Mno- štev. 57 V Ljubljani, sobota 9. marca 1940 Leto V Nenadna pot nemškega zunanjega ministra VBjm Posveti v Rimu bodo veljali bodočemu stališču Italije v sedanji vojni, Krni Ut sklenitvi miru med Sovjeti in Finsko in pomiritvi Italije s Sovjeti Berlin, 9 marca o. Uradno poročajo: Zunanji minister Ribbentrop je davi odpotoval Y Rim, kjer bo imel nekaj posvetov s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. V nemških uradnih krogih poudarjajo, da ta obisk ne pomeni nič posebnega, marveč je samoposebi umeven v duhu idejnega in političnega prijateljstva, ki veže Nemčijo in Italijo. Seveda pa bodo državniki v Rima razpravljali o vseh važnih vprašanjih, Id danes zanimajo oba naroda. Zdi se, da je Nemčija izbrala za Ribbentropov obisk v Rimu ravno te dni zaradi spora, ki je med Italijo in Anglijo izbruhnil, ko so Angleži začeli izvajati blokado nad izvozom nemškega premoga v Italijo. Nemci upajo, da bi »e tedanje razpoloženje v Italiji dalo izkoristiti za !o, da bi se Italija odločila za tesnejše politično in vojaško sodelovanje c Nemčija Po drogi strani pa bi Nemci radi točno vedeli^ — <-e že ne drugega — kakšno stališče misli Italija v No do če zavzemati do evropske vojne. Nekateri dogodki, n. pr. naglo utrjevanje italijanske meje proti Nemčiji vzdolž bivše italijansko-avstrijske treje, so v Berlinu vzbudili skrb, katero naj razprši Ribbentropov obisk v Rimu. Druga naloga tega obiska naj bi bila pomiritev Italije s Sovjeti. Razmerje med Italijo in Rusijo je postalo skoraj sovražno, odkar je Ru-riji dobila mejo na Karpatih in napadla Finsko, dalija je potem večkrat jasno izjavila, da se bo z vsemi silami uprla slehernemu sovjetskemu poskusu za prodiranje v srednjo Evropo in »a Balkan. Gotovo pa je, da v Italiji ne bo mogoče obnoviti zaupanje do Sovjetov, dokler ne bo Italija dobila jasnih zagotovil glede Romunije, glede Madžarske in dokler bo trajala vojna na Finskem. Zato bo dobršen del rimskih posvetov veljal tudi posredovanju med Finsko in med Sovjeti. Jutri ali pojutrišnjem bo dopotoval v Rim tudi bivši predsednik finske vlade Svinhufvud, ki se zdaj mudi v Berlinu. Njegova navzočnost v Rimu je potrebna, da bo lahko ialijanskim državnikom dal določne podatke o finskem stališču in o pogojih, ki jih mora Rusija izpolniti, če hoče, da bi Finci privolili v pre- flfifc London, 9. marca. o. Angleški uradni krogi so Se vedno zelo molčeči glede odgovora angleške vlade italijanski vladi glede vprašanja zaplenitve pre- SSovo dosedanjega italijanskega poslanika od Belgrada Belgrad, 9. marca. m. Italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli zapušča Belgrad in našo državo, ker je bil imenovan za italijanskega veleposlanika v Tokiu. Za svojega službovanja v Belgradu si je Indelli mnogo prizadeval za ureditev odnošajev ined našo državo in Italijo. Plod tega prizadevanja je belgrajski sporazum iz 1. 1937 (or i'i(rnslovansko-italijanski sporazum glede miru na Jadranu. Njegov naslednik Mamelli bo v nekaj dneh prispel v Belgrad. Uspel nastop frankfurtske opere v Belgradu Belgrad, 9. marca. m. Snoči so člani frankfurtske opere priredili v belgrajski operi svojo 3. predstavo. Predvajali so Wagnerjevega »Siegfrieda«. Predstave se je udeležil tudi knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo. Dalje so bili navzoči tudi zunanji minister Cincar Markovič, prosvetni minister Boža Maksimovič z gospo in hčerko, dvorni minister Milan Antič, 1. pribočnik kralja general Ilristič, nemški poslanik na našem dvoru von Herren z gospo in drugi odličniki. Ko je prispel v svojo ložo, je bil knez namestnik navdušeno pozdravljen od zbranega občinstva. moga Sodijo, da bo angleški odgovor italijanski vladi poslan v nedeljo. V njem bo med drugim poudarjena želja, da se ta nesporazum reši prijateljsko. Predsednik angleške vlade Chamberlain bo v ponedeljek v spodnjem domu govoril o zasegi nemškega premoga, ki je bil poslan z italijanskimi ladjami v Italijo. V Londonu so prepričani, da bo angleški odgovor Italiji vseboval mnogo predlogov, sprejemljivih za Italijo Riin, 9. marca. m. Italijanski politični krogi' * velikim zanimanjem opazujejo potek razgovorov za premirje med Sovjetsko Rusijo in Finsko v Stockholma. Časopisje pravi, da so visoke finske osebnosti prispele v Stockholm, med njimi tudi vrhovni poveljnik finske vojske maršal Manner-heini. Sovjetska ponudba ima značaj ultimata. Italijanski politični krogi ne verjamejo, da bi prišlo do sporazuma, ker bi bilo za Finsko preveč poniževalno, če bi se odrekla večjega dela Karelijske ožine in bi odstopila važnejša otočja. Po drugi strani pa bi se Sovjeti ne zadovoljili samo s temi strategičnimi točkami, ker bi se tudi oni morali umakniti iz dela Karelijske ožine, katero so osvojili s strašanskimi žrtvami. Boji na finskih bojiščih se nadaljujejo z nezmanjšano divjostjo Helsinki, 9. marca. o. Navzlic vsem vestem o pogajanjih za premirje med Finsko in Sovjeti, se boji na vseh bojiščih nadaljujejo. Včeraj je na raznih bojiščih padlo vsega skupaj 2000 rdečih vojakov. V krogih finske vojske gledajo na sovjetske ponudbe in na nemško posredovanje z velikim nezaupanjem. Snočnje finsko vojno poročilo pravi, da se je na Kar^Lijski ožini nadaljeval pritisk sovjetskih čet na sevemovzhodno obalo Viipurijskega zaliva. Boj na ipolotoku ob ustju zaliva, se je končal šele proti večeru. Sovjetskim četam se ni posrečilo napredovati. Sevemovzhodno od Ladoškega jezera je bil odbit sovjetski napad na Kolanjoki. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča se je udejstvovalo topništvo ter so bik izvedeni krajevni napadi, ki so bHi vsi odbiti. Finske letalske sile so izvedle ogledne polete in bombardiranja. Njihovo udejstvovanje je bilo v glavnem osredotočeno na Kotko, Sekjervi in Viipurijški zaliv. Moskva, 9. marca. AA. DNB. Poročilo generalnega štaba ljeningrajskega vojnega okrožja 6e glasi: 8. marca ni bilo važnejših dogodkov. V Viipurij-skem zalivu 60 sovjetske čete zasedle otok Esisari c istoimenskim mestom ter otok Katilansari z mestom Rahkasari, otok Tervasari, Mustasari ter mesto Hijetasari. Sovjetske čete so zaplenile ob tej priliki 12 topov, 57 6trojnic in 2 milijona nabojev. Sovjetske letalske sile so bombardirale sovražne čete in zbile 2 sovražni letali. Zahodni velesili in pogajanja za mir med Sovjeti in Finci London, 9. marca. Reuter: Londonski tisk se bavi danes z mirovnimi pogajanji med Finsko in Sovjetsko Rusijo in pravi, da so se vmešali posebni mirovni posredovalci med Finsko in Sovjetsko Rusijo z namenom, da zagotove nadmoč bolj-ševikov na Baltiku. Norost bi bila, če bi male države pričakovale, da bo boljševiška Rusija postopala nasproti njim lojalno. Švedska je ohranila doslej korektno nevtralno stališče in je znala to svojo nevtralnost povezati 8 prijateljstvom, ki ga goji švedski narod do Finske. Vendar stališče Švedske v zadnjih dneh ni tako jasno. Veliki *a-hodni sili to upoštevata ter bosta znali zlahka preprečiti, da bi nasprotniki dosegli uspeh in izvedli svoje cilje. Včeraj so člani vseh angleških strank razpravljali z največjo zaskrbljenostjo o položaju Finske in zadnjih vesteh v zvezi z mirovnimi pogajanji. Splošno vlada v angleških političnih krogih prepričanje, da je Finska ključ bodočega razvoja odnošajev med skandinavskimi državami in zahodnima velesilama. Finski odpor še nikakor ni zlomljen. Finski narod in finska vojska se še vedno odločno upirata, kar je zelo važno za presojo položaja. Vodje finskega naroda očividno upoštevajo to dejstvo, M ima veliko vlogo v mednarodnem življenju. Zahodni demokraciji ne smeta zapustiti finskega naroda v njegovem boju. Angleško letalstvo Je zda| pripravljeno na vsak nastop London, 8. marca. o. Reuter. Ob koncu razprave o proračunu letalskega ministrstva j« spregovoril minister Kingsley Wood, ki je odgovoril na razna vprašanja. Glede poletov angleških letal nad Nemčijo je Kingsley Wood dejal, da ima dokaze, da ti poleti