušati brezplačne nasvete, M jima jih je dajal že pijani Calzi ter sta ga povabila naj molči. Toda Calzi ni poslušal koristnega nasveta in je pahnil Muro, da je padel, Zoppa ->a je od zadaj napadel ter ga začel pretepati. Da bi se ubranil raz-gretega pretepača, je Zopp zagrabil kozarec in Calzija udaril po glavi.
Calzi je nato odšel iz gostilne ter iz nekega javnega telefona poklical agente letečega oddelka policije. Agenti so res prihiteli ter najprej spremili Calzija v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč zaradi pijanosti, rane na glavi in na desni rami s prognozo okrevanja v e-nem tednu. Agenti so potem Calzija aretirali in ga prijavili sodišču zaradi motenja javnega miru. Policisti so prijavili sodišču tudi ostale štiri igralce in sicer zaradi igranja po predpisih javne varnosti nedovoljene igre. Vsi štirje so na začasni svobodi.
mesecev do dveh let po izrečeni razsodbi. Po zapadlem roku podaljšanja, ki ga je odredil sodnik, pride — če stanovalec ne zapusti stanovanja — celotna zadeva pred odbor za izselitev, v katerem so zastopani predstavniki sodnije, občinske uprave in kvesture. Ta odbor je pristojen, da določi v primeru odpora stanovalca, da se najemnik izžene iz stanovanja s policijsko silo. V praksi se dogaja, da odbor v takih primerih da stanovalcu 10 dni ča-I sa, da se izseli. V primeru pa, da ima stanovalec že zagotovljeno stanovanje v kaki hiši v gradnji, ki še ni bila končana, ali pa da je sicer našel stanovanje, ki pa še ni prazno, omenjena komisija podaljša rok izselitve tudi do treh mesecev.
Sicer pa se dogaja, da komisija za izselitev nikoli ne odreja nasilnih izgonov v enem in istem kraju skupaj. Vzemimo za primer, da je treba iz ene hiše izseliti 14 družin. Da bi preprečili morebitni organiziran skupni odpor proti skupni izselitvi, kot se je to že nekajkrat v našem mestu tudi zgodilo, pošljejo ukaz za izgon in v skrajnem primeru tudi policijske sile v presledkih, zdaj eni družini, čez nekaj dni pa drugi. Enako ravna komisija za izgone v isti ulici ali pa celo v istem okraju. Zato na primer odredi, da je treba pet sodnih izgonov določenih za ponedeljek, izvršiti v različnih mestnih predelih, da ne pridejo izgoni v oči sosedom in kot smo že omenili, da se prepreči morebiten organiziran odpor.
Toda kar je najvažnejše je kako sodnik, ki določa sodne izgone, izvaja zakon. Do pred dobrima dvema letoma so sodna podaljšanja roka izgona dosegla v
Eksplozija v avtu zaradi plinskih hlapov
Na dermatološki oddelek so včeraj okrog 20. ure sprejeli 61-latne-ga Artura Leucija iz Genove, Ul. Boriili 2 zaradi opeklin druge in tretje stopnje po glavi in desni roki. Leuci se je opekel v kaj čudnih okoliščinah. Sinoči je namreč stopil v svoj avto fiat 1400 na plinski pogon z jeklenkami metana, ki ga je pustil parkiranega na Trgu della Borsa pri galeriji «Tergesteo» Zaradi neke okvare na plinski cevi, je bila notranjost avtomobila nasičena s plinom in ko je Leuci hotel pognati motor, se je sprožila iskra, zaradi česar se je plin vnel in eksplodiral. Ponesrečenega Leucija so v bolnišnico prepeljali z /osebnim avtom; okreval bo v 10 dneh.
N» sedeta Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, Ul. S. Nicolò 11-11. (tel. 29403) so v teku vpisovanja v tečaje ruskega Jezika vsak dan od 17.30 do 20. ure.
Tečaji se bodo začeli 7 oktobra, zato priporoča vodstvo vsem, ki jih želijo obiskovati, naj se nemudoma prijavijo.
najmanj leto dni, upoštevajoč tu«
di čas za izvršitev sodnega izgona. V zadnjih dveh letih pa se spdnik drži najnržjega. po zakonu dovoljenega roka za podaljšanje izgona, in sicer treh mesecev!. /	,
Zer*di tega so se sc-dni izgoni v zadnjih letih znatno' povečali. Sedaj je v Trstu vpisanih na sodišču kar 2526 prizivov in razprav v zvezi z zahtevanimi izgoni. Leta 1961 so izvršili skupno 1304 sodne izgone, 1962 leta 1522, ali na ! 200 več kot prejšnje leto. V prvih šestih mesecih letos pa so že izvršili 720 sodnih izgonov. Predvideva se, da bo letošnje število sodnih izgonov mnogo večje od lanskega, ker je s 30. junijem zapadlo mnogo najemnih pogodb in so se v tej zvezi znatno povečali pozivi najemnikom, naj zapustijo stanovanja.
Iz vsega tega sledi, da se vprašanje stanovanjskih izgonov v Trstu vedno bolj zaostruje in da iz tega položaja ni drugega izhoda, kot zidanje ljudskih stanovanj, ker je med prizadetimi največ delavcev ali nižjih uradnikov. O zidanju večjega števila ljudskih stanovanj pa za sedaj ni nobene perspektive, kar spravlja v obup na tisoče delavskih družili.
Vil. p. ...
Danes si bodo gojenci ogledali mejne bloke, pristanišče in industrijska podjetja.
C Včeraj so prišli na obisk v Trst. gojenci akademije finančnih straž. Popoldne so obiskali župan-
Tudi pri nas odpovedana stavka gradbenih delavcev
V skladu s sklepom vsedržavnih sindikalnih organizacij, da se ustavi stavkovno gibanje delavcev gradbene stroke, ker se bodo po posredovanju ministra za delo pričela 1. oktobra pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, sta se tudi tukajšnja sindikata odrekla stavki, ki bi morala biti v ponedeljek in torek. Sedaj bo torej od dobre volje združenja gradbenikov odvisno, ali se bo rešil spor in rili se bo gradbena dejavnost redno razvijala, kar je še posebno važno, ker se bližamo mrtvi gradbeni sezoni.,	...
* ri «k
, Včeraj zjutraj jg bil na uradu za delo sestanek predstavnikov podjetij iri delavcev, ki čistijo in pleskajo ladje. Slo je za prve «tike,' kajti prava pogajanja «e bodo pričela šele v ponedeljek. Včeraj «o bili tudi odsotni skoraj vsi predstavniki delodajalcev.
Vzporedno s tem pa postaja vedno bolj pereče vprašanje na-domest’tve «Saturnie» in «Vul-carne», ki vozita na progi proti \ew Yorku že petintrideset let in kateri bo treba prihodnje leto, ali najkasneje v poletni sezoni 1965, prav gotovo umakniti iz prometa.
Na nedeljskem zasedanju Zveze jadranskih pristanišč v Bariju je beneški župan v imenu Zveze izrecno podčrtal, da je treba jadranskim pristaniščem sicer v prvi vrsti poveriti trgovske proge proti Levantu in Vzhodu, vendar pa da je treba ohraniti redne pomorsko zvezo » Severno Ameriko. Minister za trgovinsko mor-narco Dominedò je v svojem odgovoru dal konkretna zagotovila glede zvez z Vzhodom, ni pa konkretneje omenil renne proge proti Severni Ameriki.
Z izgradnjo velikih in modernih ladij «Raffaello/* in «Michelangelo» obstaja možnost, da se premestita iz Genove v Jadranko morje tridesettisoč-tonski pot-niški ladji «Leonardo» in «Colom-j bo,», ki sedaj vzdržujeta redno I progo , iz Genove. Vendar pa je I treba za to premestitev poglobiti j plovni kanal v Benetkah, ki je preplitev, da bi lahko sprejel tako velike potniške ladje.
• Rešitev celotnega vprašanja torej ne trpi odlašanja, odnosno obstaja nevarnost, da bosta tudi po izgradnji novih potniških ladij ostali dve manjši potniški ladji v Genovi, ki bo imela tako kar štiri moderne ladje na progi proti Severni Ameriki, med trm ko bodo Jadranska pristanišča! ostala brez te proge.
Vprašanje licenc za avtotaksistc
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Začetek zasedanja ustanove «Montcssori»
Danes ob 10 se na tržaški univerzi začne sedmo vsedržavno zasedanje ustanove «Montessori», ki bo trajalo do sobote in se ga bo udeležilo veliko število šolnikov ter pedagogov iz vse države. U-vodno predavanje bo imela ob II. uri poslanka Maria Jervolino, predsednica te ustanove. Popoldne bosta predavala prof. Tadini in prof. Salvatore Valitutti, nato pa bo sledila diskusija.
Tema zasedanj* je: «Otroški vrteč in osnovrtk šola», ki sta osnov-' na podlaga za vzgojo. Ustanova «Montessori»^ ki pesi ime po znani in zaslužni'“italijanski vzgojiteljici, hoče spodbujati vzgojitelje, da se strokovno izpopolnjujejo in sledijo razvoju ter se z vnemo in požrtvovalnostjo posvečajo vzgoji otrok.
Od skupine 7 taksistov smo prejeli naslednje pismo s prošnjo za objavo :
Kakih 20 dni od tega je neki krajevni časopis objavil članek nekaterih voditeljev skupin taksistov v zvezi z uslužbenci, ki čakajo že desetletja na koncesijo. Med drugim so v članku zapisali: «Vključitev uslužbencev v kategorijo koncesionarjev na podlagi pritiska od zunaj bi dejansko pomenila nagrado dokazanemu pomanjkanju dobre volje.»
Ta trditev je žaljiva za podpisane uslužbence, ker ne odgovarja stvarnosti. Kdor hoče izreči glede tega natančno sodbo, se mora povrniti v leto 1936, ko je SEA prenehata svojo dejavnost ter dala na razpolago svojim uslužbencem 60 taksijev po ceni 4.700 lir. Hkrati je prejela od občinskih oblasti za ta vozila pooblastilo, da lahko opravljajo javno službo v mestu, kar je dejansko pomenilo individualno koncesijo. S to ugodnostjo se je takrat lahko okoristilo le. 45 uslužbencev, ki so morali placati takoj vsaj 2.700 lir, medtem ko ie 'SEA za ostali denar dala banki svoje poroštvo.
Zaradi krize pred vejno in med vojno niso plače nob"nemu uslužbencu dopuščale, da bi razpolagal s to vsoto na račun plač samih, saj niso mogli z njimi zadovoljiti niti osnovnih življenjskih potreb družin.
Ze takrat so ponujali individualne lietnre za 8.000 lir. V letih 1938-40 se je ta cena zvišala na 18.000, leta 1947 na pol milijona m kmalu zatem na 1 milijon. Ce* ne so stalno rasle in v letih 1952-53 so stale licence poldrugi milijon, sedaj pa 3.200 000 za star avtotaksi. ki v resnici ni vreden več kot 30.000 do 40.000 lir. Iz tega je torej razvidno: da ne določa «vto vrednosti tako imenovanega družbenega deleža, marveč koncesija za javno službo z avtotaks*-jem.
Končno izjavljajo podpisani, ki so stalno uslužbeni od leta, katero je navedeno pri posameznem podpisu, da so večkiat prosili ob; čino za koncesijo za javno službo s taksiji ter da so jim te prošnje z raznimi izgovori zavračali, čeprav šo imeli za to vse rekvizite.
