Posamezna Številka 10 vinarjev. Stev. 296. if LlnDllsnl, v loret, 21. flecBmtui 1915. LBIO XLIIi. Velja po pofiti: =5 Sa oelo leto napre] . . K 28'— u en meseo „ aa Nemčijo oeloletno , u ostalo Inozemstvo . V Ljubljani aa Za eelo leto napre) . , sa en mereo „ f epravi oreleman oieseCne e Sobotna izdaja: =e aa celo leto...... „ V— sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. .12*— „ 2'20 „ 29- 35-- dom: K 2V-„ »'" , 1-70 Inseratl: Eaostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... . 15 „ sa trikrat 13 sa večkrat primeren po past. m izmilli. zahvale, asmrtolte lil: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. Poslano: i.1 ' ^ enostolpna peUhrrsta po 40 vin. Ishaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln prasnlke, ob 5. uri pop. Bedna letne priloia Vozni red. Oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/I1L Rokopisi »s nr vračajo; nefrankirans pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. s= ■".T." '.umu Političen Sls! za slovenski narod. Oprsvnlštvo je * Kopitarjevi nllol št 8. —. Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. it. 7563. — Opravnlškega telefona št 188. Na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. decembra. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. V Bjelo-polju znaša dozdaj plen 5400 komadov ročnega strelnega orožja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27, decembra. Veliki glavni ttan: Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo. X X X »Mir na zemlji.« Pod tem naslovom pišejo »Beogradske Novine«: Ni naš namen, da na ta dan, na dan rojstva našega Odrešenika, ki je prišel na zemljo, da nas ljudi uči ljubezni, prave krščanske ljubezni, da ravno v tem času iznašamo grehe tistih, ki so se lahkoumno pregrešili; a najmanje tukaj, kamor smo edino prišli, da nedolžnim po neštevilnih mukah in trpljenju vrnemo mir. Revščina, beda in bol tega nedolžnega, malega, ali junaškega naroda je velika. .Vsak od nas je čuti, saj smo se tega tu in drugje naučili. In ker vemo, ker je poznamo — kakor pravi ljudstvo — v dušo je poznamo, zato bo vse naše delo v tej deželi sestajalo v tem, da odpomoremo revščini in celimo rane. Na tem polju nam bo vsak sodelavec brez razlike mil. Dogodki preteklih mesecev so mogli odpreti oči vsakemu posamezniku. In ko se tega spominjamo, ni naš namen, da se dotikamo še nezaceljenih ran. Ne zaupamo samemu času, da jih on ozdravi, čeprav se trdi, da je ravno čas najboljši zdravnik. Upamo, da bo še predčasno storila svoje zdrava pamet. Kratko je rečeno, ali za vsakega razumljivo. Preteklost pripada zgodovini, njej sami prepuščamo, da obsodi in ožigosa krivce. Pred nami je od današnjega dneva — dneva rojstva našega Odrešenika — bodočnost, Kar nam bo ona prinesla, to je vse v naših rokah. Z zaupanjem, delom in iskrenostjo se mora obrniti vse na boljše, v korist te dežele in tega naroda. V tem stremljenju za splošni blagor se moramo vsi združiti za skupno delo. Mir tej deželi!« Ureditev naše uprave v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Takoj po zasedenju Belgrada je delala avstrijska uprava na to, da zboljša gospodarske razmere ne samo v glavnem mestu, ampak tudi na deželi. Razmere, kakršne je našla, so bile naravnost obupne. Kraljeve srbske oblasti Zloizeleo m greli t i^oilu spiriliis 11 Sredi med velikimi dogoditi, ki pretresajo cel svet, ko se trese zemlja krog ob gromenju topov, ob potokih krvi junakov, neštetih žrtev najzvestejšega spolnjevanja dolžnosti, so tužno zadoneli zvonovi šmi-helske fare v slovo plemenitemu možu, ki so ga 18. decembra popoldne ob 4. uri na šmihelskem pokopališču položili k zadnjemu počitku . . . vabili so v smrtne svate g. Mihaelu Bulovcu, bivšemu nunskemu spi-ritualu v Ljubljani. Tudi on je legel v grob kot žrtev svojega poklica; Pred štirimi leti ga je, ko je iskreni mladinoljub oznanje-val mladini božjo besedo, zadela kap na možgane. Od takrat so se napadi zopet in zopet ponavljali. Moral je zapustiti tako ljub mu delokrog spirituala in kateheta ter je v gostoljubnem tihem zavetju usmiljenih bratov v Kandiji iskal zavetja, miru in zdravja. Revež je vse pozabil: brati, pisati, imena — popolnoma ga je zapustil spomin. Sam Bog ve, koliko je pretrpel duševnih muk ta štiri leta rajni deloljubni gospod Mihael, ko je od dne do dne pričakoval zdravja, ki ga pa le ni bilo. Ni bila volja so, ne da bi se brigale za zaostalo prebivalstvo, odšle in so pustile vse v največji bedi. Sama vlada je dala dober vzgled s tem, ko je pustila prepeljati svoj zlati zaklad v vrednosti 120 milijonov dinarjev v Pariz, ne da bi se pobrigala za pokritje od nje v neomejenem številu izdanega papirnatega denarja. Prebivalstvu ni ostalo nič drugega kakor papirnati listki brez vsake vrednosti; pravi denar so šele dobili v roke, ko so vkorakale v deželo avstroogrske čete. Uprava se sedaj trudi, da s pomočjo neke nevtralne sile pripravi srbsko vlado na to, da deponira svoj zlati zaklad pri kaki nevtralni državi, da bi se s tem mogel pokriti njen papirnat denar. Kako zelo so gledali upravitelji javnega premoženja na svoje žepe, kažeta najbolje sledeča slučaja: Gospod Jurij Nestoro-vič, predsednik občinskega sveta, je vzel s seboj od zaklada, določenega za oskrbo revežev, ki je znašal 100.000 dinarjev 90 tisoč dinarjev, pustil je le 9800 dinarjev; z učiteljem Blagočevičem, predsednikom lokalnega odbora za v vojski ponesrečene, je izginilo 53.000 dinarjev. Vsled tega se ni treba čuditi, da je bil Belgrad brez denarja in najpotrebnejših življenskih sredstev, ko so stopile c. in kr. čete na njegove ulice. Najvažnejša skrb naše uprave je bila, obvarovati prebivalstvo pred gladom. Občini se je dala na razpolago rekvirirana moka in krompir kakor tudi sol; vse to se je plačevalo po zmernih cenah. Upeljale so se krušne znamke, tako da si je mogel kupiti vsak prebivalec najpotrebnejše za. življenje. Iz izkupička tega blaga ima občina majhen dobiček, katerega uporablja za vzdrževanje treh ljudskih kuhinj. Na ta način se je odpomoglo največji stiski. Seveda se je poskrbelo, da se bodo uvažale še nadalje življenjske potrebščine in kolonialno blago. Koncem tega meseca bo popravljen savski most, tako se bo moglo zopet pričeti s prometom med monarhijo čez most pri Stalcu s srbskim zaledjem. Da se omili gospodarska beda v notranjosti dežele, se je ustanovil gospodarski odsek, kateri se bavi v glavnem s tem, da pribavi kmečkemu prebivalstvu seme-nje in tovorno živino. Dognalo se je, da so trpeli vsled vojne posamezni krogi v različni meri. Ono ozemlje, ki leži neposred-; no ob velikih vojaških cestah, je bilo težje ! prizadeto, kakor druga ozemlja, ki so bolj oddaljena od vojnih pozorišč. Izmenjavajo se tovorne živali, semenje in poljski pridelki, tako da bodo okraji, ki so najmanje trpeli, kmalu prišli v položaj, zopet obdelovati svoja polja. Vsako okrožje od c. in kr. čet zasede- nega ozemja je dobilo vojaško gospodarsko postajo, ki je prevzelo v svojo upravo državna posestva v tamošnjih okrožjih in ki posluje kot regulator pri izmenjavi semenja, strojev, tovornih živali in drugih potrebščin. Taki vojaško gospodarski postaji ob-stojita v Šabcu in Topčideru; njih delovanje jc že sedaj obrodilo obilen sad. Iz tega se vidi, da deia avstroogrska uprava z vso energijo na to, da ozdravi rane, ki jih je zadala ta nesrečna vojna. Delo pa bo s tem le olajšano, ako se vrne prebivalstvo v svoja domovja, kakor se to ravnokar v Belgradu dogaja, in prične zopet z delom. X x X Načelnik bolgarskega generalnega štaba o položaju. Budimpešta. »Az Est« objavlja iz bolgarskega glavnega stana: Načelnik bolgarskega generalnega štaba je izjavil našemu posfbnemu poročevalcu med drugim: Zdaj ne vidim nikake možnosti, da bi se sklenil mir. Zlomiti se mora predvsem pomladansko prodiranje, na katero četverosporazum toliko upa. V deželah naših sovražnikov izbruhne nato tista kriza, v katere naročju se morajo iskati temelji prvim mirovnim mislim. Znake slabosti opažamo že zdaj pri naših sovražnikih. V Angliji so odpravili prej tako ojstro cenzuro. Časopisje lahko zdaj prosto ustvari javno mnenje ugodno miru. Dalje je znak slabosti, ker so prisilili Italijo, da je morala pristopiti londonskemu dogovorit glede na posebno sklepanje miru. Trdno sem prepričan, da ustvari bodoča pomlad mirovne možnosti. Na vprašanje o vojaški in o politični važnosti namere če-tverosporazuma, da se trdno ustali v grški Macedoniji je izjavil general: Vojaškega pomena je to zato, ker bi bili tako vezani in bi ne mogli prosto razviti svojih sil. Politično pa tvori Solun dragoceno zastavo ob mirovnih pogajanjih. Bolgari v srcu Albanije. Lugano, Italijanski listi poročajo: Srbski kraljevič je izjavil, ko je prišel v Italijo, po nekem kavalerijskem stotniku, da se je zbrala srbska konjenica v kraju Sia. srbska pehota pa izkuša z brzimi pohodi priti v Valono, da se združi z italijanskimi četami. Pri Elbassanu (poročilo je s 26. t. m.) se že tri dni bijejo Bolgari s Srbi. Podmorski čolni v Varni, »Temps« poroča, da so se centralne vlasti prepeljale nekaj demontiranih podmorskih čolnov v Varno; zato je napad na Varno nemogoč. Bolgari našli dokumente ruskega vojnega atašeja in laškega poslanika v Srbiji. »Siidslav. Kor".