niso ostali brez posledic na nemško proizvodnjo in moralo. »Razpolagamo z dokazi, da je letake, ki so jih metala naša letala, bral velik del prebivalstva ne glede na stroge kazni, ki so določene in s katerimi groze prebivalstvu«. Nato je letalski minister Kingsley Wood nadaljeval: »Zastavljeno je Maršal Mannerheim bo vodil pogajanja za premirje s Sovjeti Na nemško posredovanje Finci izjavljajo, da so pripravljeni skleniti samo časten mir Stockholm, 9. marca. o. Navzlic zanikavanju finske vlade, se potrjujejo vesti, da je vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim včeraj popoldne priletel v Stockholm, da bo sam vodil priprave za morebitna mirovna pogajanja s Sovjeti po posredovanju švedske vlade. Iz tega je razvidno, da bo Finska sprejela samo tiste zahteve o katerih se bo Finska sprejela samo tiste zahteve, o katerih se ogražajo finske varnosti ter neodvisnosti. Sovjetsko-finska mirovna pogajanja bodo verjetno v Tallinu ali Rigi. V zvezi s tem pa poudarjajo, da še ni mirovnih pogajanj v pravem smislu te besede, da pa so v zadnjih 24 urah preučili vse možnosti za ustavitev vojne. Te možnosti še vedno preučujejo ter sodijo, da je glavno vprašanje, od katerega zavisi nadaljni potek pogajanj, vprašanje o odstopitvi luke Hango. Nobenega dvoma ni, da igra pri pripravah za morebitno sklenitev miru med Sovjeti in med Finsko glavno vlogo Nemčija, ki se boji, da ne bi nadaljevanje vojne na Finskem privedlo do tega, da bi Anglija in Francija poslali svoje vojske na pomoč Fincem, s čimer bi se fronta proti Nemčiji razširila na evropski sever in bi se Nemčija morala vojskovati na dveh bojiščih. V zvezi z nemškimi posredovanjem je včeraj nenadno dopotoval v Berlin bivši finski ministrski predsednik Svinhufvud, ki je stopil v stik z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, preden je ta odpotoval v Rim. Ni dvoma, da bo Nemčija z vsemi silami pritisnila na linske za- stopnike, naj sprejmejo sovjetske zahteve. Vendar je finska vlada trdno odločena, da pri tem n-niškem posredovanju ne bo igrala vloge, kakršno je morala igrati n. pr. Češkoslovaška, da bi obiski njenih državnikov v Berlinu privedli do trenutnega premirja, po katerem bi prišlo do popolnega podjarmljenja Finske, ko bi se odrekla svojim trdnjavam, kakor se je to zgodilo s Češkoslovaško, po sporazumu v Munchenu. Finska vlada stoji oa stališču, da premirje s Sovjeti ne sme biti priprava za popolno podjarmljenje Fincev. Zaradi tega je vodstvo pogajanj zaupano finski vojski. Posebej pa poudarjajo, da je maršal Mannerheim pred odhodom v Stockholm imq) dolg posvet s francoskim vojaškim odposlanstvom v Helsinkiju. London, 9. marca. (Stefani.) Po vesteh iz Hel-sinkija je odpotoval finski minister za zunanje zadeve Tanner v Berlin. Tanner je izjavil, da Finska ni premagana in da v nobenem primeru ne b« sprejela pogojev, ki bi šli na škodo njene neodvisnosti. Moskva, 9. marca. (Reuter.) V Moskvi še vedno ne dajejo nobenih izjav o sovjetsko-finskih mirovnih pogajanjih. Na švedskem poslaništvu je opaziti veliko delavnost. Včeraj je švedsko poslaništvo obiskal ameriški veleposlanik Steinhardt ter odpravnik poslov francoskega veleposlaništva. Steinhardt je popoldne obiskal tudi Kremelj, kjer je imel dveurni razgovor z Molotovom. Steinhardt p« razgovorih ni dal nobene izjave. bilo vprašanje, ati so izvedene vse priprave za primer, da se sklene, da naši bombniki izvrže velike letalske operacije. Z gotovostjo vam lahko izjavljam, da je angleško kr. letalstvo pripravljeno izvršiti vsako nalogo, ki bi mu jo zaupala vlada in držav«.« Proračun letalskega ministrstva ji bil nato soglasno sprejet Gospodarska pogaianja Amerike z nevtralci Washington, 8. marca. o. Zunanji minister Cordell HulT je izjavil, da je vlada Združenih držav stopila v stik s 55 vladami nevtralnih držav, da se posvetuje z njimi, kako bi se izboljšal gospodarski red v svetu jx> vojni. Po večini so te države odgovorile ugodno. Volaškl posveti pri Hitlerlu Berlin, 9. marca. m. Zadnje dni je imel kancler Hitler več konferenc z vodilnimi nemškimi generali in člani glavnega generalnega štaba. O teh konferencah ni bilo zidano nobeno uradno poročilo. Poučeni krogi pa menijo, da se je Hitler posvetoval glede ofenzive na zahodnem bojišču, katero Nemci pripravljajo. Nabiralne akcije med mariborskimi Nemci Maribor, 8. marca Naši mariborski someščani nemške narodnosti so v veliki večini zelo petični ljudje, o katerih pa je znano, da ne dajo tako zlahka denar iz rok. Zadnje čase pa se je tudi v tem pogledu precej spremenilo. Razne nabiralne akcije, ki so jih uvedli v svojih vrstah, imajo vse velik uspeh. Tako je bila pred nekaj dnevi zaključena »šolska akcija« — zbirka prostovoljnih darov za nemško šolstvo v naši državi. Menda so v enem samem dnevu nabrali 250.000 din. Poleg tega pa so se številni mariborski meščani obvezali, da bodo vsak mesec prispevali v ta namen znatne zneske. Veliko se zbira v Mariboru tudi za »zimsko pomoč«. Baje so imeli mariborski nemški meščani precejšen delež pri znanih 20 vagonih masti, ki je bila poslana iz Vojvodine v Nemčijo kot prispevek jugoslovanskih Nemcev za zimsko pomoč. Za to akcijo so sedaj vpeljali v Mariboru tudi »enotno jed« (Ein-topfgericht). Ta Monec* so imeli prvič preteklo soboto v Gambrinovo dvorani. Servirali so golaž s krompirjem ter je stala porcija 8 din, od tega pa sta šla 2 din v fon'! »imske pomoči. Zanimanje za »lonec« je bilo izredno, saj je bilo prodanih 500 porcij, tako da je materialni uspeh kar lep. Poleg »lonca« pa imajo še razne druge nabiralne akcije, pri katerih se prodajajo razni znaki, kakor v Nemčiji. Požrtvovalnost mariborskih Nemcev je pri vseh teh akcijah zelo velika ter bi nam Slovencem lahko služila za zgled. V noči od srede na četrtek so angleška letala izvedla doslej največji skupinski polet nad Nemčijo. Vsega skupaj so preletela pri tej priliki okrog 18.000 km nad nemškim^ ozemljem. Edino nad Bremenom so bila deležna pozdravov nemškega protiletalskega topništva. Francoska in angleška vlada sta sklenili, da za sedaj še ne bosta objavili »Bele knjige« z uradnimi listinami o tem, zaradi kakšnih sovjetskih zahtev so se razbila lanska pogajanja med Anglijo in Francijo in Rusijo. Vse švedske stranke so včeraj v poslanski zbornici zahtevale od vlade, naj takoj da odsl raniti iz zbornice pet komunističnih poslancev, ker so komunisti na Švedskem — kakor povsod — plačani agentje tuje velesile ler v službi sovražnikov domovine. Francosko vojno sodišče je obsodilo na smrt oba francoska napovedovalca nemške radijske postaje v Stuttgartu Ferdonctta in Obredita Vesti 9. marca Združene države bodo prebredle vse težke sedanje dneve in obnovile svoje gospodarsko blagostanje, ker uporabljajo zato demokratična sredstva, je govoril predsednik Roosevelt včeraj ameriškim kmetom po radiu. Nemški poslanik ▼ Montevideu in neki urugvajski industrijec 6ta včeraj podpisala pogodbo o prodaji ostankov potopljene nemške ladje «Admi-ral Graf von Spee« za staro železo. Cena bo po pogodbi morala 06tati tajna. Cene bolgarskemu tobaku 60 začele zelo ra6ti, ker se za tobak zanimajo Nemci, Angleži, Francozi in Sovjeti. Jugoslovanski ogspodarski časnikarji, ki so na obisku v Nemčiji, so si včeraj ogledali velike nemške električne tovarne A. E. G. Francoski državniki veliko razmišljajo o tem. da bi sesedanja popolna zveza med Anglijo in Francijo razširila na vse evropske države v obliki panevropske zveze. O tem svojem načrtu so obvestili tudi Rooseveltovega odposlanca Wel-lesa, trdi francoski tisk. Predsednika Združenih držav Roosevelta so včeraj čarnikarji spraševali, ali je Amerika posredovala v sporu med Finsko in Sovjeti, in pa kakšen je dosedanji uspeh WeIlesovega obiska v Evropi. Predsednik ni na nobeno vprašanje maral odgovoriti. Angleška letala so včeraj bombardirala nemške pa-trolne in pomožne bojne ladje blizu otokov Borkuma in Sylta. Švedska policija je prijela