Podpisani: Vittorio Rossano (v službi od leta 1933), Vincenzo Ulrich (od 1931), Arturo Loffredo (od 1931), Marcello Giovagnoni (od 1928), Ambrogio Valentini (od 1928), Santo Križmančič (od 1928) in Secondo Malisana (od 1911),
Zborovanja KPI
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII lllllllllllt IIIIIIIIIIMI lllllirillllllllllllllllllllllllllllllllll llllltlllll 111111111111111 lllllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllll
USTNI POPRAVNI IZPITI NA KLASIČNEM IN REALNEM LICEJU
Oktobrska revolucija in Kant preizkusna kamna na pragu univerze
Večina letošnjih abiturientov si je že izbrala študij na univerzi Tudi letos več dijakov na realnem kot na klasičnem liceju
Na znanstvenem in klasičnem liceju so se včeraj začeli ustni popravni izpiti za maturo, ki se bodo končali danes. Na klasičnem liceju imajo popravne izpite 4 kandidati, na znanstvenem liceju pa 10. Člani izpitne komisije, ki ji predseduje prof. Attilio Budrovich, ravnatelj srednje šole Monte Mario v Rimu, so seveda isti, kot v poletnem roku. Včeraj dopoldne smo nekaj časa prisostvovali izpitom in se pogovorili z maturanti. Vzdušje je mirno, vreme pa kot nalašč za izpite in koncentracijo. Pri nekaterih kandidatih je zapaziti zaskrbljenost in malo nestrpnosti, ker se pač zavedajo, da ni več pomoči, če padejo. Kdor zdaj pade, bo izgubil celo leto in bo moral opravljati spet vse izpite prihodnje leto. To pa niso mačje solze.
iiiiiiiitkiiMiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitniiihiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiitiitimiiiiiiitiiiiiitiHiiiiiiiiii
KRVAV OBRAČUN V UL S0NCINI V SKEDNJU
Po kvartanju v gostilni je na ulici zabodel soigralca
Napadenega so zaradi številnih ubodov sprejeli v bolnišnici, napadalca pa so karabinjerji aretirali - Vzroki napada še niso povsem razjasnjeni
Sinoči je prišlo v Ul. Soncini v Skednju do pravcatega prizora iz gangsterskih filmov. Okrog 21. ure je namreč Giuseppe Spettici! star 41 let, ki stanuje z ženo in dvema otrokoma na št. 34 omenjene ulice, napadel in z ostrim rezilom večkrat zabodel v prsi soseda 39-letnega čuvaja Raffaela Imputata, po rodu s Procide pri Neaplju in sedaj stanujočega v Ul. Soncini 36-1. Kot smo izvedeli sta se Spettich in Imputato malo prej zadrževala v bližnji gostilni, kjer sta kvartala. Lastnica gostilne ni opazila nič nenavadnega pri o).eh gostih, ve samo, da sta se šalila in da je morda padla tudi kakšna žaljivka kar se rado zgodi pri kvartanju. Potem je Spettich odšel iz gostilne, nekaj časa za njim še Imputato. Nihče ne ve točno povedati kaj se je potem zgodilo na ulici. Morda je med moškima že prej bil kak nesporazum, morda je Imputato Spetticha užalil, in je med njima bilo kakšno staro sovraštvo, dejstvo je, da je Spettich Imputata počakal na ulici, ga napadel z nožem ter ga nekajkrat zabodel v prsi in v ramo.
Imputata so potem mimoidoči našli še pokonci ter mu priskočili na pomoč. Povedal je, da ga je	napadel	Spettich ter	da	ga
je zadel z nekim rezilom. Ko so mu hoteli pomagati se je Imputato ves okrvavljen zgrudil. Poklicali so rešilni avto BK in tudi karabinjerje s postaje v Ul. dellTstria, ki so kaj kmalu izsledili Spetticha. imputata so bolničarji z vso naglico odpeljali v bolnišnico, ker je bilo njegovo zdravstveno stanje na videz zelo resno. V bolnišnici so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi globokih ran z ostrim rezilom, Spetticha pa so karabinjerji aretirali in odpeljali na karabinjersko postajo v Ul. dellTstria. Po predhodnem	izpraševanju	ga	bodo	prijavili	sodnim oblastem	zelo	verjetno	pod obtožbo	povzro-
čitve poškodb z cbteževalnimi o-koliščinami.
Nismo mogli izvedeti zakaj sta se pravzaprav Spettich in Imputato sporekla, morda zaradi političnih nasprotujočih si pogledov. Stanovalci vedo povedati samo, da je Spettich po rodu iz Istre, vojni invalid ker ima les?-no nogo
Razen radovednega novinarja, ki mora povsod vtakniti svoj nos, sploh ni občinstva, ki sicer lattico prisostvuje izpitom, ker so pač javni. Izpitna komisija je razdeljena na dve sekciji, za literarne in znanstvene predmete. Kdor ima popravne izpite iz obeh skupin, na pr, matematika in slovenščina, opravlja danes izpit iz pive skupine, jutri pa iz druge. Kdor je že na vrsti, stiska svoje možgane, da bi ja pravilno odgovoril; kdor pa čaka, brska po knjigah in zvezkih, v upanju, da bi mu bila sreča naklonjena in da bi si osvežil spomin.
Nismo dolgo prisluškovali izpitom, ker nas je bolj zanimal razgovor z maturanti. Pri znanstveni skupini je pravkar na vrsti 'zgodovina. Plavolasa dijakinja mora odgovarjati na vprašanja o oktobrski revoluciji, o vzrokih in posledicah tega zgodovinskega dogodka, ki je pravi mejnik v zgodovini Človeštva. Odgovori morajo seveda biti jasni in točni. Nato pride pred komisijo visok dečko, ki se mòra spoprijeti s Kantom in njegovo filozofijo. Tudi pri tem je treba imeti jasne pojme, sicer se vedno bolj pogrezaš v blato, da se več ne rešiš. V začetku je kazalo slabo, potem je kandidat prišel k sebi in laže odgovarjal. Obrnemo se na drugo stran in poslušamo kandidata, ki popravlja slabo o-ceno iz italijanščine. Nismo mu mogli slediti ves čas, imamo pa vtis, da se je fant med počitnicami potrudil.
Ti popravni izpiti ~r muka za kandidate in profesorje! Ne mislimo prav na te izpite na klasičnem in znanstvenem liceju, ampak sploh na sedanji sistem Zrelostnih ' izpitoy. V vsem italijanskem tisku je opaziti vedno več člankov in razprav strokovnjakov, ki izražajo dvome in pomisleke ter zahtevajo, da se spreti) feni sedanji način ocenjevanja, oziroma ugotovitve o zrelosti dijakov, ki so dokončali višjo srednjo Solo. Izpitne komisije bi morale že v poletnem roku na podlagi temeljitega razgovora in u-poštevajoč prejšnje učne uspehe, ugotoviti, če je kandidat dozorel ali ne. Pri tem seveda ne bi smeli biti togi in pikolovci, svojo težo pa bi morala imeti ocena prejšnjih učnih uspehov in splošna ocena, oziroma karakteristika dijakov, saj profesorji v letih u-čenja lahko spoznajo vsakega dijaka do mozga.
Popravni izpiti za maturo so muka, z druge strani pa ne moremo pričakovati in zahtevati, da bo dijak v septembru obvladal snov, ki je ni obvladal v juliju,
saj je imel na razpolago le pičla dva meseca, in še ta v poletni vročini. Ce bi uveljavili nov sistem, bi seveda odpadli jesenski popravni izpiti, maturanti bi se sicer oddahnili, toda dijaki in profesorji bi se morali že vsa leta pred maturo zavedati svoje dolžnosti in nevarnosti, če se ne bi resno učili in 'pripravljali na maturo. Matura bi bila le naravni^ zaključek učnega ciklusa na višji srednji šoli, svečan prehod na univerzo ali v življenje. Morda bo do te spremembe prišlo s popolno uveljavitvijo enotne srednje šole, ko bo nova šolska reforma zajela tudi višje srednje šole.
Med 'kandidati, ki so včeraj o-pravljali popravne izpite, smo opazili tudi nekaj njihovih sošolcev, ki so jih dobro opravili že v poletnem roku. Prve in druge smo vprašali, na kakšno fakulteto se bodo vpisali. Kdor ima namreč že diplomo o maturi na klasičnem in realnem liceju, nima še velikih možnosti, da bi si dobil primerno zaposlitev; ta diploma pa mu nudi možnost, da se vpiše na univerzo in dobi akademski naslov, ki mu odpira največje perspektive.
Nekateri maturanti se niso še odločili, večina pa si je že izbrala pot. Kakor kaže, nameravajo skoraj vsi letošnji maturanti z znanstvenega liceja postati inženirji, kandidati s klasičnega liceja pa juristi, zdravniki in profesorji.
Zanimivi so tudi podatki o vpisu na obe šoli, ki sicer niso še dokončni. Kakor vsako leto, se je tudi letos do sedaj vpisalo največ dijakov v prvi razred znanstvenega liceja, znatno manj pa v četrti razred klasične gimnazije.
Dveletni otrok se je zadušil
Navaden bronhitis s posledicami r.adušljivosti je bil kriv smrti komaj dveletnega Fabia Guidobona iz Ul. Solitro 1-2. Smrt je namreč nastopila zaradi zadušitve. Otrok je precej časa bolehal za bronhitisom, včeraj pa je začel kazati znake zadušitve. Zato so zaskrbljeni starši poklicali rešilni avto RK. Toda ko je prispel službujoči zdravnik, za malega Fabia ni bilo več pomoči, ker se je medtem zadušil. Fabig Guidobona je potem pregledal tudi sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je dal tudi dovoljenje, da se otrokovo truplo prepelje v mrtvašnico glavne ool-nišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem,
Tržaška avtonomna federacija KPI je napovedala naslednja zborovanja o temi «Združitev vseh sil za rešitev Trsta in za uresničitev,
dežele»:
Danes, 26.9. ob 18.30: Naselje S. Sergio — govoril bo Claudio-Tonel;
Petek, 27.9. ob 18.: Trg Cavana — govorila bo Jole Burlo;
Sobota, 28.9. ob 18.: Drevored XX. septembra — govoril bo Claudio Tonel ;
Ponedeljek, 30.9. ob 19.: Ul. del Prato — govoril bo Antonino Cuf-faro.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 29. IX. 1963 izlet v Postojno z ogledom Postojnske jame, Predjamskega gradu In Črne Jame. Vpisovanje pri Draščko-v ih.
IZLET NA SNEŽNIK SPD priredi v nedeljo 13. oktobra izlet na Snežnik. Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju.
Nazionale 16.00 «Rapina al camp*' I» Stanley Baker.
Arcobaleno 16.00 «Le folli notti* del dottor Jeryll». Technicolor. J*rC' Lewis.
Excelsior 15.00 «mteraational hotel» Elizabeth Taylor, Richard Burton. Technicolor.
Fenice 15.30 «Colpo grosso al Casino» Jean Gabbi.
Grattacielo 16.00 «Il buio oltre Ia siepe» Gregory Peak. Film nagrajen s tremi Oscarji.
Superclnema 16.00 «Il presidente» Jean Gabin.
Alabarda 16.00 «Domne senza para-diso». Technicolor. Rossana Schiaffino, O. W. Ficher. Prepovedano mladimi. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Le avventure di capitan Blood». Patricia Medina.
Aurora 16.30 «Canzoni nel mondo». Prepovedano mladini.
Cristallo 19.30 «Il sole nella stanza». Technicolor. Sandra Dee.
Capltol 16.30 «Horor». Prepovedan« mladini,
Garibaldi 16.09 «I cospiratori» Robert Mitich'Um.
Massimo 16.00 «Gli eroi del Pacl‘' co» John Wayne.
Impero 16.00 «Una ragazza chiamata Tamii'ko».
Moderno 16.30 «Kamikaze Alitale» — Koyìro Homgo. — Siedi slikanica «Tom e Jerry».
Astoria 17.00 «La cucaracha». Technicolor Pedro Armendariz
Astra 16.00 «Quelle due». Prepovedano mladin i.
Vittorio Veneto 16.30 «Una domenica d’estate». Tognazzi. Vianello.
Abbazia 16.00 «Magnifica ossessione». Technicolor. Rock Hudson.
Marconi 16.00 «Vincitori e vinti». Dramatičen film. Igrajo Burt Lan-caster, Spencer Tracy, Richard Widmark, Montgomery Cli'ft, Marlene Dietrioh.
Ideale 15.00 «III giorno più lungo».
Skedenj 16.00 «La casa del terrore» Susan Strasberg. Prepovedano mladini.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. septembra 1963 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Je 10 oseb.
UMRLI SO: 56-letn,i Abram Orbach, 59-letni Pietro Nessi, 55-letni Carlo Terzi. 72-letna Maria Ducavec vd. Tisato, 52-letmi Stanislao Svagel, 81-tetipil Giovanni Fragiacomo. 59-letni Pietro Concina. 43-letni Giuseppe Lo-oatel, 46-Ietnii Bruno Gropaic, 64-let-nì Bortolo Pagliaro.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ul. 43; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLAi na Korzu Garibaldi, H (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas-dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic ln perila za ženske, moške In otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v Vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
POKRIVANJE PODOV ln podi Iz plastike, guma, linoleum od 500 lir daljo kv. meter. Preproge in plastične pro-proge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale 6, tel. 95-919.
