Št. 8-12 GLASNIK Z TO Izdaja Živilski kombinat ŽITO — Odgovorni urednik Janez Slovenc — Tehnična urednica Slava Gozd-nikar — Tiskala Železniška tiskarna, Ljubljana, v 3000 izvodih BESEDE NAMESTO UVODNIKA ALI VOŠČILO K NOVEMU LETU V času, ko bo prišel naš Glasnik v vaše roke, se bo letošnje leto 1973 že prevesilo h kraju in zaživeli bomo v pričakovanju prihajajočega novega leta 1974. Marsikdo bo sam zase polagal obračun svojega dela, vsi skupaj pa se bomo obračali nazaj na letos prehojeno pot in, tako v okviru našega kolektiva, kot tudi sicer nasploh polagali račune za preteklost. Letošnje leto v okviru kombinata Žito je potekalo bolj ali manj za vse nas v precej živahni in pestri dejavnosti, ki se je odražala ob različnih dogodkih, delovnih uspehih in drugih doživetjih. Še posebej pa nam ostajajo v spominu dogodki tik pred zaključkom leta, ko smo od začetka pa malo manj kot do konca oktobra na različne načine proslavili pomemben jubilej naše delovne organizacije — 15. obletnico obstoja kombinata. O dosežkih kombinata, o delovnih uspehih naših delovnih enot ter o svojih uspehih se boste sezna- nili, kot vidite, na posebnih straneh naše jubilejne številke. V njej je zajeto marsikaj, s čemer morda doslej niste bili seznanjeni, v njej so obdelane vse dejavnosti našega podjetja, hkrati pa tudi nakazane namere za prihodnost. V našem, običajnem vsebinskem delu, ki ste ga bili doslej navajeni, pa vas bomo poizkušali, tako z besedami, kot s slikovnim gradivom seznaniti nekoliko podrobneje z dogodki, ki so potekali ob proslavi, zraven tega pa še z delčkom novic, ki so za vas vse tako vsakdanje in hkrati vam najbližje, da jim moramo nameniti prav tako nekaj prostora. Ko se poslavljamo od odhajajočega letošnjega leta, naj vam vsem, dragi bralci, zaželimo, tako na delovnih mestih, kot v krogu svojih družin, mnogo zdravja, sreče, zadovoljstva in uspehov na delovnih mestih v letu 1974! PROSLAVLJALI SMO JUBILEJ ZASEDANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV — RAZPRAVA O USTAVNIH DOPOLNILIH IN SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O ZDRUŽITVI TOZD — ODPRTJE DVEH PEKARN — PROSLAVE V POSAMEZNIH KOLEKTIVIH — AKADEMIJA IN SLOVESEN PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA. Program prireditev v okviru 15-letnega jubileja kombinata je vseboval celo vrsto notranjih prireditev, ki so se začele 5. oktobra in s krajšimi presledki trajale vse do 27. oktobra, ko je bila na Gospodarskem razstavišču zaključna prireditev, katere vrhunec je bil slovesen podpis samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo Živilski kombinat Žito. ■ Ta razprava je tekla vseh dosedanjih delovnih vse od zasedanja samou- enot sprejeti končni skle-p ravni h organov, 5. oktob- pi o združitvi TOZD v de-ra do 25. oktobra, ko so lovno organizacijo Živilski bili na delovnih zborih kombinat Žito. Najprej slovesnost v Kamniku B Uvod v proslavo je bi-lo skupno zasedanje delavskega sveta fn poslovnega Odbora kombinata, ki sta 5- oktobra pregledala dosedanje delo samoupravah organov, strokovnih služb in družbeno političnih organizacij v kombinatu pri pripravi za sklenitev samoupravnega sporazuma 0 združevanju. Slednje so svojo dejavnost usmerile tudi v priprave na proslavo, saj je bilo treba pripraviti vse potrebno za dostojno izvedbo notranjih proslav, za razpravo o samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD ter prav tako za razpravo o ustavnih dopolnilih, ki so bila pravzaprav osnova za sklepanje samoupravnega sporazuma. Prva slovesnost, ki ni bila samo pomembna za delavce našega mnogo-članskega kolektiva, temveč tudi za širšo javnost, je bila 16. oktobra z uradnim in svečanim odprtjem nove pekarne in slaščičarne Vesna v Kamniku. Izredno slabo vreme ni preprečilo članom tega kolektiva, da ne bi sodelovali ob tem dogodku, poleg njih pa so bili ob odprtju prisotni še nekateri ugledni gostje, kot republiški sekretar za gospodarstvo in nekdanji pomočnik glavnega direktorja Žita Drago Petrovič, predsednik skupščine občine Ka- mnik tov. Vinko Gobec, predstavniki poslovnih partnerjev, glavni direktor kombinata Franc Puterle s svojimi sodelavci in drugi. Uvodni nagovor, v katerem je pozdravila vse navzoče, je imela članica kolektiva Marinka Bevc, ki je spregovorila takole: Tovariši in tovarišice — spoštovani gostje! Imam prijetno dolžnost, da vas v imenu 40-članske-ga kolektiva delovne enote VESNA Kamnik prisrčno pozdravim in vam ob današnji slavnosti spregovorim nekaj besed. Naša delovna enota se je pred dvema letoma priključila delovnemu kolektivu živilskega kombinata ŽITO Ljubljana. Pred to odločitvijo smo delali in živeli pod izredno težkimi pogoji, ker finančno in fizično nismo bili sposobni omogočiti si boljše pogoje dela — še manj pa zadovoljiti potrebe tržišča z našimi izdelki. Že med razgovori o priključitvi naše pekarne in slaščičarne k živilskemu kombinatu ŽITO iz Ljubljane smo bili deležni vse pozornosti in razumevanja, da nam s svojo pomočjo omogočijo uresničiti boljše delovne pogoje in boljšo prihodnost naših delavcev. Danes odpiramo novo pekarno in popolnoma prenovljeno slaščičarno, za kar se v imenu celotnega kolektiva zahvaljujemo občinski skupščini Kamnik, Ljubljanski banki, projektantom, izvajalcem in živilskemu kombinatu ŽITO — za vso podporo in razumevanje ter v imenu kolektiva obljubljam, da se bomo potrudili s svojim marljivim delom zadovoljiti odjemalce kakor tudi vse tiste, ki so nam to zaupanje izkazali. Nikoli ne bomo pozabili, da so nas delavci kombinata ŽITO sprejeli v svojo sredino enakopravno in da sedaj demokratično razpravljamo o vseh dogajanjih v kombinatu ŽITO, kar je nedvomno posledica dobro razvitega samoupravnega sistema kombinata. Ponovno pozdravljam navzoče poslovne sodelavce in prijatelje, izvajalce del, predstavnike družbeno političnih skupnosti Domžal in Kamnika, še posebej pa republiškega sekretarja za gospodarstvo Nadaljevanje na 2. strani Najprej slovesnost v Kamniku Nadaljevanje s 1. strani tov. Petroviča in predsednika skupščine občine Kamnik tov. Gobca. Predstavnika kombinata ŽITO — pomočnika glavnega direktorja tov. Milivoja Samarja prosim za nadaljevanje. Za njo je spregovoril pomočnik glavnega direktorja kombinata Milivoj Samar, ki je poudaril pravilno usmeritev kombinata v 15-letnem obdobju in nakazal nekatere misli glede razvoja v prihodnje, v svojem nagovoru pa je podal še naslednje misli: Tovarišice in tovariši! Odprtje novo zgrajene pekarne in obnovljene slaščičarne je razveseljiv dogodek, tako za kupce in prodajalce kot tudi nas proizvajalce. Izpolnjena je dolgoletna želja in izpolnjena nova postavka v programu našega razvoja. Za nas Žitovce je danes dvojni praznik: veselimo se novega delovnega uspeha, novih delovnih pogojev za 44-članski kolektiv in obenem pričenjamo z vrsto delovnih proslav 15 obletnice živilskega kombinata ŽITO. Razvoj kombinata v zadnjih petnajstih letih je en sam dokaz, kaj je moč storiti z združevanjem moči, z ustreznim povezovanjem mlinske industrije, pekarstva in konditorstva. Interes mlinske industrije po čim višji stopnji končne proizvodnje in nujnost združevanja razdrobljene obrtne pekarske dejavnosti so našli mesto v tem petnajstletnem programu, ki predvideva pokritje celotnega oskrbnega področja Žita z novimi oziroma moderniziranimi pekarskimi obrati. Mreža teh pekarn od Triglava do Kol- pe je zagotovilo kupcem za jutrišnjo oskrbo. Pred nami sta še gradnja pekarne za Notranjsko področje in pekarne v Beli Krajini. Računamo, da bodo ti programi izpolnjeni v letu 1974. Celoten program gradnje pekarn je pomenil industrializacijo pekarske dejavnosti, pri čemer ni šlo le za gradnjo novih in večjih zmogljivosti, ampak tudi za ustrezno preobrazbo kadra. Ta razvoj se ni odvijal le v glavah pekov, ki vse bolj postajajo industrijski delavci, ampak je bilo potrebno tudi v glavah vodstvenega in strokovnega kadra premakniti marsikaj, da se danes vsak posameznik zaveda svoje vloge glede zadovoljevanja kupcev. Od tu izvira iskanje novih poti, novih proizvodov in širitev izbire blaga, ki najbolje zadovolji kupce, nam pa zagotovi višjo stopnjo izrabe postavljenih naprav in obenem omogoči takšno aku-mulativnost, da bo zagotovljen nadaljnji razvoj kombinata. Vlaganja v objekt, ki ga odpiramo niso bila majhna. Za primerjavo naj navedem le podatek, da je celotna investicija prevedena na 1 m2 pečne površine, ki nam da 18 do 20 kilogramov kruha na uro, zahtevala 16 milijonov S din sredstev. Da smo lahko postavili takšen, objekt, kot vam ga lahko pokažemo danes, je bilo potrebno uporabiti sredstva kolektiva Žita, občine in banke. Za razumevanje in pomoč slednjih so najbolj hvaležni peki, ki danes delajo v povsem drugačnih pogojih, kot pred letom dni. Novi pogoji dela se odražajo tudi v možnostih uporabe sodobnejše tehnologije in ne nazadnje v občutku, da so ti delavci ob zaključku uvodne slo- in k izboljševanju družbe-del skoraj 1700-članskega vesnosti poudaril veliko nega ter osebnega stan-koiektiva Žita, ki jamči za pridobitev, ki bo koristila darda občanov. Izrazil je enakopravne pogoje gos- Kamniku in njegovi širši osebno zadovoljstvo, da je podarjenja, ustvarjanja do- okolici z zgraditvijo nove do tega dogodka prišlo na hodka in delitve dohodka, pekarne ter s preuredit- koncu pa izrekel zaradi te-Prav ta misel o nujno- vijo dosedanje slaščičar- ga vse priznanje in zahva-sti medsebojnega sodelo- ne. Pri tem je izrazil las- lo Živilskemu kombinatu vanja, rezultat katerega kavo priznanje kombinatu Žito. naj bo tako razvoj posa- Žito, ki je razumel želje Ro uvodnih ura(Jnih for. mezmh delov kot celega m prizadevanja kolektiva ma,nostih so gi ude|eženci kombinata, je osnovno vo- Vesna in mu z ustreznimi . H j,aj.n nnfPi,a nrn. dilo pri