pet oseb, ki so vohunile za Nemčijo. Štirje od vohunov so bili po rodu Nemci. Snočnje francosko vojno poročilo pravi, da so se na zahodnem pobočju Vogezov spopadli manjši francoski in nemški oddelki. Spopad se je končal v francosko korist. Magnetične mine ne bodo več ogražale angleških parnikov, trdijo angleški pomorski krogi, ker se je novi obrambni sistem z električnimi žicami popolnoma obnesel kakor je pokazal primer z največjim parnikom sveta »Queen Eli-sabeth«. Vrhovni poveljnik nemške vojske general von Brauchitsch je zadnje dni obiskal vse glavne postojanke na nemškem bojišču ter poslušal poročila višjih pehotnih in letalskih poveljnikov. Pregledal je tudi vse utrdbe, ki so bile narejene v zadnjem času. Italijanski listi se hudo razburjajo nad pisanjem londonskega lista »Daily Sketch«, ki je v zadnji številki ugotovil, da je Italija od vseh evropskih držav najbolj izpostavljena napadom iz morja in iz zraka. Italijanski lisli odgovarjajo, da je Italija najmočnejša vojaška sila na Sredozemskem morju in da bi razne ugotovitve o njeni šibkosti utegnile škoditi tistim, ki se z njimi tolažijo. Nemški parnik >Uruguay«, ki so ga zasledile angleške vojne ladje se je sam potopil. Parnik je imel 5294 ton. Dozdaj je naredilo samomor 33 nemških trgovskih ladij s skupno 177.000 tonami. Dunajski spomladanski velesejem se bo začel jutri, ko bo zaključen velesejem v Leipzigu. Poleg prirejanja lastnih velikih sejmov, Nemčija navzlic vojni sodeluje še na velesejmu v Bruslju in Utrehtu. Zunanji politični odbor italijanskega senata je včeraj odobril več sjjorazumov z Jugoslavijo in Romunijo. V nemških vladnih krogih izjavljajo, da ni Nemčija storila nobenega koraka za poravnavo spora med Finsko in Sovjeti, ker je že od začetka finsko-ruske vojne strogo nevtralna. Norveški zunanji minister je včeraj dal izjavo, v kateri odločno zanikuje, da bi bila Anglija zahtevala od Norveške, naj dovoli prehod angleški vojski na Finsko. Razmerje med Sovjeti in Japonsko se je spet močno poslabšalo, ker so Sovjeti zasedli in utrdili več važnih vojaških točk na polotoku Kamčatki, od kod ogrožajo japonske ribiške ladje pri lovu. Angleška vlada je v prvih šestih mesecih izdala za vojno 125 milijard dinarjev. V novem proračunskem letu pa je namenila za vojskovanje 175 milijard dinarjev. Ves nemški promet z motornimi vozili je včeraj bil postavljen pod vojaško vodstvo. Nemške oblasti so s posebno uredbo razpustile vse manjšinske organizacije Poljakov živečih v Nemčiji. Voditelj teh organizacij je pobegnil v Francijo in sodeluje zdaj s poljsko vlado v Angersu. Nemška letala so z bombami in strojnicami napadla italijanski parnik »Amelio Lauro«. To je prvi neposredni nemški napad na italijanske ladje. Parnik se je potopil. Oton Habsburški in njegov brat Filip sta bila včeraj sprejeta pri predsedniku Združenih držav Rooseveltu. Sprejem je v zvezi z njuno propagandno potjo, na kateri hočeta ameriške voditelje pridobiti za ustanovitev federativne podonavske habsburške države po sedanji vojni. Francosko-sovjetska trgovska pogodba, ki bo potekla 15. marca, ne bo obnovljena, ker ni dozdaj niti ena niti druga vlada storila ničesar za podaljšanje. Jugoslovanski poslanik v Rimu Hristi? je včeraj priredil kosilo na čist italijanskemu prosvetnemu ministru Battaiu in novemu italijanskemu poslaniku v Belgradu Mamelliju. Do velikih manifestucij za vzajemnost med Španijo in Portugalsko je prišlo včeraj v Lizboni, ko so v slovitem portugalskem topniškem muzeju odprli španski oddelek, za katerega je poslala španska vlada več najmodernejših rn-skih in francoskih topov, ki so jih v vojni vzeli rdečim. Pomembna manifestacija vzajemnosti med Slovenci in Hrvati Krasno uspel recitadjski nastop hrvagkih pesnikov in pisateljev v ljubljanskem gledališču Včeraj popoldne so se za svoj recitacijski večer pod vodstvom predsednika »Društva hrvaških književnikov«, dr. llije Jakovljeviča v Ljubljano pripeljali zastopniki mlajše hrvaške literarne tvornosti: Dobriša Cesarič, Ivo Kozarčanin, Vladislav Kušan, Novak Simič, Ivan Goran-Kovačič in Dra-gutin Tadijanovič. Na kolodvoru so jih pričakovali delegati »Društva slovenskih književnikov« ter jim ob prisotnosti številnega ljubljanskega občinstva priredili prisrčen sprejem. Goste je pozdravil najprej prof. Koblar, za njim pa v imenu »Napredka« in ljubljanske hrvaške srenje še predsednik g. Harazim. Odgovoril jima je dr. Jakovljevič. Po sprejemu na kolodvoru so naši in hrvaški književniki odšli pred spomenik Franceta Prešerna, kjer je ob vznesenih besedah predsednik »Društva hrvaških književnikov«, dr. Jakovljevič, položil krasen venec v čast največjemu slovenskemu pesniku. Ob 8 zvečer je nato pred popolnoma razprodano gledališko dvorano (človek bi skoraj mislil, da se je zgodil čudež, saj so se doslej pri nas literarni večeri še vselej ponašali le z močno zmernim obiskom) pričel recitacijski večer. Pomembnost dogodka, ki sta ga v uvodu v večer s poetičnimi in tehtnimi mislimi drug za drugim označila kot idealen temelj vse boljšemu In vse tesnejšemu sodelovanju med Slovenci in Hrvati predsednika obeh društev, prof. Koblar in dr. Jakovljevič, je še posebej dvignila in podčrtala ter mu dala širši pomen prisotnost voditelja Slovencev dr. Antona Korošca, ki je prispel v gledališče z banom dr. M. Natlačenom in ljubljanskim županom dr. Adle-šičem. Po nagovorih in prisrčnih pozdravih obeh g. predsednikov je povzel besedo dr. Jakovljevič, ki je najprej na splošno orisal današnjo visoko evolucijsko stopnjo hrvaških literarnih izraznih možnosti in hrvaške besede, nato pa z markantnimi potezami na enako pesniško zanosni kakor analitično tehtni in tipičnost izčrpavajoči način predstavil z oznako njihov del po vrsti vse pesnike ter pisatelje, ki so prišli recitirat. Ze iz tega, kar je občinstvo na snočni prireditvi slišalo, si je lahko ustvarilo visoko pozitivno sodbo o sijajni kvaliteti današnjega hrvaškega literarnega dela, katerega prave, resnično močne predstavnike smo včeraj imeli v svoji sredi. V resnici je odlična že sama kultiviranost besede, ki po zaslugi prednikov-tvorcev in današnjih oblikovalcev že dosega skoraj maksimum izrazne sposobnosti in kalkulacij skih možnosti za poetično nakazovanje misli, stanj, občutij ter dobiva že lahkotnost metaforičnega igranja z zvoki. Iz vseh del, ki so jih snoči brali hrvaški pesniki in pisatelji, pa se je čutilo tudi nekaj zavidanja vrednega: tem možem rodna zemlja ni neka meglena, otožno ljubezen vzbujajoča fatamorgana, ki čez njo ganjene duše le drse in se je skoraj niti s prsti ne dotikajo, ker jiin ostaja eterična, nejasna, neopredeljen, skoraj netvaren pojem — ne, ti ljudje se svoje zemlje zavedajo kot nečesa trdnega, konkretnega, natančno odmerjenega, določno njihovega. Čvrsto in trdo hodijo po njej In bridkosti njenih sinov, ki jo posedujejo, občutevajo živo, polno, ne z melanholijo, ampak s topo, tvarno bolečino, z besom kmečkega duha. ki grozeče gode o skrivaj in jezno bije s pestmi, kadar mera znosnosti prekipi. Ta jedkost in besnost, ki je utemeljena v mračnih zgodbah rodov dobiva celo pri tistih od njih, ki so potomci mlajših meščanskih generacij svoj posebni izraz in svoj simbol tako v namrgodenem kakor v resignirano nebogljenem anatagonizmu in sovraštvu do mesta, tega okrutnega Moloha, ki žre deželo, ruši telesa in duše ljudi, ki so se mu primorani zapisali, in na pokrajine s polji ter zemeljskim bogastvom med krotke ljudi pošilja nikdar site prijavke. Hrvaški pesniki in pisatelji so snoči pokazali še nekaj, kar je prav gotovo tudi vredno občudovanja. Skoraj brez izjeme so vsi odlični recitatorji-interpretatorji svojih del. Med literati pri nas in po svetu prav gotovo redek pojav. Prvi je snoči recitiral svoja dela pesnik Dobriša Cesarič, čigar pesmi označuje kolosalen, primitivno togoten in vendar neverjetno kultiviran zamah. S trdnim pogledom razbira krivice vsakdanjega življenja, pošastno