CINE FOTOMAT} RIALE
SE E UL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
POTOVALNI URAD «AURORA»
TRST, UL. CICERONE 4, TEL. 29243
prireja na željo številnih Tržačanov in okoličanov
izredno zanimiv izlet
Z VLAKOM V BEOGRAD
(od 2. do 5. novembra 63) PROGRAM:
V ..	\( -, - vV- • -v •, ' »..•
2.11.	(sobota); Ob 19.30 prihod udeležencev Izleta na tržaško glavno postajo, kjer bodo na 8. tiru že čakali posebni vagoni, priključeni ekspresnemu vlaku «Direct Orient». Od- . hod iz Trsta ob 20.30.
3.11.	(nedelja); Ob 7.00 zajtrk v vlaku, ob 8.32 prihod v Beo-
grad. Izletniki se s posebnim avtobusom odpeljejo V hotel, kjer lahko dopoldne1 počivajo; ali pa si ogledajo mestno središče. Ob 12.00 kosilo v hotelu, ob 13.30 odhod posebnih avtobusov na krožno pot po meštu z vodiči, potem pa še na AVALO (16 km izven Beograda). Oh 19. uri večerja, nato prosto. Prenočišče v hotelu.	/ 7
4.11.	(ponedeljek — praznik); Ob 8.00 zajtrk, dopoldan pa. je na razpolago izletnikom. Ob 12.00 kosilo, ob 14.00 izlet po želji na Kalemegdan (nad sotočjem Save in Donave) združen z ogledom vojnega muzeja in zoološkega vrta. Ob 18.00 večerja v hotelu, nato odhod s posebnimi avtobusi na beograjsko postajo. Ob 20.45 odhod iz Beograda. . :
5.11.	(torek); Ob 6.00 zajtrk v vlaku, ob 8.28 prihod na tržaško
glavno postajo. Konec potovanja.	■. „
CENA IZLETU JE 15.000 LIR IN VSEBUJE NASLEDNJE
USLUGE:
Potovanje z vlakom (II. razred) na • progi Trst - Beograd -Trst, prevoz z avtobusi s postaje v Beogradu do hotela ln obratno, hrano in prenočišče v.-beograjskem hotelu II. kategorije, ogled, mestnih zanimivosti z avtobusi,. . Izlet na, Avalo, dva zajtrka v vlaku in spremstvo vodičev.
Posebej se po želji doplača 600 lir za ekskurzijo na Kalemegdan.
Za potovanje Je treba inieti veljavni potni list in vizum. Kdor se želi vpisati na skupni potni list z vizumom doplača 1.450 Ur.
Ob vpisu je treba dati na račun 5.000 lir, ostanek pa je treba poravnati do 20. oktobra 1963.
PRIJAVE SPREJEMAJO:
Potovalni urad «Aurora» v Trstu, Lovre Strajn (gostilna) v Dolini, Danilo Sancin (gostilna) v Boljuncu, Nada Peta-ros (gostilna) v Borštu, Svarova gostilna v Ricmanjih, Maks Pečar v Lonjerju, Ivan Cač v Bazovici, Rafael Grgič na Padričah, pri Franc kotu v Trebčah, trgovina Škabar na Opčinah, Božena Briščik na Proseku (tudi za Kontovel), Mario Švab v Križu, gostilna Grilanc v Nabrežini (tudi za sesl j ansko-de vinsko področje).
OPOZARJAMO, DA SE BO VPISOVANJE ZAKLJUČILO OB
ODDAJI ZADNJEGA PROSTORA!
DELEGACIJA PRI OBČINSKEM ODBORNIKU ZA JAVNA DELA
Prebivalci Lonjer ja in Ratinare zahtevajo ureditev cestnega omrežja
Delegate sta spremljala občinska svetovalca Dušan Hreščak (PSI) in Franc Gombač (KPI) - Delna zagotovila za izpolnitev nekaterih zahtev
Občinski odbornik za javna dela inz. Lolautti je sprejel včeraj tričlansko delegacijo prebivalcev Lonjerja in Katinare, ki sta jo spremljala občinska svetovalca Lušan Hreščak in brane Gombač, Qa bi mu obrazložila potrebe in
če bi je ne zadovoljil razgovor z odbornikom za jarmi dela), se je zvedelo, da je dr. Simčič prehitel delegacijo in posredoval odborniku za javna dela vsebino rlope delegacije (ker je delegacija izročila tudi njegovi politični
zahteve vsega prebivalstva, pred* ; skupini prepis te vloge), med te-
vsem kar zadeva ureditev cestnega omrežja. Izročila mu je u-strezno vlogo, ki so jo podpisali vsi družinski poglavarji teh dveh naselij.
inž. Colautti je delegaciji zagotovil, da je oddelek za javna deta tržaške občine precej podrobno poučen o vseh najbolj perečih vprašanjih Lonjerja in njegovega okoliša; pripomnil pa je, da na žalost za sedaj ni moč računan * temeljito rešitvijo vseh teh vprašanj, ser pač primanjkujejo Ustrezna finančna sredstva. Ven-u®r Pa je že sklenjeno, da se s sredstvi letošnjega občinskega Proračuna opravijo naslednja dela;
1. popravilo ceste, ki pelje iz Lonjerja na bazoviško cesto v vi-sjni kamnoloma «Pietra-frantuma-aione»;
2-	popravilo ceste za pešce. Vi Vodi iz Lonjerja do postaje avtobusa št. 25;
3-	zgraditev javnega kupališča-Pralnice za vasi Lonjer in Kati-nara;
š. zasilno bodo popravili pot, jji vodi od Spetičeve gostilne pri «spelici proti Rovtam, zlasti tam, «tor je najslabša.
Odbornik za javna dela je hkrati obljubil delegaciji, da bodo poskrbeli za rtdno odstranjevanje smeti in za ustrezno razši-Titev te asfaltirane ceste, kt pe-i]e iz Lonjerja čez most do glavic ceste, zlasti na ovinku pri mostu, kjer je izredno ozka.
.Na, pripombe delegacije, da je c*s že prerase’, potrebo po pralnici, in da bi \azalo povečati šte-vilo prh in kopalnih kadi, je odbornik dejal, da sedaj ni moč več spreminjati načrta, da pa bodo v teku del zgradili še eno kad, tako da bo kopalnica imela dve «adì m tri prhe.
Kar zadeva popravilo in kanalizacijo notranje ceste v Lonjer. JU od hišne št. 244 do 372 — ki Jo s higienskega gledišča nedvomno najnujnejše (sai jim greznica Prodira v stanovanja!) — je od pornik dejal, da se sicer zaveda-
pa nam je ; stva senata sporočeno med drugim,
lejonskim razgovorom bilo sporočeno med drugim, da tuma peč smisla, da se delegacija zglasi pri omenjenem odborniku, češ da je že itak pristal na njene zahteve.
S takim ravnanjem dr. Simčiča se nikakor ne moremo strinja, ti, ker je nekorektnost tega ko-raka povsem na dlani. Dr. Simčič bi mogel odkloniti, da spremlja delegacijo prebivalstva iz Lonjerja in s Katinare, nikakot pa ni bil upravičen prehiteti delegacijo, ker ga delegacija ni pooblastila za tak korak.
-eg tega pa so prispele zanimive kolekcije iz Madžarske in ZDA.
Častnemu odboru predseduje senator Ferruccio Parri, člani pa so vidint osebnosti in med njimi dr. Mazza. Na razstavi bodo razdelil, številne nagrade, kolajne m pokale in med njimi predsed-in poslanske zbornice, pokrajine, občine, vladnega generalnega komisariata ter drugih ustanov, medtem ko prihajajo še številne nagrade zasebnikov in ustanov.
Razstava bo odprta od 28. septembra do 6. oktobra. Otvoritvenega dne bo razstava odprta od 19.30 do 21. ure, naslednje dni pa; ob nedeljah od 9. do 13. in od 18. do 20. in ob delavnikih od 10. do 13. m od 18. do 20. ure.
Razstava bo v prostorih občinske telovadnice in bo med njo posloval poštni urad, ki bo tudi prodajal ^posebne spominske razglednice, ki jih bo dal tiskati organizacijski odbor
Pločevina poškodovala delavcu hrbtenico
61-Vin: uslužbenec javnih skladišč Luigi Vidonis iz Ul. Mazzini 24, je hotel včeraj okrog 13. ure odpreti loputnico skladišča št. 13 v starem pristanišču Pri tem pa ga je zadela pločevina, ki je bila prislonjena k loputnici. Pločevina je Vido-nisa udarila po spodnji strani hrbta (n mu povzročila tudi verjetne poškodbe hrbtenice. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Vidonis se bo moral zdraviti od 20 do 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
ItlMIlflltllMIIIIIIIIIMtlllllMtlllllllllHIHIIIHriillflilllllitltllllttiiitllllllllllllflllllllllllltliiiiiiiiiiiiiiHlIlIHIIIM
HUDA PROMETNA NESREČA V ZGODNJIH URAH
Motociklist treščil v avto in se zelo hudo poškodoval
V bolnišnici so ga sprejeli s pridržano prognozo - V bolnišnico ludi šofer avtomobila
V SOBOTO OTVORITEV
Razstava odporniških znamk v Miljah
V soboto 28. t.m. bodo v Miljah svečano, otvorili prvo evropsko filaetlis tično razstavo posvečeno odporniškemu gibanju, ki jo prirejajo pod pokroviteljstvom pokrajinske turistične ustanove, miljske občine in miliš' ega f.la-telističmega društva. Razstava je pomembna, saj bodo na njej u-radno sodelovale — poleg italijanske poštne uprave; Danska, Belgija, Bolgarija, Avstrija, Romunija, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Izrael, po-
V SREDO 2. OKTOBRA 30 DRAŽ3A V MILANU
S prevzemom košenine na letališču bi lahko okrepili živinorejo v Štandrežu
Obenem bi pridobili več hlevskega gnoja za svoje pelje S strojno opreme se da sedaj košnja hitro in dobro opraviti
ZA ZAKLJUČEK VISOKIH TUR
V soboto so imeli v Štandrežu , čaio še tiste, ki si niso dovolj na
Včeraj navsezgodaj okrog 5. u-nujnosti tega dela, vendar pa i re se je v Ul. Salata malo pred
'	'	..... vogalom z Ul. Roncheto dogodila
huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 30-letni Ruggero Mercandel iz begunskega tabori, šča pri Orehu. Ob tisti uri se je Mercandel vozil po Ul. Salata na
bodo to postavko v ljučili Proračun prihodnjega leta, ker v letošnjem letu -ni potrebnih sredstev tudi za to delo.
. Kar končno zadeva regulacijo Jonjerskega poto a, ne spada to » pristojnost mestne občina, am-
vaju pokopališča, in sicer od do 13. decembra letos.
100 kg težko kolo padlo delavcu na noge
Včeraj žc navsezgodaj okrog
2.
«/»i -m	motornem kolesu TS 23411 name
paif‘v pristoinosTdržavnega’«Ge »ien proti Trgu Vaimaurc Malo i zjutraj 'je postal žrtev nesreče na ino	Civile»	in	da	je treba	o tej	Pred vogalom z Ul Konclicto pa	I selu 53-letnl delavec Erminio Me-
žadevi	intervenirati na	tem me-	Je ■ ^neznanih razlogov silovito	nis iz Ul. Gamblni !>, ki Je usluž-
trčil v avto BG 89547, ki ga jr	ben v tovarni FASEF v 2avljah.
h nasprotne smeri privožii 34- Joh isti uri je Meni? v nekem pd-letni mèhanik Pierino Tram; iz	i delku tovarne čistil kolo na ležajih,
Bergama, Ul. Palazzo 21, Zaradi	j težko približno 100 kg. Nenadoma
močnega sunka je Meroaode.a	j pa je kolo padlo z mize, zadelo Me-
vrglo z motorja ter se je pri pad-	i niša v noge ter mu jih polomilo,
«i hudo pobil. Tudi Truma se	j Na pomoč so mu priskočili delov-
je ranil ker ga je nekajk-at vrg.	ni tovariši, toda šele ob sedmih, so
lo v notranje stene avtomobila»
lzredni občni zbor domačega Društva neposrednih obdelovalcev zemlje. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje raznih probleme v društva, glavna točka, zaradi katere je bil pravzaprav sklican občni zbor, pa je bilo vprašanje dražbe košenine na goriškem letališču. Čeprav je ta probiem zelo važen za štandreške kmete, pa je bila udeležba na občnem zboru razmeroma majhna, saj se ga je razen odbornikov udeležilo le malo drugih članov.
