Oar Write U. Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ CITATELJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« aanritail-no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. ELEPHONE: CHelsea 3—1242 CteM Matter list, ltei al the Paat Office Al Ne« lark, N. I, Act •( tegmi «f Mmrcb trd. 187f o. 164. —Stev. 164. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, MONDAY, JULY 17, 1939—PON EDELJEK, 17. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL MINNEAPOLIS POCIVA DEO PRI WPA PROJEKTIH new yorku in bližnji okouci bo odpuščenih vsak teden dvanajst tisoč wpa delavcev Delavski voditelji izjavljajo, da dela ni mogoče izsiliti. — Posledica krvavih izgredov v Minneapolis. — Nova odredba bo zelo škodovala raznim javnim projektom. — Stavka se nadaljuje. — V New Yorku je bilo doslo/j odpuščeni! nad 8000 WPA delavcev. Japonci demonstrirajo proti Angležem množica je kričala: - vse angleže je treba pobiti! TOKIO, Japonska, 16. julija. — Nad 50,00e 1 ljudi, ki so razburjeni mahali z rokami in kričali, je dve uri demonstriralo pred angleškim poslaništvom in so bile to največje japonske demonstracije proti kaki tuji državi. Demonstracij .so se udeležile žene in otroci, mlado in staro. 19 majnerjev postalo žrtev katastrofe no: 1" v zvezi s strajkqm pri WPA so se za vršili v tek v Minneapolis krvavi izgredi. Ena oseba je ila usmrčena, sedemnajst pa težko poškodova- ih. Posledica tega je, da je bilo v Minneapolis u- tavljeno delo pri vseh WPA projektih. V New Yorku je naznanil WPA administrator, a bo z današnjim dnem vsak teden odpuščenih \ 2 tisoč WPA delavcev. Administrator Brehon B. Somervell se je vrnil čeraj a konference vseh WPA državnih voditeljev, j Angleže Neoziraje se na kakršnikoli proteste ali na štrajk p0 drugih krajih Japonske polagoma odpuščenih 75,000 izmed 1 45,000'f ob ^f" fa*u demonstrira-. - i lo proti Angležem okoli lo mi- PA delavcev. lijonov ljudi. Pri tej priliki je Somervell prvič kritiziral novo' Zastopniki vnanjega urada postavo, češ, da bo vsled nje resno prizadetih nr- "f1^?^0'.^11 S(y se. <}emoiu . .« . , , kt i i. - iii i .s t racije pričele nepričakovano šteto javnih projektov. Nadalje je rekel, da seda- ;„ ibrez vednosti vlade in re ji odpusti ne pomenijo samo enomesečnih prisil- kli, da ipolicija ne bo posredo-ih počitnic za one, ki so že osemnajst mesecev za-fv*,a' (k?k:er demonstranti ne poJeni Pri WPA Kdor to misli. s. ,moti. Odpušče-1'''^T TZnstrac* ni delavci bodo sele takrat zopet nameščeni, ko bo- najbolj hrupne, je pripeljalo do vsi, ki sedaj dobivajo relief, za vršili svoj delov- m°t°rno kolo na treh kolesih ni čas pri WPA Istočasno je odministrator pove S^f^JT^ dal, da ne bo nikdar več nameščenih 1 40,000 de- jim je zabranila. Do pretepa lavcev, 'je prišlo, ko so nekateri de- Kot v raznih drugih delih dežele, naprimer v a"on3tranti ^lodreno splezali ^d^no'ipAr'vrata" Ce'sc Pennsylvaniji in po raznih .mestih Srednjega Za- l^ri™ m aTetTrS.' * na te^trani vrat' so nada se tudi v New Yorku stavka pri WPA nada-! Vse uradništvo v poslaništvo ljuje. Thomas A. Murray, predsednik Building f tekom demonstracij nemo-1 ^ t . T 1 •• • 1 1 1 v .. teno delalo; samo nikdo se ni and Construction 1 rades, je rekel, da strajk re prikazal ;pri oknu. bo tako zlepa končan, četudi je rekel predsednik Slednjič je bila iv poslani- Okoli 1()00 policistov je popolnoma obkolilo poslaništvo, pred glavnimi visokimi železnimi vrati so stale tri vrste policiste v. Demonstranti -so nosili napi- kakor: "Razbijte Angleže,n Deyet (e jih ^ yedno >sc|ve: in "Fobijmo vse _ , haja v zasutem rovu 250 čevljev pod po vrši • no. Vzrok eksplozije nepojasnen. PROVIDENCE, Ky., 16. julija. — V premogovniku Duvin Coal Co. je nastala včeraj silna aksplozija. njast fpremogarjev je bilo pri1 priči mrtvih. Delvet se jih še nahaja v zasutem rovu 250 čevljev pod površjem, pa je le malo upanja, da bi jih bilo mo-goče rešiti. Predsednik družbe F. V. Ruckman je rekel: — Prostor, kjer se nahajajo, mi je prav dobro znan. Sredi rova so ne nemčija grabi •_ češko last Nemško vojaštvo je prevzelo vodstvo jekla rn. Gestapo išče orožje po hišah. PRAGA, Češka, 16. julija.— Xemska vojaška policija je prevzela strogo fvodstvo Poi-di jeklarne iv Kladnu, ki je glavna tovarna težke industrije v češkem protektoratu. V vseli gavnih uradih so nameščeni nemški izvedenci; ravno tako stalno prihajajo' nemški delavci v topilnice gen. franco hoče ostati nevtralen Španska ni niti nemška, niti italijanska. — Pripravljena pa je na vojno. — Ciano na biko-borbi. anglija se pripravlja na krizo Angleški vojni stroj je namazn za jesensko krizo. — Obrambni program velja Anglijo — $9,000,000 na dan. LIZBONA, Portugalska, 16. julija. — General Francisco Franco je poročevalcu portugalskega lista "Diario de No-tticias" opisal stališče Španske v slučaju evropske vojne ter Nemško vojaštvo je tudi pre T*kel> .'la ^a,n?ka J" neI.n Roosevelt, da so delavci zašt raj kali proti vladi Združenih držav • — Nihče ne more siliti ameriškega delavca, — ie poudaril Murray, da bi vršil delo, ki ga noče vršili. Ko bodo človeka silili delati, bo