učinkujejo v njegovi projekciji sence reve (»Mrtvašnica najbednejšiht). Ves svet pregleda in od zemlje obrne oči k nebu, kjer plava kakor rajska, neomadeževana prikazen, polna nedosegljive lepote, zaverovan v svet svoje hladne, jasne višave, »Večerni oblak«. S pesmimi, ki jih je snoči bral, Je Cesarič tudi našemu občinstvu neizpodbitno dokazal, da je dejansko pesnik božanskega formata ter edinstveno neposredne in sveže izrazne sile, mojster, ki med svojim narodom resnično zasluži tolikšno priznanje. Mračen, zdaj nasilen, uporen, konkreten, zdaj zagrenjen, kozmopolitsko refleksiven je Ivo Kozarčanin. Njegov »Pohod mrtvih« je silovita poezija, težka, surova in hkratu nežna v svoji revni zagrenjenosti, polna grenkih, trdih misli, polna pa tudi najtanjše razbranih in naslikanih nastrojeni. Vladislav Kušan, ta kultivirani in do skrajnosti skrupulozni duh učinkuje s svojim na fran- coske vzore naslonjenim, miselnim načinom sprva, pa le navidezno, kot mentalist in konstruktor: toda za tem klasično mirnim, v slogu izražanja skoraj brezstrastnim zunanjim licem, za tem oklepom, ki učinkuje akademsko, po suhem, treznem razumu stilizirano, gori vroč, strasten ogenj, se javlja divja, brezkompromisno odkritosrčna duša, brez sramovanja pred bolečino in tegobami, ki jo tarejo. Dragutin Tadijanovič je med vsemi nemara najslabše bral svoje pesmi, ki jih literarni hrvaški krogi v pomembni meri cenijo. Morda je to tudi v precejšnji men vzrok, da njegova poezija ni mogla toliko ogreti kakor dela drugih. Vendarle pa se nam zdi, da je Tadijanovič po svojem pravem bistvu izrazitejši mentalist kot kdor koli od njegovih tovarišev. Pozna motive, primere, slike in razpoloženja, ki utegnejo ugajati in se dobrikati občinstvu tako kakor literarnemu kritiku. Nekaj domotožja, nekaj spomina na radosti sredi rodnega polja, nekaj okrutnega mesta, nekaj duhainelov-skega sočutja z živalmi (»Balada o zaklanih ovcah«) — vsega po nekoliko in vse lepo s spretnimi potezami posamič nabrano na celoto kakor jagode na molek. Vse skupaj pa tudi učinkuje kakor ploskev, v tej poeziji ni volumna, ni nakazanih resnično občutenih dimenzij, ki pesmi dajejo polnost, ni žive Iskre, ki vname srce, ni šum-nega, norega vina, ki omamlja glavo in zapelje žile k hitrejšemu utripanju. Manjka ji stvariteljska neposrednost. Jedek, duhovit in krepak v izrazu je pripovednik Novak Simič, ki je bral dvojo svojih stvari iz bosanskega okolja. Kolje ga jeza in z bridkim nasmehom se norčuje iz novih časov, ki so v mirne, krotke kraje prinesli Evropo, civilizacijo z vsemi njenimi zli. Neverjetno močan, neverjetno nadarjen je komaj tri in dvajsetletni Ivan Goran-Kovačič. Iz njegovih dveh novel diha neposredna sila zemlje, bridke in težke, ne dobra, ne slaba priroda polnokrvnih, krepkih ljudi, ki jih tarejo gosposka, uime in tisoč preglavic v boju s prirodo. Težka je ta zemlja in njenih ljudi se drže grude, z okornimi nogami se prekladajo skozi življenje, nerodni v svoji sili, nebogljeni v svojih stiskah in jarmu, ki jim ga je naložila gospoda. Pa vendar kako simpatični 1 S kakšno ljubeznijo jih riše Goran-Kovačič, s kakšnimi barvami, jih oživlja! Ta mladi fant pa je tudi pesnik. Njegove kajkavske pesmi so sijajne, iz srca iztrgane s preprosto kretnjo, narekovane po doživetju, ki ne potrebuje olepševanja. Resnično lahko predstavlja za bodočnost močno upanje hrvaške literarne tvornosti Ljubljana od včeraj do danes Preganjanje Srbov na Hrvaškem Zagreb, 9. marca. j.Srbsko časopisje se je pritoževalo nad hrvaškim terorjem v okrajih, ki so bili priključeni banovini Hrvatski. »Hrvatski dnevnik* pa jim odgovarja s točnimi navedbami, iz katerih se vidi, da se m zgodila nobenemu srbskemu uradniku krivica, kajti v popolnoma hrvaškem okraju so bila do zadnjega vsa predstojniška mesta v rokah Srbov. Precej Srbov je bilo premeščenih na lastno prošnjo, le malo jih je bilo odstavljenih in postavljenih na razpoloženje. In ti so bili taki, ki so silno »ljubili« hrvaški nraod in so mu znali zmerom pokazati le pest. Drugič so bili vsi uradniki došleci, nihče pa ne domačin. Večina jih je bila postavljenih v kraj potem, ko so bili prejšnji uradniki odpuščeni. Najbolj zanimiv pa je primer nekega Sušiča Miloša, ki je bil okrajnega glavarja namestnik, pa je imel za seboj zgoli-podčastniško konjeniško šolo... Odloieno je hrvaško zborovanie v Subotici Subotica, 9. marca. j. Na željo podpredsednika vlade dr. Mačka je hilo odloženo manifcatacijsko zborovanje vojvodinskih Hrvatov, ki bi se moralo že danes začeti in jutri zaključiti. Hrvaško prireditev so smatrali Srbi za izzivanje in ao se pripravljali, da bi prireditev onemogočili. Dr. Maček je zato prosil prireditelje, naj eborovanje odlože, da 6e prej urede nekatera vprašanja. Prireditelje je odložitev gmotno precej udarila, saj so zmetali precej denarja za organizacijo in za posebne vlake, ki so jih že vnaprej plačali. Hrvatje menijo, da bi morala oblast prepovedati srbsko protimanifestacijo, ker je edino ta prireditev takega značaja, da utegne povzročiti med Vojvodinci razburjenje. Obenem javljajo, da bosta prišla v Subotico notranji minister Mihaldžič in minister brez portfelja dr. Bariša Smoljan, da bosta poskušala doseči sporazum med JRZ in HSS glede občinske uprave. Sedanja občinska uprava nima nobenega Hrvata v svoji sredi ki so se zato Hrvatje stalno pritoževali in napadali občinsko upravo. Po novem sporazumu na bi HSS in JRZ sporazumno prevzeli upravo, da bi se tako odstranilo eno najbolj vignih ognjišč sporov med Srbi in Hrvati v Vojvodin«. Mrzel je bil včerajšnji dan, le okrog poldne je prišlo sonce nekoliko do veljave, pa se to ne Kaj posebno. Popoldne pa so se že zgodaj odnekod privlekli oblaki, kmalu se je med njimi razprostrla tenka meglena mrena, in ni trajalo dolgo, pa je bilo nebo oblačno. Kakor hitro pa je sonce utonilo za oblake, je postalo močno mrzlo, in tudi veter, ki prej, ko je še sijalo sonce, ni bil posebno siten, je dobil korajžo ter je pritisnil prav krepko. Skoraj do večera so se držali oblaki in šele, ko se je docela znočilo, so se razkropili, ker jih je ugnal sever. Noč je bila jasna in v jasnem jutru smo se tudi zbudili. Danes je že nekoliko odnehalo, davi smo v Ljubljani ob sedmih zjutraj namerili dobre tri stopinje mraza. Dan bo kakor vse kaže, prav prijeten, če ga popoldne ne bo izpridil jug in privlekel spet oblakov. Butarice so ie na trgu Prav blizu je Cvetna nedelja, in tega se zavedajo seveda tudi tisti, ki vsako leto pripravljajo butarice, jih vozijo v Ljubljano na trg ter tam poskušajo zanje dobiti kakšen dinarček. Tudi letos so, kakor druga leta, bili pri napravljanju butaric najvidnejši možje, fantje, žene in dekleta iz Dobrunj. z Zaloga in iz Sostrega. Od tam so jih ženske oripeljale na ljubljanski trg največ. Cena za zdaj se ni ustavljena. Ljudje seveda tudi prav pridno posegajo po pomarančah in limonah. Gospodinje močno priporočajo zdravljenje s tem sadjem in kakor pravijo, se taka kura močno obnese. Tatovi Imajo še vedno suknje „na piki" Pomalem se že prelagamo iz zime in iz mrzlih dni, ko mora biti človek dobro oblečen, če noče prezebati. Človek bi dejal, da bodo zdaj tudi tatovi •suknjarji« nekoliko omejili 6vojo delavnost, če je že ne bodo popolnoma opustili. Pa ni tako. «Suk-njarji« so še kar vražje marljivi. V zadnjih dneh je ljubljanska policija dobila prijave, da eo bile posameznim strankam ukradene štiri suknje v rednosti okrog 3000 dinarjev. Pa Sc ena prijava je prišla. Na »Cesti 29. oktobra« je predrzen neznan tat zlezel na podstrešje, kjer je «p<> fulil« kar sedem moških plaščev, tudi v vrednosti okrog 3000 dinarjev. Zraven pa je pobasal še nekaj perila, menda, da se bo spomladi lahko preoblekel Seja odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani Ljubljana, 9. marca. Te dni jo bila v prostorih ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja seja