V sredo 2. oktobra bo v Milanu dražba košenine na goriškem letališču, ker zapade pogodba z dosedanjim zakupnikom. Sedaj se torej zopet nudi priložnost domačim živinorejcem, da si z udeležbo pri tej dražbi skušajo ponovno pridobiti ta dragoceni vir živinske krme. Gre za okrog 300 njiv dobre košenine, ki bi omogočila, da bi lahko redili več goveje živine in s tem dobili tudi več hlevske, ga gnoja, ki je še "edito najbolj, še in najbolj učinkovito gnojilo za naše polje.
jasnem o potrebi takega ukrepanja. Na sestanku v soboto je bilo rečeno, da bodo imeli še en sestanek ta teden v Gorici, kjer bodo sprejeli dokončen sklep. Fo vsej verjetnosti bo društvo direktnih kmetovalcev poslalo v Milan svojega zastopnika, da se bo osebno udeležil dražbe in se obenem pozanimal o pravilniku glede u-poraba letališča, odnosno košnje na njem. Ker bo veljala nova pogodba za pet let. bodo lahko domači živinorejci in ne samo oni, za vso tr dobo rešili problem krmljenja svoje živine ter imeli poleg tega še precej možnosti, da bodo košenino prevzeli tudi pri nadaljnji dražbi za pet let. Pri tem jih, ne sme plašiti tudi precejšnja vsota denarja, ki bo potrebna za izdražitev koncesij ?, saj moramo računati, da gre za kakih 3000 stotov krme letno kar v danih pogojih ni male. Zato so v tem primeru potrebni nagli ,in daljnovidni ukrepi, ki bodo lahko prinesli znatno korist tudi živinorejcem iz drugih bližnjih vasi,
Goriški planinci na vrhu Jalovca
V nedeljo 6. oktobra družinski izlet na Slavnik
Svetovalci KPI predlagajo poobčinjenje pobiranja trošarine
Komunistični svetovalci dr. Battello Bergomas in Miladin Cerne so poslali županu resolucijo, o kateri bodo razpravljali vsi svetovalci ter povedali svoje stališče, naj se municipalizira pobiranje trošarine v Gorici. Svetovalci navezujejo svoj predlog na zakon 171» od 20. decembra lanskega leta u podaljšanju dražb in uprav, ki izgubi veljavnost konec tega leta.
Svetovalci predlagajo pogumno odločitev občinskega sveta, ki naj v skladu z željami svetovalcev končno municipaliziia to važno občinsko uslugo. Pobiranje trošarine so svoj čas svetovalci zaupali podjetju INGIC, nasledniku zasebne družbe Bozzi.ii-Gionchetti, da bi jo po poskusni dob; občina pre- I jutro, , v nedeljo, odpravili na vrh. vzela v svoje roke.	I Ko so' v zgodnjih jutranjih urah
Whì
Počitek na vrhu Jalovca
Prejšnjo nedeljo so člani Slo- j stopali po pobočju najlepše slo-
venskega planinskega društva iz Gorice odšli na Jalovec. Z avtom so se pripeljali do izvira Soče ter se v krasnem vremenu, kakršno si želi vsak planinec, odpravili do koče pod Spičko. V njej so piespali in se naslednje
Vendar pa se na omenjenem se- .
Stanku vsi niso prav zavedali te ; «inni»..mu....................................................................
-fo zagotovilu, da bi občina., ra-, «a .činoprej ustregla vsem upravičenim zahtevam prebivalstva,: a da so njena, v ta namen določena sredstva, na žalost, zelo o-fnejena, se je delegacija poslovila s povabilom gospoda inž. Co-lauttija in njegovih sodelavcev na čimprejšnji «likof» v zvezi z *e odobrenimi deli.
V zvezi z obiskom delegacije Prebii>aicej, jZ Lonjerja in s Ka-‘•nare prt odborniku za javna de-je potrebno kratko pojasnilo, *er.je dr. Simčič dal objairiti po vadiu Trst A, da je obrazložil odborniku za javna dela potrebe lo. yerskega prebivalstva in da je nobil zagotovilo, da bo vse ure-J®n°. k temu pripominjamo na-•lednje,-
Prebivalci Lonjerja in Ratinare *° bili sklenili poslati k županu “Negacijo, da bi mu obrazložili najnujnejše potrebe teh dveh na.
*ehj. V ta namen so sestavili vlo. •P; Iti so jo podpisali vsi družin. ‘ki poglavarji obeh vasi. Preden
zaprosili za razgovor z župa. n.orn, »o porabili na sestanek tudi Slovenske občinske svetovalce oseb političnih strank, jih obve. ?««. da nameravajo do župana ,n izrazili željo, da bi njihovo de. ‘egacij0 spremljali tudi izvoljeni Predstarnifci slovenskega prebi-«alstra.
, Na tem sestanku so predstavni-političnih strank načelno dali lVoJ pristanek, vendar so se spo-razumeli, da bodo ta pristanek *e naknadno potrdili.
Ko bi delegacija morala na raz. Ponor (ne k županu, ampak k
borntfcu za )avna de*a> ker je
zuPan dejal, da jo bo sprejel le,
notranje
Na krai nesreče so prihitel: bolničarji RK in oba ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, 'kjer so Mercandela sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano pro-gnozo zaradi hudega udarca v o-braz. zloma čeljusti in zobovja ter ran nad očmi.
Mercandel, ki je močno krvavel iz ušes, 3i je zlomil tudi levo nogo ter zadobil možganski pretres. Traina se je pobil po obrazu m čelu ter se ranil pb desnem očesu, ranil se je tudi po levem kolenu. Sorejeli so ga na okulistični oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije.
Prekop {robov
2upanstvo sporoča, da bodo na pokopališču pri Sv. Ani preuredili za nove pokope del polja XIV (navadne žare), m sicer od žare štev. 2305 do žare štev, 2448, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih med 26. oktobrom in 19. novembrom leta 1955.
Kdor hoče ohraniti in premestiti na drugo mesto posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se zglasi na oddelku za pokopališča občinskega tehničnega urada, >U1. del Teatro Romano 15. ali pa pri ču-
mm na Incùtali
predvaja danes 26. t. m. s začetkom ob 18. uri Eastmacolor film:
ga 7. zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih.
važnosti ter se niso mogli takoj odločiti za udeležbo na dražbi In za prevzem vse košenine na letališču, Drugi, ki so bolj uvidevni in gledajo tudi bolj daleč naprej, pa so bili odločno za to, da se vloži primerna ponudba, ki naj bi dala možnost pridobitve te košenine. Ponoven prevzem letališča od strani štandreških kmetov po domačem društvu direktnih obdelovalcev bi bil v korist vsem. tudi tistim, ki sami ne potrebujejo
krme in marsikdo se bo lahko od-	zadnji seji občinskega od-
ločil potem za dokup še takšne j,ora v Gorici so razpravljali o glave živine, ki bi je sicer ne j personalnih zadevah, o katerih je mogel prerediti poprej.	poročai odbornik Agati, o finanč-
Pri tem je treba tudi upošte- i nj|1 (poročevalec podžupan dr. Gal-vati, da se je od takrat ko »o j iBrotti) in šolskih vprašanjih (po-Standfežci prevzeli pred leti p-kvič • ročevnlec odbornik De Simone), košenino na letališču, malokaj j 8M	pristopiti h konzor-
spremeni o. Predvsem ,o takrat!	Mdružrii in tehnični raz-
opravljali košnjo še .' kosam, in ' v Brdih ki teži k pospeševa. kvečjemu z ročnimi kosilnicami, J
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA
Gorica pristopi h konzorciju za razvoj zadružništva v Brdih
Navezala bo prijateljske stike z enim izmed evropskih O obeh predlogih ho razpravljal občinski svet
mest
kar je bilo počasno in zamudno ter so morali pohiteti, da so lahko delo opravili v določenem ro-i
ku. Danes pa Je v Štandrežu dovolj traktorjev in motornih kosilnic, da lahko tudi večje predele naglo pokosijo in hitro opravijo vse delo, ter se tudi morebitni presežek sena z lahkoto odda.
Zato bi bilo potrebno, da prizadeti vso zadevo resno premislijo in se takoj odločijo ter prepri-
»iniiiiitiuiiiuiMmmfiiiiiiHttmtimiHiiHiitmiiiiiHiiiinMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitimiimitiiiHiitiiiiiHiiMii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Na grški ladji sta «našla»
12 stekleničk morfija
Razpravo proti obema Grkoma so odložili zaradi njune ! »>■*« kurlave šolam in občinskim odsotnosti - Amnestija rešila vročekrvna nočna razgrajača
nju kmečkega zadružništva poseb. no med vinogradnik in sadjarji
med katerimi jih je bilo tudi nekaj iz drugih predelov mesta, preko prehoda pri Rdeči hiši do Prevala. Od tod so krenili peš na vrh Skalnice, kjer so našli tudi številne turiste iz raznih delov Slovenije. Med njimi je bil tudi neki pev9ki zbor iz Ljubljane, katerega lepo in ubrano pet-j? so z veseljem poslušali tudi Goričani.
Po cerkvenih svečanostih in po | odpočitku v restavraciji pri cer.
na levih mečah, da se je odrgnil po obrazu in nogah ter se udaril na desnem stegnu in na desni strani reber. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Folladoro je povedal, da je dobil navedene poškodbe prejšnji dan pri cestni nezgodi v Višnji gori v Sloveniji.
severozahodnega dela pokrajine. kV] SQ se izletni ;)	13. ure |
Ustanoviti namerava tudi posebno središče, ki bo nudilo pomoč kmečkemu prebivalstvu teh krajev v njegovih naporih za dosego večjih donosov. O zadevi, bo odbor poročal občinskemu svetu naj izreče svoje mnenje in sprejme u-strezne ukrepe
Proučili so osnutek pravilnika o podeljevanju štipendij dijakom višjih razredov srednjih So). Tudi pravilnik bo proučil občinski svet na prihodnji seji. Osvojili so predlog, da Gorica naveže prijateljske stike z enim izmed evropskih mest.
Med administrativnimi zadeva-> mi naj omenimo, da so pregledali I pobiranje trošarine v avgustu. I sklenili razpisati dražbo za do-
«I MOSCHETTIERI DEL MARE>
(Mušketirji morja)
Igrajo: ANNA MARIA PIERANGELI, CHANNING POLLOCK, ALDO RAY, PHILIPPE CLAY ln drugi
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 26 i. m. ob 19.30 uri zabavni film:
<IO E IL COLONNELLO»
(Jaz ln polkovnik)
Igrajo: DAMY KAYW in CURT JURGENS
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Roatti) bi morala včeraj biti razprava proti dvema grškima državljanoma, 21-letnemu A-nastasisu Byroou Petroutsisu iz Aten ter njegovemu 34-letnemu prijatelju Joanisu Vichosu tudi iz Aten. Oba sta bila obtožena, da sta hotela naskrivaj vnesti na naše področje, čeprav je to prepovedano, 12 stekleničk morfija, ter da sta se skušala izogniti plačilu davka. To se je zgodilo 13. decembra lani, lio sta oba prijatelja obiskala grško ladjo «Navigator», ki je bila zasidrana v prostem pristanišču. Na ladji sta našla dve škatli s stekleničkami morfija ter sta ju vzela, vsaj onadva sta tako trdila, ne zato, da bi jih potem prodala, temveč za lastno rabo, ker sta slišala, da morfij pomaga proti glavobolu. Ko sta Petroutsls in Vichos v družbi še štirih prijateljev zapustila pristanišče, jih je ustavila finančna straža in od njih zahtevala naj prijavijo blago, ki ga iirjajo s seboj. Tako je prišlo na dan, da sta oba Grka imela s se-bolj omenjenih 12 stekleničk mor-fija.