« poroča iz Sofije: Bolgarski listi poročajo, da je najden del arhi- va laškega poslaništva in ruskega vojnegfc atašeja v Srbiji. Pisma ruskega vojnega atašeja se nahajajo v rokah Bolgarov in vsebujejo rzne zanimive podatke. Otvoritev bolgarskega sobranja. Solija, 27. decembra. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Bulgare«: Posebno slovesno je otvoril kralj danes sobranje. Princa Boris in Ciril sta se udeležila slavlja. Na galerijah in na hodnikih se je zbralo veliko občinstva. Kraljevem prestolnem govoru so dolge časa pritrjevali. Pasič v Cetinju. Lugano. Pasič je došel iz Skadra v Ce-tinje, da čestita kralju Nikolaju ob njegovem imendanu. 5000 od Srbov ujetih Avstrijcev na otoku Asinara. Lugano, 27. decembra. »Giotrale d' Italia« poroča: Prvi oddelek lani od Srbov ujetih Avstrijcev, in sicer 5000 mož, so prepeljali na otok Asinara pri Sardiniji. Srbski bankovci, Sofija. »Echo de Bulgare« poroča: Srbska narodna banka, ki se zdaj nahaja v Solunu, izjavlja, da 70% nominalne vrednosti svojih bankovcev vsakemu izplača. Banka je dalje pooblaščena, da izda v Parizu zakladne zadolžnice, za katere jamči Francija s 100 franki za 138 dinarov. Nemške čete obstreljujejo ob jezeru Doi-ran postojanke Angležev in Francozov. Geni. »Journal de Geneve« poroča iz Aten: Nemške baterije ob bregu jezera Dciran postojanke Angležev in Francozov. Pred Kavalo. Devin. »Magdeburgische Ztg.« poroča iz Aten: Pred Kavallo se je pripeljalo veliko transportnih ladij četverosporazuma s četami in vojnim materialom. X x X Ali bo vojska na grškem ozemlju? Atene, 27. decembra. Iz merodajnega mesta se poroča, da grška vlada doslej še ni dobila nobenih vesti, da se namerava začeti z boji na grškem ozemlju in kdo jih bo začel. Sofija, 26. deccmbra. Ministrski predsednik Radoslavov je imel daljši razgovor z grškim, nemškim in turškim poslanikom. Razgovoru pripisujejo velik pomen. Rotterdam, 26. decembra »Daily Cro-nicle« javlja iz Aten: Grška vlada je sestavila nov ugovor proti prekoračenju bolgarskih čet. Storila je to le zato, da v varstvo svoje nevtralnosti utemelji svojo nepristra-nost. Na drugi strani pa je grška vlada po njenem mnenju dobila zadostno poroštvo, da se ji zasedeno ozemlje po vojni vrne nezmanjšano. božja. Dozorel je za plačilo, ki mu je je odmeril dobri Bog. Zadnji četrtek, dne 16. decembra, jc še ponavadi vstal; ob osmi uri je prišel zadnji napad, ki naj mu ugasne luč življenja. Ob 5. uri zvečer jc zaspal za večno, lepo z Bogom spravljen. Pokopal ga je njegov bivši sošolec, preč. g. dr. Sebastijan Elbert ob asistenci druzega sošolca preč. g. novomeškega kanonika Er-zarja. Med umrlimi dušnimi pastirji šmi-hclske fare, v kateri ni nikoli deloval, spa-va na šmihelskem pokopališču svoj poslednji senj Mihael Bulovec . . . Par vrstic v spomin vrlemu možu, skromen zimzelen v sneženi prt njegovega groba! Raji,emu Mihaelu je stekla zibelka v Trstu 28. septembra leta 1862. Tam si ie njegov oče, Gorenjec-Brezničan, ustanovil trgovino. Mati mu je bila Tržačanka, katere sc pa rajni ni spominjal — umrla mu je prerano. Kmalu nato se jc sedaj žc tudi v Bogu počivajoči oče preselil v Radovljico na Gorenjskem: Tu si je ustanovil nov dom, novo trgovino. Pol Gorenjske jc poznalo in cenilo Bulovčevega očeta. Bil je to odločen, značajen, resen, globokovercn mož, kakor se jih v današnjih dneh najde le malo. Z rajnim mojstrom-umetnikom Vurnikom so bili bulovčev oče dika cele fare, steber krščansko-socialnega društvenega življenja. Rajni Mihael je podedoval od svojega očeta kremenito značajnost, moško odločnost, umerjeno resnost in globoko vernost in pobožnost. Kaj čuda, če se je mladi Mihael, ki je zrastel v tako verni hiši, odločil za dtihovski stan, tembolj, ker je bil skozi in skozi idealnega mišljenja. Nižjo gimnazijo je dovršil v Kranju, višjo v Ljubljani, kjer je vstopil v bogoslovno semenišče. 25. juiija 1885. je bil posvečen v mašnika. Mlad: gospod Mihael je šel na delo v vinograd Gospodov. Dičila ga je nenavadna dobrosrčnost, izredna ljubeznivost, duševna živahnost, neka prijetna še-gavost in dovtipnost. Vse te lastnosti so se zlivale v prijetno harmonijo, ki nam ga je delala tako simpatičnega in ga priljubila i vsakemu. Bulovec jc bil eden listih redkih ljudi, ki s svojim solnčnim temperamentom, z veselo-vedrim licem, s toploto svojega srca, z iskrami svojega duha, prinašajo veselje, kamor stopijo, lajšajo sozemljanom trpljenje . . . ... Bulovec jc bil cel mož, duhovnik po presvetem Srcu Jezusovem, vedno se zavedajoč odgovornostipolne resnosti svojega poklica. Bil je častilec presv. Srca Jezusovega: v nunski cerkvi v Ljubljani je ustanovil častno slražo presv. Srca, vestno iskal za prve petke v mesecu pridigarjev, da bi proslavljali božje Srce, pa tudi sam je rad oznanjeval slavo božjega Srca. Gospod Jezus v presv. Zakramentu je bil sre- dišče Bulovčevega duhovskega življenja: čeprav vedno vprežen, preobložen z delom, je vendar našel vsak teden eno uro, da jo je kot častilec preklečal pred taber-nakljem. Bil jc goreč spovednik, dober duhovni oče, vnet dušni pastir. ... Kaj naj rečem o Bulovcu mladinolju-bu! On je ljubil mladino: voditi mladino k' čednosti, kreposti, vzgajati jo za Gospoda, mu je bila največja skrb, najljubši delokrog. l jubil je mladino in mladina jc ljubila v njem svojega očetovskega prijatelja, modrega vzgojitelja, dobrega svetovalca. V I ichtenthurnovem zavodu, kjer je kot šentpeterski kaplan pet let poučeval vseh osem razredov, pripovedujejo sestre, kako so mu bile vdane učenke. Katehet Bulovcc je bil oče zavoda, oče zapuščenih sirot. Z isto vnemo je sejal v mlada srca seme večne resnice kot katehet notranje nunskega šole. Pač se rajnega Bulovca s hvaležnostjo spominja sto in sto bivših samostanskih gojenk, ki jim je ostal tudi čez samostanski prag očetovski prijatelj, moder svetovalec. — Dolga leta je bil urednik krščanskega »Detoljuba«. Preplavljal je z njim cclo slovensko domovino: denarja se je le malo plačevalo zanj, stroški v tiskarni so narasli na tisoče kron . . . Nesebični Bulovec se ni bal žrtev, vse je poravnal is svojega — saj je bilo mladini v Dridl London, 27. dccembra. (Kor. ur.) Reuter poroča: »Daily Croniclc« prinaša razgovor z ministrom Gunarisom, kateri je izjavil, da volilci odobravajo njegovo postopanje. Ententa in osrednji sili sta spoznali, da ima Grška pravico ostati nevtralna, toda nevtralna bo lc toliko časa, dokler bo nedotakljivost in suverenost dežele nedotaknjena. Sicer opusti Grška svoje sedanje Stališče. Milan, 27. dccembra. (Kor. ur.) Kakor Javlja »Corriere della sera« pripominja »Embros nasproti zahtevi grških krogov, da se Bolgarov ne sme pustiti preko grške meje, da tudi Angleži in Francozi niso dali nobene garancije, da ne bodo pustili Lahov v Solun. Ker so Angleži in Francozi čisto samolastno prišli in sc sedaj celo proti dogovoru utrjujejo, zato se tudi sovražniku vstopa na grško ozemlje ne more zabraniti. Kaj vse zahteva od Srbije štirisperazum. Atene. Četverosporazum ie zahteval, naj Srbija hitro zbere vse razpoložljive sile in naj skupno s Črncgoro pripravi pomožni zbor, ki odrine v Solun, ker je izključeno, da bi še pošiljali iz Francije in iz Anglije čete v Solun. Grška ie Bolgarom dovolila prekoračeni? .Sofija, 27. decembra. Oficijclna »Narodni Prava« poročajo: Grška vlada je po svojem sofijskem poslaniku sporočila bolgarski vladi, da Grška nima nič več proti vstopu bolgarskih čet na grško ozemlje, če je to v interesu skupnih operacij osrednjih sil in njunih zaveznikov neobhodno potrebno. Radoslavov je vzel to vest s priznanjem na znanje in je poudaril, da dohod bolgar- j skih čet ne bo križni grških interesov, am- | pak služi1 brambi Aten. Frcd bojem pri Solunu. Budimpešta, »Az Est« poroča iz Soluna- Čete četverosporazuma nameravajo izbojevati odločilno bitko z avstrijskimi in nemškimi četami na višinah pri Kilkisu. Na meji ;c zdaj mirno. Angleži pridno utrjujejo Solun in okolico. Močne sile so zbrali na višinah pri Kilkisu, Langaru in Hortiatsu. Angleški in francoski letalni oddelki se zberejo v Kilkisu. Pričeli so že graditi veliko lopo namenjeno zrakoplovom. Razne siruje v grški vladi. Curih, 27. decembra. Švicarska brzojavna agentura javlja iz Aten: List »Nea Hellas' poroča o raznih odkritih nasprot-stvih v vladi o postopanju Grške. V kabinetu so tri struje. Skuludis je zato, da se sprejmejo vse zahteve entente brez pridržka, ker bi sicer ententa vrnila nemilo za. nedrago. Druga skupina, v kateri stoje Thcctokis, Rhallis in Dragumis, hoče pogajanja zavlačevati, da bi mogla vlada izkoristiti okoliščine, kakor bi ravno naneslo. Gunarisova skupina je zato, da se razde-dere vezi z entnto in odkrito stopi na stran osrednjih sil. Ker se je reklo, da bi v tem slučaju An gleška nastopila naravnost proti Atenam, je Gunaris v kabinetu izjavil: > Zakaj pa ne bi prenesli vlade v Larisso, kamor francoski in angleški topovi ne dosežejo.