uveljavljanju de- finančnimi sredstvi orno- Snt' v noPvi Pekami, lavskih ustavnih pravic, gocl da je uresniči svo- natQ SQ g|j §e na |ed “p™ s,opn,°■- MrMft&as iffiSsCTS rs. lena priložnostna ,az,t,», ključujemo prav sedaj ustanavljanjem TOZD, osvajanjem besedila samo- nizacijami in družbeno po upravnega sporazuma o litičnimi skupnostmi na kitovih proizvodov, gostj združevanju in podpisova- širšem področju Slovenije Pa 80 lahko pokusili tudi njem le-tega ob koncu ok- najboljša pot k nadaljnje- nekatere izdelke te slašči-tobra. s temi akti na novo mu razvoju gospodarstva čarne, urejamo notranje odnose in želimo doseči še bolj neposredno odločanje o vseh zadevah delavcev ob istočasni ponovni potrditvi enotnosti in solidarnosti v kombinatu. Ekonom- mata je prišlo ponovno do MLINI NA SLOVENSKEM Zanimanje za kulturno svojem govoru povedala dejavnost v okviru kombi- naslednje: sko močne TOZD bodo izraza 23. oktobra, ko je hkrati solidno izhodišče za bila odprta razstava ak- Tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da danes ob odprtju slikasrke raz- nadaljnje povezovanje, ta- demskega slikarja France-ko v živilski industriji kot ta Godca STARI MLINI NA stave znanega akdemske s trgovino in odjemalci. SLOVENSKEM. V sejni ga slikarja Franceta Godca Ko vas danes vabimo dvorani uprave je ta znani najlepše pozdravim vse da si ogledate naše nove slovenski slikar razstavil navzoče. Posebno pozdrav-obrate, vas istočasno že- 24 oljnih slik, ki na svoj- Ijam akademskega slikar-limo ponovno seznaniti z stven način prikazujejo ja Franca Godca, pred-našimi izdelki, tako pekar- nekdanjo idiliko slovenske stavmke Kulturne skupno-skimi kot slaščičarskimi, zemlje. ko 80„8eobrato- sti^ predstavnike javnih V prenovljeni slaščičarni va*l stan podeželski mlini, občil in vse, ki ste se od-že pripravljamo izbiro ar- De'a tega mojstra sloven- zvali našemu vabilu, tiklov, s katerimi bomo skega slikarstva in znane- Srečanje z deli umetm-segli 'na širše tržišče in 9a krajinarja so vzbudila ka je izraz, želja in potre-tako približali odjemalcu izredno zanimanje, saj se ba današnjega proizvajal-tudi sladki del naše pro- ie odprtja razstave udele- ca da se seznani z umet-izvodnje. V pekami pa pri- žilo veliko ljudi iz kombi- niškim opusom ustvarjal-pravljamo za vas 20 vrst oata, mnogo pa si jih je ca, ga skuša razumeti in kruha in 8 različnih vrst ogledalo razstavo še kas- sprejeti ter izluščiti vse noriva v dnevni količini neje. Razstavo so si ogle- duhovne in človeške vred-6 000 kilogramov dali tudi učenci osnovne note, ki nam jih nudijo Prosim tovariša Gobca, šole Jože Moškrič, pri če- razstavljena dela. da kot predsednik občine mer sta ob tej priložnosti Zavedati se moramo, da združevalec interesov nastopila tudi njihova u- so kulturne vrednote ne-proizvajalcev in odjemal- čenča Robi Markun, ki je precenljivo bogastvo vsa-cev odpre oba objekta In s piščaljo zaigral eno od kega naroda, za katerega jih preda v upravljanje ko- skladb starih mojstrov, in mora skrbeti družba, kar lektivu delovne enote pe- Milojka Miskovic z reci- je se posebno nujnost in karna in slaščičarna VES- tacijo Življenje ni praznik, sestavni de! socialistične Slikarja Franceta Godca samoupravne družbe. De-skupščine je pozdravila predsednica lovni ljudje se za kulturo - ■ * mladinskega aktiva Žito zanimamo, skrbimo zanjo, NA. Predsednik občine Kamnik Vinko Gobec je v svojih besedah Dorica Germek, ki je v se vanjo vključujemo in spremljamo vse, kar sodi k splošni razgledanosti vsakega posameznika. Čim bolj se bomo poglabljali v umetniška dela, lažje bomo ocenjevali kvaliteto, spremljali kulturna dogajanja, jih podpirali in razvijali, medtem ko bomo vse pojave dosledno zavračali. Naše dosedanje delo na tem področju ni bilo tako majhno, da ga ne bi bilo vredno omeniti, saj smo v lanskem letu prek umetniških in kulturnih ustanov vzbudili interes, razdelili 2.900 vstopnic, medtem ko smo letos razdelili že 1.080 vstopnic za kulturne predstave, imamo 94 abon- Nadaljevanje na 3. strani MLINI NA SLOVENSKEM manj slika v pastelu, več v gvašu. Nadaljevanje z 2. strani majev za dramo, opero, šentjakobsko in Mestno gledališče in to samo za delovne ljudi v ljubljanskem bazenu, TOZD izven Ljubljane pa imajo 82 a-bonmajev. To nam daje Pobudo, da bomo bolj organizirano začeli z delom na tem področju, da se bodo naši delovni ljudje seznanjali z vsemi pomembnejšimi dosežki na vseh področjih kulturne ustvarjalnosti. Slikarska razstava ni Prva v kombinatu, ker smo letos spomladi imeli že grafično razstavo akadem- skih slikarjev Zdenke Golob in Bogdana Borčiča; bila je zelo obiskana in ugodno sprejeta pri naših delovnih ljudeh. Sedaj vam naj povem nekaj besed o akdemskem slikarju Francu Godcu. Rojen je bil 1910. leta, obiskoval je slikarsko-kiparsko šolo v Ljubljani in umetniško akademijo v Zagrebu. Svoje poglede je u-smerjal v osebnih stikih z Jakopičem, Jamo, Veselom in Slapernikom. Veliko slika v naravi, posebno rad se zateka na Kras, v Goriška brda in Istro. Poslužuje se oljne tehnike, Od leta 1937 do danes je imel nad 100 razstav v raznih krajih domovine, Samostojno pa je razstavljal tudi v Indiji, Burmi, Danski, Zahodni Nemčiji in ZDA. Njegova dela so v zasebnih in javnih zbirkah doma in v tujini. Naj se akademskemu slikarju Francu Godcu zahvalim, da nam je omogoči! razstavo ob praznovanju 15-letnice Živilskega kombinata Žito. Razstava predstavlja izbor iz umetniških del zadnjih dveh let, ki je posvečena mlinom na Slovenskem. Odprtje pekarne v Samovi Nov delovni uspeh je dosegel tudi kolektiv pekarne Ljubljana, ki je, kot smo že poročali, ne dolgo tega uredil novo linijo za Peko peciva na Šmartin-ski cesti, sedaj pa odprl rekonstruirano in s tem obnovljeno pekarno v Samovi ulici. Slovesno odprtje je bilo 25. oktobra ob navzočnosti Precejšnjega števila ljudi, Predstavnikov trgovskih Podjetij, ki so poslovni Partnerji kombinata, in Predstavnikov nekaterih drugih delovnih enot kombinata, med uglednimi gosti pa je bil tudi predsednik skupščine občine Bežigrad inž. Andrej Lasič. Slovesnost odprtja je začel najstarejši član kolektiva pekarne Ljubljana Stanislav Šuc, ki je pozdravil vse prisotne in spregovoril takole: Tovarišice in tovariši! Danes ob odprtju naše prenovljene pekarne mi je zaupana ta čast, da v imenu mojih sodelavcev pekarne iskreno pozdravljam vse navzoče, in sicer: — predsednika skupščine občine Bežigrad Andreja inž. Lasiča, — predstavnike skupščin občin mesta Ljubljane, — predstavnike družbeno političnih organizacij občin mesta Ljubljane, — predstavnike zavodov in ustanov — predstavnike trgovskih in drugih podjetij, — predstavnike hotelov, gostinskih podjetij, restavracij in bolnic, predstavnike Žitne skupnosti Slovenije. Odprtje te naše prenovljene pekarne je posebno za nas delavce najsrečnejši dan. Nove peči in stroji nam bodo omogočili dosti lažje delo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Tako se z veseljem poslavljamo od loparjev in težkih pogojev dela, pri čemer smo najbolj hvaležni mi pekovski proizvajalci. Zavedamo pa se tudi odgovornosti do sredstev in težkega bremena za odplačevanje kreditov. Tako z hvaležnostjo obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje vestno opravljali svoj pekovski poklic. Na koncu se zahvaljujem vsem našim cenjenim odjemalcem za zvestobo v času rekonstrukcije te naše pekarne in se istočasno toplo priporočamo za naročila. Sedaj podajam besedo našemu direktorju tov. Kosovelu. Za njim je spregovoril direktor pekarne Anton Kosovel, ki je v daljšem nagovoru zelo izčrpno orisal preteklost pekovske dejavnosti v okviru kombinata, nakazal problematiko tega poklica in poudaril, da so se z rekonstrukcijo te pekarne bistveno izboljšali delovni pogoji za peke. Njegove misli so izzvenele takole: Tovarišice in tovariši — dragi gostje! Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed o obnovljeni pekarni v Samovi ulici, ob današnjem dogodku, ki je razveseljiv, tako za odjemalce in prodajalce, kot tudi za nas proizvajalce. Odprtje te obnovljene pekarne pomeni za nas vse, posebno pa še za naš kolektiv Žito Ljubljana, novo delovno zmago na poti k uresničitvi srednjeročnega programa razvoja gospodarstva v Ljubljani in kombinata kot celote. To je nov delovni uspeh, s katerim na eni strani povečujemo proizvodne zmogljivosti in ustvarjamo znatno boljše pogoje dela pekarskih proizvajalcev in na drugi strani se nam nudilo boljši poooii za kvalitetnejše in nemoteno oreskrbo tržišča mesta Liubliane in okolice s kruhom in pecivom. Za izoolnitev teh predvidevani in želia nam ie zagotovilo najsodobnejša in tehnološko najbolj izpopolnjena strojna oprema, ki je vgraiena v tej pekarni in proizvedena v domači strojni livarni in tovarni Gostol v Novi Gorici. Sestavljena iz mesil-nice. raznih oblikovalnih in delilnih strojev, tračne linije in linije Senator. Tovarišice in tovariši, prenovljena pekarna, ki stoji tu pred nami, na? mora na nekai ooozoriti. Razvoj proizvajalnih sil v naši samonoravni socialistični družbi je iz leta v leto v nenehnem porastu, tako na področiu razvoja tehnike in sodobne tehno-loaiie. kot družbeno ekonomskih nrlnnsnv Poglejmo na primer samo nekaj podatkov s te naše pekarske dejavnosti. Veliko nas je tu prisotnih, ki smo živa priča, da je v povojnem obdobju tja dc leta 1960 obratovalo v Ljubljani in bližnji okolici nad 60 manjših pekarn ob neprimerno težjih pogojih dela in z nerazvito oskrbo tržišča. Prvi korak naprej v razvoju pekarstva v Ljubljani je bil napravljen z dograditvijo prav te pekarne v Samovi ulici. Točno 15. marca 1960 je bil prvi obratovalni dan te pekarne pod imenom Podjetje pekarna Ajdovščina. 