napočil konec demokracije V New Yorku je bilo doslej odpuščenih 8543 delavcev Več tisoč drugih jim bo vkratke>m sledilo. Narodni voditelj WPA, polkovnik F. C. Harring-'on, je dovolil, naj se v Minneapolis preneha delo pri vseh WPA projektih. Mestni župan George A. Leach je zveznega generalnega pravdnika Franka Murphy-ja brzojavno prosil za 4'sodelovanje**, češ. da gotovi elementi kujejo javno zaroto proti zve ni vladi Edinole posredovanje zvezne vlade utegne zajamčiti mir in red. Zvezne oblasti zaenkrat se ne bodo posredovale, ampak skušajo zaenkrat le ugotoviti, če je bil kakšen delavec prisiljen za-pfrakati ali če so delavski voditelji koga proti nje-povi volji poslali v vrsto piketov. v MINNEAPOLIS, Minn., 15. julija. — Vojaštvu narodne (milice je bilo naročeno, naj bo pripravljeno zatreti morebitne nemire. Zupan George Leach je malo prej prosil za par oddelkov redne armade, toda njegova prošnja ni bila uslišana. Governer Harold E. Stassen skuša napraviti mir. ne da bi se posluzil kakšnega nasilja. Tojnu bo sedaj najbrž Uspelo, ker m prenehala dela pri vseh WPA projektih. V svoji prošnji za redno aijm&do je izjavil župan Leach; — Gotovifdelavski elementi so se jav-H9 zarotili proti vWi Združenih 'drfav, _-_ štvo pripuščena deputacija petih članov, ki so poslaniskemu m, d oči m jih bo mogoče rešiti, če so na oni strani. Kaj je povzročilo eksplozijo, ni znano. Ob času katastrofe, je bilo v majni osemintrideset inajnar-jev. Deset se jih je takoj re- i ■zelo municij-sko tovarno v Brnu, ki je druga največ munj-cijska tovarna za Skodovinii tovarnami. Vsa naročila vzhodnim državam so bila odpovedana, Nemčija pa je naroči'« lahke železne plošče. Ivi varne v Vitkovicah sicer še nr-o prešle pod nemško vod-7| sfovo, toda 15 češkim Inžinir-jem ni več dovoljen vstop v *o varne, dasi še ve\\ Anglija, 16.juli-jii. — Anglija je svoj vojri stroj z največjo naglico namazala, ker sredi septembra pričakuje največjo politično napetost v Evropi. Za avgust j«' angleška vlada pripravila največji mobilizacijski načrt, da bo popolnoma pripravljena, kadar pride velika kriza. Ministrski predsednik NV- ška, niti italijanska. Rekel je, da T>o Španska skušala ostans,.m. nadaljeval Franco. "Sicer ze li delovati za mir, toda ni do- ski zbornici povedal, da je M 1 c» vpoklicanih 12,000 mornari- ta.jjiiku H. M. Brainu vročili resolucijo proti Angliji. Demonstracije so se pričele v Hibija parku, kjer še je zbralo do 1000, ljudi in so govorniki zahtevali, da Anglija preneha pomagati maršalu Oanj-kajšeku in naj odide iz vzhodne Azije. Velikanska množica je meo Poljska vedno izgubila, ali z zmago svojih zaveznic, ker bo Rusija sta vila svoje zahteve, ali pa z zmago držav osi, v katerem slučaju bo uničena." Glede olbiska italijanskega vnanjega ministra grofa Ciara je rekel, da je samo vrnil obisk notranjega ministra, ki je nedavno obiskal Rim. "Ako z mednarodnega stališča ta obisk nima velikega po mena," je rekel Franco, 'po-nieni s španskega stališča potrdilo špansko - italijanskega prijateljstva." GDANSKI VODITELJ PRI HITLERJU GDANSK, 14. julija. — Telefonska poročila iz Berch-tesga'dena naznanjajo, da je bil fuehrer Adolf Hitler dva uri v razgovoru z gdanskim nacij-skiin voditeljem Albertom Forsterjem. Poročilo pravi, da je Foer-ter izrazil upanje, da bo v kratkem videl Hitlerja v Gdansk u. VAiR)Š A V A, Poljska, 14. ju-llija. — Poljski listi poročajo, Ida je v Gdansk -prišlo 100 novih nemških Gestapo detektivov. zervnih bojnih ladij, da dobijo najboljši pouk velikih mornariških in zračnih manrtvrov v avgustu in septembru. Kadar bodo manevri na svojem višku, tedaj bo pod zastavami največ angleškega voja štva v mirnem času in finančni minister sir John Simon je v poslanski zbornici rekel, da bodo manevri veljali vsak dan $9,360,000, ali ves čas približno $3,4 Ki,000,000. RUM, Italija, 16. julija. — Propagandni minister dr. Paul Joseph Goebbels je naročil nemškemu časopisju da se posmehuje "pobožni hinavščini' angleške propagando ter i'* sam objavil zasmehovalen članek, v katerem pravi, da so Nemci ponosni, da nekateri Angleži sovražijo Adolfa II*'-lerja. ...................................................... iiii"M|'ii(ii»iH,I,i«»iiiiiii!!,,iiiiiiiiH'M,iiuta ..... ••••••• Zm pol Za tooi ematrcr aa celo let o .. f7.i» Ii Aatrt HJC Za pol ....... ----98.60 "^UA* MABODA- UHAJA TtAjn DAN IZVZEMgl NBDSLJ IN mwiKov M, 'emd-tem ko se mu je zdravila noga. za pljučnico, ki je bila \zrok pre rane tsnirti spostovanegt uglednega in pri vseh piiljub-Ijenega šefa primarn;; dr. Fr. Derganca. Dr. Franc Derganc s » je rodil 26. februarja 1ST7 v Semiču v Beli Krajini Gimnazijo je (Študiral v Novem mestu in v Ljubljani, medicino pa na Dunaju, kjer je promoviral za doktorja vsega zdravilstva 1. 1903. V raznih inozemskih znanstvenih središčih se je specializiral za kirurgi jo ter nato prišel v službo v Ljubljano. Pred tremi leti jo bil upokojen kot šef-priinarij kirurškega oddelka ljubljanske boluiš-nice. Z<* inongo prej je zgradil na Ramenskega cesti vilo, ki je obenem znan in priznan sanatori j "Emona." Tu je preživel zadnja leta. RIBIČEVA SMRT POD VLAKOM se imate priložnost narocjti tč zanimive knjige, ker imamo nekaj zbirk se v zalogi. •. vsak pravi, da so vredne vec kot $1.35. naroČite jih danes Knjige Družbe sv. Mohorja Sest knjig 1. Koledar za leto 193*9 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL 3. Življenje svetnikov .4. Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave . : M^^E Spisala MARIJA AHAClO 6. UraČeicenja VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročit« pri: iarna «gLa& naroda" lift STREET N1&W TOBK, N. Y. t - m ii pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za * 2.30 $ 4.50 $ 6.60 $10.25 $20.-$30 — I Hu. 1,0 I>io. 2CO l)in. 30«! l»iu. 50iJ I)in. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za S 6.30 * 12.— $ 29.— $ 57.— $112.50 Ur 100 Ur 200 Uh 500 Ur lOOO Ur 2000 $167.— .......... Lir 3000 KEJt SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačila v^jih zneske* kal zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujem ie boljč« pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVK&ft. AJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L OVEN r C publishing] COMPANY (mm BUREAU) SI« W. 18th fw, n r - i.. OCEJE UBIL SVOJO HCER IN IZVRŠIL SAMOMOR Xa Bistrici pri St. Rupertu izvršil imoviti in ugledni, okrog 50-Ietni posestnik Anton Tratar, vulgo Voznik, umor in samomor. Tratar je umoril svojo mlado hčerko in si nato sodil sam 1». julija je bila v Št. Rupertu ga-i!Hkn veselica. pri kateri je nied drugimi sodelovala tudi njegova 24-letna hčerka Filo-mena, ki jo slovela daleč* na-okro«: kot lepotica. Imela je mnogo «in*bcev in radi so -se fantje ozirali zanjo. Pliome-na je na veselici, kjer je točila vino. ostala do polnoči, in se je nato vesela in razigrana vrnila domov, kjer se je napotila v svojo spalnico in legla k počitku. Stari Tratar je pa svojemu sinu Leoipoldu že prejšnji dan naročil, električno svetilko. Ko tsa bila za trenutek z očetom sama, je opazil, da je oče nekoliko zbegan, vendar to m vzbudilo njegove pozornosti. Toda v Tratar ji! je medtem že dozorela strašna misel, d;« usmrti fSvojo ličerko in da tudi sam obračuna z življenjem. Čaka! je samo na trenutek, da bo v biši sam s hčerko. »Sin je odšel na kownjo. Sosedom, ki so vede!!, di je (Kisel nt košnjo samo sin in da sta ostala oče in hčerka doma, se je pa čudno adelo, da zjutraj ob belem dnevu ni bilo iz Tra-tarjeve hiše nobenega na pregled. Več sosedov je stopilo 'k oknu Tratarjeve spalr/ce in z grozo so opazili na podu kri Dvignili rso velik krik. Ker ipa nihče ni mogel v zdklfnje-on liišo, so naglo pohiteli po sina in mlu povedali, kaj so vi deli doma. Tratar je pohitel s vozno, da naj jo kar sami po- sosedi domov. S silo so vdrli iščejo. Našli so jo ]k> dolgem i v hišo in, ko so vstopil« v oce-čatsu skrito v nočni omarici.' tovo spalnico, se jim je nudi! Zaradi su-mlljivega obnašanja1 strašen primer: Trata'- je ležal ostelji tcs v krvi. ki je tu napovedali aretacijo, hedaji bo di že močila tla. Imel je pro-pa policija skupaj s sodiščem rezan vrat in zapestji ob^h rok. sfkušala razvozlatti žal o: gre. V desnici je držal britev. di*u- V rsedo 1K. junija zvečer je šel delavec Mihael Pretil k Muri ribarit in iskal pred kratkim ukradene mu ribiške mreže. Sredi noči je moral stati na -tlanskem železniškem mostu in ker je 'bil močno gluh — ni slišal iz Murske Sobote prihajajočega vlaka 'ki pride ob pol 1 v Verze j. Bog zna, kako ne mu je godilo, da mu je vlak prerezal pod kolenom obe nogi in še lobanjo razbil. Moral je biti takoj mrtev. Mrtvega ob progi je zapazil jutranji vlak — nakar so zvedeli za mesrečo tudi domači. Po komisijski ugotovitvi neisivre so pokojnega prej»eljali v domačo mrtvašnico, kjer je čakal pogreba. ZLOČIN V STOZI-CAH? 'Zgodaj zjutraj pnnl j,paznikom se je v Ktožieah v ln-i št. 144 zgodil žalosten ziočie. ali pa "dogodek", ki zope» meče hudo senco na življenje >!ov. družinah V tej hiši >o živeli Valentin im Alojzija Bitežnik, oba istih let že nad petdeset Vi r.-r Bi-težnikov sin iz prvega zakona. Ludvik, ki bil prišla policijska komisija v stanovanje, je na postelji ležala Alojzija Bitežnik z močno prerezanim vratom. Tz okolščin je bilo sklepati, da i»i bile težko sprejeti domnevo o samomoru in je službujoči uradnik tuldi takoj vprašal, kje bi bila britev. ]\fož je odgovoril ner- AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO razstavo boste rabili mapo Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. (Lahko pošljite vsoto v poštnih znamkah po 2 oziroma po S c«rte) Peter • • Tole sem >]iial o uzorneiu fanu, ki je bil zasnubil hčer bogatega, precej lahkoživega j)osestnika. t — Snubit sem (prišel, — je jecljal v zadregi stoječ pred .saželjeiiim tastom, — snubit sem prišel, — rad jo imam, dajte mi jo. — Tako, tako, — je kaj ma lo obetajoče zategnil oče, — pravi«, da jo imaš rad f To pa ni dqvolj, fant moj. Od ljubezni ne 'bosta živela. To se pravi, dolgo ne bosta živela od same ljubezni. '—= Delo imam, sal no delo, — /je začel naštevati fant, — nekaj dolarjev imam prihranjenih, pijem ne, ne kadim, ne kvartam. — Kaj .' — je vzrojil oče. — go britev pa je imel v u,nh ^ ^ kadiš in ne kvar-Ker je bil že mrtev, sin ^ ^ ni!S bo sosedi planil v zli slutrj* vl"H*' Bos pa Z° ,,,oraI kara spalnico sestre Filomene. Tu-1 ni tu se jim je nudi! grozen piizor. Filoinona j«- imela v-o glavo razbito, dobila je naj-' manj oseui udarcev sekiro. drugam Aiprašat. — Ali je greli, če ne pijem, ne kadhn in ne kvartarni — O, ne, noben greh ni, ampak pomisli, kakšno življ<>- jKljub KtraMni pošk(Hlbi ji 1,Je bi *'az imel* bi 11 dal hC#cr 'vedno slaibo utripalo-srce Po lza ieno' Moja stara hi te 1,11 ! klicali so zdravnika dr. Škuljai**3 jl,tra do ,ve<"'era postm-ljala in duhovnika, ki ji jo dal po- slednje olje. Nesrečiiica se pa'. — Sram te bodi grdoba pi ni več zavelda. Po prihodu iana» ~ bi ^Irnjala. — Že zdravr:ka, ki je ugotovi! smrt sPet si vso n0i' >» Pr<- kva rt al. Ali ne moreš hiti trk nonevarne poškodbe in da je vsaika pomoč izključena. Grozni dogodek je vso okolico glob<-ko pretreisel in ljudje mrnogo razpravljajo o obup-■nemj dejanju starega Tra-tarja. Kaj je »bilo povod temu zločinu, nihče ne ve. m j«* to skrivnost odnesel -turi Tratar s seboj v grob PTICE IN LETANJE. Mnogi ljudje mislijo, da se mora vsaka mlada ptica učiti letati, nekateri ljudje celo mislijo. da uče stare kot je naš zet ■ Xe pije, ne kvarta in ne kadi. To je res mož, kot se spodobi. — Vidiš, moj dragi prijatelj. zato ti pa ne dam hčere Je bolje takti. < 'e za drugega ne, zame je bolje. Ameriški domovi so najne« varnejši prostor v Ameriki,— pravi neki statistik. — V ameriških domovih se dogodi vsako leto 24,000 >nirtnih nesreč. Ameriška mladina se zaveda . . . , , . ptu-e m^lane .življenja, hoče žL\x?ti in se izo-letati m da bi se mlade niKolij iblje nevarnosti. ne dvignile v zrak. .e b, ne n,-( Zato je ni skoro Ilikdar , 1<» starih. V resnici pa .}e le-s tan.ie ptičkoma uemjški ra1oba razvezal in že čez 12 minut se je dvignil 4 m visoko. Drugi dan je -eta! prav tako dobro kakor golob, ki je imel krila prosta in *ki j<» lahko uril v letanju. Iz t'»ga je razvidno, da je letanje ptic na gonsko in da se ne da omejiti. Poskusi so pokazali, da so tudi ne da ]»red določenim časom z vežbatnjem izsiliti ma. pozor rojaki! Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na s l (tv eni e p ubli s hihc CQr. : :POTNlSKI ODDELEK "GLASA NAftObA,f:: 2le wwt xaih Str**t Kew T«rlq F« V ZALOGI IMAMO N0\E PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Vrelik pregleden zemljevii JUGOSLAVIJE {Na nJem so označene poleg mest tudi veeje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50e SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18tb Street New Tort Najnovejša ženska moda določa: — Rob krila mora biti najmanj sedemnajst inčev od tal. Nekaj Sovenk puznamT ki smatrajo to moilno odredbo za skrajno razžaljen je pa se ji v svojo škodo kjub temu pokore. Toda na cesti že še gre. drugače je v kari ali v subwf;-vu. Xenelioma si jmpravljajo pičlo oblači Ice, toda preko kolen ga ne morejo spraviti. Prejšnja leta -so v poletni »vročini položile na kolena širok slamnik, da ni bilo pri njih prevelike zadrege, pri moških pa prevelikega razburjenja in skušnjav, dočim z današnjimi slaiunički niti nosu ne morejo pokriti, ne pa dveh več ali manj bunkastih kolen. Zdi se mi, da se bližajo sporni ni A n d rej a nče vega Toneta koncu. V Slovensko-Ameri-kanskem koledarju za prihodnje leto bo objavljena njegova slika. Marsikomu, ki ga je poznal, »>e bo iz starikavih potez ne-smelmil obraz korenjaškega veseljaka, ki je nad pet desetletij spravljal v dobro voljo vso Poljansko dolino. ('asopisje poroča, da je Mus. c u lin i odstopil Hitlerju Trst. Hitler 'bo izboljšal tržaško pristanišče, zgradil skladišča, letališča in precejšen del nemške trgovine usmeril proti ju- Najprej mora Hitler v Trst poslati par konrpanij svojih vojakov s kosami in srpi, da bodo pokosili travo, ki je tekom dvajset let "uzornegaV fašističnega gospodarska pre. rasi® tržaške ulice. GLAS NARODA"«. New YotS Monday, July 17, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY W. HBEZYN8K1; KNJIGE S PISATELJEVIM PODPISOM I'mrl sc» je, oUril. nadihi vil in m* pražaje uiblckel: pisatflj fit Vki je bil pripravljati. ila mlitle | k) | mi.s lu. Ob 4. | k i po i * ilne jf moral biti v knjigarni, ila bo tam ljudem, ki ik>1o ku |m>vhi i njegova dela, pisal |>*«■ t i 1 ji •/. lant/noro«" nim |mmijm-ma. kakor je to predpi>ovaia dnevna moe je lini pravočasno {tobrigal. da pri I svojimi tovariši rie bi bil losranioonoH, da je pozabita na v.