širšega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Seje so se po svojih zastopnikih udeležile sledeče oblasti, ustanovo in društva, ki sestavljajo odbor, in sicer: banska uprava (gozdarski odsek, odsek za urejevanje hudournikov, prosvetni oddelek, tehnični oddelek in socialni oddelek), štab dravske divizijske oblasti, štab za utrjevanje, direkcija šum v Ljubljani, začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, direkcija državnih železnic v Ljubljani, Kmetijska zbornica v _ Ljubljani, Inženirska zbornica v Ljubljani, ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, Združenje jugoslovanskega učiteljstva — sekcija v Ljubljani, Zveza za tujski promet v Ljubljani, Rdeči križ kralj. Jugoslavije — dravski banovinski odbor v Ljubljani, Slovensko planinsko društvo in Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen v Mengšu. Na seji sta predsednik odbora Saša Stare in tajnik inž. Dinko Cerjak obširno poročala o delu odbora v preteklem — drugem poslovnem letu od obstoja odbora. Okrajni odbori za propagando gozdarstva so osnovani v vseh okrajih, v nekaterih občinah pa tudi občinski pododbori. Namen teh odborov je, da vodijo iniciativno akcijo za popularizacijo gozdarstva med ljudstvom s sodelovanjem vseh na pogozdovalnem delu inte- V Planici le krasno vreme Planica, 9. marca. V Planici Je danes krasno vreme. Nikjer ni nobenega oblačka, nobenega vetra. Velika skakalnica je odlično urejena, pa tudi razpoloženje med vsemi tekmovalci je odlično. Zato je treba pričakovati dobre rezultate v smuških poletih. Danes ob 11 so začeli vsi tekmovalci s treningom in so skakali s polnim zaletom, medtem ko so včeraj skakali le z tri Četrt zaleta. Za jutrišnji glavni dan smuških poletov je vse pripravljeno. Postajno poslopje ima posebno ojačevalno napravo za napovedovanje vlakov. Prav tako je postaja zvezana s telefonom do skakalnice, da se bodo občinstvu sproti najavljale morebitne zakasnitve vlakov in podobno. Kakor vse kaže, ne bo nobenih večjih zamud vlakov. Pač pa bo treba priporočiti potnikom, da si vozne karte kupijo že v predprodaji pri »Putniku«, ker bo zjutraj pri železniških blagajnah velik naval. Ker mora uradnik izpolniti obrazec K-13 in vzame to precej dela, bo odpravljanje potnikov bolj počasno. Zato pa naj si vsi preskrbe vozovnice prej. Vstopnice za planiško prireditev es dobe pri »Putniku« ali pa v trgovini »Joso Goreč« v Nebotičniku. resiranih gospodarskih, kulturnih in humanitarnih organizacij. V ta namen so bila v preteklem letu prirejena številna gozdarska predavanja in tečaji za učiteljstvo, kmetovalce in vojaštvo. Spomladi in v jeseni so se vršili mladinski dnevi za pogozdovanje, pri katerih se šolska mladina uči pogozdovati in praviino gospodariti z gozdom. Več pogozdovanj je izvedlo tudi vojaštvo. Propagandni odbori so dajali pobudo za ustanavljanje gozdnih drevesnic in vzornih gozdnih nasadov ter z raznimi publikacijami skrbi za pospeševanje in napredek gozdnega gospodarstva. Zanimanje za delo propagandnih odborov je bilo veliko tako med ljudstvom kakor tudi pri omenjenih oblasteh, ustanovah in društvih, ki so z velikim razumevanjem spremljala in podpirala akcijo propagandnih odborov. Po končanih poročilih je bil iz vrst zastopnikov oblasti, društev in ustanov izvoljen sledeči novi ožji odbor: predsednik Saša Stare; podpredsedniki: dr. Viljem Krejči, kap. Mihajlo Mitič in Josip Palme; tajnik inž. Alojzij Funkl; odborniki: inž. Viktor Novak, inž. Dinko Cerjak, inž. Bogdan Žagar, Srečko Kristan, inž. Milan Simič, inž. Franjo Sevnik, Janez Štrcin, inž. Mirko Šušteršič, Vinko Gregorič, dr. Anton Mrak; zastopnik direkcije državnih železnic, ki ga imenuje direkcija. Krepka na naslov belgrafskih listov »Hrvatski dnevnik« prinaša uvodnik, v katerem odločno prijemlje belgrajske časopise, ki po-natiskujejo iz nepomembnih šovinističnih lističev hujskaške članke in s tem naperjajo os svojega pisanja proti Hrvaški. »Hrvaški dnevnik« pravi, da so si vsi belgrajski listi glede stališča proti Hrvatom enaki, če pa včasih zajjojejo drugačno pesem, je to samo taktika. List pravi: »Objektiven opazovalec mora priznati, da je pisanje tako imenovanega ekstremnega hrvaškega tiska le odgovor na pisanje srbskega ekstremnega časopisja. Toda v Zagrebu se piše kritika, v Belgradu pa tega ni. Tam znajo kritizirati zgolj Hrvate. Z zadovoljstvom prepisujejo vse, kar se slabega pojavi pri nas. S tem hočejo ustvariti dojem, da vlada na Hrvaškem nered. Če ni bilo tem ljudem za resnico in poštenje, bi se v prvi vrsti baviii z vprašanjem korupcije, ki ima svoj izvor v Belgradu in Še danes ni uničena. Baviii bi se tudi s težkim gospodarskim stanjem širokih slojev srbskega ljudstva, ki je danes dez-organizirano po krivdi raznih belgrajskih stran« karjev. Srbija je zemlja, ki kaže žalostno sliko. Tam ni nikogar, ki bi organiziral ljudstvo na gospodarskem in prosvetnem polju. Obstoji sicer zadružništvo, pa je tako, da ima srbski kmet malo koristi od njega, čeprav je bilo to zadružništvo stalno favorizirano in podpirano. Politikanstvo in strankarstvo ubijata in rušita Srbijo. Vsi mislijo na mandate, ministrske stolčke in donosne službe, sko* ro nihče pa ne misli na ljudstvo.« List pravi nato, da je v primeri s temi ugotovitvami jx>ložaj na Hrvaškem boljši. Rešitev srbskega kmeta je ob strani hrvaškega kmeta, ki si je znal urediti organizacije, katere so jmtem posneli iudi srbski kmetje, ki bivajo na ozemlju hrvaške banovine. Vrhovni zdravstveni svet banovine Hrvatske Zagreb, 9. marca. j. Včeraj je bil r Zagrebu 'sestanek hrvaških zdravnikov, ki delujejo v raznih zdravstvenih organizacijah. Sejo je vodil načelnik oddelka banske oblasti za ljudsko zdravje Srb dr. Koaanovič, ki je poudarjal, da čaka vrhovni zdravstveni cvet mnogo, da premnogo dela za izboljšanje zdravstvenih in hlgijenskih razmer, zlasti na podeželju. Nato je bil sestavljen odbor, ki mu načeljuje znani dalavec na tem poprišču in svetovno znani organizator higijenekih ustanov dr. Andrija Štampar. Novi odbor je takoj začel sestavljati program dela in je navedel že nad 100 točk, kier bo moral zgrabiti za del-o. 8 lat sc bo pokoril Maribor, 8. marca. V današnjem »Slovenskem domu« smo poročali o razpravi, ki se je dopoldne vršila pred velikim senatom v Mariboru. 28 letni čevljarski pomočnik Ivan Heričko Iz Kamnice se je zagovarjal zaradi ropa, katerega jo izvršil v noči 24. septembra lanskega leta, ko je v Mesarski ulici napadel Ivano Kozljanič. Spoznal se je z pjo v gostilni ter mu je v svoji naivnosti zaupala, da je istega dne dvignila vse svoje prihranke v hranilnici, ker namerava iti zaradi hudega revmatizma v Toplice. Denar da Ima pri sebi, ker se boji, da bi ji ga doma kdo ukradel. Ko se je napotila domov, je šel Heričko potihoma za njo ter jo v Mesarski ulici napadel tn oropal. Vzel ji je 3080 dinarjev. Policija je napadalca kmalu izsledila. Vse je odločno tajil, toda Kozljaničeva je v njem spoznala pivca, ki se je v gostilni zanimal za njen denar. K današnji razpravi je prišla kot glavna priča 8vana Kozljanič. Ker ima tako hud revmatizem, da ne more hoditi, so jo do sodišča pripeljali, v razpravno dvorano pa prinesli. Heričko je bil obsojen na 8 let robije, trajno izgubo častnih pravic ter na povračilo oropanega zneska. 36 Smrt vznemirfa Craigley College Spustil je slušalko in pogledal Sofijo, , ki je zbegano obstala sredi hodnika. »Halo! Ce bi prispeli trenutek prej, bi cc bili lahko seznanili z mojim očetom!« «Z Vašim očetom? Toda, kaj vse to...« »Gospodična Dodd, moram Vam nekaj povedati!« »Obžalujem,« mu je rekla prav hladno. Mama mi je ukazala, naj prevzamem Vaš razred.« »Pustite ta razred! Morate me poslu-šatil Nič se ne bojte ... Gre za nekaj drugega ... Nobene zveze to nima s prejšnjim : azgovorom...« je rekel in jo prijel pod roko. «Znašel sem se v strašnem položaju. Morate mi pomagati! Ali je to Vaša soba? Tu se bova lahko mimo jjogovorila.