1. januarja 1963 se ie kolektiv pekarne "dovščina priključil Živilskemu kombinatu Žito, ki je že tedaj bil v polnem zaletu na poti h graunji moderne mlinske, pekarske in te-steninske industrije j o-srednjem delu naše Slove nije. Leto dni pozneje, avgusta 1964, pa pričela obratovati nova sodobna industrijska pekarna Žito na Šmartinski cesti. To je bil dogodek, ki je za takratne čase predstavljal pravo industrijsko revolucijo na oodročju pekarstva v Ljubljani in v Sloveniji. In če se sedaj povrnemo z mislimi nazai na dan, ko je bila leta 1960 zgrajena ta, za takratne čase tehnično moderno opremljena pekarna, v kateri so bile vgrajene 4 parne peči, ne bi verieli. da je že nri-šel čas zameniave komaj 13 let stare tehnike 1n tehnologiie z novo najsodobnejšo opremo in tehnologijo. Ta k' k ie hi! nujen tako zaradi notreb trušča mesta Ljuhiiane in okolico kakor tudi zaradi težkih pogojev dela pekov. Seveda takšnega napredka v razvoju pekarstva v kombinatu kot tudi te pekarne ne bi bili v stanju pod nobenimi poooii doseči, če bi se vezali samo na akumulacijo pekarske dejavnosti. Vsi dobro vemo, da je naš vsakdani! kruh osnovni živilski artikel, katerega, cene določajo družbeno politične skupnosti. Tak napredek v pekarni v Samovi ulici smo lahko doživeli le s pomočio skupščine mesta Ljubljane, sk gščin občin mesta Ljubljane in Linblianske banke, ki so nam dali potrebna finančna sredstva, sicer pod zelo težkimi pogoji. Preostali del sredstev za prenovitev pekarne so lastna združena sredstva vseh dejavnosti kombinata Žito. Dovolite mi, ia v imenu delavcev — samoupravljavcev obmta te pekarne, kot tudi v menu vseh delovnih ljudi TOvr> pekarne Ljubljana in kr mata kot celote izrazili iskreno zahvalo Skupščini mesta Ljubljane, skupščinam občin mesta Ljubljane in Ljubljanski banki za v o v drago' n prispevek k mz-voju p karne v Samovi uli-Nadaljevanje na 4. strani ODPRTJE PEKARNE NA SAMOVI Nadaljevanje z 3. strani ci in pekarne na Šmartin-ski cesti in jih istočasno prosim za razumevanje težav pri izpolnjevanju kreditnih pogojev. Ob slavnostnem dogodku, ki ga proslavljamo v pekarni v Samovi ulici, je prav, da povemo tudi o velikem napredku, ki smo ga v zadnjem času dosegli v pekarni na Šmartinski cesti. Izvedli smo popolno rekonstrukcijo mesilnice z montažo najsodobnejših mešalcev in postavili smo novo avtomatsko linijo za žemlje in kajzerice, kar pomeni vrhunec tehnike in sodobne tehnologije v svetu z zmogljivostjo 12.700 žemelj in kajzeric na uro. O kvaliteti proizvodnje kruha in ostalih pekovskih proizvodov, kot so žemlje, kajzerice in podobno, ne mislim govoriti, saj smo vsi boli ali manj porabniki teh dobrin in obenem tudi osebni ocenjevalci kvalitete. Lahko samo obljubim, da bomo z našim vsestranskim prizadevanjem storili vse v prid zadovoljitve potreb naših odjemalcev in vas, neposrednih odjemalcev kruha in peciva in s tem opravičili naložbe v to našo pekarsko industrijo. Z obnovo te pekarne v Samovi ulici, kakor tudi z delno rekonstrukcijo pekarne na Šmartinski cesti smo zaključili in izpolnili le prvi del srednjeročnega programa razvoja pekarstva v Ljubljani, ki ga je skupščina mesta Ljubljana postavila pred Živilski kombinat Žito Ljubljana. Na podoben način, kot v Ljubljani, smo našli rešitve za razvoj in modernizacijo mlinske, pekovske, testeninarske in konditor-ske industrije ter trgovske mreže tudi v vseh drugih občinah, na katerih področju delujejo naše DE. Toda kljub temu velikemu napredku, ki smo ga v zadnjih nekaj letih dosegli z združevanjem sredstev in ustreznim povezovanjem mlinske, pekarske in konditorske industrije, so nam ostali še odprti problemi gradnje pekarne na notranjskem področju in pekarne v Beli krajini, kakor tudi rešitev naše mlinske industrije na domžalskem področju, rekonstrukcija tovarne čokolade v Lescah, nadaljnja rekonstrukcija pekarne na Šmartinski cesti in vrsta drugih še nerešenih rekonstrukcij, gradenj in podobno. Vse to nam narekuje, da bomo tudi v prihodnosti ob novih pogojih gospodarjenja z neposrednim odločanjem na zborih delavcev o vseh važnih vprašanjih, o ustvarjanju dohodka in delitvi dohodka, posvetiti vso skrb medsebojnemu sodelovanju in dogovarjanju o združevanju sredstev med TOZD za nadaljnjo izgradnjo in napredek TOZD in kombinata kot celote, kakor tudi v prid čim boljšega zadovoljevanja potreb odjemalcev z našimi dosedanjimi in novimi proizvodi. Ob vsem tem razvoju, ki smo ga dosegli, je nam, pekovskim proizvajalcem v Ljubljani, ostalo še nerešeno vprašanje ukinitve nočnega dela. Res, da o stalnem nočnem delu ne moremo več govoriti glede na to, da proizvajamo v dveh izmenah — v nočni in dnevni. Samoupravni sporazum o ukinitvi nočnega dela pa predvideva začetek del ob 4. uri zjutraj. Zaradi neenotnosti med našimi delavci pekarne Šmartinske in Samove in delavci pekarne Center, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma, se delo v pekarstvu odvija po starem. Zbor delovnih ljudi TOZD pekarne Ljubljana je v zvezi z ukinitvijo nočnega dela sklenil, da je treba še naprej aktivno delati za uveljavitev samo-uoravnega sporazuma o ukinitvi nočnega dela, seveda z istočasno zadovoljitvijo tudi vseh drugih pogojev, ki so potrebni za prehod na dnevno delo, kot so gradnja hladilnih naprav, gradnja novih zmogljivosti, nabava potrebnega števila prevoznih sredstev za oskrbo tržišča, za kar so pa potrebna dodatna vlaganja, s katerimi pač žal še zdaleč ne razpolagamo. Odprtje obnovljene pekarne sovpada s praznovanjem 10-letnice priključitve te pekarne k Živilskemu kombinatu Žito Ljubljana in z uveljavitvijo ustavnih dopolnil s podpisovanjem samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo Živilski kombinat Žito Ljubljana. Delovni ljudje obrata pekarne v Samovi ulici so po priključitvi k Žitu od 1. januarja 1963 do 1. marca 1970 predstavljali samostojno delovno enoto v okviru Živilskega kombinata Žito. Od tega dne dalje sta se, zaradi smotrne organizacije poslovanja, usklajene politike prodaje in distribucije na enotnem ljubljanskem tržišču, kot tudi zaradi notranje delitve dela, obe delovni enoti — pekarna Šmartinska in Samova, združili v eno delovno enoto Pekarne Ljubljana z enakimi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi vseh članov DE. 23. decembra 1972 pa so se delovni ljudje DE Pekarne Ljubljana, to je obrat pekarne na Šmartinski cesti in obrat pekarne v Samovi ulici, po poprejšnjem aktivnem družbeno političnem delu na skupnem zboru oklicali za TOZD pekarne Ljubljana in v preteklem tednu enoglasno sprejeli samoupravni soo-razum o združitvi TOZD Pekarne Ljubljana skupaj z drugimi 8 TOZD Živilske-■ja kombinata Žito Ljublia-a v delovno organizacijo Živilski kombinat Žito Ljubljana, katerega nameravamo podpisati na dan proslave 15-letnice Živilskega kombinata Žito Ljubljana v soboto 27. oktobra 1973 ob 17. uri. Tovarišice in tovariši, preden vas povabim na ogled te obnovljene pekarne, njene sodobne tehnologije in dosedanjega asortimenta, bom zaprosil tov. Andreia Lasiča — predsednika skupščine občine Bežigrad za besedo. Končno je spregovoril še predsednik skupščine občine Bežigrad Andrej Lasič, ki je čestital kolektivu k tej delovni zmagi, pohvalil prizadevnost samoupravnih organov in vodstva kombinata pri ure-janiu vprašanj preskrbe Ljubljančanov, zlasti še prebivalcev s področia občine Bežigrad in bližnje okolice. Dejal ie, da bo prenovljena pekarna prav gotovo pripomogla h kvalitetnejši proizvodni! kruha in oeciva. Omenil je še, da ljubljanske občine z razumevanjem podpirajo takšno aktivnost in pobude podietii, zlasti še onih, ki s svoio oroizvodnio skrbijo za izboljšanje osebnega in družbenega standarda prebivalcev mesta Liu-bliane. ki iih preskrbujejo z živilskimi nroizvodi. Za tem ie inž. Lasič sim bolično odorl pekarno, pri šotni gostie pa so si ood vodstvom direktorja pekarne ogledali obratne pro- store, pri čemer so jim domači strokovnjaki tolmačili način dela in obrazložili celoten potek proizvodnje v tej pekarni. Ko smo šli skozi prostore, smo opazovali peke pri njihovem delu, na nji- hovih obrazih pa je bilo moč videti veliko zadovoljstvo ob tem, da delajo v zares lepo urejeni pekarni, ob novih strojih, ob novih pečnih linijah ter s sodobnimi delovnimi pripomočki. OB ŽENJICI ŠE MLINAR Na dan osrednje prosla- sodobljenjem strojnih na-ve, 27. oktobra, se je zbral prav in mehanizacije na-na Šmartinski cesti kolek- sploh dosegli čim boljšo tiv Ljubljanskega področja- tehnično popolnost in tako z namenom, da izvede svo-^olajšali delo svojim zapo; jo notranjo proslavo. Slo-! slenim, hkrati pa dosegli vesnosti pa so se udele- kar najvišjo raven kvali-žili še člani drugih delov- tete pri proizvodnji izdeI-nih enot, tako iz uprave, kov, namenjenih odjemaj-in tudi delavci Imperiala cem na področju pretež-iz Krškega. , nega dela Slovenije, od , , , , . . , Gorenjske do Dolenjske in Ob vhodu v kombinat so' Be|e ^rajinei tja do Za. namreč postavili ze drugo . Prj Uresničevanju eseno plastiko mlinarja, 'jetih zamis|i So bili ki jo je, P^v tako kot za-£Jšni t0 pa predvsem njico, izdelal akademski, iza^di enotnosti in dokaj kipar Peter Jovanovič lz^ urejenih medsebojnih od-Skofje Loke. |nosov. S tem pa delo še ni zaključeno, je dejal tov. Osjak, temveč kolektiv, ki šteje že blizu 1700 članov, čakajo v prihodnosti še ;al zgodovino petnajstlet- nove na|oge. lega delovanja kombinata, , .