-^a vprašanja in začela praviti inilo-tljiva ne s-ine govoriti, da zmanjkujeta sladkor, in maslo. Sama krade in i?kiiva. potem ho pa .služkinja kriva, to itak že \vi v vasi vedo. In kar ste me naučili, da naj rečem, in kupim vašo knjigo, tega nalašč nočem. Nočem in nočem! Tu li knjigo ne kupim. Ta imate svoj piškavi denar!" In razsrjena Marinja vrže srebrni |Kktde.setak na štacun-«ku mizo. . NAJNEVARNEJŠI ZLOČI NEC FRANCIJE POD KLJUČEM že iprej bali, je policijo opazil čuvaj, tolovajev. Jean K. O'Connor, bivši kaznjenec, ki je bil najel kmetijo, jim je bil z navidezno osupllo-stjo st<»pil nasproti in je okušal zadržati uradnike z različnimi vprašaaji. Medtem je policija opazila, kako je neki moški v nočni o;l»leki skočil skozi okno iz hiše in je hotel pobegniti Policisti .so planili za njim. Ko je ta videl, da ji« obkoljen, se je v hipu okrenil in hotel streljati. A policisti so bili bolj urni. Težko ranjen se je Melo zgrudil ir.a tla. še pre-len je mogel ustreliti. Avsru t Mela je 42 let star. Leta 1935 je napadel letališče v Ijyonu in je ondi umoril nekega uradnika. Leta 1937 je zagrešil roparski napad na blagajnika v Aix-le-Provenci in na /denarnejra pisinonoša v Marseillu Vsega skupaj je ob-'dolžen sedmih roparskih napadov is p oskusninii umori. Ljubezen na ladji Miss Marv Paterkonova, mlada tajnica iz Londona, ae je vračala s počitniškega potovanja v Kanado. Na pa miku V-e je seznatnila * Sidueyem Ranicarom, bogatim kanadskim rejcem »srebrnih lisic, ki je ]>otoval na počitnice v London. Mr. Rauiciir «e je na me-tu uJ,eglo srečo, kajti v brzini di>-igodkov je bila pozabila vprašati moža celo za njegov naslov. Mož ,pa se je bil gotovo skesal svojega prenaglega sklepa in se nra je zazdelo potreb- ? no, da izgine po "francosko". Ta čas iščejo oblasti po vsej Angliji Mr, Ran i ca rja kajti če se je zakona naveličal že po za stanovanje. Zdaj bi ga naj biia isodnija vrgla na cet*to. ♦Stanovanje je bilo zaklunjeno. A s pomočjo ključavničarja so le v drli vanj. Pa .so našli v postelji okustnjak. Že 18 mesecev je bil najemnik mrtev, ne da bi ga bil kilo v hiši pogrešil.. OBZIRNO SODIŠČE. zaljubil v mien o tajnico in ji! treh -dneh, vendar ne gre, daj Xeka gospodična Ethel Carje že rw-vi .dan predlagal poro- i bi .pustil svojo ženo, ki je padla (oto al i m on te. | fimtoV A sodišče ji je dovolilo, da sme ])!ačevati v obrokih. in sicer po 1 šiling na mesec. Gospodična Card v ima torej 7()0 let časti plačevati so- V fr-incoskem mestu Caen se! ^^ ^ "Ko b°*t0 je neki hišni gospodar že š in ><• |M>našala. kakor da gospoda sploh ne poena*.*' "Vem, milotftljiva, to mi xe htokrat povedali/' j- nestrpno (N Iv mila Marin ju. *4Torej, kako boš vntopllaf** Marinja we je vrnila du* kuhinjskih vrat in napravila, kakor da vstopa v knjigarno, (»o sf»a (SoUka je bila nar:(api " ProsHii movo knji ,.r»> t^o^po-da Golskega. To f«o krasne stvari; ne morein ii>ati. ne je-rfti, »mpak bi samo brala, brala, dokler ne pridem, do l onca. h fKiteui začnem zopet od kraja. S kmetov sem, a »ko pride zima, >e shajajo !mdj*» adaj pri tem, zdaj pri drnarem in bero po cele noči knlitre gospoda odje |>isa-telji dajo samo poišejo z dne junija: Francoska policija je s delovanjem 200 močno oboroženih policijskih uradnikov 1. oklopnega avtomobila In z napravami za solzni plin kone no le spravila |h> 1 ključ naj-iboilj nevarnega /ločiner, \>;e II • • • * r rancije. sh j«» v p.v.*nnnu drzni napad na tovorni vlak s proge iz Pariza v Marseille, ki ga j«* lani 23. sept. izvedla 10 članska roparska tolpa in kjer -o naropali nuzen draguljev tudi H»8 ]»alie zlata, ki so tehtale 200 kg. Kmalu po ropu -e je posrečilo policiji prijeti 7 zločincev Nekega dnigeira člana tolpe, Atilla Desija, ki je bil nekakšen vodja t«>ira ropa, nedavno, o-glavarjem roparjev, ki ie bil iinki Avgust Mela, katerega so zdaj tudi zares prijeli. Policiji je prišlo na uŠe-a, ila je neki bivši kaznjenec kupil blizu Pariza zapuščeno posestvo, 'kjer je skrival Melo in še druge sumljive ljudi Vendar posestvu niso mogli približati. ne da bi izzvali suninje, s a so zločinci imeli na sosednjem mlinu aioč in dan stražo. Mirno tejra je krdelo hudih p-ov oirraržalo slehernega, ki bi -n* bil pribli-Žai. Ko so pa do-j gnali. o ogromno letalo, ki tehta 34 ton. y ga ln tesan ega lesa. v-^^ * Cena 75c. UUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična sbirka navodil za kuhinjo in dom. ' Cena 50c MATERIJA to ENERGIJA. Bpis«l dr. Lavo Cer-melj. S sliksml. 100 stran1 Nauk o atomih, ssolekullh In elektronih. Poljudno pisana razprava o lx"ieokin Moderns manoatL Cena $1^5 MLKMARSTVO. Splssl Anten Pere. s allkami 168 stranL Knjiga na mlekarje to ljubitelje mlekarstva Ona $1.00 Kuharske KNJIGE ljudska kuharica Nejnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. kuharica 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1% ves. $1.50 slovenska kuharica Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani. Poljuden »ois najsevernejšega naroda na svetu. oiegove fiege ln navade. Cena 40c. NAŠE ŠKODIJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 stranL BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'J58 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti m stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo »«r žele-soilvarstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H, MAJ AR. Trije deli: 162. 141. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden in natančen opis od kri tla novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE (TLOZOPIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki as hoče seznaniti s glavnimi čuami sodobne filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan PrlJateU. ~~ 413 stranL V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstno ruske struje. Cena $1.50 SPOMIN L lC*l9kl Jofte Lavtiier.) '143 stranL V tej knJgl oboja nad znani potoplaec lupnlk Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broA Cena 50c. SLOV.