« Preden mu je moglo dekle sploh kaj odvrniti, jo je potisnil v njeno sobo, zaprl vrata in se naslonil nanje. «Najprej Vam moram pojasniti ta telefonski razgovor...« «Ni treba! Vem, da ste Amerikanec, če ste mi to hoteli povedati.« «Ahal Vidim, da ste naprej v zvezi z vratarjem!« «Zakaj z vratarjem?« je ostro pripomnila Sofija, ki se je komaj obvladala. «To fo-vgraf.jo je prav za prav našel Lucas v va- i sobli. Ne bi bilo treba zapirati učencev -1 kazen v sobo, če ne želite, da bi bnskali v o Vaših stvareh* «Torej, mali Lucas je glavni junak vaše trojke!« Harveyjeve oči so 6e porogljivo zasvetile, toda hitro 60 postale resne ob ledenem pogledu mladega dekleta. »Sofija, vi... Pa saj ne mislite, da sem jaz ...« •Ne vem, čemu naj bi Vam posebno zaupala ...« je rekla Sofija in stopila k oknu. »Vaše tukajšnje življenje je zelo skrivnostno, mar ne? Ne prikrivate nekaterih stvari samo pred policijo, temveč tudi pred menoj,« obrnila se je proti njemu in ga pogledala narvanost v oči, »nekoč pa ste menda rekli, da me ljubite .. Zares...« Bila je zelo lepa, ko ji je gorel ogenj jeze v očeh. Netlton je stopil k njej. «Sofija, jaz...« «0, prosim Vasi Trenutek ni ravno primeren za to, da bi govorila o 6ebi! Saj je toliko drugih stvari...« «Toda moram Vam govoriti o sebi, Sofija!« je rekel, jo prijel za roko in jo krepko stisnil. »Vsak čas me bodo prijeli.« Sofiji je zastal dih. «Vi...« «Da, tako je! Prijeli me bodo in me odvedli v zapor. Ta bedasti norec me obtožuje, da 6om ubil Erika in lrvina Mošeja. Ni sicer taga rekel dobesedno, toda prebral sem mu iz oči. Vsak trenutek bo inšpektor Sowndere potrkal na vrata* «Saj je še MacPhey ... On Vam bo pomagal ,..« «Od Vašega prijatelja MacPheya ee ne morem nadejati nobene pomoči! Njemu so roke vezane. On ne mora ničesar proti policiji, prav toliko kakor mi.,, če mu je sploh kaj do tega ...« Sofija ga je pogledala. Za oblakom dima je bil videti obraz Harveya Netltona bled, 6koraj nesrečen. Ta novi izraz ga ji je napravil privlačnejšega. Odgovorila mu je milejša in blagohotne j še, »Prav gotovo nimate nobene eveze s rečjo, kajne?« Začel je živo, skoraj ognjevito razlagati vsa dejstva, ki jih je bil povedal policiji. Ko je omenil svoj roman, je Sofija od radovednosti odprla usta. Hotela je nekaj reči, Netlton pa je govoril kar naprej, kakor bi 6e bal, da ne bo mogel povedati. Končno je obmolknil in si prižgal novo cigareto. V sobi je vladal popoln mir, ko sta se gledala fant in dekle. «Rada Vam verjamem,« je polglasno odgovorila Sofja. «In zakaj 6e mi niste takoj zaupali, če ni bilo drugih skrivnosti?« Netlton se je zagledal v svoje nohte: tako in tako ni bilo do mene! Zakaj bi Vas tako in tako ni bilo mene! Zakaj bi Vas potem mučil s svojimi neumnimi malenkostnimi skrivnostmi?« «Je pa še nekaj...« «Mira Bernard-Mose?« «Da,« je priznala Sofija in zardela, «Va-'e vedenje se mi je zdelo čudno.. * «Čudno? Niti najmanj ne! Gospa Ber-nard-Mose me je že poznala. Ko sem ji bil predstavljen na igrišču, je bila tako dobra, da me ni izdala.« «Ali hoteče mar s tem povedati, da ste jo poznali že iz Amerike?« Harvey si je z roko j»otegnil čez oči. «Da. Da Vam ne bo ostalo prikrito: ona je bila moja prva ljubezen ... Toda to ni bilo nič resnega. Skupaj sva delala pri neki mladinski gledališki skupini, toda sedaj, ko se je že poročila s sodnikom, ji je bilo mnogo na tem, da ne bi ljudje izvedeli o njeni gledališki preteklosti.« «In zato je bila menda pri Vas v sobi tisto noč, ko je bil Erik ubit?« je nehote z ironijo vprašala Sofija. Netlton je bil presenečen. «Zdi se, da je naš prijatelj vratar dobro preiskal stvar,« je rekel in se nasmehnil. «Ali pa morda spet dolgujem Lucasu to odkritje?« Deklica se je nasmehnila in pritrdilno pokimala z glavo. «Mira ee vede precej svobodno, prav kakor je bila navajena v svojem igralskem življenju,« je pojasnih Harvey, »toda kljub temu vedenju je prav tako hladna in dostojanstvena kakor katedrala v Saltmarchu. Vaša mati je seveda prvi dan pokazala celo hišo in tako je vedela, kje me lahko najde, da bi se pogovorila na samem. Priznajte, da od mene ne bi bilo posebno lepo, če bi po-liciij povedali kaj o tem obisku ...« Sofija je pogledal proti vratom. •Pohitite! Rekli ste. da Vam je potreb- na moja pomoč? Kaj naj storim?« «Nimam več časa, da bi Vam to pojasnil, in v 6ramoto Vas bom pripravil, če bom dalj časa ostal pri Vasi« Harvey je odprl vrata in potegnil dekle s seboj na hodnik. «Za božjo voljo,« je rekel pritajeno, ker se je bil na koncu hodnika pojavil inšpektor Sownders e drugim |>olicajem, »zmotite na neki način inšpektorja, da bi naju pustil vsaj pet minut sama. Nič zato, če me bodo aretirali, toda...« Njegov glas 6e je spremenil v šepet. »Mislim, da sem se nečesa spomnil.« Inšpektor Sowndera ga ja prekinil z vljudnim kašljem. «2alibog gospod Netlton, gospod Har-vey, moram Vas aretirati, ker sta se pregrešili proti zakonu iz leta 1922. Gre za zaposlitev tujcev. Sir Willfrid želi, da greste čim prej z menoj v Saltmarch.« Sedemnajsto poglavje. Tekmeca. «V redu, gospod inšpektor,« je mimo odgovoril Harvey, ki se je pri tem s pretirano vljudnostjo obrnil k Sofiji: •Gospodična Dodd, moram Vas prositi, da bi bili tako ljubeznivi in bi prevzeli moj razred, dokler bom... zadržan v Salt-marchul« «0 moj Bog!« je vzkliknila Sofija, ki ni mogla prikriti presenečenja. «Ne mogla takoj znajti! Povejte mi vsaj, kako naj pričnem!...« Dramatičen konflikt v srcu mlade žene, ruske emigrantke v Parisu, ki Je po dolgih letih zopet srečala svojega prvega mola, o katerem je bila prepričana da je mrtev' Lepe ruske nar. pe=imi v sijajni interpretaciji Marine Schubertove Kitk« N*gy In Jaia Narat v francoskem filmu >Nuits de Princes« Ljubezen velikega kneza Klao Uaion, teL 22-21 Predstave ob 16. 19 in 21 Od tu in tam Pravni odbor ministrov je imel te dni sejo, katere se je udeležil tudi podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Na seji so govorili in razpravljali o osnutkih raznih političnih zakonov in o uredbah, ki se bo z njimi še bavila vsa vlada. List senatorja Večeslava Vilderja »Nova riječ« v celoti odobrava ukrepe, ki jih je banska oblast v Zagrebu izdala proti hrvaškim skrajnežem, zlasti pa proti povzročiteljem atentatov na telefonske govorilnice. Lista poudarja, da je le srečen slučaj, da ni bilo nobene človeške Žrtve, vendar pa kaj takega pri atentatih ni izključeno. List nadalje pravi, da je prav, če se o takih dogodkih piše, saj imajo skoro v vsaki državi podtalne elemente, ki delujejo proti obstoječemu redu. Povsod pa ima časopisje pravico pokazati na take pojave in so z njimi baviti. Zakaj ne bi tudi pri nas tako ravnali in javno ožigosali zločincev, ki hočejo domovini pripraviti nesrečo. Govorniki na zasedanju banskega sveta var-darske banovine v Skoplju so skoro vsi predlagali, naj bi banovina takoj uredila vse potrebno, da bi so začela izvajati velika javna dela. V prvi vrsti je reba skrbeti za gospodarski dvig banovine in gospodarskega stanja prebivalstva s tem, da se odločno začne urejati vprašanje regulacije rek. Moogokje v banovini bi se dalo obdelovati polje in pridobivati za industrijo važne surovine, če bi ne bilo neprestanih poplav ali pa močvirij. Kakor kaže, bodo s takimi deli tudi začeli, ker je banovina sklenila najeti posojilo 100 milij. din za velika javna dela. Noro nreditev položaja občinskih nslužbencev pripravlja banska oblast v Zagrebu. Občinski uslužbenci so dostikrat v breme občini, ker opravljajo tako delo, ki z občino nima nobene zveze, pa jih vendar mora občina plačevati. Ponekod imajo občinski uslužbenci tak položaj, da jih je težko poklicati na odgovor, skoro nemogoče pa jih je odstaviti z njihovega mesta. Nova uredba naj bi vse to zlo odpravila. Uredba bo bržkone prinesla tudi druge ukrepe, kajti znano je, da so hrvatske občine silno preobremenjene s številnim uradni-štvom, če primerjamo to stanje z razmerami v slovenskih občinah. O zbiranja sporaznmaških sil piše