Po preiskavi, ki so jo uvedli financarji, pa ni prišlo ničesar na dan. Stražniki r.isb našli nikogar, kateremu	naj	bi	bil	namenjen
morfij in	kot	so	mogli	opaziti
tudi oba Grka nista bila uživalca mamil. Zato so ju prijavili samo zaradi nedovoljenega uvoza mamil.
Kazensko	sodišče	je	po	razpra-
vi, ki se je vršila 12. februarja letos, Petroutsisa in Vichosa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi pa je javni tožilec vložil priziv in kot rečeno včeraj bi morala biti razprava. Toda odvetnik Poillucci, ki brani obtoženega Vichosa, je včeraj predložil dva telegrama s katerima je seznanil sodišče, da se Vichos razprave ne more udeležiti, ker	leži	bolan	v	Genovi,
drugi telegram pa je iz Beograda poslal odvetnik Cavalieri, ki brani Petroutsisa, s prošnjo, da se razprava prenese za nedoločen čas, ker je namreč zadržan v jugoslovanski prestolnici.
Sodniki so upoštevali te dve okoliščini ter prir.esli razpravo za nedoločen ras.
\ * * *
Isto sodišče je včeraj sodilo 27-letnemu Carlu Marussiju :z Gorice, Ul. Colombo 3, ter 46-letne-mu avstrijskemu državljanu Franzu Warlu iz Krembruecka. Oba je 8 februarja letos kazensko so-
dišče obsodilo ker sta se upirala javnemu funkcionarju ter sta karabinjerjem povzročila telesne poškodbe. Marussija je obsodilo na eno leto, en mesec in deset dni zapora, Warla pa na desut mesecev in pet dni zapora. Proti tej obsodbi sta obtoženca vložila priziv in včeraj ;e bila razprava na prizivnem sodišču, prisoten pa je bil samo Marussi, Warl pa se ni prijavil, čeprav mu je sodišče poslalo potrebni poziv.
V noči 6 julija lanskega leta sta oba v družbi nekaterih mladeničev, razgrajala v Ul. del Pesce. Zaradi vpitja je na ulico prihitel karabinjerski podčastnik Luigi Mariani, ki stanuje v bližini. Na ulico je prihitel v sami srajci ter se legitimiral, ko je hotel umiriti kričečo skupino. Toda tedaj ga je Marussi napadel in pomagal mu je tudi Warl, Ko je nekdo od skupine poklical karabinjerje in so ti prišli v Ul. del Pesce, so razgreti pretepači še njih napadli.
Na včerajšnji razpravi je Ma-russi omenil, aa ni bil prvi, ki je napadel podčastnika, temveč da je bil to Warl. Sodišče je nato sklenilo, da se proti Marussiju in Warlu prekine sodni postopek, ker je za take prestopke stopila v veljavo amnestija.
Dve nezgodi v rafineriji «Total»
Dež je bil kriv nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj 19-letnemu delavcu Renatu Kirchmeierju iz Ul. Schiapparelli 48. Kirchmeier, ki je uslužben za podjetje Sartori, se je okrog 10. ure mudil v nekem oddelku čistilnice «Total», kjer je o-pravljal svojo službo. Ko je stopil na pločevino mokro od dežja mu je spodrsnilo in pri padcu Je z glavo udaril v neko cev. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrološki oddelek zaradi udarcev v glavo in zatilje. Kirchmeier se je tudi ranil po bradi ter po levem kazalcu in sredincu. Okreval bo v enem tednu.
Istotam se Je včeraj ponesrečil tudi 24-letnl varilec Renzo Grlfani lz Milj, Ul. Verdi 22, ki je uslužben v čistilnici «Total». Ko je pilil železo, ga je naenkrat zadel kovinski opilek ln se mu zaril v desno oko. Grifani je sam poiskal zdravniško in
ji . .
čl zdravnik odvzel očesa.
uradom v prihodnji zimi. Odobrili so tudi razne stroške za slovenske šole ter občinsko glasbeno šolo.
odpravili peš do F-revala in od tod so krenili z avtobusi še na Lokve. Ker je bilo v nedeljo lepo in toplo vreme, so se tudi na Lokvah imeli prav lepo in marsikdo, kd ga že dolgo ni bilo tam gori, se je čfidil lepotam kraja in lepi ureditvi hotela in drugih turističnih naprav.
Tako jim je še prehitro prišel čas povratka in nekaj po 19. uri so se vrnili v Gorico. Udeleženci so bili z izletom zelo zadovoljni in tako tudi prireditelji, ki so nam povedali, da je bil to prvi tak iijlet iz Podturna po zadnji vojni na Skalnico. Izletniki so bili zadovoljni tudi s sprejemom in s srečanjem z izletniki iz drugih krajev ter so zagotovili, da bodo še šli n a tako pot
Obvestilo ravnateljstva nižjih srednjih šol
Ravnateljstvo nižje srednje šole in strokovne Šole obvešča vse dijake. naj se zberejo v torek L oktobra točno ob 9. uri pred šolskim poslopjem v Ul. Randaccio.
venske gore, so samo vršaci gledali iz morja megle, ki se je ši-rilo pod njimi. Kasneje se je megla dvignila in z Jalovca se je gornikom odprl diven razgled na bližnje in oddaljene hribe. Do-bri dve airi so uživali nad Julijci, ki so bili kot umiti, potem pa so se lahkih nog spustili najprej do koče in potem dalje v dolino. Tura, ki bi jo morali izvršiti že prejšnjo nedeljo, je bila tako bogato poplačana.
S turo na Jalovec so člani SPD zaključili letošnje visokogorske ture. Letos so na tem področju zabeležili več uspelih vzponov na najvišje Julijske vrhove, med katerimi naj omenimo:	Bogatin,
Škrbino, pohod mladincev mimo Sedmerih jezer na Triglav, dalje vzpon na Krn, Kriške pode in na Prisojnik. Pri tem je razveseljivo, da so ietos v večjem številu sodelovali v planinarstvu mladinci, 'kar dokazuje prav- vzpon na Triglav, ‘kt je bil njihova pobuda.
V nedeljo 6. oktobra pa organizira SPD še enodnevni družinski izlet z avtobusom na Slavnik v severni Istri. Ogledali si bodo tudi grad Socerb, narodni park v dolini Rižane in izvir te reke.
Za prehod meie zadostuje veljavna propustnica. Cena vožnje po 1100 lir za člane in po 1200 lir za nečlane. Vpisovanje v a-genciji «Elio» v Ul. Mantelli 8 do 30. t.m. Na razpolago je le še nekaj mest in naj zamudniki pohitijo z vpisom. Odhod iz Gorice ob 7. uri, iz Podgore ob 7.15; avtobus bo vozil po potrebi sko-zi Standrež. '
Delegacija iz SLRJ obiskala tovarno REX v Pordenonu
10. novembra volitve v občinski svet v Romansu
iiiiiiiimiiiJiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
V OKVIRU PROSLAV VSTAJE
V	Novi Gorici izročili namenu šolske zgradbe in sodno palačo
V avli občinske skupščinske dvorane je razstava partizanskega tiska
V	okviru proslav 20-letnice vsta-1 v bolnišnico, kjer so jo pridržali je primorskega ljudstva so v No- j na zdravljenju za 25 dni zaradi vi Gorici odprli več novih zgradb, j zelo hude poškodbe na levem ko-
Občinski svet v Romansu je imel včeraj zvečer zadnjo sejo. Danes so namreč	na vseh oglas-
nih deskah nalepili razglas preštevilna skupina jugoslovanskih i fekture, s katerim se razpisujejo ekonomistov,	finančnih	izvedence1' j npravne volitve v	tem krajevnem
in	administratorjev	si	je	včeraj j i)rganu oblasti za	nedeljo 10. no-
ogledala največjo tovarno v P->r- | VPrnbra. Novo občinsko upravo, denonu REX, kjer izdelujejo go- ; sestf;vljeno iz 20 svetovalcev, bo spodinjske električne stroja Jugo- , voij]c 2 i23 volivcev.
Večino v sedanji občinski upravi so imeli kofnunisti in socialisti, demokristjani pa so bili v manjšini.
Včerajšnjo sejo	je vodil župan
Marco Del Pin, odobrili pa so obračun za leto 1963, spremembe k proračunu ter razne prispevke.
slovanski gostje so si z zanimanjem ogledovali moderni način proizvodnje v tej tevarni ter so se o njem zelo pohvalno izrazili.
Množični izlet na Sv. {oro in Lokve
Preteklo nedeljo je goriška župnija v Podturnu, odnosno njen župnik don Burgnich, organiziral množični izlet faranov z avtobusi na Sv. goro in na Lokve. V jutranjih urah so trije avtobusi odpeljali iz Podturna nad 150 romarjev iz tega mestnega okraja,
V Sloveniji se je ponesrečil
Sinoči ob 19.15 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 21-let-nega Franca Folladora iz Ločnika Ul. Campagna bassa 7. Zdravniki so ugotovili, da ima večjo rano
VČERAJ DOPOLDNE
Trčenje avtomobilov pri ločniškem m o* tu
Trije potniki lažje ranjeni, več škode pa na vozilih
pomoč in se zglasil v ambulanti RK v Miljah, kjer mu je službujo tuje telo iz
Včeraj zjutraj okrog 9. ure Je prišlo blizu mostu IX agosto v Gorici do trčenja dveh avtov Bianchina 500 pri katerem so bili trije laže ranjeni.
Ob isti uri se Je peljal s svojim avtom Bianchina 500 41-letni Vincenzo Ciallbrini lz Castelfldarda pri Anconi od Ločnika proti Gorici. Ko je prišel do konca mostu čez Sočo ter hotel zaviti na levo pri Ulici LunghTsonzo, mu je privozil nasproti od Ul. Aquilela iz Gorice s svojo Bianchino 500 31-letnl Domenico Satrlanl lz Vidma, Ul Brezzano 10. Med obema avtoma le prišlo do silovitega trčenja, pri kate-
rem Je utrpelo precejšnjo škodo posebno vozilo iz Vidma.
Z avtom Zelenega križa so takoj odpeljali v civilno bolnišnico Sa-trianija, njegovo ženo 28-letno Carlo in njeno mater 59-letno Caterino Furlan, ki so pri trčenju dobili poškodbe, za katere se bodo morali zdraviti od 9 do 10 dni.
Na kraj nezgode Je prišla tudi cestna policija iz Gorice, ki je napravila o nesreči zapisnik.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Podpredsednik skupščine okraja Koper je v Novi Gorici odprl nov dom šolskih centrov ter nove učilnice in delavnice elektrogospodarskega centra in izobraževalnega središča pohištvene industrije. Ob tej priliki je generalni direktor ELES inž. Venčeslav Korošec odkril v veži te šole doprsni kip hrabremu padlemu mladincu, članu NOV, Ivanu Brelihu iz Cerknega, po katerem se šola tudi imenuje. Za vsestransko pomoč pri izgradnji tega centra se je zahvalil predsednik gradbenega odbora Lado Kerševan.
Predsednik okrajne skupščine Koper Jože Eržen pa je izročil namenu novo sodnijsko poslopje V Novi Gorici, zgrajeno ob magistrali. Poslopje je stilno zelo dovršeno in bo še bolj poudarilo moderne in funkcionalne linije v gradbeni dejavnosti -onkraj meje. Kolektiv Studijske knjižnice je odprl v avli občinske skupščinske dvorane razstavo partizanskega tiska na Goriškem. Na ogled je več sto primerkov partizanskih časopisov, brošur, letakov, karikatur, natiskanih , v tiskarnah partizanske tehnike na Primorskem. Prva je pričela s tiskanjem partizanska tiskarna «Ančka» na Vogrskem.
Nesreča pri gradnji jezu čez Sočo
Včeraj ob 14.25 so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 30-letnega Bruna Petarina iz Ul. Monache 8, v Gorici, ki se Je malo poprej ponesrečil blizu gradbišča novega jezu, ki ga gradijo čez Sočo pri ločniškem mostu. V bolnišnici so ugotovili, da se je udaril v levi gleženj ter v desno nogo, kjer se je tudi odrgnil. Pridržali so ga na zdravljenju.
lenu.