-I l.n — n I , i n 1 o/ i "7CK "f- m IP Slovesnost je začel naj-j starejši mlinar Albin Os-j |ak, ki je v uvodnem nago-/oru precej podrobno ori- lega ueiuvauja lUJinuuiaia, . | Drikazal uspehe vseh nje-' I Za tem je Albin OsjaK 'govih kolektivov ter poudaril viden vzpon podjetja vse od prvih začetkov do danes. Omenil je, da so samoupravni organi skupaj z delavci vseskozi težili k izpopolnjevanju proizvodnih postopkov, triirlili Qn Ha hi S DO- odkril kip mlinarja. Sledila je podelitev praktičnih daril delavcem te delovne enote, ki so zaposleni V Žitu že 10 let. Darila je prejelo 18 delavk in delavcev, izročil pa jim jih io truzariš Frio Novak. NAGRAJENCI V SKUPNIH SLUŽBAH IN ŠUMIJU Nagrade za dolgoletno delo so prejeli delavci, poleg že prej omenjenih, tudi v vseh ostalih TOZD, tako na Gorenjskem, Dolenjskem, v Krškem. V skupnih službah so bile svečano podeljene nagrade 20 delavkam in delavcem, ki jim je v uvodu spregovorila predsednica sveta dosedanje DE tov. Mica Bertoncelj, ki je poudarila prizadevnost nagrajencev pri skupnem delu v razvoju kombinata in hkrati velik pomen 15-let-nega jubileja. Na tej svečanosti so sodelovali tudi učenci osnovne šole Jože Moškrič iz Jarš, nad katero ima kombinat patronat. Najprej je ena od učenk recitirala pesem Franceta Kosmača Kurirka Alenka. France Kosmač KURIRKA LENKA Teče zelena Mislinja in na Lenko nas spominja- Takrat so zorele trave, prva jabolka so rdela. Tekla je kurirka Lenka, nesla pošto partizanom. Sonce z jasnega je peklo, hladni vetri so dremali. Lenka je pretekla cesto in ob vodi počivala . Tam sovražnik jo zapazi, vseokrog preže zasede. Hrabra Lenka pošto skrije in se vrže v hladne vale. Streli parajo gladino, vso zeleno površino. Konec na 5. stran' Slovesen podpis samoupravnega sporazuma Vrhunec vseh prireditev ob 15-letnem jubileju je bil v soboto 27, oktobra. V veliki dvorani Gospodarskega razstavišča so se ob 17. uri zbrali člani kolektivov iz vseh delovnih enot kombinata, da bi se udeležili slovesnega podpisa ta SRS, Drago Petrovič, sekretar za gospodarstvo IS SRS, predsednik mestne skupščine Ljubljana inž. Tone Kovič, predsedniki ljubljanskih in drugih občinskih skupščin, sekretarji občinskih komitejev Pred slovesnim podpisom samoupravnega sporazuma so spregovorili predsednik sindikalne konference Janez Slovenc, glavni direktor kombinata Franc Puterle-Cure in sekretar za kmetijstvo in go- Glavni direktor Žita Franc Puterle govori samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo Živilski kombinat Žito. Na tej zaključni prireditvi, ki je bila združena s svečano akademijo, so bili navzoči najuglednejši predstavniki družbeno političnega in gospodarskega življenja Slovenije France Popit, predsednik CK ZKS, Prane Leskošek-Luka, član sveta federacije, Viktor Avbelj, inž. Milovan Zidar, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo izvršnega sve- ter številni zastopniki gospodarskih organizacij. Uvod v slovesnost je začela godba ljudske milice pod vodstvom dirigenta tov. Hriberška, ki je kasneje v nadaljnjem programu odigrala še nekaj skladb. Sledil je zelo uspel nastop slovenskega okteta, ki je burno pozdravljen zapel prigodne pesmi, nastopila sta člana SNG Milena Zupančič in Polde Bibič z dvema občuteno podanima recitacija- Nagrajenci Nadaljevanje s 4. strani Kri pobarva hladno vodo, Kri, prelita za svobodo. Nosi voda mlado Lenko s pošto partizansko v nedrih. Nlrtva Lenka gleda bore, bori ji šumijo z gore. ^eče zelena Mislinja 'n na Lenko nas spominja. Za zaključek pa so učenci nastopili še z zborno recitacijo. Podelitev nagrad so imeli med drugim tudi v TOZD ŠUMI, kjer je bilo nagrajenih 22 delavk in delavcev. Svojim sodelavcem je spregovoril direktor Lojze Pajnič, ki je nagrajencem izrazil priznanje za njihovo dosedanje delo in jih pozval še k nadaljnjim naporom za krepitev in razvoj kombinata. zdarstvo inž. Milovan Zidar. GOVOR INŽ ZIDARJA Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje! Dovolite mi, da vam v imenu IS skupščine SR Slovenije čestitam ob vaši petnajstletnici skupnega dela in uspešno zaključenem oblikovanju in povezovanju TOZD. 15 let je v zgodovini sicer kratko obdobje, brez dvoma pa za vaš kolektiv lahko ugotovimo, da je bila po doseženih uspehih to dolga in težka pot. V tem času ste na temelju začrtanega programa zapustil obrtniški način proizvodnje in na novo zgradili moderno žitno predelovalno in konditor-sko industrijo, razširili skromen začetni program proizvodnje in prevzeli prvo mesto po obsegu proizvodnje v tej gospodarski panogi v SR Sloveniji. V naši družbi se je v temeljih menjal položaj delavca. Težko fizično delo se spreminja v kvalificirano delo ob pomoči sodob- ne opreme in sodobnega proizvodnega postopka. Postopna modernizacija na podlagi lastnih sil in združevanja sredstev je omogočila prehod na večjo stopnjo in kvaliteto predelave ter na boljšo izrabo surovin. To se jasno odraža tudi v visokem dohodku na zaposlenega, veliki storilnosti dela in kvaliteti izdelkov, kar so vse značilnosti tudi vašega kolektiva. Ob tem ugotavljamo, da vaš kolektiv nikdar ni kolebal glede svojih obveznosti do oskrbe porabnikov z izdelki, ki predstavljajo temelj prehrane delovnih ljudi, in to kljub včasih težkemu položaju in velikim naporom, da bi poslovali donosno ob tesno odmerjenih cenah. Proizvodnja ni bilo opuščena in kolektiv ni gradil svoje perspektive s pritiski na družbo; iskali ste lastno pot in osvajali poleg osnovnih proizvodov življenjskega standarda tudi nove proizvode, ki so donosnejši. Zato je prišlo do širjenja proizvodnega programa na konditorski program in na druge proizvode. Vse to je zahtevno, tako na sektorju proizvodnje kot tehnologije, terja pa tudi dobro poznavanje položaja na tržišču. Vendar je bila to samoumevna pot, edina alternativa obstoja in razvoja na eni, oziroma redne oskrbe s kruhom na drugi strani. Ta splet različnih vrst proizvodnje, postonne integracije, rekonstrukcije od obrtniškega k industrijskemu načinu proizvodnje, gradnje novih obratov ter spreminjanje notranje organizacije poslovanja in dela, se vzporedno odraža tudi v kvalitetni krepitvi samoupravnih odnosov v samem podjetju. Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij združenega dela je tako dejansko zaključek uspešno prehojene poti. Na tej poti so se pojavljale številne težave in odpori, kar je posledica loka-lizmov, regionalizmov in netržnih pogledov, ki so danes premagani. Vsi se namreč zavedamo, da takšni pogledi vodijo v distributersko logiko, ohranjajo obrtniško miselnost in zahtevajo administrativno urejanje gospodarstva. Bitka je tekla v naporih za u-vajanje novih tehnologij, v rast storilnosti dela in večio ekonomičnost. Kolektiv, ki proizvaja osnovne prehranske dobrine, je na tako občutljivem pod- ročju, kot je proizvodnja kruha in mlevskih izdelkov, uspesno spreminjal tudi pogoje svojega aeia in ustvarjal nove družbene razmere glede kvalitete oskroe in preno-da na souooen način o-sKrbe preoivaistva. Kast števila samopostreznm trgovin ne bi ona mogoča brez vključevanja nekaterih predelovalnih industrijskih obratov. Zaradi surovinske neugodne lokacije tiRti pa so za uspešno dejavnost potrebni še dodatni napori na področju redne dobave surovin, zmanjševanja transportnih Stroškov in dobrih komercialnih vezi s partnerji v jo in obsežnostjo tržišča oziroma z njegovo rastjo. Širjenje proizvodnega programa ter prooor na podeželje zmanjšuje tudi naravno porabo in omogoča specializacijo kmetijske proizvodnje, 'lako tudi širjenje trga s pekarskimi in mlevskimi proizvodi pomaga pri prehodu od večvrstne v enovito proizvodnjo v slovenskem kmetijstvu, kar omogoča širjenje prostora za živinorejo, trajne nasade itd. Primer vašega podjetja kaže na potrebo, kvalitativne krepitve vezi med so rodnimi podjetji v različ nih oblikah skupnega na črtovanja razvoja na pod lagi obojestranskega inte resa, tako glede možnosti razvoja, količin in kvalitete. Tako se kaže nujnost pretvarjanja komercialnih odnosv v samoupravno združevanje sredstev med surovinskimi in predelovalnimi organizacijami združenega dela, in sicer tako v republiki kot tudi na enotnem jugoslovanskem tržišču. To je možno le v primeru, če bomo z u-streznim samoupravnim organiziranjem v temeljnih organizacijah združenega dela zagotovili vpliv de lavcev na vse tokove sred štev za -družbeno repro dukcijo pri uveljavljanju in tegracijskih tokov. Zaosta ja pa nam predvsem žago tovitev vpliva delavcev na rezultate in pogoje dela, tako v sami proizvodnji kot tudi v verigi do predelave in prometa. Če ne bomo na tem področju pri uveljavljanju ustavnih načel bolj učinkoviti, lahko nastanejo zaradi zaostajanja oziroma prelivanja presežnega dela ta vprašanja žarišče novih družbenih nesoglasij. Ustavna reforma zahteva bistvene spremembe tudi na sektorju razširje- Konec na 6. strani Slovesen podpis samo- upravnega sporazuma Nadaljevanje s 5. strani Prehojena pot je ne- ne reprodukcije, ki naj bi dvomno zagotovilo in do-v prinodnje z izpolnitvijo kaz, kako je mogoče v ekonomskega sistema o- vseh kolektivih na podla-mogočala samoupravno gi stališč ZK in sindikata določevanje razvojne poli- v kratkem času rešiti na-tike, krepila socialistične loge, ki so nam vsem po-samo'-pravne odnose in stavljene s pismom pred-temljila na interesih de- sednika ZKJ in z novo u-lavcev v temeljnih organi- stavo, zacijah združenega dela. . . _ . . Težišče dela v prihodnje Slovesno sejo je začel tov. je torej — kakor nakazuje osnutek nove ustave in van Zore. Sledil je najpomembnej- potrjujejo javne razprave ši dogodek tega dne, pod-že doslej — v usmeritvi pis samoupravnega spora-na povezovanje proizvod- zuma. V imenu svojih nje in na iskanje možnosti TOZD so ga podpisali Ur-za dolgoročnejše proizvod- ška Kotnik, TOZD Trgovi-nje in na iskanje možnosti na, Andrej Košak TOZD za dolgoročnejše doge jr- Mlini, Anton Rus TOZD peno sodelovanje industrije karna Kranj, Rezka Car-s svojo surovinsko bazo, pani, TOZD Šumi, Rudi zahteva na vseh področjih Turk, TOZD pekarna Ljub-in v vseh panogah skupna Ijana, Ivan Ravnikar, TOZD vlaganja, vključitev v skup- pekarna Dolenjska, Milka ne programe in v Integra- Topolovšek, TOZD Impe-cijske tokove na območju