glasilo hrvatskega poslanca dr. Žiga Scholla »Zagrebški list«. List pravi, da je kaj takega mogoče sklepati iz številnih obiskov raznih politikov pri dr. Mačku v zadnjem času. Zdi se, da je med srbskimi strankami nastopil preobrat in nov moment, ki kaže, da dobiva zbiranje srbskih strank nove oblike. Zbiranje radikalov stoji še zmerom na mrtvi točki, ker »je glavni odbor radikalne stranke proti sedanjemu sporazumu in ker ima samo en cilj: vlado in samo oblast, da bi izvedel svojo politiko. List dalje pravi, da se je pojavila v demokratski stranki posebna struja, ki je za vstop stranke v vlado in da od te struje ni daleč tudi predsednik glavnega odbora stranke Milan Grol. Posebno je bilo opaziti obisk bivših demokratov dr. Ribarja in dr. Smiljaniča pfi dr. Mačku. Če bi se ta napoved uresničila, potem bi se ojačila skupina srbskih politikov, ki so za sporazum s Hrvati. List zaključuje svoje ugotovitve, češ da se pripravlja zbiranje srbskih sporaznmaških sil kot reakcija na znano kampanjo proti sporazumu Srbov in Hrvatov. Odcepitev nd Novela Sada zahtevajo meščani •—^■^elroTaradiiiu. Na zborovanju pristašev HSS so tem obširno govorili in navajali porazne okoli--nne, zaradi katerih se čutijo petrovaradinskl mešani prikrajšani na račun Novosadčanov. Tako morajo plačevati za kanalizacijo in za gasilsko žeto, čeprav ne enega ne drugega nimajo. Petro-varadinci so večinoma vinogradniki in morajo plačevati pri prehodu čez most v Novi Sad trošarino, medtem ko jo novosadski meščani, ki imajo vinograde na ozemlju Petrovaradina, ne plačujejo. Petrovaradinci smatrajo, da bi bila njihova samostojna občina dovolj močna in krepka, da bi se mogla sama voditi, ne da bi se prebivalci morali pritoževati nad krivicami. V stavko je stopilo 22 inženirjev, ki so zaposleni pri ravnateljstvu za gozdove v Tuzli. Inženirji se pritožujejo, da jim uprava ne izplačuje Blač in doklad v tisti višini, kakor jim pripadajo, 'o lanske jeseni je veljala stara odredba, ki pa je nehala veljati, čim je minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovlč izdal novo uredbo. Toda nekateri inženirji so še vedno dobivali plače po stari uredbi in so bili s tem seveda oškodovani. Ker pri svojih protestih niso našli pravice, so sto-Dili v stavko vsi inženirji dnevničarji. Silno radodaren mora biti župan v Slavonskem Brodu. Tam imajo občinski muzej, ki so v njem shranjene vse dragocenosti, ki imajo kaj zveze ln pomena za zgodovino tega hrvatskega meta. Zaradi spora z občino je kustos muzeja odstopil, v njegovi odsotnosti pa je stalno skrbel za muzej župan dr. Kovačič. Nekega dne pa je Župana obiskal neki bivši minister, in župan mu je v znak prijateljstva podaril večje število madžarskih in avstrijskih pisem občini in več turških pisem. Vsa ta pisma pa so za zgodovino kraja zelo pomembna. Ko pa je prišel kustos muzeja spet nazaj na svoje mesto, je primanjkljaj ugotovil in ga prijavil oblastem. Tako bo moral od sile radodarni župan dati odgovor pred sodiščem, ker si je bil prisvojil mestno lastnino, ki je povrh vsega zaščitena tudi z zakonom o starinah, in vse skupaj velikodušno podaril svojemu političnemu prijatelju ... V viej državi je nastopil te dni nepričakovan vremenski preobrat. Spet je pritisnil mraz, ponekod pa so snežni viharji naredili novo Škodo. Nekaj posebnega so doživeli tudi v Dubrovniku. Zapadel je sneg, ki je pokril vse mesto. Nastopil pa je tudi mraz. da so mokre ulico zamrznile. Navdušeni zimski športniki so prišli na svoj račun, ker so se mogli sankati in drsati. Zaradi poledice na cestah je imela tudi bolnišnica mnogo gostov. Hrvatsko gasilstvo se bo v celoti preosnovalo in sicer na demokratskih načelih. Novo stanje v banovini Hrvatski je naložilo tudi gasilcem nove naloge. Glavni pobomik hrvatskega gasilstva Stanko Žagar iz Križevcev napoveduje, da se bodo najprej v vrste gasilcev vrnili tisti, ki so izstopili iz organizacij zaradi političnih razlogov ali pa bo bili prej iz organizacij izključeni. Gasilstvo ni politična organizacija, temveč del naroda in zato ne sme delovati proli koristim vsega hrvatskega naroda. V gozdu sta se s sekirami pobila dva kmeta v bližini Cazina na Hrvatskem. Posestnik Vignje-vič je zalotil posestnika Mediča ko je ravno sekal v njegovem gozdu drevo. Sprla sta se in že je Medič s sekiro udaril Vignjeviča po vratu, nato pa po prsih in ga razsekal. Umirajoči Vignjevič pa je Imel še toliko moči, da je svojemu morilcu s sekiro prizadel težko rano, ker mu je razsekal nekaj reber. Vignjevič je v gozdu izdihnil, njegovega morilca pa so pozneje našli ljudje in ga prepeljali v bolnišnica Ne bod'mo Škoda, da prirodoslovec Darvvin, ki je trdil, da so se ljudje razvili iz opic, ni poznal današnjih Slovencev. Kaiti potem bi lažje našel za svojo trditev tudi dokaze, ki bi izpričevali, da se nekatere opičje lastnosti še dandanes kažejo pri mnogih ljudeh. Slovenci smo namreč — Bogu bodi potoženol — narod, ki mnogokrat res prav po_opičje slepo in neumno posnema vse, kar vidi in sliši. Samo nekaj primerov: Mlada slovenska družina Oče, mati, pa majceno detcce, ki ga starša s ponosom razkazujeta vsem in vsakemu. Toda, ko pritisne mlada mamica otročička k sebi, ko srečni oče poboža otroka po nežnih ličkih, ga ne pokliče z imenom, ki so ga izbrali otroku pri krstu, ga ne milu je s slovensko besedo: »Srček moji Dušica zlata! Moja mala punčka!« — ne, — oče in mati kličeta otročička s »prekrasno« tujko: »bebi, bebica ...« Pa sc je zgodilo nedavno, da je prišel k mladi mestni družini na obisk znanec s kmetov. Ko sta mu mlada zakonca razkazala krasno stanovanje, v katerem pa nihče ne prebiva, ker je škoda dragega pohištva in ker štedijo s kurjavo, ter se posebno pozimi držijo samo v tesni kuhinji, ga je mladi oče povabil, naj pogleda še njegovo »bebico«. Prijatelj s kmetov pozorno pogleda otroka, ki je stezal s posteljice nežne ročice k materi, pa pravi^ mlademu očetu: »Pa čudno! Saj ji ni videti, da bi bila »bebasta«! Tako pametno gledal In mamico tudi poznal...« Mlada mati je užaljeno našobila ustnice, moderni oče pa je znancu v zadregi pojasnjeval, da dekletce nikakor ni bebasto, temveč ga ga kličejo »beba«, »bebica« le zato, ker se tako po angleško pravi malim punčkam. Znanec s kmetov je pokašljal, vzel klobuk in dejal: »Veš kaj, dragi moj! Ce Angleži kličejo svoie otroke po angleško, se mi zdi čisto prav. Toda če ti zmerjaš otroka, ki ti ga je Bog dal, z besedo, ki no naše pomeni tepca, namesto da bi Boga zahvalil, ker je punčka zdrava in razumna, — veš, potem si pa zares sam — bebec! Pa brez zamere!« In je šel. Pred nekaj dnevi sta »e sufuia na cesti dva znanca, oba mlada, oba še lama. Pa pravi prvi drugemu: »Glej no! Ali si prehlajen ali kako, da si tako zavit okoli vratu!? Saj danes ni mrzlo!