« Grška in Italija. Lugano, 26. decembra. (K. u.) »Tribuna« pravi, da so volitve, katere so se vrši- j le v Epiru v grško zbornico, nekaj nečuve-nega in zato je treba pribiti, da Argyrora-stro, Delvino in drugi kraji tvorijo bistven del južne Albanije, kakor so jo slovesno določile vse sile v Londonu in Florenci. »Tribuna« pravi, da sedanji vojni položaj londonskim in florentinskim sklepom ne vzame njihove cene in zalo bo atenska vlada morala pokazati toliko zmernosti, da se ta neumna šala ne odobri in izpopolni s tem, da bi se 16 epirskih poslancev sprejelo v grško zbornico. Rumunska zbornica. Bukarešt, 27. decembra. Včeraj je poslanec Dan izjavil v zbornici: Predgovor-nik je mnenja, da jc bila bitka ob Marni prilika za nastop Rumunije. Ta bitka jc pomenila samo to, da je bila nemška ofenziva na Francoskem zadržana, nikakor pa ne Nemčija premagana, ki je kasneje razvila svojo mogočno ofenzivo proti Rusiji. Isto dejstvo se tedaj lahko gleda skozi dvojna očala. Druga iluzija je bi! nastop Italije. Mislili ste, da bo Italija udarila preko Va- lone v Srbijo, da napade Avstrijo. Toda to se ni zgodilo. Tudi zadnji trenutek, napad na S/bijo, ni bil ugoden, kajti če bi Rumunija vkorakala v Banat, bi jo Bolgarska napadla. Nismo bili gotovi, da nas bo Grška podpirala. Moldoveanu je zelo ganljivo go-ovoril o Sedmograški. Tudi mi jo ljubimo, toda če hočemo doseči narodno zedinjenje, moramo najprej držati, kar že imamo, Razmerje med državami ne sloni samo na moči. Vojska £ talile, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. decembra. Uradno se razglaša: Italijansko topničarstvo jc včeraj proti južni tirolski bojni črti zopet živahnejše delovalo. V nekem boju na vzhodnih višinah ob dolini Adiže, južno od Rovereta, je izgubil sovražnik 200 mrtvih in ranjencev. Na bojni črti ob Soči osamljen ogenj s topovi. Namestnik načelnika generalnega šlaba: pl. Hofer, iml. Italijansko uradno poročilo. Dunai. Iz vojnega tiskovnega stana: 26. d e c e m b r a. Topničarski boji na raznih točkah bojne črte posebno v Judi-kariji med sovražnimi utrdbami skupine Lnrdaro in med našimi topovi. Na ostali bojni črti se položaj ni izpremenil. X X X Slovenski pešpolk št. 87 n^ Dofcerdobski planoti. Strašno bobnenje, ki odmeva iz polen-tarskih topov, je v čast nam slovenskim fantom, a sovražniku v sramoto. Človek bi mislil, da so se razkačile vse naravne sile, hoteč zdrobiti vsako živo bitje, tako razsaja grozni ogenj sovražne artiljerije. A mi fantje s Slovenskega Štajerja ostanemo na svojem mestu trdneje kot skala. Nekaj žrtev pa le povzroči to divjanje in bruhanje sovražnikovih topov. Ko se tupatam preseli kateri na oni svet, ga pokopljemo s častmi, kakor nam je pač mogoče pokopati tukaj ljubečega nam slovenskega korenjaka. A naše žrtve ni primerjati s težkimi žrtvami, ki jih imajo pri vsakem naskoku polentarji. Kar na kupe ležijo njihova trupla pred našimi strelskimi jarki. Temu pa se imamo zahvaliti predvsem naši izvrstni artiljeriji, ki spravi polentarje prit niihovem prodiranju v grozen nered in i slrah. Vrhutega pa delujejo naše puške in ročne granate, da je joj. Nasprotnik začne bežati nazaj, da si še reši vsaj življenje, a je že prepozno. Če pa je že kdo tako srečen, da še odnese zdravo kožo nazaj k svojim tovarišem, mora gotovo vsled prevelikega strahu kmalu v bolnišnico. Po naskoku je zopet vse mirno. Tu si veselo zapojemo slovenske pesmice v naših strelskih okopih. Tam v podzemeljskih hišicah se kratkočasijo s tem, da izdelujejo iz aluminija italijanskih šrapnelov prstane, križce, zapestnice in še mnogo drugih reči, kar si le pač more kateri izmisliti. Marsikatera mladenka in nevesta je že prejela doma z veliko radostjo kak prstan iz takega aluminija od svojega ženina. Prisrčne pozdrave želimo vsem dragim doma, kakor tudi vesele božične praznike in srečno Novo leto, ki pa naj bi bilo vsem v večje veselje in srečo: Ciril Zelič, četovodja, Št. Rupert nad Laškim; Blaž Petan, desetnik iz Sromelj pri Brežicah; Matija Ritovšek, desetnik, Št. Rupert nad Laškim; Gabrijel Bukovnik, deselnik iz Konjic; Ivan Bonajo, poddesetnik iz Celja; I. Rozin, Št. Lenart pri Mariboru; enoletni prostovoljec Alojzij Zdolšek iz Ponikve; pešec Ferdo Lampreht iz Ljubečne pri Ce- , Nunski oče Bulovec je bil oče revežev. Vse je dal revežem, zato je umrl reven, ničesar ni zapustil. Parkrat je prejel od svojega očeta za doto lepe vsote: v kratkem času je šlo vse po onih potih, po katerih hodijo, ;:a katere vejo samo angeli ubožcev in sirot . . . Plačeval je za sirote, jih' šolal; na njegova vrata so dan za dnem trkali reveži — nikdar zastonj. Smilili so se mu otroci sirote. S kakšno vnemo jc vsako leto kot šenpeterski kapelun po obširni šen-peU ;:,l , r i nabiral jesenskih pridelkov za mari::; '.i:!:c sirote,-kako so se mu iskrile oči, ko je svojemu prijatelju, rajnemu dr. Lampei'-, mr.rijaniškcmu vodju, dovažal s kup n-ložene vozove . . . Skromen, i.ili ; c jpažen je hodil Bulovec po življenja poli, c omen, neopazen je bil preteklo soboto n :nov pogreb — bilo je le malo po-grebce. ono soboto popoldne doli na .smili*! tkem pokopališču — spremljala so ga i a r.r;.iela njegova dobra dela, ki so zapi-sur 'tn'igi življenja . , . XXX ' 'j v čc je bil vsestransko izobražen • o... Njegova bogata knjižnica priča, da sc je zanimal za znanslvo, slovstvo. Dolga leta jc del -1 korekturo za Dom in Svet« pokojnemu dr, Loiv.pcUi in poznejšemu uredniku. Njegovo bistro oko ni zgrešilo nobe- ne napake. Če je Bulovec ni izsledil, je drugi tudi ni. Če iiiu je prijatelj, ko je preobložen z delom, delal korekturo, rekel: Pusti korekturo, saj nimaš časa!« je odgovoril: »Tako vsaj kaj berem, drugače tako težko pridem do čitanja.« X X X In k sklepu še: Pokojni gospod Bulovec je bil najljubeznivejši družabnik, gostoljuben do skrajnosti. Rajni prošt dr. Kulovic se je nekoč izrazil o svojem bivšem semeniškem poslovodju: »Bulovec dela za tri, pa je vesel in družaben; kjer je on, tam jc kratkočasno in veselo.« Zato je pa tudi imel dokaj prijateljev, ki so ga radi obiskovali. Njegova gostoljubna miza je bila malokdaj brez gosta, kajti prijetno jc bilo v družbi gospoda nunskega očeta. In sedaj Bulovca ni več. Ž njim je pro-minul cel mož, renavrden mož. Neopažen je zginil pred štirimi leti iz Ljubljane, neopažen se je oresclil pretekli teden v večnost. Na šmihclskem pokopališču pri Novem mestu trohni njegovo zlato srce, njegova roka, ki jc toliko solz posušila . . , , njegov duh pa, tako upamo, tako molimo, plava nad zvezdami . . . Blag, časten spomin vrlemu, plemcnilemu možu! Dr. Jos. Jeršc, ljuj pešec Dirnpek Anton, Globoko pri Brežicah in pešec Šolinc Miha iz Št. Jurija ob juž. žel. • x X X Col di Lana. S Tirolskega se poroča: Redko manjka ime te gore na tirolski južni fronti v poročilih našega generalnega štaba, skoraj vsak dan, z malimi izjemami, se vrše ondi besni boji. Cadornova poročila so vedela o tej gori povedati prečudne reči, tudi tam sc jc često imenovalo njeno ime, a zadnji c:>s se pa italijanski generalni štab očividno velo skrbno izogiba imenu tega vrha, ki je postal za Italijane usoden. Peppino Garibaldi, ki se tudi že od juniia bori s svojimi ljudmi v tem predelu za palmo zmage, je s svojimi Irobarvnimi zastavicami na vrhovih tudi že zelo potegnil italijanski generalni štab. Italijani imenujejo Col di Lana — Col di sangue t. j. Krvava gora in vojna zgodovina potrjuje to ime. Naši pa so