-ANGLE&KI IN ANGLE^KO-SLOVKN- SLOVAR. 148 stranL Cena 90c. SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR 143 str. Druga polovica knjige vsebuje uemfiko-slo-venskl slovar ln kratko slovnico alovs«tskege ln nemškega jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 382 stranL Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSa. cena bro*. Cena 50o. VELIKI VSEVEDEN 144 stranL Zbirka aanianivih in kraUočasnlb spretno-sU; burke to ialjlvl poskusi: vedeievaina U* bela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strani. Knjiga Je Izda v salotbi Vodnikove drnlke ter vsebuje lirljeejeplsa mol ki so s svojim delom prlvedU slovenski narod ta Muiaejftvs V svoboda Cena 60a ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zanimivosti ls nmks zgodovine ln natančen opis vojalke republike saporaftkih koaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlSČA. 82 stranL Cena 50c. VERNE DU&E V VICAB Spisal Prosper Martmee. 80 Stranj Oeaa.. m Eden najboijilh spisov francoskeca mojstra. ■vlleaja. ▼četa ta naiega VOLK WOHWOK (i 9LH ~...... ZADNJI DNKV1 NESREČNEGA KRALJA T "GLIB KXBOD XT* mm New Yoif Monday, July 17, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti Roman is življenja. Za "Glas Naroda" priredil L H. =eo==- 4< Mislim, da se bo Senta nekega dne BOpet naselila v hiši svojega očeta kot Stolbengova žena." "Neumnost, Karola!" pravi mlati nekoliko nejevoljno. V nvojeuii duhu je že zanj določila hčer svoje najboljše prijateljice. "To ni neumnost, mati. V srcu LiMy Sandersonove ne zbujaj nikaikih upanj, ki se ne bodo rajpolnile. Stollberg kaže veliko zanimam je do Sente Erlachove." 4 * Niti najmanj ne! Tako mirno in stvarno je govoril o njej, četudi £ priznanjem in pomilovanjem. In to ne pomeni nič." 4\Po mojem mnenju pa to zelo veliko pomeni, posebno pri takem možu, Ikot je Stokberg, ki ne nois svojega srca na jeziku. Kauno njegova mirnost in stvarnost mnogo pomenita." 4e zdi. da Stolberg ni tioož, ki bi pri izbiri žene gledal na denar. Lilly bo gotovo našla kakega moža in ni odvisna samo od Stofbenga. Senta pa ima mogoče to edino priložnost, kLf je revna." Gospa Niemannova. poljubi svojo hčer; zopet se je znašla. "Prav imaš, Ka.ola! Ničesar ne bomo napravili, kar bi moglo podpirati sabizanje med Lilly in StoFbergom." In tako atetopi gospa Kieinannova od svoje namere, da bi LiWy Sandtersonovo na druža/bnem večeru določila za Stolbergo-vo sosedo in ga je zato posadila poleg nekega manj mikavnega dekleta. In mogoče ee je Stolberg ravno zato zelo dobro zabaval in ta večer je bil tako prijaaen in neprisiljen, da je bil pri Niemannovih /prijateljih sprejet z največjim veseljem. Povabljen je bil seveda tudi Hans Dornedk, ki v svojo žalost do one»ga dne ni več » idel Sente in če je še toliko poskušali. Toda ni vedel ( da ne mu je namenoma izogibala, tega mu njegova tfizadvost ni hotela priznati. Enkrat jo je videl samo od daleč in tedaj je bila s svojim očetom in se ni upal priti v njeno bližino. Niti najmanj ni slutil, da je po Sento vedno prihajal k potoku oče, kar se je bala, da bi jo Hans zopet srečal, četudi bi ob kakem drugem času šla skozi gozd. Na družabnem večeru se pa mora kar največ posvetiti svoji nevosti in Stolberg ga opazuje s posebnim zanimanjem. KarOla mu je vedno bolj všeč in rad bi do#nai, ako pride Dorneok svoji nevesti z gorki-lnd občutki nasproti. Toda Dorneck zna tako spretno igTati vlogo zaljubljenca, ki svoje ljubezni ni še mogel javno pokazati, da si Stolberg misli. '4 Mogoče pa jo vendarle ljuibi, kajti, četurli Karola ni lepa, ima vcntlarle mnogo ljubeznivega na sebi." Karola i>a žari v blaženosti. Prav nie si ne prizadeva, da bi prikrivala fvoje ubeutke, kajti verjeJW je v Dorneckovo ljubezen, kot je verjela v svoje življenje Njegov« ljubezen ji je bila žil jen je; vse svoje srce je zasidrala v to ljubezen in ni slutila, da jo hoče imeti «a ženo samo zaradi njenega bogastva, četudi je verjela, da nujno potrebuje bogato nevesto. Dobro je tudi vedela, da ni pcsetono lqpa, toda trdno veruje, da je velikost in sila njene ljubezni tudi pri njem zbudila djubezen. Stolberg je ta vtčer opazil še marsikaj drugega zelo zanimivega. Prav dobro je občutil, da ee je Lilly Sandersonova ki M je vedela nasproti, zanj zelo zanimala. Po večerji ga poiiičf in ga je Okušala wiplesti v pogovor o ameriških razmerah. Lilly je bila dekfle, ki je »bila o vsem zelo dobro poučena. v*akdo bi bil mislil, da Ameriko prav dobro pozna in ravno tako bi r nogi a govoriti o Afriki in Avstraliji. Znala je pridobiti povnšno znanje o mnogih stvareh in A*to ho se jI plitvi duhovi tudi pogosto čudili. Tod* pri njej ni smel nikdo poseči v gloteno, kajti tedaj je spretno obrnila pgovor na drug predmet in je pričela govoriti o čem drugem, o čemur je bila Ibol jše poučena. Tako se ji je tudi Stolberg >pe-cerka nekoliko čudil, toda kanalu je »poznal, koliko znanja ima v »ebi m zato inu je bilo v -veliko veselje, da jo je zvribljal vedno iia droga polja. Ko pa trikrat opaai, da ga je hotela pripraviti, da bi bil njo v sosedni sofoi sani, tedaj .se ji izogne % veliko spretnostjo, da precej razočarana gleda za njim. Na njo je najprej napravi rti* kot da ga je mogoče zelo lahko vjeti, sedaj pa je bila razočarana. 