rial Krško, Janez Ferjan, vsa države. Uresničevanje temelji torej na stalnem uresničevinju teženj delav- TOZD Triglav Lesce in Ivan ustave Kovačič, TOZD Gorenjka Lesce. Ob podpisu samouprav- 9ev..v.Sjm?HPr?Yn' s?cja' nega sporazuma so pred listicni družbi, kjer ni tu- stavnjkom kombinata če-jih vzorov, kjer spoznanja stitali Franc stadler-Pepe, dozorevajo v vsakem kolek- predsednik odbora za polivu in prek dogovarjanja boc| po p0teh partizanske in organiziranja na dele- Ljub|jane_ učenci osnovne gatskih osnovah prerašča- g0|e j0ge ivioškrič, hoke-j"o v kvairemo nove pro- jistj Olimpije, slovenski dukcijske .. družbene od- g^g^ jn zastopniki pivo-nose, ki jih sprejemamo varne jjnion ter jim izro-z ustavo kot obvezen si- darj|a_ stem tem se prek dele- ^a tem je članica delov-gats. -ga sitema dejansko nega kolektiva Imperial uve javlja neposredna u- ^g^g tov zajčeva prebra-d^ azba delavcev v vsem jg pismo g pozdravi mar-druzbenem dogajanju in od- - j1; Tit ločanju, oziroma se v novi kvaliteti uresničuje re- DRAGI TOVARIŠ TITO! voiucionarno načelo v oblasti delovnih ljudi. Tovarišice in tovariši! Delavke in delavci Živilskega kombinata ŽITO Prislovična partizanska Ljubljana praznujemo da-iznajdljivost, združena s nes pomemben delovni ju-stalno težnjo delavcev, da bilej, 15-letnico obstoja in si izboljšujejo pogoje dela delovanja naše gospodar-kot svoj soc;a!ni cilj in na ske organizacije, široko odprta vrata za spo- Proslava tega, za nas sobne strokovnjake, je pri- vse velikega dogodka, popeljala do nagle moderni- teka prav v času velike zacije vašega podjetja. To zgodovinske preobrazbe je tudi primer, kako se je naše socja|istične samou-mogoče naglo otresti obr- pravne družbe, ko delovni tniške miselnosti in orno- kolektivi v vsej naši do-gočiti ob sodelovanju vseh m0vini uresničujejo tvojo delavcev prodor novih teh- 2amisel in pobudo najviš-nulogij. Zato smo lahko ■ a političnega vodstva, srečni, da prisostvujemo 3 . proslavi uspehov, ki pome- Zato smo proslavljanje nijo vzor, kako je mogoče svojega petnajstletnega v kratkem času doseči vi- dela in razvoja našega po-soko kvcutetno raven de- djetja povezali s pomemb-la in izdelkov in organizi- nim aktom — s svečanim rati samoupravne odnose, podpisom samoupravnega ki se z današnjim samou- sporazuma o združevanju pravnim sporazumom zgolj naših temeljnih organiza-uzakonjujejo. cij združenega dela v de- lovno organizacijo Živilski kombinat ŽITO. Ob tej slovesnosti ugotavljamo, da je naš kolektiv začel rasti pred 15 leti iz skromnih začetkov, se iz leta v leto širil v okviru integracijskih postopkov, ob tem pa je s svojim prizadevnim delom uspešno sledil potrebam naše celotne družbe in stremel za tem, da bi s svojimi izdelki zadostil željam širokega kroga odjemalcev. Pri vsem tem smo se trudili tudi razvijati dobre in pravilne medsebojne odnose ter krepili samoupravljanje tako, da smo ga čimbolj približali neposrednim proizvajalcem. S tem pa se je ob prizadevnem sodelovanju družbeno političnih organizacij tudi nenehno krepila naša politična zavest. Mladinka bere pismo Prav zaradi tega ti, tovariš Tito, zagotavljamo, da smo vsi delavci, spodbujeni od družbeno političnih organizacij, sedaj, v času nastale svetovne krize, pripravljeni na nenehno budnost in preprečevanje sovražnih vplivov. Tvoja stremljenja in prizadevanja v boju za svetovni mir, v zavzemanju za zmago sil neuvrščenih dežel v svetu, so prav tako naša prizadevanja, pri čemer ti želi stati z ramo ob rami tudi naš 1.700-članski kolektiv, pripravljen braniti svojo domovino, socialistično republiko Jugoslavijo. Dragi Tito! Ko torej slavimo svoj jubilej in ugotavljamo svoje delovne u-spehe, ti želimo še dolgo let zdravja, da bi vodil naše narode v boju za mir v svetu in za boljšo prihodnost vseh ljudi v naši domovini. Pošiljamo ti prav tople in borbene delavske pozdrave! Delavke in delavci Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana Po slovesnem delu se je začelo tovariško srečanje vseh članov delovnih enot, ki je trajalo ob veselem razpoložeju, ob petju in plesu vse do poznih večernih ur. JUBILANTI SO BILI NAGRAJENI SEZNAM DELAVCEV PO DELOVNIH ENOTAH, KI SO ZAPOSLENI V KOMBINATU NAD 10 LET DE UPRAVA 1. Franc Celarc 2. Lojzka Golob 3. Janez Grošelj 4. Muhamed Halibegovič 5. Alojz Flerin 6. Bojan llar 7. Marta Koprivnjak 8. Jelka Križman 9. Jožica Kregar 10. Milan Malavašič 11. Anton Martinčič 12. Bela Meze 13. Marija Nared 14. Lojzka Novak 15. Zdenka Podobnik 16. Alenka Popovič 17. Francka Stražišar 18. Lado Šešek 19. Marija Vidergar 20. Franc Vrbinc DE LJUBLJANSKO PODROČJE 1. Terezija Zupanc 2. Franc Cerar 3. Janko Lupša 4. Anton Prah 5. Bernard Štante 6. Jože Vidmar 7. Ivan Kastelic 8. Ana Nered 9. Anton Planinšek »PEKATETE« 1. Jožefa Bečirovič 2. Angela Grof 3. Ivana Horvat 4. Alojz Jevšek 5. Pavla Pintar 6. Alojzija Radej 7. Jožefa Repnik 8. Ivanka Sonc 9. Marija Zemljič DE PEKARNE LJUBLJANA 1. Janez Ceglar 2. Anton Čebular 3. Franc Hedžet 4. Stane Lenič 5. Alojz Marolt 6. Alojz Rigler 7. Marija Rigler 8. Jerko Semijalac 9. Danijela Tomažin 10. Rudi Turk PEKARNA SAMOVA 1. Anica Babuder 2. Ivan Crnčec 3. Ignac Čuček 4. Štefan Balažič 5. Jože Fekonja 6. Neža Horvat 7. Martin Kramberger 8. Petra Lazarevič 9. Jože Jarc 10. Jože Meznarič 11. Vida ing. Zabric 12. Francka Zorič DE »ŠUMI« 1. Nada Begič 2. Mehmed Begulič 3. Darinka Bokal 4. Jelena Čemerika 5. Marija Gradišar 6. Anica Kastelic 7. Francka Klavs 8. Dragica Košir 9. Anica Krošelj 10. Ana Mitrov 11. Antonija Mohorko 12. Begzada Nrecaj 13. Marija Petrič 14. Marija Pilih 15. Katarina Pintarič 16. Gabrijela Podobnikar 17. Savka Ružičič 18. Fatima Sagrkovič 19. Marija Škrbinek 20. Zlata Tošič 21. Rozalija Zrnec 22. Frančiška Žigon DE TRGOVINA 1. Stane Hafner 2. Anica Potočnik 3. Silva Kovačič 4. Iva Pust DE PEKARNA NOVO MESTO 1. Martin Luzar 2. Franc Skube DE PEKARNA KOČEVJE 1. Franc Koch 2. Vlado Nusdorfer Konec na 7. stran' JUBILANTI SO BILI NAGRAJENI Nadaljevanje s 6. strani DE PEKARNA TRŽIČ 1. Martin Zagoršek DE NOTRANJSKO PODROČJE 1. Cvetko Butko 2. Janez Lazar 3. Antonija Rožmane 4. Anton Voljč DE DOMŽALSKO PODROČJE 1. Anastazija Bervar DE »VESNA« KAMNIK 1. Peter Prijatelj 2. Frančiška Hočevar DE »IMPERIAL« KRŠKO 1. Fani Brili 2. Justika Cerjak 3. Franc Koritnik 4. Ljudmila Kunšek 5. Marija Omerzu 6. Franc Pajtler 7. Marija Pavlin 8. Marija Račič 9. Anica Urek 10. Zofija Verstovšek 11. Franc Jeršič 12. Terezija Kazole DE PEKARNA KRANJ 1. Albin Lombar 2. Francka Naglič 3. Vinko Šenk 4. Maks Zadravec DE GORENJSKO PODROČJE 1. Janez Beravs 2. Marija Gabor 3. Bojan Gašperin 4. Marija Gašperin 5. Franc Kovačič 6. Martin Luzar 7. Janez Pfeifer 8. Ana Spec DE »GORENJKA« LESCE 1. Zdenka Bere 2. Darinka Bukovec 3. Marija Kaltnekar 4. Bernarda Klemenčič 5. Marija Kocjančič 6. Pavla Prešeren 7. Radojka Toman 8. Vera Žerovec 9. Ivan Novak Visoka odličja predsednika Tila Pomembna svečanost je bila za vrsto delavk in delavcev Žita v torek, 27. novembra, ko je 28 članov kolektiva prejelo, za svoje prizadevno delo in vložene napore v razvoj podjetja, odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita. Pred rednim zasedanjem je imel delavski svet kombinata svečani del seje, ki jo je začel predsednik DSK, Ivan Zore. V uvodu je predsednik sindikalne konference Janez Slovenc v krajšem nagovoru podal obrazložitev glede podelitve odlikovanj z naslednjimi besedami: Tovarišice in tovariši! Komisija za sestavo predlogov za odlikovanja, ki jo sestavljajo predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, je ob 15-letnici kombinata izdelala na podlagi pobud DE, predloge za odlikovanja osemindvajsetih neposrednih proizvajalcev po ustaljenih merilih: — vestnost in prizadevnost na delovnem mestu, — delo v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah, ■— delovna doba, — moralno etične vrline, — odnos do sodelavcev 'n našega samoupravnega socialističnega sitema. Predlogi za odlikovanja so bili prek občinske in republiške komisije posredovani pisarni za odlikovanja v kabinetu predsednika republike SFRJ v Beogradu, ki je odlikoval naslednje tovarišice in tovariše: — z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM 1. Ivana Ravnikarja — z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO 1. Franca Planinca 2. Almo Šest-Lukič — z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM 1. Terezijo Carpani-Sever 2. Emilijo Eršte 3. Franca Hvastija 4. Leopolda Mesca 5. Jožeta Mlinariča 6. Franca Nagodeta Najvišje odlikovanje red republike z bronastim vencem, prejema Ivan Ravnikar vanci, kakor tudi mi, velik dogodek v okviru 15-letni-ce kombinata in Dneva republike. Odlikovanje je za vsakega posameznika velika želja, priznanje in čast, ter priznanje in čast tudi za kolektiv kombinata. Prosim podpredsednika občinske skupščine Moste-Polje, tov. Milivoja Samar-ja, da podeli odlikovanja. GOSTJE AFŽ V ŽITU Ob 30. obletnici prvega kongresa AFŽ Slovenije, ki je bil leta 1943 v Godoviču, so se zbrale v Ljubljani delegatke konferenc za družbeno aktivnost žena Sloveije na slavnostnem zasedanju, ki je bilo v dvorani skupščine SRS. Na tem zasedanju je pozdravil delegatke in jim spregovoril predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit, ki je v svojem govoru orisal zgodovino kongresa AFŽ in delovanje naprednih ženskih organizacij med narodno 7. Marijo Pilih-Pungerčar 8. Jožeta Poglavška 9. Staneta Reparja 10. Ivana Ručigaja 11. Ignaca Vrboleta 12. Jakoba Zemljiča — z MEDALJO DELA 1. Antonijo Benčina-Mar-kovčič 2. Adolfa Femca 3. Alojza Golobiča 4. Antona Klobaso 5. Dominika Koširja 6. Marjana Kržiča 7. Agnezo Novak-Kolarič 8. Ivana Novaka 9. Draga Perca 10. Slavka Turnška 11. Jožeta Zalokarja 12. Franca Zemljiča 13. Bernarda Železnika