nadeli gori istotako primerno ime: Železna gora. Saj jo je sovražnik potlakal z neštetimi tisoči izstrelkov. Po pravici sc tedaj imenuje Col di Lana > gora krvi in železa«. Vsak dan, skoraj brz izjeme, se z neizmernimi človeškimi žrtvami ponavljajo italijanski napadi na Col di Lana, toda ta jc še vedno v naši posesti in mora tudi ostali. Neki branilec opisuje te najkrvavej-še boje v tirolskih visokih gorah tako-le: V dreh najljutejšc italijanske napadalne delavnosti smo dobili na naše postojanke povprečno po 3000 arliljerijskih izstrelkov vseh kalibrov. Nekoč so zopet hoteli imeti vrh. Italijanska artiljerija je molčala in naša ravnotako. Vsak izmed nas jc vedel, kaj pomeni la mir; duh in telo sta se pripravljala, a živci niso trepetali, temu smo sc v tem peklu že davno odvadili. Bilo je zvečer, Italijani so hoteli tedaj za izpremembo poizkusiti z nočnim napadom. Z ene strani gore se je oglasil »tak-tak-tak« strojnih pušk, za nas pa jc bil sovražnik šc neviden. Polagoma se jc vmešal v začenjajoči se boj ta ali drugi naših topov, iz jarkov, ki so se raztezali z vrha v dolino, so pokali posamezni streli. To je bilo znamenje, da jc dospel sovražnik v do-sežnost ognja, in sedaj jc udarjalo že tisoče sovražnih infanterijr.kih krogel — v salvah — proti našim postojankam. Sedaj še-le se je začelo uničujoče delo naše artiljerije. Z največjo brzino so brizgali naši topovi svinec in železo v vrste naskakujočega sovražnika, slišalo se je samo še neprestano gromenje, gozd, pokrit z gostimi oblaki dima, je bil videli, kakor bi bruhal ogenj, niti delec sekunde ni zamudila v svojem delu naša artiljerija. V neprestano gromenje topov se je mešalo zamolklo udarjanje ročnih granat in metalcev min. Približno krog polnoči se je sesedel italijanski napad, samo proti vrhu gore je še trajal. Izstrelki naših lopov so sedaj tamkaj z uspehom iskali svoj cilj. Kmalu je bil odbit napad tudi na vrhu. Sedaj smo vzdržavali zaporni ogenj. Ob 4. uri zjutraj so se pripravljali Italijani za napad z bajonetom, a naša artiljerija je sovražniku preprečila zbiranje. To je bilo samo za primero. Naslednje dni sc je vršil napad za napadom, ponoči in podnevi brez prestanka; sovražnik jc menil, da nas bo na ta način utrudil ali ugonobil. Kako se je motil! Samo prve na-skakovalne kolone sovražnika, ki je napadal vedno v sklenjenih, rednih formacijah kakor na maršu ter v celih bataljonih, so pri sledečih napadih prišle le do naših ovir, naprej priti je bilo spričo izbornega zadržanja naše posadke v jarkih čisto izključeno. In ker je naš zaporni ogenj bobnal ob tem generalni marš, je bilo tudi zgrinjanjc nazaj onemogočeno. Pod tem zapornim ognjem so izkrvavele tudi sovražnikove rezerve, ki zalo niti prišle niso v ožji boj s Ti-rolci. Naši lopovi in vrli strelci v jarkih so storili svojo dolžnost. Cevi naših topov so bile razgrele in ob prihodnjem odmoru so si naši topničarji prižigali na njih cigarete. Šele v zadnjem času so pojenjali pehotni napadi Italijanov in sneg jc dal posteljo in mrtvaški prt tisočerim padlim italijanskim vojakom; sneg pa je tudi pokopal nado tla nam iztrgajo Col di Lana, goro krvi in železa. Veliki so napori in muke zveste straže v visokih gorah, toda vsak izmed naših nosi v globini svojega srca svojo posebno vojno napoved Lahu in zato so zmožni za neprestano zvesto stražo na globokozasneženih sedlih ob mrazu do 40 stopinj, Tačac dosegajo naše postojanke samo še arUljeriiski izsLrelki. ti na nrihaiaio toč- no in vestno; v italijanskih strelskih jarkih je precej mimo. Jih menda pač zebe. Petnajst italijanskih topov bruha železo in strup proti naši gori, ki kljub snežni odeji ni bela. Vsled neprestanega posipanja z izstrelki vseh vrst, je sneg na Col di Lana temeljito izpremenil svojo barvo; na-pojen jc s pikrinovo kislino in pobarvan od smrdečih plinov krepiranih izstrelkov, torej čisto neužiten in mnogobarven. Kamenje na Col cli Lana so izstrelki zbili v zemljasto maso, zdrobili in zmleli. In za tako krhke kakor kamen so smatrali tudi nas, a se britko goljufali. X x X Lahi med binkošti in božičem, Kodanj, »Extrabladet« izvaja: Italijanski napad ob Soči ni uspel. Ugodnost Italijanov obstoja v tem, ker se ne vojskujejo v lastni deželi. Prekoračili so takoj slabo utrjeno mejo, ker se nahaja avstrijska glavna utrjena meja ob Soči, a v teh sedmih mesecih so se zbijale ob njej le čete. Na bin-koštno nedeljo je napovedal Salandra vojsko, zdaj je božič, pa še Gorice nima. Žrtvovali so pa stotisoče ljudi, milijone je stal prehod od binkošti do božiča. Jubilejska vpokojitev v laški generaliieti. Lugano. Uradno armadno zadnje laško poročilo javlja, da je vpokojen general Savico. Odkar je vojska, je ta že 60. general, ki so ga vpokojili. Trije bratje Garibaldi so povišani, najstarejši je imenovan za polkovnika rezerve. Celi na zaiiGitn. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. decembra. Veliki glavni stan: Zascdlj smo duplino, ki so jo razstre« lili Francozi pred našo postojanko severovzhodno od Neuville. Sovražna razstrelba je povzročila le malo škode. Sicer nobenih važnih dogodkov. Vrhovno vojno vodstvo. Bitka na Hartmannsvveilcrkopfu. Kolin, Poročevalec »Kolnischer Ztg.« izvaj.-t o zopetni osvojitvi Hartmannswei-lerkopfo po Nemcih: Ujetniki, 1400 jih je, izpovedujejo, da ne razumejo, kako so jih mogli presenetili in obkoliti. Ročne granate, ki so jih metali Nemci, so posebno težko učinkovale. Ujetniki pripadajo raznim polkom, posebno nekemu odličnemu francoskemu polku, ki sc vojskuje v Vogezih. Ta pc-lk je izgubil ioliko mrtvih, ujetnikov in ranjencev, da gfi skoraj več ni. Na celi bojni črti niso praznovali svetega večera, ker se je bitka bila še na sveli večer. Francosko vojno posojilo, Pariz, 24. decembra. (Kor. ur.) »Agen* ce Havas« poroča, da je finančni minister Ribot zbornici naznanil, da je 5% posojilo podpisalo preko 3 milijone oseb in v znesku 14'/o miljard. V gotovini je podpisanih 5U miljard, v zakladnih listih 2! ^ miljardi. Izid vojnega posojila je Franciji v veliko čast. Mi svoje finančne rezerve spravljamo na dan sveže in bojaželjno, dočim sc pri drugih že kažejo znaki utrujenosti. Senat je sklenil, Ribotov govor javno nabiti po deželi. Francoski kulturonosci. Rotterdam, V listu »\Veekly« poroča Reginald Earle Sookcr: Videl sem sencgal-skega zamorca, ki je nosil na svojem bajonetu 10 ali 12 človeških ušes v smislu se-negalske prislovice: usmrti tigra in obdrži njegovo uho. Eksplozija na francoski oklepni križarkL Curih, »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Bresta: V prostoru za premog oklopne križarke »Marseillaise« so sc uneli premo-govi plini. Trije mornarji so nevarno ranjeni. Lloyu George straši — z nemškim cesarjem. London. (Kor. ur.) »Reuter«: Lloyd George je izvajal na shodu v Glasgovvu med drugim: V komisiji, ki se je pečala z nastavitvijo neizučeniii delavcev poleg iz-učenih se jc nahajalo tudi sedem zastopnikov strokovnih društev, (Medklic: Ne zaupamo več voditeljem strokovnih društev!) Ko je opozarjal minister, da potrebuje 80.000 izučenih delavcev v državnih muni-cijskih tvornicah se mu je zaklicalo: Teh nc dobite' Lloyd George jc končno izjavil, če se ljudje branijo podpirati program vlade, nc preostane drugega, da povejo vojakom, ni mogoče dobaviti topov, ki bi omogočili priboriti zmago 1. 1916., ali pa cesarju naravnost izjavili, da Anglija ne more nadaljevati boja. Cesar morebiti pusti potem Angležem, da zbeže, tako, da Nemčija anektira Belgijo, da ji mora plačati Anglija vojno odškodnino in da ji odstopi eno ali dve naselbini. Gotovo bi tudi zahteval, da preneha nadvlada Angležev na morju. Anglija bi bila potem nemškemu despotizmu ravno tako izročena kakor je Belgija. Angleži o iinnnčn1 moči Nemčije. London, 26. dccembra. (Kor. ur.) Finančni tajnik državnega zaklada Montagu je rekel dopisniku newyorške »Tribune« o zadnjem govoru nemškega zakladnika dr« Helffericha: Nemčija je zlorabljala papirnat denar. Po vojni marka ne bo vredna 10 centov. Helfferich hoče vzbuditi vero, da je znak slabosti, ker sta si Angleška in Francoska denar izposodili v Ameriki. Kje je človek, ki ne bi verjel, da bi si tudi Helfferich tam izposodil, če bi si le mogel. O kurzu nemškega vojnega posojila je Montagu rekel, da jc predober, da bi bil pristen in je le zato tak, ker so v Nemčiji borze pod nadzorstvom države, ki je določila najmanjše kurze. Kurzi so le nominel-ni in obstoje samo za govorniške namene. Če se deželo poplavi z umetnim papirnatim kreditom je kaj lahko doseči preostanek nad v ceni zmanjšano marko. Wolffov urad dostavlja: Vse govoričenje in Montagujevo prorokovanje more nemške finančne uspehe ravno tako malo zmanjšati, kakor omiliti od Angležev samih priznan resen položaj njihovih financ ali razočaranje francoskega vojnega posojila. Sicer se pa Montagu moti, ko pravi, da so v Nemčiji predpisani najnižji kurzi za državne papirje. To prakso popravljanja državnega kredita prepušča Angležem in Francozom. Angleži nameravajo izkrcati vojake na Danskem? Kolin, V listu »Observer« trdi neki angleški mornariški strokovnjak, da namerava Nemčija prekršiti nevtralnost Danske in jo poplaviti z vojaki, da gospodari v Sundi. in da zapre Vzhodno morje in si tako zagotovi živila Danske. »KŠlnische Ztg.