8toH>erg se je ie v Amerika izognil marsikateri zelo zvito nastavljeni sanjki, ki so rrm jo hoteli natakniti za vrat, in četudi »e j© % Lilly zelo dobro zabaval, vendar ni bila one vrste, ki bi mu mogla biti nevaima, četudi njegovo srce se ne bi 'bilo oddano. Tekom večera p risk) do daljšega razgovora tudi med Wlolbergom in Dorneckom, ko sta v karliini sobi kadila cigaret® in »ta bila sama. In tedaj opazi Stolberg, da je Dornedk napeljal pogovor na Erlacha in njegovo hčer. Stolherga navidezno brezbrižno vpraša, ako je Semta že napravila kako sliko "Ne," pmvi Henrik, "še nobena slika ni končana, toda *pica Renta j® ljubila, da mi bo mogla dati jfr-vo sJiko proti konca tega tedna." Has* gleda za dimom svoje cigarete. 4 flsto odkrito v&m moram (povedati, gospod Stolberg, da J* niora! w^pods Erlacha in njegovo hčer že davno obiskati. Toda navdaja me tako čuden občutek. Je celo mučno obiskati ju v hiši njegovega prejšnjega oskrbnika." Stollberg ga pogleda z velikimi očmi. I Mi* itn, da se je Erlach popolnoma podal razmeram;" se nekoliko zasmeje. nič dragega ne preostane. To-Erlach je t»il prijatelj mojega sedaj zopet videl kot propadle-43i :: r — sedaj tudi ni več Skrivnostna vloga številk Včasih se človeka prime ne-iz/prosna številka in nikoli več se je ne odkriia. Spremlja ga povsod, adaj znama in dobrodošla, zdaj zopet strašna, navadno pa neopažena. Tako je igrala številka 4 važno vlogo v življenju Karola IV. Bil je štirikrat oženjen. Ena žena mu je rodila 4 hčere„ kraljica Anna pa 4 sinove. Med svojim vladanjem je imenoval 4 vojvode, 4 mejne grofe. 4 državne hetmane, 4 barone in 4 dvorne maršale. Njegova država je bila razdeljena v 4 upravne oblasti. Bil je najbolj izobražen vladar svojega čaisa, govoril je 4 jezike in vozil se je v kočiji. Jedel je štirikrat dnevno, na mizo je dal vedno prinesti 4 jedila in pil je 4 vrste vina. Svojo vojsko je razdelil na 4 zbore, in prebival je najraje v štirih palačah. V vsaki dvorani so morala biti 4 vrata, 4 Okna, 4 mize in 4 lestenci na stropu. Nosil je tudi obleke v štirih barvah. Umrl je novemlbra 1378 ob 4, zjutraj. O njem pripovedujejo zgodovinarji, da je bil vsakega četrtega dne v mesecu najboljše volje in v*?ak dan ob štirih najbolj širokogruden. čvvtica je bila številka A-leksandra Velikega. Rojen je bil 6. aprila 356 pred Kr. vlado je nastoipil leta 336. Šestega dne v mesecu je porazil Da-ria itn Šestega dne v mesecu je zmagal v pomorski bitki. Šestega dne v mesecn je tudi umrl. PoTrKpeius je iimel za svojo državljansko spremljevalko št. 30. Dne 30. je bil rojen, 30. v meseesu se je slavnostno vrnil v Rim svojih velikih uspehih v Aziji in 30. septembra je umrl.. V Napoleonovem življenju so igrale važno vlogo tri številke: 11. 14 in 18. Dne 11. aprila 1796 je zmagal v bitki pri Momtenotte, kar je bil začetek njegove vojaške kariere. 18 let pozneje je resigni-ral na krono Francije in Italije. 14. junija 1789 je padla Basitilla. 14. junija 1800 je bila bitka pri Morengu, 14. oktobra 1806 pri TTlanu, 14. oktobra 1806 pri Jeni in 14. maja 1807 pri Fridlandu. 18. oktobra 1813 je izsrnbil bitko pri Leinzigu, 18. junija 1851 pa pri rWaterioo in na prestolu mu je sledil Ludvik XVTII. Na trinajstim maletimo v •auvfljcnju francoskesra kralja f||tlllllt|||ji||Mltll||||.f||lllll|>||..|||||ll||||| |||| ...................................................... Društva, ki nameravajo prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na: IGRE id jih imamo v zalogi. Ludovikr. XV. Imel je 13 palač, njegova civilna lista je znašala .1.? milijonov, v Francijo se je vrnil leta 1813 imel je 13 otrok, od revolucije mu je 13 krat pretila smrtna nevarnost in v Framciji je doživel 13 vlad, če štejemo tudi njegovo. Se važnejšo vlogo je pa igrala fštevilka 13 v življenju nemškega skladatelja, Riciarda Wagnerja. Če seštejemo črke njegovega imena in priimka, dobimo številko 13. Wajgner je bil rojen leta 1813. Trinajsti-ca je tu na koncu. Tudi prva in zadnja številka dajeta tri-najstioo in tudi Če seštejemo vse štiri številke, dobimo 13% Richard Wajgner je naipisal 13 spevoiger in 13 let je bil v iz-gnasntvu. Leta 1849 je moral odpotovati v Švico, kjer je bil obtožen soudeležbe v majskem uiporu v Drezdenu. Partituro opere "Tanihauser" je dovršil 13. aprila 1845. Če seštejemo te številke, dobimo 26, ali dvakrat 13. Premiera te opere v znamenju škandala je bila 13. marca 1861. Opero "Parsifal" je dovršil Wagner 13 januarja 1882. Opero "Lohengrin" je dovršil leta 1848. toda premiera je bila žele čez 13 let. Opero "Rienzi" je dovršil leta 1840. Če seštejemo te številke, dobimo zope eno trinaj-stico. 13. januarja 1883 je videl Warner v Benetkah zadnjih svojega prijatelja Liszta in točno mesec dni pozneje. 