Doslej in hkrati z današnjo podelitvijo je maršal Tito odlikoval 81 delavcev kombinata. Poleg teh pa imamo v kombinatu še vrsto delavcev, ki s svojim delom, pripadnostjo in odnosom do samoupravnega sistema prav gotovo zaslužijo odlikovanje, vendar zaradi obilice dela v letošnjem letu, predvsem pri pripravi in podpisu samoupravnega sporazuma, nismo u-speli zbrati vseh potrebnih podatkov. V pripravi je še 56 predlogov za odlikovanja. Med predlaganimi so tudi mlajši, toda zelo prizadevni delavci. Z današnjo podelitvijo odlikovanj slavijo odliko- Tovariš Nagode je bil tudi odlikovan Pogovor je tekel sproščeno ... osvobodilno vojno ter vse do današnjega časa. Poudaril je velik delež, ki so ga doprinesle in ga še do-prinašajo slovenske žene h graditvi socializma in današnje družbe, ter jih spodbudil k nadaljnji aktivnosti, k še večjemu vključevanju v družbeno politično in samoupravno dejavnost. Po končanem zasedanju so delegatke poslale pozdravno pismo predsedniku republike tovarišu Titu, nato pa so bile povabljene na obisk v posamezne občine ter v mnoge delovne organizacije ljubljanskih občin. Ena od skupin, v kateri so bile delegatke iz Lenarta v Slovenskih goricah, Moravč in Kolinske, spremljala pa jih je delegatka našega kombi- Konec na 8. strani čela letos junija, najprej $■ titev garaž in ureditev ne- se sproti dražila gradbena preureditvijo obratnih pro-lj caterih nujno potrebnih dela, prav tako pa tudi štorov. Vsa gradbena delaj 'prostorov. Celotna rekon- oprema, ki je ena najmodernejših pri nas. S tem pa je postala pekarna v Samovi ulici prilagojena najsodobnejši tehnologiji pekarstva. To pa bo vse- ob tem je opravilo SGF' strukcija je veljala 7 milij. Pionir iz Novega mesta. 560.000 dinarjev, pri če-Za tem se je začela mer je večji del sredstev montaža novih naprav ter vložil kombinat, mestni nove linijske tračne peči,! sklad skupnih rezerv pri ki jih je dobavilo domače,. podjetje Gostol iz Nove1 Gorice in so torej vse naprave izdelek domače pro- skupščini mesta Ljubljane pa je odobril Žitu 1.160.000 kak°r zagotavljalo ustrez-dinarjev kredita. Kredit so no storilnost, zastavljeno prispevale tudi nekatere z delovnim programom pe- PS ” k=rn=. m pa hk„«, s»»»c,= Tovariš Zore seznanja goste o življenju in delu v Žitu GOSTJE AFŽ V ŽITU Nadaljevanje s 7. strani nata, Slava Gozdnikar, je prišla tudi v Žito. Pri prihodu je gostje sprejel predsednik delavskega sveta kombinata Ivan Zore in jih najprej popeljal na ogled delovnih obratov v silosu, mlinu in pekarni na Šmartinski cesti, nato pa jih je povabil na razgovor v sejno dvorano na upravi. Vseh 8 gostij si je z zanimanjem ogledalo potek proizvodnje, nato pa so prisluhnile pojasnilom, ki jih je dajal tov. Zore o načinu samoupravljanja, o tem, koliko delovnih enot sestavlja kombinat, koliko v njem je vseh zaposlenih delavcev, in pri tem poudaril, polovico delovne sile tvorijo delavke. Le-te so poleg prizadevnega dela v proizvodnji, zlasti v posameznih enotah, vključene v samoupravne organe. Po u-vodnih mislih tov. Zoreta se je med vsemi razpletel živahen razgovor, medtem ko je trajal obisk v Žitu. Pri razgovoru je bil prisoten tudi vodja kadrovske službe tov. Slavko Puš ter dva novinarja. Po obisku v Žitu so si vse delegatke — bilo jih 100 ki so bile povabljene v občino Moste-Polje — o-gledale prizorišče strahotnih dogodkov iz NOV na Urhu, kjer so položile venec k spomeniku žrtvam belogardističnega terorja. Ena od domačih aktivistk, tov. Slavka iz Dobrunj, ki je bila prav tako prisilno privedena na Urha in ji je od tam uspelo pobegniti, pa je orisala vse strahote, ki jih je, hkrati z drugimi žrtvami, tam doživljala. Predsednik občinske konference SZDL tov. Lado Črne in sekretar tov. Marjan Moškrič sta povabila delegatke na skupno kosilo in jim tam podelila v spomin brošuri o Urhu in Molniški četi. postavljena tudi druga linijska peč Senator, ki bo služila za peko posebnih pekovskih proizvodov. Pekarna je pridobila ob prenovitvi seveda tudi nove mešalce testa in mešalne kotle, dalje stroje za oblikovanje, zavijalni stroj za L palčice in toaste in še druge ustrezne naprave. Sedaj znaša zmogljivost pekarne 1500 kg kruha na uro, medtem ko je bila prej zmogljivost 1000 kg na uro. Proizvodni program bo ostal isti, kot je bil Celotna investicija je se- tudi čim boljšo kvaliteto veda precej draga, ker so kruha. Porast boleznin POROČILO O BOLEZNINAH ZA 9 MESECEV V LETOŠNJEM LETU IN PRIMERJAVA ZA ISTO OBDOBJE V LETU 1972 Letos je bilo v 9 mese- dni. So težja obolenja, za-cih v 18 delovnih enotah radi katerih so delavci v izgubljenih 20.218 delov- staležu že vseh 9 mesenih dni, v letu 1972 pa cev. 19.417 dni. V letošnjem ju lahko naštejemo letu je tako stalež višji predvsem obolenja srca in prej, vendar so se pove- za 801 dan. Zaposlenih v ožilja, revmatična obole-čale količine izdelkov, kot celotnem kombinatu je v nja- težje operacijske postno že prej povedali. Ta- letošnjem letu 1641, v le- šege, prometne nesreče in koj po rekonstrukciji je tu 1972 pa jih je bilo poklicna obolenja, znašala proizvodnja pekar- 1548, kar je letos za 93 ne 12 ton dnevno ali v delavcev več. V odstotkih dveh izmenah, postopoma je stalež v letošnjem letu je narasla na 16 ton, na- nespremenjen, to je 6% v letu 1973 in 6 % v letu 1972. Pri ostalih boleznih glede na število zaposlenih je le 77 dni več, medtem ko so se ob nesrečah pri delu zvišale v kurjava, kar bo vsekakor poprečju z lanskim letom stopoma glede na finanč-izrednega pomena za či- v obdobju 9 mesecev kar ne zmogljivosti, ker nam stočo v vseh obratnih pro- za 724 dni. je najprej potrebna menza štorih, kar je seveda nu- prj izostankih nad 30 za topli obrok in samski jen pogoj pri proizvodnji dnevi je 121 primerov, kar dom, nato pa ambulanta. znese 4121 izgubljenih daljnji porast pa naj bi spomladi dosegel 20 ton proizvodov na dan. Omeniti je treba še, da je bila v pekarni istočasno vgrajena tudi centralna Porodni dopusti v 9 mesecih letos znašajo 6153, v letu 1972 pa 5136. Razlika nanese 1017 dni več v 9 mesecih letos. Vsem nam je znano, da bi bilo potrebno organizirati lastno ambulanto, vendar pa bomo to urejali po- V PRENOVLJENI PEKARNI NOVO ŽIVLJENJE Pekarna v Samovi ulici je doslej proizvajala kruh in pecivo vse od dograditve dalje polnih 13 let, pri čemer so imeli peki zlasti v zadnjih letih precej težav in napora, ker je bil njihov način dela že zastarel, kruh pa so pekli v štirih klasičnih pečeh, kurjenih na trdo gorivo. mer naj bi prešli na nov način dela. Zato je bil tudi enoglasno sprejet sklep o prenovitvi prostorov in uvedbi novega načina peke. Delavski svet kombinata se je zavzel in odločil za to, da je treba proizvajalcem v tem obratu na vsak način pomagati. To pa je bilo moč doseči le z modernizacijo in rekonstrukcijo pekarne, pri če- S tem so želeli doseči povečanje zmogljivosti pekarne, s čimer bi seveda tudi bolje zadovoljili potrebe tržišča in odjemalcev. Drugi nagib, ki je vodil samoupravne organe k temu sklepu, je bil izboljšanje delovnih pogojev za delavce v tej pekarni. Strokovnjaki so pripravili vse potrebno za rekonstrukcijo, ki se je pri- živilski izdelkov. Poleg običajnih vrst kruha bo izdelovala pekarna odslej posebne vrste kruha, ržen, kmečki, črn in bel, koruzni in ajdov kruh ter bele in črne štruce v teži po pol kilograma. V programu imajo še proizvodnjo koroškega kruha, pletenk in nekaterih drugih izdelkov. Po rekonstrukciji dela v tej pekarni 86 delavcev, medtem ko je bilo prej zaposlenih 79 delavcev. Glede na to, da je bila ta pekarna rekonstruirana, nekaj prej, kot smo že omenili, pa je bila v pekarni na Šmartinski cesti postavljena posebna linija za peko žemelj, kajzeric in drugega peciva, je bila sedaj urejena smotrna delitev dela med obema pekarnama, kar bo omogočilo večjo storilnost in boljšo akumulativnost v proizvodnji pekovskih izdelkov. Seveda s tem rekonstrukcija še ni dokončana, zakaj potrebna je še zgra- S. G. CELOTNI KOMBINAT — 9 MESECEV — ŠTEVILO ZAPOSLENIH 1.641, V LETU 1972/1548 Število dni izostanka zaradi Zap. št. Delovna enota ostale bolezni nesreče pri delu 1973 1972 1973 1972 1. Ljubljansko področje 203 218 2.640 2.989 2. Notranjsko področje 15 40 352 298 3. Domžalsko področje 41 18 382 433 4. Pekarna Ljubljana 240 35 1.500 1.935 5. Obrat Samova 229 150 939 511 6. Gorenjsko področje 124 153 1.373 1.526 7. Trgovina 148 — 1.150 1.031 8. Skladišče Novo mesto — 81 277 304 9. Uprava+delavnice 368 111 1.519 1.370 10. Pekar. in sl. Kočevje — 10 309 144 11. Pekarna Kranj 99 74 939 865 12. Pek. in sl. Novo m. 82 37 590 359 13. Pekarna Metlika — 43 — 32 14. Pekarna Tržič — — 99 62 15. »Šumi« Ljubljana 309 63 2.669 2.540 16. »Gorenjka« Lesce 8 48 846 1.268 17. »Imperial« Krško 214 343 2.117 1.729 18. »Vesna« Kamnik 68 — 369 593 2.148 1.424 18.070 17.993 + 724 + 77 Instalacija računalnika gotova V prejšnji številki smo bralce obvestili o podpisu pogodbe ined kombinatom in japonsko tvrdko FUJITSU o nabavi računalnika FACOM 230-15. Kljub kratkemu dobavnemu roku je proizvajalec že do konca oktobra dobavil celotno opremo. Pred tem je bil isti računalnik razstavljen na mednarodni razstavi računalniške opreme v Zagrebu. Tako so monterji zadnji teden oktobra opravili inštalacijo računalnika v spodnjih prostorih uprave kombinata. Pred tem so bili prostori preurejeni za potrebe računalnika. Računalnik se sestoji iz več enot, od katerih ima vsaka v celotnem sistemu svojo funkcijo. Poleg osrednje enote obsega še čita-lec kartic, vrstični printer, enoto magnetnih trakov in enoto magnetnih diskov. Vse te enote bodo s svojimi zmogljivostmi predelovanja vhodnih podatkov v izhodne informacije zadoščale za obdelavo v naslednjih letih. Ko bodo njihove zmogljivosti že v celoti zasedene (24 ur dnevno), je