« pristavlja. Noben pameten človek pri nas ne misli na kršitev danske nevtralnosti. Če se v možganih Angležev nahaja prostor za izkrcatev na Jiitlandskcm, pripravijo naše čete v Šlczvik-Holštajnu izkrca-nemu zboru sprejem, kakršnega zasluži. Prepričani smo, da bi tudi Danci znali braniti svojo nevtralnost, Mutasti bataljon Angležev. Geni. »Pariš Midi« poroča, da so Angleži sestavili bataljon mutcev, ki ga urijo v londonski okolici. Poveljuje se z znaki. Tudi instrukcijski častnik je mutast. Anglija naročila 30.000 bomb. Haag. Iz Vašingtona: Anglija je naročila pri družbi Midvaku 30.000 bomb v vrednosti 500.000 dolarjev. Harfmannsw^i!er! bi sta-riši, ki hočejo poslati koga v katerega teh zavodov, ga prijavili ravnateljstvom dotičfi nih zavodov. Ravnateljstvo slovenske go-j riške gimnazije se nahaja v Ljubljani, Zadružna zveza, ravnateljstvo moškega učiteljišča v Ljubljani, Radeckega cesta, in ravnateljstvo ženskega učiteljišča v Krškem. Zanimiv akustičen pojav. Proti 11. uri dopoldne 22. decembra sem šel pod vipavskim Kolkom in sicer prav pod Podrto Goro in Solnčnico. Navadno se lepo vidi s tega mesta Kraški rob, Vrh sv. Mihaela in sv. Martina. Ta dan pa je bilo megleno. Gromenje topv je bilo, kakor navadno. Izredno pa je bilo, da sem prav razločno slišal posamezne strele iz pušk in strojnic, tako razločno, kakor se jih sliši navadno v Gorici. In vendar znaša razdalja s tega mesta do bojišča po zraku kakih 3 0 k i 1 o-metrov! Vetra ni bilo, megle so šle po jugovzhodniku, fronta pa je skoro popolnoma na zahodu. Gotovo je severno vznodno pobočje vipavske gornje doline kakor nalašč nastavljen zbiralnik zvočnega valovanja, vendar je ta pojav vsaj meni nerazumljiv. DRAB. Doberdob, »Neue Freie Presse« je te dni priobčevala zanimivo diskusijo o Doberdobu. Zaključek je ta: 1. vsa diskusija pomenja konstatacijo, da je to slovenski kraj; 2'. je ugotovila, kako ga imenujejo domačini in 3. da edino pravilno označenje je Doberdob. Pravda je končana in je na naši strani. Upajmo, da se bo pravilno imenovanje tega kraja izvajalo odslej tudi v uradnem poslovanju. Zahteve tržaških hišnih posestnikov. Odposlanstvo tržaških hišnih posestnikov je pri jusličnem ministru predlagalo, da se za čas vojne in še za šest mesecev po sklepu mira prepove v Trstu dražba premičnin za izterjanje zasebno- in javnopravnih terjatev. Za časa vojne in še pet let po vojni se tržaških hiš ne sme prodajati pod cenilno vrednostjo. Med vojno in za 6 mesecev po vojni naj se obresti vseh kipotek in hipotekarničnih bančnih dolgov znižajo na 3%; med vojno in eno leto po vojni se ne sme odpovedati nobene hipoteke; do sklepa miru naj se odloži plačilo zamudnih obresti. Listanovi naj se državna hipotečna banka za posojila v svrho plačila zapadlih hipotek. — Justični minister je obljubil, da bo podaljšal sodnijski moratorij, ki bi se moral končati 31. decembra 1915, Ministrstvo je tudi že precej daleč prišlo v študiju raznih reform, ki se tičejo tržaških nepremičnin. V finančnem ministrstvu se jc deputaciji povedalo, da je že v naredbi z dne 30. novembra 1915 precej davčnih olajšav za lastnike nepremičnin, Obljubilo se je tudi več drugih davčnih olajšav. Družba tržaškega tramvaja je imela 15. t. m. svoj 20. občni zbor. Zastcp: nih bilo 8258 delnic. V minulem letu je imela družba 1,390.948 K 15 vin. dohodkov, za 147.358 IC 48 vin. manj nego prejšnje leto. Čisti dobiček je znašal 254.670 K 37 vin., ki se uporabi naslednje; 5000 K zakladu za preskrbo starih uslužbencev, za amortizacijo 316 delnic a K 200 znesek 63.200 K, 5°/o prispevek v rezervni zaklad 10.590 K 84 vin., zakladu za vojne izgube 60.000 K, za amortizacijo 332 delnic 1916.1. 66.400 K, na novo leto se prepiše 49.479 K 53 vin. Gori omenjenih 316 delnic izplača tržaška Banka Commerciale proti izročitvi menice in pismene izjve, da lastnik ni državljan katere izmed današnjih nam sovražnih držav. Izvolil se je nov odbor, v katerega niso bili več izvoljeni belgijski svetniki. Mati in sin padla v morje. 25. t. m. po 9. uri zvečer sta zašla v morje na obrežju Otaviano Augusto v Trstu 35 letna Ana Potočnik in njen 91etni sin Ludovik, Rešili so ju železniški uslužbenci, nakar so z rešilnim vozom oba prepeljali v bolnišnico, — Umrl je v Dubrovniku inženir bogataš Lerch, lastnik hotela »Lapud«, rodom Čeh. Cena mleku na Reki sc je določila na 50 vinarjev liter. Reški guverner je obolel na vnetju slepiča ter je bil te dni operiran. — Obrtne šole in strokovni tečaji za begunce. Osrednji odbor za begunce južnih krajev (Dunaj, IV., Favoritenstrasse 5) se je obrnil do visoke vlade, da otvori za begunce obrtne nadaljevalne šole ter obrtne strokovne tečaje. V kratkem času se otvori v Pottendorfu strokovni obrtni tečaj za pletenje košev za sadje in zelenjavo, enako se namerava po vseh barakah in večjih naselbinah vpeljati strokovne tečaje za ženska dela in za druge obrti, ter se bo posebno gledalo na to, da se udeležujejo tečajev in šol bcgunci onih krajev, kjer se izvršuje doma ena ali druga obrt, n. pr. begunci iz Sovodenj bi se udeleževali tečaja za pletenje košev, begunci iz Opat-jega sela in Brestovice za napravo bičev, begunci iz Solkana za mizarsko, iz Mirna za čevljarsko obrt, iz naših gor bi se udeleževale ženske tečaja za čipkarsko obrt in za druga ženska dela. Želeti je, da sc teh šol in tečajev oklenejo posebno dečki in deklice onih krajev, kjer ni še razvita nobena domača obrt. Osrednji odbor prosi čč. duhovnike in učitelje, ki delujejo pri beguncih, da mu v tej važni zadevi pomagajo, enako prosi razne strokovne učitelje in mojstre, da se za poduk v eni ali drugi stroki oglase. Dnevne novice. -f- Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik pion. stot, št. 1/2 Henrik Gerl. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 17. pp. Maks Pitner. Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 7. polj. top. p. Oton Vaušek; črnpvojniški nadzdravnik dr. Rudolf Dež-raan, pri vojni bolnici št. 6/3; stotnik bos. lierc. p. št. 3 Milan Grebene; višji zdravnik 57. pp. dr, Andrej Arnšek. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: narednika Kosmič Martin in Wernig Leopold; četovodje Petučnig Avgust, Ležanc Josip, Pucher Jakob, Sablatnig Daniel, Kaschilz Franc, Zimmermann Jurij in Winkler Andrej; desetniki Tušar Anton, Markovič Ivan, Kotnik Luka, Krabina Josip in Migitz Franc; poddesetniki Lipuš Konrad, Kullnig Josip, Glavičnik Gustav; infanterist Glantschnig Fran; vsi pri 7. pp.; četovodja, tit. nadlovec Jud Ferdinand; četovodje Hodnik Josip, Levičar Ivan, Matjaž Ivan, Poje Anton in Sketako Ignacij; enol. prostov, poddesetnik Kune Josip; podlovcl Janiš Josip, Prašnikar Josip, Hauptmann Anton, Kobi Franc, Reitz Franc in Vartar Ivan; patruljni vodje Slap-nik Jurij, Bizjak Ivan in Brenko Andrej; lovci Žagar Ivan, Peterka Andrej, Mandl Valentin, Kikel Josip, Ambrožič Franc, Nezavdal Vinko in Magdič Anton in častniški sluga Gangi Ivan; vseh 24 pri 7. lov. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja 17. pp, Rauch Peter, štabni narednik Šega Josip, nadlovec Vr-hovec Anton, četovodji Pavšič Alojzij in Gliha Miroslav; podlovci Gassner Oton, Rus Mihael, Rozmanič Franc. Judnič Josip, Kittnig Anton, Kobal Alojzij in Arhar Andrej; patruljni vodje Žbona Ivan, Camer Franc, Zaveršnik Anton, Opeka Josip, Sever Franc, Flere Ivan, Fink Peter, Adašek Josip, Fon Josip, Semen Josip, Cerar Ivan in Bizjak Jurij; lovci Platzer Franc, Schwartz Ivan, Wohlmuth Franc, Jenič Josip, Peterman Valentin, Škrabar Ciril, Zupančič Franc, Lovše Franc, Prek Jakob, Kušljan Franc, Oman Valentin, Jane Anton, Prah Mihael, Kebelj Alojzij, Groznik Franc, Gornik Matija, Vesely Vencel, Lo-renc Ivan, Haller Vinko, Grum Anton, Svete Josip, Rak Jernej, Schmidt Ivan, Uhl Ferdinand, Matkovič Martin, Gliha Ignacij, Plut Martin, Berlič Leopold, Bobnar Josip, Wohlsladt Maks, Kozlik Ivan, ■ Geiger Bogomir, Smolič Jos!p, Žirovnik : Josip, Žnidaršič Ivan, Speckmoser Hubert. Dežman Alojzij, Jurman Ivan, Škoda Vladimir, Schabus Peter, Kostenšck Anton, Frohlich Anton, Lončalc Josip, Repa Ivan, Roblek Franc in Povž Franc; vseh 70 pri 7. lov. bat. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: lovci Košir Anton, Čik Jernej, Režum Mihael, Celar Peter, Geršak Anton, Sparlek Ivan, Ulčar Alojzij, Schwang-ler Baltazar, Fačar Ignacij, Pogačnik Franc, Goschl Josip in Repše Ignacij; vseh 12 pri 7. lov. bat.; rač. podčastnik Do-manjko Franc, desetnik Rotar Josip, patr. vodja Mesarič Jakob, tit. desetnik Čuš Martin; dragonci Dobravec Anton, Kuko-vec Anton, Požar Franc, Bizjak Ivan, Kle-menčič Ignacij, Ploder Josip, Zorič Franc, Baumann Josip, Zehrer Jernej, Vcrbič Josip in Larbreiter Franc; vseh 15 pri 5. drag polku, — Potovanja v bojnem območju. Potovanje v sodni okraj Kranjska gora (izvzemši občine Jesenice in Koroška Bela) in v občine Srednja vas, Bohinjska B:strica in Zgornje Gorje sodnega okraja Radovljica, kakor tudi v celi politični okraj Tolmin in iz tega območja so dopustna tako v lokalnem kakor v daljnjem, v ožjem bojnem območju sc vršečem prometu, le z dovoljenjem vojaškega urada za izdajo prehod-nic (b, p. štev, 606 — Passierscheinstelle Feldpostamt 606). Za potovanja samo tega območja zadostuje tucli dovoljenje etapnega stacijskega ali kolodvornega po veljstva. — Vič. Podružnica Rdečega križa Vič-Glince je z marljivim sodelovanjem go-spodičin učiteljic A. Ravnikar ter P. Marinko tukajšnjim vojakom ranjencem in nji' hovitn strežnikom priredila na sveti večer ginljivo božičnico. Ob 8. uri zvečer smo s t zbrali okrog bogato okrašenega božičnega drevesa v telovadnici tukajšnje ljudske šole, kamor so prišli, deloma bili prinešen: vojaki ranjenci in njih strežniki. Polnošte-vilni tukajšnji cerkveni pevski zbor je naj-prvo zapel ginljivo: Sveta noč — blažena noč. Nato je g. župni upravitelj navzočim razložil pomen božičnega drevesa v voj-skinem času. Po nagovoru se je zapelo še nekaj ginljivih božičnih pesmi in cesarska himna. Na to je sledila razdelitev darov, Vidoma so bili ginjeni vojaki in njihovi Sa-maritani-strežniki, ko so jim odbornice Rudečega križa polagale v naročaj razne jestvine, cigarete in razne vojaške potrebščine. Da so se tudi znotraj pogreli, so dobili čaja in kuhanega vina. Gospod poročnik Lederhas kot komandant bolnišnice sc je iskreno zahvalil v imenu obdarovancev Rudečemu križu in drugim dobrotnikom za lepo bočičnico. Pa je bilo res nekaj ginlji-vega ta večer. Bili so skoro zastopani pri božičnici vsi avstrijski narodi. Zdelo se nam je, da smo bili tu Avstrija v nialeiv ena skupna družina, ki smo Božje dete — kralja — miru — prosili, naj tolaži v hudih urah poskušnje našega častitljivega vladarja in naj nad širno Avstrijo in njih državljane čim prej pošlje angelje zaželjenegs miru. — Gregorčič v nemškem prevodu. V božični prilogi »Agramer Tagblatta« čita-mo izpod peresa Rudolfa Livnograda lepe nemške prevode Gregorčičevih pesm; »Naša zvezda«, »Za dom med bojni grom« in »Njega ni!«. — Ako pobegnejo vojni ujetniki. Fo novno se je dogodilo, da so pobegnili vojni ujetniki iz taborišč, ozir. od dela izven taborišč in da se jih je moglo šele čez nekaj časa zopet prijeti. Ker obstoja.velika nevarnost za ogleduško delovanje teh ubežnikov, se vsakdo svari, da takih beguncev, ki jih ni težko spoznati po opravi in govorici, na noben način ne podpira n. pr. s prenočitvijo, prodajo ali podaritvijo civilnih oblek itd., ker se taka dejanja kar najstrožje kaznujejo. Zlasti zadene gostilničarje poleg tega še kaznovanje racii prestopka zoper zglaševalne prednice ter obrtno policijske posledice; Dolžnost vsakega posameznika je, opažene slučaje pc-begnitve takoj naznaniti bližnjemu vojaškemu poveljstvu ali politični oblasti, ozir. orožniški postaji ter varnostne organe kar najbolj pri zesledovanju podpirati. Zlas.i je posvečali največjo pozornost straženju v delo oddanih vojnih ujetnikov ker bi sc drugače isti zopet odtegnili. Kdor da varnostnim ali vojaškim oblastim podatke, ki dovedejo do prijetja pobeglih vojnih ujetnikov ali kdor neposredno povzroči tako prijetje, dobi nagrado 10 do 25 K. Nagrade razdeluje na upravičence vojaško pove;j stvo, v čegar okolišu se nahaja dotična ujetniška postaja, po lastnem preudarku z izklučitvijo" pravne poli. — Nova lista v Belgradu. V Belgradu je pričel izhajali ludi hrvatski list »Beo-gradske Novine«, ki izhajajo sedaj trikrat na teden, in siccr v torek, četrtek in nedeljo. List izdaja »Beogradsko novinsko društvo«, a vsaka številka stane samo 2 vin. »Beogradske Novine« pravijo v svojem programu, da bodo obračale največjo pozornost na gospodarske razmere v deželi. Odgovorni urednik tega lista jc Jurij grof Or-šič-Siavetički, bivši odgovorni urednik zagrebškega »Jutarnjega Lista«. — Katoliška služba božja v Belgradu. Prvi božični dan, dne 25, t, m., ob 8. uri. se je vršila v rimsko-katoliški cerkvi v Belgradu v Krunski ulici št. 23 sv. maša, ln sicer v hrvatskem in madžarskem jeziku, ob 9, uri pa v nemškem jeziku. — Ob pol enajsti uri je bila tudi nemška pridiga in velika maša. Ob pol treh popoldne so bile litanije z blagoslovom. V nedeljo, 26. t. m., je bil red svetih maš isti. --Za protestante je bila madžarska služba božja v posadni cerkvi na trgu Veliki Miloš in Bošanska ul. ob 9. uri dopoldne. _ Umrl je v Kranju na božični dan cerkveni slikar Matija B r a d a š k a. Rojen je bil leta 1852. v Lučni pri Gorenji ter se učil kiparstva pri Štefanu Šubic (očetu Ivana in Jurija) v Poljanah, potem se pa izključno posvetil slikarstvu. Njegove najboljše ^like se nahajajo v mestni župni in rožnov nski cerkvi v Kranju, v cerkvah na Primsk jvem, Predosljih in Čadramu na Štajerskem. — Bivši predsednik hrvaškega sabora umrl. Iz Zagreba poročajo: Bivši dolgoletni predsednik sabora Vaso Jurjevič je 27. decembra tu umrl v starosti 71 let. _Določbe glede porabe moke na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča: Uradni list javlja vladno naredbo, s katero se določa dnevna množina moke na osebo. Od 10. januarja 1916 dalje sc sme porabiti na glavo in dan k večjemu 240 gramov pšenične, tženc in ječmenove moke. Ljudje, ki opravljajo težko fizično delo, smejo na dan porabiti 300 g, kmetje pa 400 g; 5 g moke odgovarja 7 g kruha. Od 10. januarja 1916 se sme oddajati pšenična, rže-na in ječmenova moka ter njihove zmesi kakor tudi kruh le proti krušnim izkaznicam. Zaloge nad določeno dnevno količino se smejo naložiti le do množine, zadostujoče do 16. avgusta 1916. Preostanki se morajo na zahtevo upravnih oblasti oddati po maksimalni ccni v svrho javne potrebščine. _Zvezna proga med gorenjsko in dolenjsko železnico. Komisionelni ogled za to zgradbo se prične v četrtek dne 13. januarja 1916 ob 9. uri dopoldne; sestanek pred šišenskim kolodvorom, na kar se vsi interesenti opozarjajo. Podrobni razglas je prilepljen na mestni hiši, načrti se morejo vpogledati pri mestnem stavbnem uradu od 30. decembra 1915 do 12. januarja 1916 ob navadnih urah in ondi podati na zapisnik tudi morebitni ugovori. Načrti so enako razgrnjeni tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu, dalje pri županstvu v Zgornji Šiški, Mostah ter na Ježici. _Poizvedbe o vojnih ujetnikih. Uradno ce naznanja: Zadnji čas se množe slučaji, da sc privatne esebe obračajo na c. in kr. vojno ministrstvo s prošnjo za izvestja o usodi posameznih vojnih ujetnikov. Občinstvo sc zato opozarja na to, da se je za taka izvestja o vojnih ujetnikih že iz ozi-rov n- hitrejši odgovor obračati izključno na naslov: Gcmcinsamer Zentralnach-weisbureau vam Roten Kreuze, Auskunfls-stelle fiir Kriegsgefangenc, Wien, I. Fisch-hof 3« — nikakor pa ne na c. in kr. vojno ministrstvo. Vprašanja, ki so naslovljena na c. in kr. ministrstvo, pošilja le-ta dalje navedeni poizvedovalnici za vojne ujetnike, tako da r.c na ta način stvar le zavleče. — Smrtna kesa. Umrl jc v Gradcu mestni tesarski mojster Jožef F e k o -n j a , star 50 let. —- Umrla je 23. t. m. v Žapužah gospa Jožefa Stroj. Pogreb je bil 25. t. m. — Umrl je v Zaklancu dne 24. t. mes. tamošnji cerkovnik Anton Smrtnik, dober soprog in skrbni oče devetih otrok. t — Izkopavanje padlih junakov. Višje armadno poveljstvo prejema številne prošnje, da cc smejo izkopati in prepeljati v domovino padli svojci. Kratko potem, ko pride prošnja, včasih pa šc predno pride prošnja v roke