13. februarja 1883 je umrl. Dan njegove smrti je zopet trinajsti dan v mesecu, pa tudi prva in zadnja številka te letnice tvorita trinajstico. To čudno serijo trinajstih v življenju nemškega skladatelja lahko dopolnimo še s tem, da je nascl njegov prijatelj in meccn, bavarski kralj Ludovik TT. tragično smrt V Starenberskem jezeru 13. junija 188£. Pa ne &amo Ijndie. temveč dežele imajo svoje usodne &e-viKke. Tako igra v zgodovini Prusije važno vlogo 18 nan v meseou. 18. junija 1675 je zmagal veliki "kurfuerst" Fridrich Viljem v bitki pri Fehrbelinu 18. oktobra 1818 je bila bitka pri Leipzigu, 18. junija pa pri Belle Allianse. V oMi bitkah je igrala pruska vojska važno vlogo. 18. marca 1§48 je pa izbruhni1« v Pru-siji revolucija. ŠteviVka 18 igra svojo vlogo tudi /v zgodovini gledaliških požarov. 18. junija 18°^ je pogorela krasna opora v Londonu, zgrajena po siru Johnu Varcbrughu 18. januarje 1798 je do tal pogorelo londonsko gledališče Pantheon. 18. februarja 1808 pa gledališč® Dru-rylane. 18. avgusta 1843 pa je uničil požar frtaro operno gledališče v Berlinu. mm IIMI!!tniUlffiKni« NOTE 7A KLAVIR Ali HAR- PEVSKIM ZBOROM k POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI X A T.T JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE 'Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIM NARODNIH PESMI moški zbor.............. ..........M Sest narodnih pesmi za m> Ski zbor ....................M Sest narodnih pesmi a m- Sani zbor .................... M Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem .......... US Sest pesmi za glas in klavir ........................ ALBIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za cla* in klavir 1— MONIKft l slovenian dance vanda polka ................... .35 2. po jezeru KOLO _______.,...................... 3. BARČICA MLADI KAPETANE ...... 4. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .............. 5. TAM NA VRTNI GREDI-MARIBOR WALTZ __________ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ................. DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEGLAJ .... ŽIDANA MAREIjA (polka) VESELI BRATCI (maznrka). DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEGIiAJ ...... SPA VAJ, MILKA MOJA SIROTEK ................................. ... .35 .... J5 .... M ... .34 . JU« .... 35« .... 35« .35 .... A5 Franc Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......65 ferdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški zbori .................,6!i Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. drama r 4. dej......... Semenj v Rictuaonda. 4. dejanja_______ narodna pravljica v a dejanjih ................... .45 naje na Miklavšev veto, Mladinska Ifra a peljem v a Oejanjtb--------M a (I. a Drama » a dejanjih a predigro, (Capek), ves.___46 Reviser. 0. dejani, trim v*saaa__1» Vrtinec, drama v 3 dejanjih__.45 Za krii in svobode, uroka« v 6. dejanjih___ C. »r. Po 12 letih. 4. dejanja fll. sv. Zapravljivee........ IZ ne. Skopoh ............ kega, poljskem« naro-du. V njem vzpodbuja Pade-rewt^ki vso Poljsko, naj se odzove pozivu za -zbiranje prispevkov v narodno obrambne namene ter predlaga, naj 'bi vsak Poljak po svojih finančnih možnostih odštel del svojih ineseičnih prejemkov za ta namen. Paiderewfcki sam je 210 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. ttuuuiiiui uiiiiiuuui »i miiuii ni: 111 i 11 m»n 11 inn> uu imt: n ti ■ »i: hm iti. - m th miti t unt=t i it: »[nrrm: i,? i i ::; tt r; i t .; i ::; ?; ■ i. i uiiii: k: i .ii i »tuuas: i rti sj * nu ■ i i :::; *: nn. tr* -^ualluj uniiitim-.:;^ t dal. v tem j>o^ledu zeleni t? tem, da je v obramlbne .namene domovine namenil 1000 zlotov, obenem pa se zavezal plačevati v i^te namene meserno še po 350 zlotov. Poljski lifiti poudarjajo, da je to pri sedanjem finančnem poUržaj^i Pa-derewskega, ki ne živi vee v najlboljsih razmerah, izredno visok prispevek, ki zares za-kluži posnemanje vseh poljskih rodoljubov. Paderewski pravi v svojem pozivu med drugim: *1 Naše notranje borbe in naše dnevne oseibne skrt)i so pre- ELRETANJE PARNIROV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — Ml JULIJA 19. julija: Queen Mary v Cherbourg I)eutschland v Hamburg 22. julija: Rex v Genoa lie de France ▼ Havre 24. julija: Bremen t Bremen 25. julija: Nieuw Amsterdam t Bulougne 26. julija: Hamtiurg t Hamburg 28. julija; Saturnia t Trst 29. julija: Mauretania t Cherbourg Cham plain v Havre AVGUSTA 1. avgusta: Europa v Bremen 2. avgusta: , Normandie v Havre Aquitania r Cherbourg New York t Hamburg 5. avgusta: Conte di Savoia ▼ Genoa 8. lie de France v Havre 9. Queen Mary t Cherbourg Hansa v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 12 avgusta: ilex t Genoa 15. avgusta: Nieuw Amsterdam t Bolougne 16. avgusta: Deutusrbland r Hamburg Aquitania ▼ Cherbourg Normandie ▼ Havre 19. avgusta: Cham|ilain ▼ Havre 22. avgusta : Kurofia v Bremen Vulcania v Trst avgusta: Hamburg t Hamburg Queen Marj r Cherbourg 24. avgusta: lie de France ▼ Havre 26. avgusta: Mauretania ▼ Cherbourg 29. avgusta: Bremen r Bremen . 30. avgusta: Normami le v Havre Aquitania r Cherbourg sle na drugo mesto. Naši živci so pod težko odločitvijo. Samo moralna in duhovna .pri-