možno z dokupom posameznih enot povečati celotno zmogljivost predelovanja podatkov. Tudi zmogljivosti osrednje enote se lahko povečajo ter tako se poveča hitrost in zmožnost obdelave. Na kratko si oglejmo lastnosti in funkcije posameznih enot računalnika: ČITALEC KARTIC: Le ta predstavlja vhodno enoto v računalnik, vsi podatki se preko luknjačev kartic vpišejo na kartice, ki jih nato čitalec kartic včita v osrednjo enoto. Hitrost či-tanja je 300 kartic na minuto. Vsaka kartica lahko vsebuje 80 znakov. Torej je hitrost čitanja 24.000 znakov v minuti. Kljub temu je ta enota najpočasnejša v primerjavi z ostalimi deli računalnika. ENOTA MAGNETNIH TRAKOV: Podatki, ki se včitajo prek čitalca kartic, se postopoma obdelujejo v osrednji enoti. Vsi vmesni rezultati obdelav se lahko začasno ali trajno shranjujejo na magnetnih trakovih. Na eno enoto magnetnih trakov je mogoče namestiti hkrati dva traka, od katerih ima vsak zmogljivost 11 milijonov znakov. Ker so trakovi zamenljivi, je zmogljivost shranjevanja podatkov na njih skoraj neomejena. Tako se bodo lahko vse evidence o posameznih poslovnih dogodkih shranje- vale na trakovih in se periodično obdelovale. Hitrost prenosa podatkov (pisanje ali čitanje) iz traku v osrednjo enoto je 50-krat večja, kot iz kartic v osrednjo enoto. ENOTA MAGNETNIH DISKOV: Podobno kot magnetni trakovi tudi magnetni diski omogočajo shranjevanje velike količine podatkov. Razlika je le v tem, da do posameznega podatka na disku lahko pridemo v trenutku, medtem ko je pri trakovih potrebno previjanje in iskanje podatka. Na eno enoto magnetnih diskov je mogoče hkrati namestiti dva diska. Vsak ima zmogljivost 5 milijonov znakov. Tudi magnetni diski so zamenljivi. Hitrost prenosa podatkov iz diska v osrednjo ento je 10-krat večja kot med trakovi in osrednjo enoto. OSREDNJA ENOTA: Ta opravlja ves nadzor nad posameznimi elementi in med njihovo medsebojno povezavo. Tu se opravljajo vse računske in logične operacije. Glavni del osrednje enote je osrednji pomnilnik (spomin), ki lahko hkrati vsebuje do 16.000 znakov. Tu se shranjujejo programi, ki se trenutno izvajajo, in podatki, ki se obdelujejo. Osrednja enota predstavlja jedro celotnega računalnika. Njena hitrost je neprimerno večja od najhitrejše od ostalih enot. Prav ta velika hitrost ji omogoča istočasno nadzorovanje dela vseh ostalih enot. VRSTIČNI PRINTER: To je izhodna enota iz računalnika. Obdelani podatki se tu izpisujejo na neskončne obrazce. Hitrost pisanja je 600 vrstic s po 136 znaki v minuti. Torej naoiše v minuti okoli 20 tipkanih strani. To veliko hitrost omogoča poseben način pisanja, kjer se istočasno napiše cela vrstica. DOSEDANJE DEI O NA RAČUNALNIKU Že pred inštalacijo računalnika je ekipa RC pospešeno pripravljala pre- hod na avtomatično obde-la, ki bi ga povzročil hkra- lavo podatkov V avgustu in septembru je delala na oblikovanju novih vhodnih in izhodnih obrazcev. Izdelali so nad sedemdeset novih obrazcev, od katerih je štirideset že v tisku. V sredini septembra smo začeli pisati prve programe. Po inštalaciji računalnika se je začelo s testiranjem teh programov (poizkusom pravilnosti posameznih programov) in istočasno s pisanjem novih. Do konca novembra je bilo napisanih nad trideset programov in od tega že polovica tudi testiranih. Pospešenost dela v RC dokazuje podatek, da je bilo za testiranje programov v novembru porabljeno 250 ur računalnika (po števcu v osrednji enoti). Samo za fakturiranje (prva obdelava) bo potrebno napisati nad štirideset programov. Vsak od njih v poprečju obsega 1000 ukazov (kartic). Torej je samo za fakturiranje potrebno napisati in testirati nad 40.000 ukazov računalniku. Za celotno obdelavo prodajnega poslovanja (fakturiranje, evidenca prodaje, blagovno knjigovodstvo, saldakonti kupcev (bo potrebno napisati nad 160 programov. Torej stoji pred oddelkom RC ogromno delo, ki mora biti končano v najkrajšem času. ZAČETEK PRVIH OBDELAV Prve obdelave se nanašalo na prodajno poslovanje. Posamezne obdelave iz tega področja po vrstnem redu, kot bodo prihajale na računalnik, so: — fakturiranje z evidenco in analizo prodaje, — saldakonti kupcev, — blagovno knjigovodstvo. Zaradi obsežnosti tehničnih del pri pripravi prehoda na računalnik (pro-gramiranie) in organizacijskih težav, ki jih bo povzroči! nov način dela, smo se odločili za postopno prehaianie na avtomatično obdelavo podatkov. Prva stopnja bo prenos fakturiranja na računalnik. Tudi v okviru te stopnje bodo prehajale postopoma posamezne delavnosti. Kot prvi ie na računalnik določen prenos faVturirania knndl+nrckih izdelkov. Temu sledi fakturirnnle mehkega nesiva, nekarstva in m lovski h izdelkov. Ta postonen prehod ie nuien zaradi preobilja de- tni prehod na avtomatično obdelavo za vse dejavnosti v stopnji »vzporednega dela«. Za začetek je namreč potrebno hkrati obde- V decembru se bo tudi opravilo poučevanje potnikov, fakturistov, skladiščnikov in osebja prodajnega oddelka o načinu izpolnjevanja posameznih no- lovati podatke na računal-' vih vhodnih dokumentov, niku in na dosedanji na- Avtomatična obdelava po- čin, kar pomeni, da se delo po oddelkih, ki sedaj opravljajo te obdelave, za nekaj mesecev skoraj podvoji. V decembru se bo začela velika akcija zbiranja podatkov o kupcih in artiklih za »matične kartoteke« (evidence, ki vsebujejo vse podatke o kupcih in artiklih). V to akcijo bodo vključeni potniki, osebje prodajnega oddelka uprave in fakturisti v pekarnah. Od natančnosti teh podatkov je v marsičem odvisna tudi dolžina potrebnega »vzporednega dela« pri fakturiranju. datkov daje v izredno kratkem času mnogo koristnih podatkov, toda po drugi strani zahteva izredno natančno in pravočasno izpolnjevanje vseh vhodnih dokumentov. Napake, ki se namreč pojavijo pri vhoodu v računalnik, se v večini primerov odkrivajo šele tedaj, ko je že prepozno (ko so izhodni podatki že napisani). Vse to bo zahtevalo veliko discipline in natančnosti vseh zaposlenih, ki bodo sodelovali pri teh obdelavah. Ivan Vukman Sindikalni izlet pekarne Ljubljana V septembru mesecu je sindikalna organizacija TOZD pekarne Ljubljana priredila za svoje člane in njihove svojce enodnevni izlet. Od 150 prijavljenih članov in bližnjih svojcev se jih je v dokaj deževnem nedeljskem jutru zbralo pred kombinatom na Šmartinski cesti in na trgu revolucije 135, tako da so bili vsi trije avtobusi, kolikor je bilo naročenih pri turističnem podjetju Transturist Škofja Loka, skoraj polni. upali na lepo vreme. Peljali smo se skozi Škofjo Loko, po Poljanski dolini mimo Visokega, domačije dr. Ivana Tavčarja, znanega slovenskega pisatelja, skozi Poljane, Gorenjo vas do Trebije. Tam smo se prvič ustavili in pomalicali iz potujočega kombija, ki nas je ves čas spremljal. Na začetku je bil zelo dobro, potem pa vedno manj založen. Vsakdo si je lahko postregel s kavo in še z aperitivom. Nato smo se peljali po 16 km dolgi makadamski cesti skozi Klad- Izletniki so se udobno peljali v avtobusih iz Ljubljane smo kreniti proti Gorenjski. Vreme je bilo zelo negotovo. Ljubljana je bila vsa v megli in skoraj da ni deževalo. Iznad Julijskih Alp in Karavank so se oblaki že počasi dvigali, tako da smo je, kjer je bila nekdanja meja med Italijo in Jugoslavijo, sedaj pa je to meja med Gorenjsko in Primorsko. Od tam smo imeli lep razgled na Cerkno, ki se je kopalo v soncu. Konec na 10. strani SINDIKALNI IZLET PEKARNE LJUBLJANA Nadaljevanje z 9. strani Skozi Cerkno smo se peljali brez postanka in nadaljevali pot proti bolnici Franji. Še prej pa smo imeli piknik v Logu. Na kartonskem pladnju je vsak dobil nekaj pečene šunke, hrena, kumarico, rezino rolade in po enega Jurka. Ko smo si vsi nabrali moči, smo šli na ogled partizanske bolnice Franje. Tu nam je pripovedoval o svojih doživljajih tov. Kosovel, ki je bil tu na zdravljenju kot partizan marca 1945. leta. Proti poldnevu smo se peljali v Cerkno, kjer je bila ravno proslava preživelih borcev Vojkove brigade. Ob našem prihodu je bil uradni del slovesnosti že mimo, začelo pa se je partizansko srečanje. Tu se nam je pridružil še predsednik sindikalne konference kombinata Žito, tov. Slovenc. Po ogledu slavnostno okrašenega partizanskega Cerkna smo se odpaljali naprej v Idrijo. V hotelu Nanos smo imeli naročeno kosilo v idrijskem slogu, to je, seveda, idrijske žlikrofe. Razpoloženje pri kosilu je bilo zelo prijetno. Ker smo bili skoraj edini gostje v hotelu, smo zapeli nekaj partizanskih in nekaj narodnih pesmi, potem pa smo odšli na sprehod po sončni Idriji. Nekateri so odšli v grad na ogled starih parnih strojev iz rudnika živega srebra, drugi so ob izložbah ugotavljali založenost idrijskih trgovin. Ob 16. uri smo že krenili proti domu, ker je morala biti večerna izmena delavcev že ob 18. uri na delovnih mestih. Šoferji so malo bolj pritisnili na plin, zato smo se v Godoviču ustavili še za 30 minut, da smo pospravili našo zalogo, kar je je še ostalo. V Ljubljano smo se vrnili ob 17.45 vsi veseli in dobre volje in vsem je bilo žal, da je ta dan tako hitro minil. Ob koncu naj izrabim še priložnost, da se v imenu sindikalne organizacije pekarne Ljubljana zahvalim TOZD Triglav Lesce in TOZD Šumi Ljubljana za pecivo in bonbone, ki so okusno dopolnili naš me-nu na pikniku. Rudi Cedilnik tija jmmBmm.: 4 Tudi borec NOV in pek Planinc je prejel odlikovanje Krvodajalci v Žitu Še en prizor z izleta pekov KEGLJAČI SO NASTOPILI OB SVOJEM JUBILEJU 6. Kamnik V okviru proslav so na- Medved stopili tudi kegljači kolek- Užnikah tivov Žita, ki so tekmovali na štiristeznem kegljišču Saturnusa v Ljubljani. Med 6 moškimi vrstami je zrna- □" gala vrsta Ljubljane, med je|T-posamezniki pa je bil naj- Rrahnvar boljši Grad iz Ljubljane. V moški konkurenci je nastopila tudi ženska vrsta