Nezgoda delavca z Vrha
Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu v kamnoseškem podjetju Cotič v Sovodnjah, kjer je zaposlen, 33-letni Teodor DevetEik z Vrha 6. Z avtom Zelenega križa so ga ob 11.55 pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je ranil v kazalec desne roke in so ga zato pridržali na zdravljenju za 25 dni.
V soboto, 28. t.m. z začetkom ob 20.30 bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici, Korzo Verdi 15 (poleg prosvetne dvorane)
DRUŽABNI VEČER
Na programu so družabne igre in zakuska za sodelavce pri športnem in kulturnem programu na izletu od prejšnje nedelje na Tolminsko. Vabljena vsa mladina!
Zaradi kokoši si je zlomila nogo
Včeraj popoldne je pripravila 57-letna Karolina Pavletič iz Stan-dreža, Ul. Monte Festa 7, pičo za kokoši. Na dvorišču pa ,ji je zdrsnilo; padla je in si poškodovala levo nogo. Odpeljali so jo
VERDI. 15.30: «La grande fuga», zanimiv angleški film v cinema-scopski tehniki, izdelan po resničnih dogodkih.
CORSO. 17.00; «I piaceri del mondo», dokumentarni film v barvah.
VITTORIA. 17.30; «Agostino», Ingrid Thulin in Paolo Colombo. Crnobell italijanski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30; «Via mala», Cristine Kaufmann in J. Hansen. Nemški barvn ifilm, mladini pod 18. letom prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 19,2 stopinje ob 15.15 in najnižjo 15,8 ob 5. url; povprečna dnevna vlaga 92-odstotna; dežja je padlo 23 nun.
ALIGA				
	IZIDI			
Bologna	- Atalanta			2:0
Catania	Spai			0:0
Fiorentina • Sampdoria				3:0
Genoa •	Roma			3:0
Juventus	• Bari			4:0
Lazio - Milan				1:1
Mantova	• Modena			3:0
Messina	- LR Vicenza			2:0
	LESTVICA			
Fiorentina	3 2	l n	8	1 5
Milan	3 2	1 0	8	2 5
Juventus	3 2	0 1	7	2 4
Bologna	3 1	2 0	3	1 4
Roma	3 2	0 1	9	5 4
Inizio	3 I	2 0	3	2 4
Genoa	3 1	1 1	4	3 3
Mantova	3 1	1 1	4	4 3
LR Vicenza 3 1		1 1	2	3 3
Catania	3 1	1 1	2	3 3
Torino	2 0	2 0	1	1 2
Inter	2 1	0 1	2	2 2
Atalanta	3 1	0 2	3	6 2
Messina	3 1	n 2	3	6 2
Modena	3 1	0 2	2	5 2
Sampdoria	3 1	0 2	4	1 2
Spai	3 0	1 2	1	4 1
Bari	3 0	1 2	I	7 1
Prihodnje tekme				
	(29. t. m.)			
Atalanta	Roma,	Bari	Mode-	
na, Catania - LR Vicenza,				Bolo-
gna - Fiorentina, Inter -			Manto-	
va, Lazio -	Genoa, Messina -			Spai,
Sampdoria	- Juventus, Torino -			
Milan.				
PETI DAN SREDOZEMSKIH IGER V NEAPLJU
V boksu zmagoslavje Italijo: osem od desetih zlatih lovorik
Dve prvi nagradi za jugoslovanske rokoborce, ena za Italijo - Srebrna kolajna za RogMiéa
® s
NEAPELJ, 25. — Boksarski turnir Sredozemskih iger je prinesel Italiji pravcato zmagoslavje: od desetih razpoložljivih zlatih kolajn, jih je Italija pobrala kar 8, medtem ko sta ostali dve odšli v Egipt in Turčijo. Jugoslovani so ostali, vsaj za zlate nagrade, praznih rok, osvojili pa so si nekaj srebrnih in bronastih. Končna lestvica je naslednja (1. zlato, 2. srebrno, 3. bronasto kolajno):
MUŠJA
1. Atzori (It.) 2. Mirkovič (Jug.),
3. Mohamoud (ZAR) in Raiaum (Maroko).
BANTAM
1. Zurlo (It.), 2. Elsayeb (ZAR), 3. Ben Abes (Maroko) in Petrič (Jug.).
PERESNA
1. Girgenti (It.),	2. Elbedewi
(ZAR), 3. Vujin (Jug.) in Perez (Sp.).
LAHKA
in Maharan
Fawzi (ZAR), 3. I (Sir.) in Barrerà (Sp.). SREE
3. Yalcinkaya (Tur.)
Mohmed (ZAR).
WELTER
1. Bertini (It.), 2. Sedie (ZAR), 3. Evrensel (Tur.) in Le Blois (Fr.). WELTER TE2KA 1. Sayed (ZAR), 2. Vranješevič (Jug.), 3. Golfarini (It.) in Bou-chaib Ben (Mar.).
SREDNJA
i Ammed (ZAR), 2. Aperi (It.), 3. Mustapha Ben (Mar.) in Amir
Ben Ahmed (Tun.)
WELTER LAHKA 1. Arcari (It.), 2. Galhia (Tun.),
niiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiniiiiiiiiiiiHiiiiitiutmuiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiuMiiiiiiiiii
PO III. KOLU PRVENSTVA fl LIGE
Fiorentina v vodstvu pred Milanom in Juve
Roma visoko poražena v Genovi
Včerajšnje tretje kolo nogometnega prvenstva A lige je prineslo nekaj sprememb v lestvici. Fiorentina je z zmago nad Sampdorio prodrla do vrha, Milan pa se je moral umakniti na drugo mesto, tretje pa je trenutno v rokah Juventusa. Včerajšnji medtedenski za-vrtljaj ni prinesel nobenega posebnega presenečenja. Edini nepričakovan rezultat je visok poraz Ro---------------------
me na igrišču Genoe. Vse ostale
tekme so se zaključile z zmago domačinov. Izjemi sta dvoboja Catania - Spal in Lazio - Milan, ki sta se zaključila neodločeno.
Fiorentina si je zmago priborila v drugem polčasu z enim golom Seminaria in dvema Hamrina. Tudi Juventus Je praznoval visoko zmago po zaslugi dveh dosežkov Sivorija (enega.iz enajstmetrovke) in enega Da Coste ter Nenèja.
V Genovi, kjer so šele proti ve čeru izvedeli, da jim je disciplinsko razsodišče nogometne zveze zaradi |
(Zagreb) 2:0 (2:0)
Arsenal (London)-*Staevnet (Ko-penhagen) 7:0 (5:0)
Sheffield Wednesday (VB) - *U-trecht 4:1 (2:0)
Lausanne - Hearts of Scotland (VB) 2:2.
NOGOMET V ISTRI
V koprsko-istrski nogometni ligi so v nedeljo dosegli naslednje izide:
razsodišče nogometne zveze zaiBu.	,	Tnrirnn	<HI
nedeljskih izgredov diskvalificiralo	j	t,iaro	Jadran (Babiči)	8.0
igrišče za 1 nedeljo in prisodilo	i	Buje —	Ncvigrad 11:0
zmago Catanii, so Romo sprejeli z	Koper	•	Savudrija 8:1
vsemi «častmi». Salv je bilo precej in Roma se je morala vrniti domov pod težo treh golov. Prvi uda-
red ji je zadal Panlaleoni v prvem , ................................................................................
polčasu, Bean in Piaceri pa sta v
Umag - Koper B 4:3 Šmarje - Jadran (Dekani) 0:4
PLAVANJE
Izida:
400 M PROSTO
1.	Luyce (Fr.) 4’31”9
2.	Rogušič (Jug.) 4’33”6
3.	Fortuni (Sp.) 4’34”6
4.	Spangaro (It.) 4’39”7
5.	Orlando (It.) 4’39”9
6.	Pommat (Fr.) 4’40”3
7.	Martinez (Sp.) 4’41”2
8.	Curtillet (Fr.) 4’44”
200 M HRBTNO
1.	Cabrerà (Sp.) 2’21”2
2.	Raffy (Fr.) 2’21”7
3.	Rora (It.) 2’21”9
4.	Della Savia (It.) 2’22”2
5.	Bertin (Fr.) 2’23”7
6.	Monzo (Sp.) 2’26”3
7.	Pagnini (It.) 2’28”4
8.	Vrhovšek (Jug.) 2’31”
,'\§ 'C
SREDNJETEŽKA 1. Pinto (It.), 2. Bruno (It.), 3.
Kiriazis (Gr.) in S. J. Perez (Sp.).
TEŽKA
1. Canè (It.),	2. Milan Sayed
(ZAR).
ROKOBORBA
V grško-rimski rokoborbi so danes oddali vse kolajne. Dve sta pripadli Jugoslaviji, ena Italiji,
4 Turčiji in ena ZAR. V tej panogi presenečenje zaradi izločitve svetovnega prvaka Jugoslovana Horvata, ki se je moral v sred-njelahki kategoriji zadovoljiti s četrtim mestom.
Končne lestvice:
SREDNJA
1.	KUČIČ PETAR (Jug.)
2.	Ucar Necdet (Tur.)
3.	Foschini Angelo (It.)
SREDNJETEŽKA
1.	BULGARELLI ADELMO (It.)
2.	Ylamz Giyassettim (Tur.)
3.	Pavičevič Brajko (Jug.)
TEŽKA
1.	AKSU BEKIR (Tur.)
2.	Marcucci Giuseppe (It.)
3.	Elsayed Talaat (ZAR)
PERESNA
1.	ALAKOC METIN (Tur.)
2.	Manssour Moustafa (ZAR)
3.	Lazarou Nicolaos (Gr.)
4.	Balah Ali (Sir.)
LAHKA
1.	MARTINOVIČ BRANKO (Jug.)
2.	Ibrauim Mahmoud (ZAR)
3.	Najjar Šalah El Din (Sir.)
BANTAM
1.	BESERGYL UNVER (Tur.)
2.	Toma Michele (It.)
3.	Abdelatie Ibrahim (ZAR)
SREDNJELAHKA
1.	DELEKMAN YAVUZ (Tur.)
2.	Balak Mahmoud (Sir.)
3.	Savvas Dimitrios (Gr.)
MUSJA
1.	ALY FOUAD (ZAR)
2.	Fabra Ignazio (It.)
3.	Wahcud Ahmad Cl ahrour (Sir ) 'zadnjem letošnjem naporu iška-
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
INTER 1 ÉVERTON0
MILAN,'1 25. — Domači Inter je nocoj :v povratni tekmi turnirja za pokàl evropskih prvakov premagal
z 1:0 (0:0) angleški Everton, s katerim je v prvem srečanju zaigral neodločeno. Gol je v 2’ drugega polčasa dosegel Jair. Kotov je bilo 5:4 za Inter. Gledalci: 55.000. Sodnik: Horvath (Madžarska).
Inter se je z nocojšnjo zmago uvrstil v osmine finala tekmovanja evropskih nogometnih prvakov.
Ostali izidi šestnajstink finala:
V Jeni:	DINAMO .Bukarešta)
MOTOR JENA 1:0 (0:0).
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU MLAJŠIH MLADINCEV V DOLOČNI
r ,r l,D3 W QL679tfr
Atletska ekipa ttora
(med 80 klubi)
zasedla osmo mesto
Slabši od pričakovanih rezultati borovcev
Šolski stadion v Bologni je bil v soboto in nedeljo prizorišče ! velikega atletskega mitinga. Na prvenstvu severne Italije za mlaj-! Je mladince je nastopilo čez 300 atletov in 80 klubov, Izredna
Ker je romunsko moštvo zmaga- . konkurenca je torej spodbujala mlade atlete k vrhunskim dosež-lo z 2:0 tudi v prvem srečanju, se ; |50m. Atleti SZ Bor so letos že drugič nastopili na vsedržavnem je uvrstilo v osmine finala.	; tekmovanju. Tokrat jih je odpotovalo 5 in vsi so imeli lepe mož-
V	Esbjergu: EINDHOVEN (Hol.) j nosh za uspeh.
-ESBJERG (Danska) 4:3 (1:2). j Prvi finale je bila hoja na 4 km.