poveljstva, prošnjiki že brzojavno urgirajo odločitev. Predno se more rešiti te prošnje, je treba obilo pisari) semtertja, zato včasih poteče precej časa, da jc prošnja rešena. Urgencc pa na-pravljajri lc nepotrebno delo. Zato se odslej take urgence ne bodo več odpošiljale na naslovljeno poveljstvo. Pač pa bo vsakdo, ki vloži prošnjo za izkop svojca, dobil uradno potrdilo, da je prošnja prišla na svoje mesto. — Odvetnik dr. Jos. Lovrenčič, c. kr. nadporočnik, je dodeljen c. in kr. vojnemu sodišču v Stanislavovu v Galiciji. — Kako pridemo do tujega denarja. Da se ugodi potrebi po tujem denarju je finančno ministrstvo v sporazumu z ostalimi centralnimi oblastmi in ogrskim finančnim ministrstvom v smislu predloga brnske trgovske in obrtne zbornice odredilo, da imajo eksporterji v bodoče, ko prosijo za izvozno dovoljenje, plačati pri av-stroogrski banki tujo valuto. Ta odredba bo stopila v veljavo s 1. januarjem 1916. in se bo izvozno dovoljenje dajalo le pod pogojem, da se izročitev tuje valute, ki naj se plača za izvozno blago, zagotovi pri avstroogrski banki. Ta določba pa ne velja za zneske okoli 200 K ali podobne številke v tuji valuti, ne velja tudi za ozemlja, stoječa v naši vojaški upravi. — Na bojišče kot slikar se bo podal slovenski slikarski umetnik Vavpotič. — Kadet Franc Aprlssnig jc bil 25. novembra težko ranjen na Vrhu sv. Mihaela. Obležal je pred vrsto čez noč, pa ker so sc. naši malo umaknili, ne vedo, kaj jc bilo potem ž njim. Morebiti je na Laškem težko ranjen ali pa je umrl. — Gostilne v Gradcu bodo zapirali od 1. januarja dalje ob 11. uri ponoči, kavarne ob pol 1. uri ponoči. Zvišanje cen sladkorju. Glasom ministrske naredbe z dne 7. julija 1915 o ureditvi prometa s sladkorjem se zviša za konzumni sladkor določena temeljna cena 88 K 50 vin. za 100 kg pri dobavah po 31. decembru 1915 dne 1. januarja in 1. marca 1916 za 50 vin. pri 100 kg. Pričakovati je tedaj tudi v nadrobni prodaji ponovnega zvišanja cen sladkorju, vendar pred 1. februarjem baje ne. — Zasebni vojnopoštni paketi so do-volieni na vojnopoštne urade 189, 19/11. in 22/11. — Umrl je v mariborski bolnici infanterist bos.-herc. pešpolka Milan Stupar. — V bolnici v Gradcu je umrl Martin Slapšek, nadučitelj na Reki pri Laškem trgu. — V ruskem ujetništvu je učitelj Rajko Božič iz Mengša. — Omelitev plinove in električne razsvetljave v Gradcu. V Gradcu se jc ukazalo, da sme v stanovanjih goreti le ena pli-nova luč. Kuriti in kuhati se s plinom sme le v stanovanjih, ki nimajo peči ali ognjišč. V kavarnah in gostilnah nc sme goreii pli-nova luč čez 9., v trgovinah pa nc čez 7. uro zvečer. Plin se ne sme vporabljati za zunanjo razsvetljavo trgovin, izložb in za reklamo. — Krone se zaračunajo pri vplačilih v Švico; 100 frankov = 145 K; v Nemčijo 100 mark — 144 K. — Vojni poštni zavoji so od 3, januarja 1916 dalje dopuščeni na vse vojnopoštne urade. Vojno-poštnim uradom 11, 39, 51, 125, 149, 169 in 186 se lahko pošiljajo zavoji vsak dan, ostalim vojno-poštnim zavodom pa le ob ponedeljkih, torkih in sredah. Pošiljati se smejo v zavoj ih 1. oprema in obleka, 2. smodke, svalčice, tobak, pipe, smodkini in svalčični ustniki, brez bencina Ccrcisen vžigalke. Zavoji z drugačno vsebino se ne sprejemajo in jih vrnejo pošiljatelju, ki bo moral plačati po vratno poštnino. — Umor? Dne 13. decembra so našli na nekem savskem oločiču pri Zagrebu na-plavljeno truplo neznane ženske, stare 20 do 30 let in v blagoslovljenem stanu. Kako dolgo je truplo ležalo v vodi, se ne more dognati. Lasje so temne kostanjeve barve, zobje dobro ohranjeni. Na prstu je imela kovinski prstan z emajliranim rdečimi križcem. Okoli vrata je imela koraljc na rdeči vrvici. Imela ie zvezane roke, in sicer tako, da je izključeno, da bi si jih mogla utopljenka sama zavezati. Zato se sumi, da jc bil izvršen umor. Obleka utopljenke, prstan in koralje se nahajajo pri kr. policiji v Zagrebu. — Otrok zgorel. Poscstnica Jera Biz-jan v Horjulu je šla dne 19. t. m. po vodo na 150 korakov oddaljeni tsudcncc. V njeni odsotnosti je šla njena 4letna hčerka Frančiška pred zakurjeno peč. Tu se ji je vnela obleka, in ko se je na njen krik vrnila mati, jc bila že tako opečena, da je naslednj" dan umrla. — Padel jc pri Zabrežu v Srbiji vojak črnovojniškega polka št. 27 Jožef D e r -g a n e c. ®e:cev na Fermozi. Bukarešt. Iz Petrograda se poroča, da so japonske oblasti razglasile obsodbo v veleizdajniškem procesu na Formozi. Od 1413 obtožencev je obsojenih na smrt 900, Namen zarote jc bil, da se odcepi otok Formoza od Japonske, da se umori japonskega cesarja in ministrskega predsednika in na Japonskem proglasi ljudovlada. Ljiljansfte novice. lj P. Volbert S. J., priljubljeni cerkveni govornik, odide v četrtek v Celovec, kamor je prestavljen kot pridigar celovške stolne cerkve. Ljubljančanje ga ohranimo v lepem in hvaležnem spominu, lj »Slomškova zveza« je izgubila svojega zaslužnega podpredsednika g. prof. Izidorja Modica, Padel je, kakor znano, junaške smrti na italijanskem bojišču. Njemu v spomin bo daroval odbornik »Slomškove zveze«, preč. gosp. kanonik Anton Kržič sv, mašo v sredo, dne 29. t. m. ob 8. uri v stolnici. P. n. članice in člane ter prijatelje in znancc vabi, da se udeleže v obilnem številu te sv. maše in se ga spominjajo v molitvi — odbor. lj Silvestrov večer. C. kr. deželna vlada jc prošnjo gostilničarske zadruge v Ljubljani, da bi se dovolilo prosto obratovanje na Silvestrov večer, odklonila. Gostilne in kavarne se bodo morale potemtakem kakor po navadi ob 11. uri oziroma ob 1. uri zjutraj zapirati, lj Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočalkov is izkuharjev v Ljub'j."ni ; ima v četrtek dne 30. decembra t. 1. ob 1 pol 3. uri popoldne svoj izvanredni občni zbor v veliki dvorani Mestnega Doma, na katerem se bo razpravljalo in sc zavzame stališče proti očitanju o pretiranih cc-nah živilom v ljubljanskih gostilnicah. lj Prodaja moke. Objavljeno je bilo, da sc bo prodajala moka iz mestne zaloge pekom jutri, 29. t. m., mokarjem in trgovcem pa v četrtek, 30. t. m„ obakrat ob pol devetih dopoldne na magistratu. — Aprovizačni odsek je določil še, uvažuje ravnokar objavljeni cesarski ukaz z dne 10. oktobra letos, ki zapoveduje, da smejo prodajati mokarji in trgovci moko lc za kuho, naj se nakazuje odslej naprej pekom nekoliko več moke, mokarjem in trgovcem pa manj. — Aprovizačni odsek je prepričan, da bo s tem ustreženo tudi občinstvu, ki ne bo primorano kupovati si kruha le v mestnih prodajalnah, ker mu bodo na razpolago v to svrho tudi šc vse pekarne. lj Pekarska zadruga nam poroča: V smislu ministrske naredbe z dne 20. dccembra 1915 jc po § 9. pekom in slaščičarjem prepovedano jemati od tretjih oseb napravljeno testo v peko. Občinstvo se torej opozarja, da s 1. januarjem 1916 peki nc smejo jemati v pečenje nc štruc nc hlebcev, ne potic in drugega doma izdelanega testa. lj Umrli so v Ljubljani: Rade Rafaelo-vies, pešec; Marijan Zuzul, pešec. — Karol Bervar, sin mizarja, 1 leto. — Jera Ka-strun, tovarn, delavka, 60 let. — Leopold Soklič, čevljarski pomočnik, 46 let. — Frančiška Kucler, delavka tob. tovarne, 25 let. — Mihael Avman, kurjač državne železnice v pok., 57 let. — Anton Gries-bacher, posestnik, 66 let. — Janos Szanyi, honved; Ivan Vranješ, pcšec; Andrej Pa-robek, honved; Franc Horak, pešec; Andrej Csastven, pešec. — Frančiška Lesjak, perica, 48 let. — Alojzij Korošec, občinski ubožcc, 38 let. — Franc Rus, sin posestnika, 30 let. — Uršula Košir, delavka, 73 let. lj Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da poteče danes, dne 28. decembra rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, ko-žicc in strojila. Naznanilo je podati po stanju prejšnjega tretjega dne, t. j. od sobote, in sicer je poslati en izvod c. kr. trgovskemu ministrstvu na Dunaju, drugi pa mestnemu magistratu (obrtni oddelek). Tozadevne tiskovine se dobe (za Ljubljano) pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. Razne mm. i Ženski kočijaži v Budimpešti, Vodstvo obrtne korporacije peštanskih izvoščekov se je obrnilo na višjega mestnega glavarja s prošnjo, da bi se ženskim članom družin vpoklicanih izvoščekov dovolilo nadaljevanje obrti. Glavar je prošnji ugodil. Ženski izvoščki pa morajo preje napraviti izkušnjo, predno dobe koncesijo. Krog sto žensk iz družin vpoklicanih izvoščkov se sedaj pripravlja na izkušnjo, h kateri se nekatere pripuste že tekoči teden. Čitalnice za vojake na Švicarskem. Zelo koristna in posnemanja vredna naprava obstoji žc več let na