Imperiala iz Krškega. Pri keglajvkah je bila najboljša Pavlinova. Skupaj: 380 354 1.872 292 269 273 REZULTATI — EKIPE: Mi f Človekoljubna akcija, ki jo Rdeči križ Slovenije uveljavlja že dolgo vrsto let, je naletela tudi med delavci kombinata Žito na ugoden odmev. V tem pogledu so pač najbolj prisluhnili delavci in delavke Ljubljanskega področja, ki so sodelovali že prenekaterikrat na krvodajalskih akcijah. Zaradi tega so bili nekateri od njih v jeseni tudi skromno nagrajeni. Sindikalna organizacija te delovne enote je najpriza-vabila na skromno zaku-devnejše krvodajalce po-sko. Tako jim je bilo izraženo priznanje za njihovo udeležbo pri vsesplošni humani akciji. Zatorej naj bi ob tej priložnosti poudarili, kako potrebne so te krvodajalske akcije v današnjem življenju. Ob mnogih nesrečah, ob primerih težkih 1. Ljubljana Vidic 357 Planinšek 400 Rus 380 Tome 377 Grad 429 Pirc 384 Skupaj: 2.327 2. Kranj Osredkar 363 Bobnar 380 Marn 368 Štik 338 Rus 364 Štirn 380 Skupaj: 2.193 3. Lesce Daševič 389 Klančar 366 Fister 365 Vidmar 362 Kovačič 347 Malacko 338 Skupaj: 2.167 4. Imperial Krško Preskar 336 Jankovič 324 Pašalič 345 Vladič 392 Koritnik 313 Pavlin 321 Skupaj: 2.031 5. Trbovlje Miklavčič 284 Medvešček 279 Salamon 314 Češnovar 261 Ob interni proslavi krvodajalcev Urankar 278 Petrovski 308 Kožel 358 Skupaj: 1.778 7. Imperial —zenske 1.722 bolezni je potrebna človeška kri, kri ki rešuje. Ali je mar odveč poziv, na jbi pri tem sodelovali tudi ostali delavci in delavke našega kombinata? Posamezniki: 1. Grad, Ljub. 2. Planinšek, Ljub. 3. Vladič, Krško 4. Daševič, Lesce 5. Pirc, Ljub. 6. Medved, Trbov. 7. Štirn, Kranj 8. Bobnar, Kranj 9. Rus, Ljub. 10. Tome, Ljub. Posameznice: 1. Pavlin, Krško 2. Alba, Krško 3. Novak, Krško 4. Račič, Krško 5. Prijatelj, Krško 6. Kuselj, Krško 429 400 392 389 384 380 380 380 380 377 321 312 302 289 257 241 Francka Drglin prejema značko ŠPORTNA AKTIVNOST V IMPERIALU KRŠKO V letošnjem letu, to je nja Prijatelj, Slavica Alba, ob 15-letnici kombinata, se Hilda Radič in Jožica Pavje športni aktiv TOZD Im- lin. perial Krško aktivno vklju- Prvo mesto pri vlečenju čil v sindikalno športno vrvi — ženska ekipa. Tek-dejavnost občine Krško. movanje je bilo zelo zani- Franc Hvasti (Kranj) prejema odličje Skozi vse leto smo se udeleževali tradicionalnih sindikalnih športnih iger občine Krško in dosegli med drugim tudi naslednje uspehe: prvo mesto ženske ekipno v kegljanju in sicer dvakrat po 6X6 lučajev z rezultatom 532 kegljev. Ekipo so sestavljale: Betka Novak, Silva Lupšina, So- mivo in na visoki borbeni ravni, saj so tekmovalke potrebovale veliko moči in športnego duha, da so brez poraza premagale vse nasprotne ekipe in tako osvojile zasluženo prvo mesto. Ekipo so sestavljale: Ivanka Bevc, Marta Pešec, Tinca Benje, Marinka Sotošek, Marija Žu-pevc. Drugo mesto smo do-telj, Rosvita Kuselj, Sla-segli v streljanju z zrač- vica Alba, Jožica Pavlin in no puško — ženske ekip- Betka Novak, no, in sicer so ekipo se- v tekmovanju ženske stavljale: Verica Močivnik, posamezno 2X100 lučajev ki je istočasno osvojila tu- je zasedla prvo mesto s di prvo mesto s 17 krogi 649 podrtimi keglji Jožica od 150 možnih, Jožica Pav- Pavlin in s tem postala oblin in Angelca Župane. činski prvak, tretje mesto Drugo mesto je ženska pa je s 585 podrtimi keg-ekipa osvojila tudi v od- Iji osvojila Hilda Račič. b°jkr,Lin,wSiDe" Moška ekipa, katero 7iLta°^nnVI'\Mma'rtaMarfrfl 80 sestavljali tekmovalci Preskar9" Marteta’ Cesar Adem Pašalič- Jože Pres-Preskar Marjeta Cesar k Francj p , Franci Verica Močivnik m Jožica župevc_ Vj|j Jankovič in t !U: m„xi„ oi,in= oQ Jože Koritnik, pa se je Tudi moška okipa S6 j6 11- l, ______ kljub majhnemu številu za- k °ds°tn?.stJ enega poslenih v TOZD Imperial najboljših kegljačev Fran-udeležila občinskih sindi- ca Koritnika, enakovredno kalnih iger, in sicer v na- borila z drugimi ekipami, slednjih panogah: mali nogomet, odbojka, vlečenje vrvi, streljanje in kegljanje. Čeprav se moške ekipe niso borile za prva mesta, so se kljub temu borile častno in športno. V oktobru in novembru je bilo v počastitev Dneva republike organizrano občinsko prvenstvo v kegljanju, in sicer ekipno in posamezno. Tudi naša TOZD se je udeležila tega tekmovanja, in sicer moški ekipno in posamezno. Ženske so zasedle prvo mesto in tako osvojile naslov občinskega prvaka, in sicer 2 X po 6X6 lučajev ter dosegle 569 podrtih kegljev. Ekipo so sestavljale naslednje tekmovalke: Hilda Račič, Sonja Prija- Ob vseh teh rezultatih, ki smo jih dosegli na športnih tekmovanjih moramo omeniti, tudi to, da smo z udarniškim delom In veliko požrtvovalnostjo predsednika športnega aktiva TOZD Imperial Adema Pašaliča zgradili dve športni igrišči, in sicer za mali nogomet in odbojko. Ti naši začetni uspehi so toliko bolj pomembni, ker z njimi še tesneje povezujemo enotnost delavcev v TOZD, kakor tudi v kombinatu, saj smo prepričani, da smo uspešno zastopali kombinat ravno v jubilejnem letu, to je ob 15-letnici obstoja, in da na športnem področju, kazili k še boljšim uspehom bomo tudi v prihodnje te-kor tudi pri delu. Krvodajalci ljubljanskega področja ob pomenku LJUBLJANA j Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem želijo srečno novo leto samoupravni organi, sindikalna organizacija, organizacija ZK in mladina Živilskega kombinata ŽITO PRI PAD NIK e otov NAJVIŠJI J RK SVETA MOUNT) REVEŽ. sladkor NA RAST lina PRITOK RENA V ŠVICI > G ES K A DENAR-ENOTA ATLET CLARK ENKRAT NA J PORAB/ PREBl VALEČ HAVANE /7 DEJANJE prera- čunano NA UČINEK ]i ZAPREKA DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI TROP OVAC TOLOVAJ namera ro K Oril ) I i I i n hA QR5KA ČRKA TV ZASLON ZORANA ZEMLJA /(fr TRAVNIK OB VODI HLEVSKI IZDELEK m X- -V: ■ j ) OČESNA KOŽICA PEVKA STEFOK (V& "Sc m FILM. 1QR-SHARIF REZER- VIRAN PROSTOR KOS KOR NEQA V MORJU VAŽNA ZAČIMBA BODEČ PLEVEL RESNICA NEQRI KOSILO ERNST TOLLER ZABUH- LOST REKLAMNI UST MASE IME <.EKE rho NE TD V. BER-TONCEU mesto v AVSTRIJI POPULAR POPEVKA STEKL. POSODA PRE KAPNICA KqRA.NA SREČO DRAG, CAMEN - sinte- tično VLAKNO OBOKANA STEBRIŠČA KOVAČIČ ZVARJE NO HETTC EVA KAS SLASBE NIK 5oss KAR JE NAMAZAN VODNA ŽIVAL 0 VULKAN SKI IZMEČEK anql. SVETLO PIVO ZVOK, qlas JANKO KERSNIK IVICA Materija SNOV ŽENSKI OS. ZAIM (MNOŽ.) hunsk KRALJ LATINSh VEZNIK TOČAJ VARNOST NAPRAV/ PRED Strelo nalepk« Z. NAPISOM -iXe ) Boj alkoholizmu Nadaljevanje iz prejšnje številke rabe alkohola, ki nas spremlja na vsakem koraku. Vsakega posameznika, ki pije redno in čez mero ter postane odvisen od alkohola, pa zaradi tega trpi njegovo zdravje, blaginja, njje-gov ugled in ugled družine, lahko štejemo za alkoholika. Pri alkoholiku pride sčasoma do osebnostnih sprememb, ki so pogojene z izgubo čuta dolžnosti, z brezbrižnostjo do družinskih dolžnosti ter s splošnim moralnim in etičnim propadanjem. Zelo pogosto je alkoholik po svojem značaju _ spremenjen, družbeno izgubljen, zdravstveno uničen, od družbe zavržen, skratka, težak zdravstveni in družbeni invalid. Alkoholik prevzema najslabše oblike vedenja, grdo ravna s svojo družino, svojo okolico, izgublja prijatelje in tako ta »vzor« prenaša na svoje družinske čla- ne, največkrat na otroke; a ti sčasoma prevzamejo podoben način življenja, ki postane zanje skoraj edini način izražanja. Alkoholik postane čustveno otopel, postaja vse bolj sebičen in s tem trga vezi z družinskimi člani. Zaradi pogoste alkoholikove napadalnosti privedejo napetost, strah, dvomi, razočaranja do razpada družinske skupnosti. V takih družinah se ne morejo razviti socialno zreli ljudje, pač pa se vse bolj pogosto opažajo pojavi čustvene in druge oblike motenosti, zdravstvena ogroženost, prestopništvo in vzgojna zanemarjenost otrok v teh družinah. Alkoholikova delovna sposobnost vedno bolj upada. Ne more več ustreči zahtevam delovnega mesta, postane nezanesljiv v odnosih do sodelavcev. Alkoholizem zmanjšuje mišič- leznim in s tem močno negativno vpliva na delovno sposobnost. Končno sledi izguba zaposlitve, kar povzroči materialno ogroženost alkoholika in njegove družine. S tem postane alkoholik član, ki ga podpira družba. Ustvarja socialno bedo v družini, z nedelavnostjo ne ustvarja novih proizvodov. V treznem stanju se zave svoje zajedalske vloge, kar ga sili v ponovno opijanje. Ta začarani krog ga vodi do popolnega propada. Alkoholizem, je upoma, kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje ter rehabilitacijo v družini in širšem okolju (osebnostno, socialno, zdravstveno in celo poklicno). Skratka, potreben je dolgotrajen potek prevzgoje v krogu ljudi, ki so ga sposobni sprejeti in razumeti po človeški plati ter mu pomagati. Alkoholik ni kritičen do svoje bolezni, je ne priznava in ne čuti potrebe po noiizem znumjaujc miaiv- v«. ^ r. ,r , r no moč, poleni reflekse, ; zravljenju. Tudi okolje ga slabi odpornost proti bo- ne razume kot bolnika, po- U-' X;> vsod ga obsojajo, nihče pa ne stori nič učinkovitega, da bi se alkoholik zdravil. Alkoholizem ni samo bolezen osebnosti, je hkrati na nek način tudi bolezen okolja. Zaradi negativnega medsebojnega vplivanja je potrebno zdravljenje enega in dmgega. Preprečevanje alkoholizma sodi na področje zdravstvene in socialne _ službe. Osnovno zdravljenje alkoholikov poteka glede na stopnjo bolezni in glede na vzroke, ki so v določenem primem dovedli do bolezni, v stacionarnih za; vodih (posebni oddelki pri psihiatričnih bolnicah), ambulantno pa se lahko zdravijo v psihohigienskem in psihiatričnem dispanzjerju v Ljubljani in v ambulantah v zdravstvenih domovih. Obravnava v taki ustanovi pomeni le začetek zdravljenja oziroma zdravljenje čisto medicinskih vidikov alkoholizma. Ker gre pri alkoholizmu za obolenje alkoholika in njegove Nadaljevanje prihodnjič