V	Helsinkih:	VALKEAKOSEN i S svojim izrednim slogom se je
HAKA - JEUNESSE D’ELSCH | član Ginnastice Mattagliano v (Luks.) 4:1 (2:1).	I zadnjih krogih nekajkrat oddaljil
„ „ .	od vseh ostalih, Bonamigo pa je
j moral v stiski večkrat teči, kar
DUNAJ, 25. — V prvi tekmi no- i v tej panogi seveda ni dovoljeno gometnega turnirja za evropski po-1 Sodniki, kljub protestom, niso pra-kal narodov je Avstrija zaigrala z i vilno ukrepali in v zadnjem kro-Irsko neodločeno 0:0.	i gu je moral Mattagliano prepu-
stiti zmago Bonamigu, ki si pa
val in v zadnjem poizkusu z s 14.67 utrdil že priborjeno drugo mesto. Rezultat Fučke je presenečenje, saj se atlet zadnje čase posveča skoraj samo disku. Drugo mesto v krogli je dajalo upe za dober plasma v disku. Zmaga je bila proti izrednemu Mancinelliju nemogoča, za ostala
kij učili. tudi oviraši na 60 m. V,eli-ko dobrih časov v predte(til}.,nped njimi "tudi 8”7 in 8"9 Videmcanov Nadaluttija , in Da Rosp. Presenetljivo je zmagal Zampieri1. z 8”6 pred Golziòm jn Edefantijem
...im...............i...mirnimi..i..umni...n..i..mmmimmim....••■■■.mmmmi..i...........i.mm	. ^goo^m Z°a finale^sè
HOKEJ NA KOTALKAH	Š S:
nost fantastičen: 54 sekund v prvih 4C0 m. Za njim se je dalj časa držal tudi Mihičič, ki pa je na koncu tako omagal, da je komaj prišel skozi cilj, vendar v času novega deželnega rekorda 1’27”3.
Od Borovcev je prvi začel Igor Dolenc v metu kopja. Branil je drugo mesto v dosedanji začasni lestvici, izkazalo pa se je, da se metalec ne znajde. Z znamkp 48.33 vsekakor nismo zadovoljni, I čeprav se je Dolevo, yvrstil pa 4. mestò. '
Od predtekov za 120Q m je bila najbolj napeta serija, kjer je Jekel Stdjan Sanoip. Ze ytp.ryi skupini j* oster letu fK) Gerv tl linija prisilil k odstopu Baccija (CRDA Tržič), ki je prehitro začel. Po sjS'rtu' je ostal* tJSAncirf popolila zaprt v skupini in nemalo se je moral truditi, da se je prebil do boljšega, mesta. Kazalo ja, da je že skoraj izčrpan, 400 m pred ci-
Triestina italijanski državni prvak 1963
Fetroviario sedmi v končni lestvici
Se leto dni bo dres Triestine okrašen z značko italijanskega prvaka. Po osemnajstih kolih, med katerimi so se na vrhu menjavala razna imena, je tržaška ekipa, potem ko je sama odbila napade Modene, Monze, No vare in Marzotta, da omenimo le najbolj zagrizene nasprotnike, končno le ponovila lanskole.ni u-speh in ponovno oevojila naslov državnega, prvaka. Med prvenstvom je nekajkrat odpovedala, vendar je v najbolj kočljivih trenutkih našla v sebi moralno moč in pokazala tako vzdržljivost^ da
tudi največja trenutna razočaranja niso strla njenih igralcev. Zato uspehi niso zaostajali. Zmage nad direktnimi nasprotniki, predpogoj za končni uspeh, so si posebno v drugem delu tekmovanja sledile druga za drugo, tako da je ekipa mela že pred koncem prvenstva 'dve točki prednosti, kar je še povečalo nnde do uspeha ih omogočilo atletom miren nastop v zaključnem kolu. Njen zadnji nasprjtmk je bil rimski Lazio, ekipa z nekoč bleščečim imenom, ki je zdaj v
drugem delu igre rezultat še povečala.
NOGOMET
V včerajšnjem drugem kolu no-
Z uspehom so prebredle oviro i ^^etn^a tirnirja Sredozernskih tretjega^kostum Mantova,^ki she
logna, ki Je spravila z enim golom v vsakem polčasu na kolena Ata-lanto in tudi novopečena Messina, ki je bila v srečanju z gostujočim Lanerossijem dvakrat uspešna s Pa-ganijem.
Medtem ko sta se Catania in Spal razšla brez gola, je bila tekma v Rimu med Laziom in Milanom bolj razburljiva. Gostje so prvi prodrli s Fortunatom, Galli pa jim je prekrižal račune in jih prisilil, da so Milančani pustili Rimljanom dragoceno točko.
MEDNARODNI NOGOMET
Pokal evropskih prvakov Real Madrid - ‘Glasgow Rangers
* Di$tillery (Ir.) - Benfica 3:3 (2:1) Standard (Liege) - NOrkeping 1:0
(1Dundalk (Ir.) - ‘Zuerich 2:1 Pokal pokalnih prvakov Hamburg - Luksemburg 4:0 (3:0) Willen Tilburg (Rotterdam -Manchester United (VB) 1:1 G-1' Olympiakos - Zaglebie Sosnowiec
2T
Pokal velesejemskih mest
Belenenses (Port.) - Trešnjevka
iger so zabeležili naslednje izide: ITALIJA - SIRIJA 6:0 (3:0)
Goli: v 10’ p.p. Ferrarlo iz enajstmetrovke, v 13’ Volpato, v 29’ Petrom; v 2’ d.p. Lodetti, v 6’ Volpato, v 11’ Petroni. Kotje: 6:2 za Italijo.
MAROKO - TUNIZIJA 1:0 (0:0) TURČIJA - MALTA 2:0 (2:0) Zaradi razmočenega igrišča odpovedano tekmo ZAR - Libanon bodo Igrali danes popoldne.
		Lestvici						
A	SKUPINA							
1.	Italija	2	2	0	0	8	0	4
2.	Maroko	2	2	0	0	2	0	4
3.	Tunizija	2	0	0	2	0	3	0
4.	Sirija	2	0	0	2	0	7	0
B	SKUPINA							
1.	Turčija	3	2	1	0	9	3	5
2.	Španija	3	1	2	0	5	4	4
3.	ZAR	2	1	1	0	7	1	3
4.	Libanon	3	L	0	2 2		5	2
5.	Malta	3	0	0	3	0 10		0
TENIS
Zaradi močnega naliva so bili prireditelji prisiljeni odložiti večino tekem včerajšnjega sporeda. Izi da odigranih srečanj sta naslednja: Single (moški)
Arilla (Sp.) ■ Di Maso (It.) 6:3, 6:2, 6:3
Maioli (It.) - Elchafey (ZAlj) 6:3, 6:4, 8:6
HOKEJ NA TRAVI
ZAR Italija 3:0 (1:0)
Jugoslavija Maroko 4:0 (4:0) Lestvica
ZAR
Španija
Italija
Jugoslavija
Maroko
3 2 1 3 1 2 3 2 0
3	11
4	0 0
8 1 9 3 5 3 4 4 0 17
KOLESARSTVO
Zaradi neugodnega vremena so tekmovanja kolesarjev v dirkališč-nih panogah odložili na danes. Tekmovanja današnjega sporeda pa bodo Jutri.
ODBOJKA
Jugoslavija - Libanon Turčija - Tunizija ZAR - Maroko
Lestvici
A SKUPINA
1.	Jugoslavija
2.	Libanon
3.	ZAR
4.	Maroko B SKUPINA
1.	Italija
2.	Turčija
3.	Tunizija
3:0
3:0
3:0
1 1 0 2
1 0 1 0 0 2
JADRANJE
Izidi tretje regate so naslednji: STAR
1. Posillipo IV (Italija) Cosentino - Florenzano SNIPE
1.	Mandrini (Italija) Scognami-glio - Della Casa
2.	Skipper II (Monaco)
FINN
1. Aguglìa (Grčija) (krm. Taurso Psarakis)
Lestvica
STAR
1. Italija 15,75 točke, 2. Francija 8, 3. ZAR 5, 4. Monaco 3, 5. Maroko 2.
SNIPE
1. Italija 13,50 točke, 2. Španija 9,25,	3. Monaco 8,	4. Francja 5,
5. Turčija 3.
FINN
1. Grčija 16,25 točke, 2. SnpnDa Francija 12,25, 4., li 5. ZAR 6, 6. Turčija 4, 7. Mi
13.23,
Italija 9,
aroko 3.
VATERPOLO
Samo dve tekmi včeraj v okviru turnirja Sredozemskih iger. Izida sta naslednja:
JUGOSLAVIJA - FRANCIJA 5:0
(1:0, 1:0, 2:0, 1:0)
ZAR ■ MALTA 6:0 (2:0, 2:0, 0:0, 2:0)
la točke, ki bi jo lahko edine rešile pred izpadom. Rimljani so se
V	tej tekmi zaman trudili, da bi iztrgali Tržačanom vsaj točko. Začeli so res dobro; v tekmo so Vložili vse svoje sile, pognali so Se v boj z elanom n požrtvovalnostjo. Prvi so šli celo v vodstvo, vendar so po začetnih minutah tudi Tržačani zadali mleti Svojo igro in pritisnili domačine
V	njihovo ' polovico igrišča. Že v prvem polčasu je bila Triestina v vodstvu, nato pa je zaigrala bolj oprezno m domačini niso prišli več do izraza. Ta tekma je istočasno odločila o novem prvaku in o drugem moštvu, ki bo za prihodnjo sezono moral v B ligo.
Boi za točke, ki bi rešil izpa-. da, se je razvijal razen v Rimu tudi v Trstu, kjer je gostoval Bassano. Ta 1e skušal iztrgati Ferroviariu pozitiven rezultat. Tržaški ekipi sta bili torej v središču pozornosti in sta odločali o rešitvi enega ali drugega moštva. Ferroviario je na igrišču našel dokaj upornega nasprotnika, ki mu je iztrgal dragoceno točko, ki mu je dokončno zagotpvila ■obstanek v prvi ligi.
To kar se je dogajalo v tem zaključnem dnevu tekmovanja, foima zaradi rimskega in tržaškega rezultata nobene važnosti. Ó-meniti je treba le tekmo v No-vari, kjer sta se pomerili in si delili izkupiček, domača ekipa in Lodi. Tu so igrgli za prestiž najboljših strelcev. y domačih vrstah je nastopal najbolj prodoren igralec Zaffinetti, v nasprotnikovih pa nič manj slaven Gel-mini. Vsi ostali so pazili le na to,, da, bi ustvarili ugodne prilož-ijiosti.za svoja strelca'. Še enkrat fje 'Zaffinetti prekosil tekmeca v tej posebni lestvici ih je s 37 goli postal še enkrat najboljši italijanski strelec. Gelmini pa je zasedel drugo mesto z dvema golo-fna manj.
V Monzi' in v Modeni sta se , tekmi zaključili z visokima zma-
gama domačinov; to pa vseefio
ni zadovoljilo tamkajšnjih gledalcev, ki so prav do zadnjega trenutka pričakovali vest o porazu Triestine na rimskem kotalkališču.
Do začetka sezone bodo imele ekipe dovolj časa za ojačenje svojih vrst in kovanje novih shem, ki bi onemogočile tuje o-brambe. Zdaj bo večina igralcev Obesila kotalke na klin. Tisti pa, ki so bili poklicani, da bradljo državne barve, se bodo žp to soboto 'zbrali na tržaškem igrišču in pripravljali za bolj zahtevne nastope.
bi-
Triestina—Lazio	2:1
Novara—Lodi	3:3
Modena—Marzotto	9:0
Ferroviario—Bassano	4:4
Monza—F ollonica	9:2 I. P.
ljem pa se .je začel, bližati,,vodečim. Na ciljni črti je imel dober meter zaostanka za drugim in le nekaj centimetrov za tretjim. Finalni tek je tako za nekaj centimetrov ušel, veliko zadoščenje pa je slovenski atlet imel z rezultatom 3’20”8, kar je nov osebni rekord (3 sekunde in pol boljši čas od prejšnjega), nov deželni rekord in obenem peti najboljši čas vseh predtekov. Z 3’25’’8 se je v tretji seriji za finali plasiral Tržačan Peres, ki je bil še boljši v finalu samem z odličnim časom 3’21”8.