« Tovariš je bil v zadregi in je skušal ovit? šal še bolj tesno okoli vratu. Onemu pa jt postalo njegovo vedenje sumljivo, pogleaal ga je bolj natančno in se zagrohotal: »Fej te bodi! Šalobarda! Odkdaj pa stra* šiš s smokingom in pokončnim ovratnikom po svetu?! Saj, kolikor vem, ti večkrat še za večerjo zmanjka denarja...I« Znanec, akademik, se je izmotaval, češ da gre nocoj na »elitni« ples in da zato mora imeti večerno obleko, pa si jo je izposodil pri premožnem prijatelju. Tovariš pa mu je resno odvrnil: »Poslušaj, prijateljček! Delavski otrok »J in tudi sam rad govoričiš o delavskih in socialnih vprašanjih. Zato bi moral vedeti, da smo Slovenci narod siromakov, narod, ki nima drugega bogastva, kot bistro glavo in pridne roke. Tudi ti bi moral poudarjati, da vrednost človeka ni v tem, kar nosi n a sebi, temveč v tem, kar ima v sebi: pridnost, znanje, moč. Žalostno za tebe, če te je sram iti na ples brez »večerne« obleke, ali če siliš v druščino, kamor vstop brez večerne obleke ni dovoljen! Kajti taka družba gotovo ni zavedna slovenska družba, temveč družba ljudi, ki so duševno tako nesamostojni, da celo obleke ne upajo nositi take, kakršno si lahko kupijo in kakrš-na bi jim ugajala, temveč se pokorno mučijo z natikanjem okorne uniforme, kakršne so za večerne zabave in slovesne priložnosti oblačili c. kr. dvorni svetniki. In če si take stvari privoščijo oni, ki denarja in časa ne vedo drugače zapraviti, — naj bo! Toda ni bolj smešne figure, kot človek, ki hodi v »elitno družbo« v — izposojeni večerni oblekil ln če si človek, kakor ti, študent, delavski sin, sposodi večerno obleko, da sme v »boljšo« družbo, se mi zdi ravno tako, kot če bi si jagnje nataknilo volčji kožuh, samo zato, ker ga je sram, da je jagnje in da bi čimprej smelo v volčjo družbo... a Če gledamo zadnje dni izložbe naših trgovin, vidimo, da se povsod ponuja naprodaj »angleško« blago, posebno odkar je uvoz takega blaga skoraj nemogoč; da je na vsakem paru nogavic in na vsaki kravati angleški napis, pa četudi so bile izdelane v Kranju, in da imajo marsikje v zalogi »garantirane nemške stroje«, ki so bili od prvega do zadnjega vijaka izdelani, recimo v Št. Vidu nad Ljubljano... Trgovci, če jih povprašate, zakaj vse to, se izgovarjajo, da večina naših kupcev ne mara sicer dobrega blaga, če bi se jim reklo, da je doma izdelano, in da za domače stroje, če so še tako_izvrstni, skoraj ni dobiti kupcev... Zares žalosten znak slovenske nezavednosti. Namesto da bi bili ponosni, če se ▼ kakšni panogi osamosvojimo, in da bi doma izdelanemu blagu dali prednost pred tujim, nam moraio izdelovalci in trgovci domače blago podtikati, našemljeno s tujim perjem... * V časopisu večkrat beremo prigodni (jubilejni) slavospev ob petdeset ali več letnici kakega »zaslužnega in uglednega moža«. A zakaj pa je ta mož ugleden med nami, kje si je pridobil nevenljivih zaslug? Cujte in strmite! Ugleden je zaradi tega, ker je študiral nekaj let nekje v tujini, namesto na enaki šoli doma, zaslužen pa zato, ker je pridobljeno znanje uporabljal — tudi nekje na tujem. Ko je priromal v domovino, smo mu dali visoko in častno službo, kakor se spodobi za človeka, ki je študiral in deloval v inozemstvu, šele ko je postalo jasno kot beli dan, da dela s svojo tujo učenostjo v naših razmerah nepopravljive neumnosti, smo ga — upokojili, da se ga rešimo. ialobarde! A če bi vprašali, v koliko pozna ta zaslužni mož naše slovenske razmere in probleme, če bi hoteli ugotoviti, koliko je storil mož koristnega za naš narod in naš napredek, — potem bi zasluge prenekaterega »zaslužnega moža« skopnele kot sneg na spomladanskem soncu.. .a A mi Slovenci smo že od nekdaj in bomo še tudi zanaprej občudovali in častili vsakega, ki je služil pri tuji gospodi, in bomo takemu zaslužnemu možu postavili za to zaslugo celo spominsko ploščo na rodni hiši, kakor je to naše malikovanje vsega tujega nesmrtno osmešil že Cankar... Za ljudi pa, ki se od rane mladosti do poznih let ubijajo z delom v našem skromnem slovenskem svetu, za vse te ljudi ima slovenski človek le — prezir, češ, kaj boš ti, ki si zmeraj le doma ...! Slovenci, ali res moramo biti vedno taki?l Prenehajmo že vendar biti — ialobarde! APZ — Sedeži »a koncert Akademskega pevskega ibora v ponedeljek, 11. t. m. so še raipro-dani — na razpolago je le še nekaj stojišč. — Pri blagajni dobite tudi programe. Koncertni uvodnik, ki ga je napisal Fr. Marolt, ie posebno priporočamo. Krasijo ga slike vseh osmih skladateljev. Delo je nov, čeprav skromen donesek k zgodovini slovenske glasbe. Cena samo 4 din. športne vesti jutrišnji ligaški spored ▼ hrvaško-slovenski ligi: V Varaždinu: Slavija : Ljubljana. V Zagrebu: Concordija : Bačka. V Zagrebu: Gradjanski: Split. V Splitu: Hajduk : Hašk. V Osjeku: Slavija : Sašk. V srbski ligi: V Belgradu: Jugoslavijab:bBask. V Belgradu: B5K : ledinstvo. V Subotici: 2ak : Sfavija (Sarajevo). V Novem Sadu: Vojvodina : Zemun. V Skoplju: Gradjanski: Bata. Spored je torej v obeh ligah prav zanimiv. Včerajšnji skoki v Planici. Včerajšnji dan so izrabili tekmovalci v Planici za izdatni trening, ki je prav dobro uspel. Izvedli so 43 poletov, med temi se je samo eden končal s padcem. Vkljub temu, da so skakali včeraj le s tričetrt zaleta, so dosegli prav lepe rezultate. Vreme je v Planiri prav lepo, sončno, veter je popustil, le od časa do časa nekoliko moti skakače. Tehnični rezultati so sledeči: I.. n., ni. in IV. skok. Priedl 75.50 67 74 Pribo šek 65 74 Jakopič Palme 60 73 69 75 67 padec 76 Hecid 73 78 79 Marr 71 77 75 Holl 77 82 83 Mayer 75 84 83 Beraner 77 77 81 Weiller 75 78 78 Novšak 74 72 73 Finžgar 56 58 t Bradi 75 77 80 Sc enkrat Gorenjska zimsko športna podzveza V vašem cenj. listu je dne 1. t. m. neki neprizadeti bralec vašega cenj. lista objavil svoje misli, na katere odgovarjamo takole: Med nalogami GZSP je tudi ščitenje interesov njenih klubov in društev. Zato GZSP ne bo nikdar dopustila, da bi kateri koli klub iz drugo pod-zveze na njenem teritoriju deloval na škodo katerega koli kluba gorenjske podzveze. V tem primeru je bilo na vsak način oškodovano SK Bratstvo že od začetka sezone. Bodite prepričani, nihče ne bi protestiral, četudi bi imela Ilirija ta dan tekmo v Ljubljani, kjer ima svoj sedež. G. bralec Je pravilno iz poročil ugotovil, da so tudi v Planici rešili prestiž našega smuškega športa le tekmovalci GZSP, rešili so jo prav tako, kakor so Jo rešili marsikje in jo še marsikje bodo. Toda g. bralec je pozabil oziroma mogočo ne ve za to, da se vse te naše tekmovalce spozna le takrat, kadar je treba kje rešiti prestiž našega smučarstva, medtem ko se jih povsod drugod pozablja in zapostavlja. Priporočamo g. bralcu, da pride na našo lepo Gorenjsko večkrat tar si dobro ogledn vse prireditve. Skoda le, da ga ni bilo pri razdelitvi nagrad na mladinskem državnem prvenstvu v Pla-nioi dne 4. februarja t. 1. Tam je imel priliko videti, kako so »Gorenjci«: za težko priborjena 2. in 3. mesta dobivali male slike, medtem ko je še marsikdo za njimi dobil lepe smučke. Zakaj g. bralec ni stopil v nedeljo na državnem prvenstvu v Planici med naše seniorje-skakače, ki bo si po zaslugi »drugih« priborili vsa mesta od 9. dalje ter dali tujim tekmovalcem priliko, da so pokazali svojo premoč, da so bili primorani pustiti spredaj poleg dobrih tudi še slabe! Mnogo je še takega, kar bi se dalo omeniti, toda bolje bo, če si g. neprizadeti bralec vse to večkrat sam ogleda na terenu, ne pa v svoji ne-pristranosti napada vprav GZSP kot povzročiteljico vseh razprtij in vsega nereda. Prinašamo v izvlečku še poročilo GZSP in s tem dokončno saključujemo debato o teh stvareh. Vkljub vsemu se nam zdi, da s temi članki ni doprineBeno ničesar za razbistritev teh vprašanj. Sicer pa naj si čltalci sami ustvarijo svojo sodbo. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje Temperatur* v r 3* ce c » ► — X «} i * 1 «-> S C ■C c IT o Veter (smer, la koal Pada- vine c n C , (molkih in žensk'h), 27. sadna škropilnica, 28. sadni mlin, 29. plug, 30. blago za moško obleko, 81. blago za žensko obleko, 82. vreča moke, 33. seženj drv, 34. žepna ura šest atolov, nadalje še 265 dragocenih dobitkov v blagu, perilu, posodi in raznih obrtniških izdelkih. Še je čas, da si nabavite srečke I — C*na srečki 6’— dia. Izžrebane številke bodo objavljene v dnevnih časopisih Tudi v arabskih puščavah se je Anglija pripravila na vojno Zanimivosti o pisani armadi zagonetnega Abu Heneika Angleška agencija Reuter je te dni objavila poročilo svojega posebnega dopisnika o vtisih iz arabske Transjordanije, in o vlogi, ki bi jo ta imela, če bi izbruhnila vojna na Vzhodu. Anglija je na Vzhodu danes pripravljena bolj ko kdaj popreje in ima celo boljše obrambno stališče, kakor ga je imela Turčija v svetovni vojni. Anglija je danes srečna, da uživa popolno zaupanje Arabcev v Transjordaniji. Ti Arabci bodo lahko sijajno branili zavezniške koristi na Vzhodu. Branili bodo vse njihove zveze z Indijo, in, kar je najglav-nejše, petrolejski vod, ki je napeljan iz Kirkuka do Haife. Nemški glavni cilj na Vzhodu je, da Arabce