Švicarskem. V vsakem še tako majhnem kraju, v katerem se nahaja vojaštvo, se nahaja tudi čitalnica z najrazličnejšimi časopisi in dobrimi knjigami, a za neznaten denar dobe vojaki v nji tudi čaj, kavo in druge jedi. Take čitalnice so ustanovila in jih vzdržujejo privatna dobrodelna društva. V njih se v prostem času shajajo vojaki, čitajo, in kar je glavno, vzdržujejo se od alkohola in drugih njegovih posledic. To zadnje je tudi glavni namen njihovega ustanavljanja. Pridodatek h krušnim znamkam za Božič v Frankobrodu. Mesto Frankobrod je sklenilo, da da h krušnim kartam, ki se bodo izdajale 21., 22. in 23, izjemoma šc posebne listke kot pridatek, s katerim bo vsak dobil četrt kilograma moke, ali pa tej množini odgovarjajočo množino kruha. Vsaka hišna gospodinja dobi toliko teh listkov, za kolikor oseb dobi krušnih kart. Zanimiv top. V kraljevem bolgarskem narodnem muzeju v Sofiji se nahaja posebne vrste top. Njegova cev je navadna vodnjakova cev, okovana z železnimi obroči, a tudi kolesa in lafetine stene so lesene. Napravil ga je nek bivši turški top-ničar, rodom Bolgar, kateri je živel takrat kot kmet v svoji vasi. Leta 1876. je pripadala ta vas še Turčiji, katero so često-krat napadali turški Čerkezi in Bašibo-zuki, a bolgarski prebivalci te vasi so se hrabro branili. Spomnili so se, da bi sc mogli Šc boljše upirati njihovim napadom, ako bi imeli kakšen top. In ob tej prilož- j nosti je napravil ta kmet omenjeni top. Kot naboji so mu služili okrogli uleži teht-niče, kakršne rabijo še danes na vzhodu, i a imajo vsi skoro enako velikost. Top so pri vhodu v mesto postavili na kup kamenja, a ob njem je gorelo v posodi oglje, v katerem se jc nahajala dolga železna žica, s katero bi zažgali smodnik, ker niso imeli vžigalne vrvice. Nekega dne sc približa vasi krdelo Čerkezov. Kmetje zažgo smodnik s pomočjo razžarjene žicc. Pri tem nastane strašen grom, utež zleti med Čer-keze, a nekoliko trsk in nhiočev med preplašene krnele. Top pa ni bil znatno po- škodovan, samo cev jc imela majhne poškodbe. Dosegel je bil s tem svoj namen, ker so od takrat pustili Čerkezi vas v miru. Mislili so namreč, da so ta top poslali Bolgarom Rusi na pomoč, s katerimi se pa niso radi spuščali v boj. Moški s 126 ženami. Berlinski listi poročajo, da jc prišla policija na sled goljufu, ki je imel 126 žen, ter jc vsaki obljubil že-nitev. Te dni so ga odkrili pod imenom Friderika Rosenkranza, trgovskega potnika, starega 40 let, ki je v Berlinu in v provin-cijalnih mestih nastopal v javnosti pod različnimi imeni. Od svojih »zaročenk« je znal izmamiti velike svote denarja in pohištva za več sob. Neka vdova mu je poslala v Berlin pohištvo,vredno več tisoč kron, katero jc Rosenkranz na licu mesta prodal. Po dveletnem zasledovanju se je policiji posrečilo najti prevejaneg . goljufa. Aretiran je bil na berlinskem kolodvoru v trenutku, ko se je zopet pripravljal, da sc odpelje na obisk k neki zaročenki. h lunoKI na Potrpežljivost in vstrajnost na bojišču. Jožef Prclesnik iz Zdenske vasi, člar. Marijine družbe in tajnik Orla« v Dobre-poljah, piše prijatelju k Marijinemu prazniku dne 8. decembra med drugim: Doma si nc morete misliti, koliko potrpežljivosti in vztrajnosti ima človek tukaj. Res včasih malo porentači, a to nič nc de. Kar vedno naprej dela in sc zaveda, dr. je to v korist njemu samemu in vsem skupaj. Zato smo pa napravili tako, da nas pc zimi nc bo zeblo in cla nam sovražnik nc more blizu. Podnevi pač trpimo, ko pa pride večer, se pa vse pozabi. Iz vseh barak se oglasi petje, ki človeku prežene vso ža> lost in nevoijo. Upam, cla nas ne pozabite na praznik Brezmadežne; saj lahko rečem, da sc tisti fantje in možje, ki so bili ponos naše Marijine družbe, tudi na bojišču vzorno obnašajo ter z neupogljivim pogumom branijo slovensko zemljo. Spomnite se torej nas in se v našem imenu zahvalite Bogu, da nas je dosle ohranil: naj bi nas po Mariji tudi poslej! C. kr. razredna loterija. Žrebanje 2. razreda V, razredne loterije se vrši že 11 in 13. januarja 1916. Cena srečk je: 1/1 K 80.—. i/o K 40.—. i/i K 20.—. V» K 10.—. Opozarjamo p. t. reflektante, da nemudoma naročijo srečke, katere prodaja poslov-nica c. kr. avstr. lazredne loteiije Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. .niiii.ii.,,.,.,.,,, i.miiiiniiiiiiiiii.nmiiniiiiniiii. Nov spored! „I-£ine Centra I" UHEM«SSaffl£SZB3 Mg—»—g u fteželncm gisdalifeu. Samo tri dni: SIN USODE. Romantična drama. — V glavnih vlogah norveški igralec Nikolaj Johansen in Reg-gna Wcttergrecn. ZVITI FELIKS. Učinkovita veseloigra. "SANATORIUM • EMONA, ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. [ ,, •PORODNIŠNICA. JI JI LJUBLJANA • KOMENSKEGA'ULICA-4 KJ I SE^ZDR^ncFT^-raj-DR- FR. DERGANC ta v trii želi hiti sprejeta 18 letna, pridna in spretna Umetska dekle; gre tudi v kako pro dajalno na deželi. Blagovoljne ponudbe pod naslovom A. Jelnikar na IMchveisovi 2786 cesti, hiša Korzika štev. 1. tinemn motam, jhhmrja PICCOLI-ja vLjubljanl i Vnvta «.»(aVt»- VMNlirv Iiitu/l nevtitno mciinc /ihte. kzrjr arf alicnih h u/e/akdej W l steHženlca 2 kroni. Ceniki zastonj in franko. Tfgoacl in prehupsocitl! .,\ojni krcnuiii zreKUi" nopokvarljivo fino pceivo nudi hiter in dober zaslužek, karton s 36, 72 ali 144 kos 4 krono Razpošilja najmanj 8 kartone. Brandt, Ljubljana, noštni nreHai 7. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jo naš iskrenoljubljeni soprog, oče brat svak in stric, gospod Uodilna znamka Odseve c. kr. okrajni orožniški stražmojster, danes zjutraj ob 8. uri, previden s tolažili sv. vere, v starosti 45 let mirno preminul. ' Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo dne 29. t. m ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Vojno vas. Bodi nepozabnemu prijazen spomin! V Črnomlju, dne 27. decembra 1915. Jožefa Debevc, roj. Rošelj soproga. Hinko in Merica otroka. Naročajte »Slovenca"! z lepo in hitro pisavo, vešča strojepisja se takoj ali pozneje, pod ugodnimi pogoji sprejme pri tvrdki Jvan Savnik, Kranj. 2332 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, rekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Ria-Balsam. Su-JffV J mom K 3 lončki K 2.50. — KEMENY, | Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko | Kosisnjeu orehov i2s?nog Ponudbe z ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira. U VI 1236/15/2 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Se-bastijana Tome, rojenega leta 1851 v St. Vidu nad Ljubljano, pristojnega v Ljubliano, gostilničarja v Spodnji Šiški, štev. 14, radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1015, štev. 228 drž. zak. v navzočnosti drja. Pavlina kakor javnega obtožitelja, obtoženca Sabasti-jana Tome, po danes dognani glavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje, tako: Obtoženec Sebastjan Tome je kriv, da je dne 18. oktobra 1915 v Spodnji šiškt izrabljajo izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahteval za neobhodne reči, namreč za «/« liter rebulje 3tj vinarjev, torej očitne čezmerne cene in je s tem zakrivil prestopek draženja po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, štev. 228 drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo § 261 k. z. na 100 kron denarne globe, v slučaju neiztir-Ijivosti pa na 10 dni zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. V Ljubljani, dne 11. novembra 1915. Nagode, l.r. domače čeuljarske industrije, sa neparekljiuo, naši suetounoznani touarna čeuljeu akcijska družba flhFRED FRHriKh, KBm. DRUŽBA riajuečje podjetje suoje urste u monarhiji prodajalna Ljubljana, Prešernaua ulica 52 vajena trgovine z mešanim blagom, z večletno prakso in z dobrimi spričevali, želi svojo sedanjo službo premeniti. — Naslov pove iz prijaznosti uprava „Slovenca" pod štev. 2784. (Znamka za odgovor!) Sprejme se spretna Ker se nahaja naše podjetje tik ob švicarski meji, imamo priliko za ugoden uvoz vsakovrstnih živil itd.zahtevajte torej naš; 2742 v trgovini z manufakturnim in drobnim blagom, Ljubljana, Stari trg 3. 2782 Stanovanje in hrana v hiši. ki ga pošiljamo poštnine prosto in zastonj. Gebr. Rcichart, veletrgovina, Dornbirn Tirolsko-Predarlsko. m m S5>is1 hSST II 2191 Ljubljana, Židovska ulica 8 skladišče nasproti (štev. 7) priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Žalni klobuki vedno v zalogi. wr Popravila po želji. Mmmmmmmmmm Priznano najnižje cene. Zunanja naročila z obratno pošto. MM®! Izdaia konzorcii »Slovenca«. •Tlak: »K&toliAke Tiskar o««. v odeovorni urednik: Jože! Gostinčar. državni poslanec.