Metalci krogle so zaključili prvi dan prvenstva. Borovec Fučka je začel z neveljavnim metom, nato pa je od 13.68 m stalno napredo-
itnmiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim,ii,i
NAMIZNI TENIS V MARIJINEM DOMU
„	.	_	_	( j^«i
naslova res ne zasluži. Odličen je I mesta pa smo na tihem upali v bil tudi Milbch (S. Giacomo) s I uspeh. Fučka je v tej panogi za-tretjim mestom.	| tajil: dva druga atleta sta bila
V soboto It tekmovanje za- i Prav tokrat boljša kot po navadi
............. —	-- " in za Bor je ostalo 4. mesto, ki
pa dodano 2, v krogli le ni slab uspeh.
'Najlepši tek dneva je bil gotovo finale na 250 m. Po strelu je 6 tekačev kar odletelo. 100 m pred ciljem je vodil favorit Arieti pred Destefanijem in Tržačanom To-ninijem,	ki	je	imel okoli	2
zaostanka; Tonini je ob nepopisnem navdušenju drugih tržaških atletov začel s	strahovitim	fini-
šem in bil na cilju za dober meter pred ostalimi. Osebni rekord 30" iz predtekov je bil še na nadaljnjih	5	desetink izboljšan. ,
Končno le zmaga za Trst!
Zadnji	le	na	zmagovalni	oder
šel Goričan Musulin, ki je kljub ; nepopolnemu slogu letos že drugič preskočil letvico na 1,80 m. Uspešen je bil tudi Marko Hreščak '<■ izenačenim osebnim rekordom,; povse,m pa je odpovedal Fabjan Boris, ki ni šel više od 160 cm.
Iz rezultatov je razvidno, da so Borovci z izjemo Sancina in Hreščaka dosegli slabše rezultate od pričakovanih. Vzrok temu je delna nepripravljenost in tudi never. jetna trema atletov med tekmovanjem. Kot ekipa , je bil Bor res uspešen. Na tekmovanju, kjer je nastopilo 80 klubov se je slovensko združenje skupno z Ginnasti-; co Triestino u.rstilo na odlično 8. mesto. Z veliko prednostjo vodi Virtus iz Bologne, za Borom pa so nekatere znane velesile kot Rie-
za
Adrijan
etek turnir pokal «Rojan»
Tavčar zmagovalec v juniorski skupini
c
k«
cardi Milano, Treviso, Vigevano in, druge. Med posamezniki se Bor ni prav najbolj izkazal, kot ekipa pa je prodrl v samo državno elito. _
BRUNO KRIŽMAN
Pretekli teden se je v Marijinem domu začel namiznoteniški turnir za pokal «Rojan». Nastopili so juniorji, ki so v primerjavi z lanskim letom pokazali lep napredek. Nič čudnega, saj so trenirali celo poletje z veseljem in zavidanja vredno vztrajnostjo, tako da so posebno nekateri dosegli dobro tehnično raven. Zmagal je povanm
zasluženo Adrijan Tavčar, pa če------------------ '■*'( '	• 1
prav se mu je v prvem setu nju-
nega dvoboja razigrani Kuret Boris enakovredno upiral. V drugem pa je' popustil in se je tako moral zadovoljiti s častnim drugim mestom.'Tretji je bil Robert Rozman, Boris' Fabjan pa četrti. Ti igralci so nada rojanskega in sploh tržaškega namiznega tenisa. To velja posebno za Tavčarja, ki še nima 16 let. Turnirja se je udeležilo 8 igralcev
Prvi trije so si priborili pravico do nastopa na drugem delu tur-
nirja. kjer se bodo spoprijeli s že izkušenimi seniorji. Upati je tudi na prisotnost najboljših slovenskih ping-pongašev iz Trsta in okolice, ki že več let žanjejo lepe uspehe za barve športnega združenja Bor. Svojo udeležbo so napovedali Edi in Boris Košuta, Boris in Drago Milič, Karel Tomšič in drugi. Tudi v doublu bodo zanimive borbe.
Turnir se bo začel v petek ob 20.36 v prostorih rojanskega Marijinega doma.
E. KOŠUTA
ŠZ BOR ATLETIKA
Umik tekmovanja, katerega organizira ŠZ Bor v nedeljo 29. t.m. 1963 na občinskem stadionu Valmau-ra (fil. št. 19).
8.30: zbor sodnikov in tekmovalcev
9.00: 6Q m zapreke (pred-teki)
9.00: skok s palico 9.00: met krogle 9.15: 80 m (predteki)
9.45: 250 m (predteki) 10.00: 1200 m (finale)
10.00: skok v višino 10.00: met diska 10.15: 250 m zapreke (predteki)
10.30: 600 m (predtéki)
10.45: štafeta 4x100 metrov (predteki)
11.00: hoja 4 km 11.00: met kopja 11.00: skok v daljino 11.30: 60 m zapreke (finale) 11.40: 80 m (finale)
11.50:	250	m	zapreke	(fin.)
12.00:	250	m	(finale)
12.15:	600	m	(finale)
12.30:	štafeta	4x100 metrov
(finale)
* * *
Na mitingu bodo nastopili vsi najboljši mladi atleti iz dežele med njimi tudi državni prvaki in tekmovalci, ki so se na prvenstvu severne Italije uvrstili med 3 najboljše.
Priporočamo vsem, da si tekmovanje ogledajo. Vstop brezplačen.
JOŽE VER C AN:
OdMAREZIG do MADRIDA
74.
V	Agenu je naša brigada prebivala nekaj časa v nekem radu kasneje pa se Je po nalogu komandanta divizije presela v’ veliko zgradbo nekdanje artilerijske vojašnice Franco-l so bili na desnem krilu stavbe, mi pa smo zasedli njeno ivo krilo.
V	času, ko smo delili hrano, je prišlo drugi dan v kuhi-
ijo nekaj francoskih vojakov. Čudili so se, da dobivajo ofi-irji in podoficirji isto hrano kakor navadni vojaki m jedo udi z njimi pri isti mizi. Naša hrana se jim je zdela tudi ioljša.	>
«Seveda,» jim je odgovoril Karel Simoniti iz goriških Brd. Vaši oficirji in podoficirji dobivajo večje porcije in boljšo irano, zato pa imate vi za toliko manjše porcije in slabšo irano.»
Simoniti je bil ves čas moj kurir. Bil je hraber borec, za-tesljiv tovariš in bister fant. Večkrat je govoril v Agenu tudi io radiu v francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku.
Ta Simonitijeva opomba o hrani ni ostala brez posledic, 'rancoski vojaki so pripovedovali v vojašnici, kako je pri nas,
VISIVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 800 lir " polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — SFRJ: v tednu » r ».i.« 9i .098 tekoči račun Drl Narodni banki i
in so zahtevali, naj se tudi v francoskih brigadah uvede za vojake in oficirje skupna kuhinja.
Nekaj dni zatem sem bil klican na divizijsko poveljstvo. Komandant me je vprašal, zakaj ne uvedemo tudi ibi posebne kuhinje za oficirje in podoficirje, kot jo imajo vse francoske enote.	*	■'
Kot komandant brigade sem mu odgovoril;
«Za preproste borce in oficirje imamo skupno kuhinjo že od začetka borb in tega ne mislimo spremeniti. To je povsem naša interna zadeva.»
«Pa se vam ne zdi, da trpi avtoriteta, če sedijo oficirji za isto mizo s preprostimi vojaki in uživajo isto hrano?» me je vprašal
«Mislim, da je prav nasprotno res,» sem mu ugovarjal. «Vojak, ki vidi, kako oficir je pri isti mizi z njim enako hrano, ga bo imel še rajši. Morda postane bolj prijateljski z njim in bolj domač, toda ne na račun discipline in njegove avtoritete. Prav zato, ker vidi, da oficir nima- nobenih privilegijev in deli z njim vse dobro in slabo, ga bo |ajSi ubojgauin mu sledil.»
«Mislim, da se motite,» mi je rektl. «Sicer pa napravite, kakor hočete, meni jé vseeno »
In tako smo ostali pri starem.
I'C? '	i »V	4pBI ISlfptt ffM ;
PO OSVOBODITVI FRANCIJE
Po osvoboditvi Francije so vse organizacije naglo oživele. Predstavniki vseh narodnosti so začeli zbirati svoje državljane, ki so bili v Franciji kot borci, vojni ujetniki ali emigranti, da bi jih odpeljali v domovino.
Oktobra meseca 1944 je prišel v vojašnico neki ruski polkovnik in hotel, ne <ja bi koga' vprašal, odpeljati našo ruskp. četo kar z vežbališča s seboj. Seveda ni šlo tako enostavno. Moral je z mano h komandantu divizije, da je dobil

Prve Marseille, na cilj v
še
prej pismeno dovoljenje za to.
1 Nekaj dni kasneje so se zglasili pri meni delegati češkega komiteja antifašistov v Franciji in me prosili, da bi smeli agitirati pri Cehih v naši brigadi za vrnitev v domovino. Seveda sem jim dovolil. Ko so delegati pojasnili svojim so-rojakom položaj v novi socialistični republiki, so se vsi odio- posvetovali, kaj naj stoi čili, da se vrnejo domov. Cez tri dni so odšli.	brž ko bo mogoče, v
S Poljaki ni šlo tako gladko. Proti nacizmu so se borili stike s prestavniki Ti vsi, toda nekateri niso marali Rusov in so se navduševali za Andersona. Ta se je pod ameriško komando s poljskimi četami uspešno boril v Italiji in je računal na svobodno Poljsko zapadnjaškega tipa.
Kmalu sem dobil še nalog od komandanta divizije, naj pripravim četo, ki bi šla s francosko brigado na obrežje Rokavskega preliva, kjer se je na sektorju pri Rochellu neka esesovska divizija v podzemeljskih utrdbah še vedno držala, čeprav je bila že avgusta meseca vsa Francija osvobojena.
Tako se je število borcev v naši brigadi dan za dnem krčilo. Naposled smo ostali skoraj še samo Jugoslovani in Italijani. Od brigade je ostal en salii bataljon. Morali smo se reorganizirati. Jaz sem ostal še naprej komandant, bivši španski borec Bergamini je bil komisar, Lezzica načelnik,
Etien sekretar, Karel Simoniti organizacijski komisar, Italijan Renzi, Madžar Emil in drugi pa so prevzeli razne druge j'
'politične in civilne dolžnosti.
Proti koncu sem se napotil na centralni komite odporniškega gibanja v Toulouse, ker sem upal dobiti tam tovariše Illiča, Stefanoviča in Kalafatiča. Javiti sem jim hotei, da je naš bataljon pripravljen oditi v Jugoslavijo in se boriti v domovini proti okupatorju.
V Toulousu nisem debil nikogar več. Tam so mi povedali, da je postal Ilič general m ga je nova Jugoslavija imenovala za svojega generalnaga konzula v Parizu, Stefanovič in Kala-fatic pa da sta odšla v Marseille.
rim-
postopam poi Agenu brez pravega dela.^kcTpa se ^v Jugosla* vijl bijejo še hudi boji z okupatorjem? ” ■ ■ '• “
Poklical sem komi:
.	___ ______ ..a™«..«.™ -dion«
vojaških	le len4
potni m zamazani. Povsod. se;>je dvigal prah in, dim, povsod je smrdelo po becinu iin nafti.	f
V Marseille sva prišla šele na večer .drugega dne.
Na konzulatu-mi- 4e odprl Boria. Borie- Pogledal me j* začudeno in ■ vzklikni 1	.—n.       ...... ———------- ""j
>i .,	, (Nadaljevanje sledi)
IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica ,8. Pellico Ml, Tel. 83-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel, » 87-331) * \ NAKOQNUdA fiMčte 651,, tu f-% vato»# «e»* Irm Hr nolletna 3000 ur, w,,u»Cu» ^	- ««. » leunu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: pus-amezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din četrtletno «80 din - Poštni tekoči račun: Žaložnlštvo trpkega tisk.» Trst il-WM* w-lla* SflRJ:». lOtT.v »Z$ LjttbljanS.
W aL: -j r t^ief 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mlp v širini enega stolpca: trgovski 130, flnanč.no-upravni 200, osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 40 lir beseda. - Vsi oglas? se naročaje pri upravi. T eva ulica J-i. «a«*-	•	**	____________________Odgbvurnl urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst_________________________________________________________________________ ; "	^